vsak četrtek	HA M	IH	Hflft	BHI	flU	Ul	BHH	Posamezna	št.	50
l>X I* !\<) [ N	UPRAVA:	Tgfr g	BB	■ M	■	T	H H 1 I	■ I NAROČNINA:
M	11	BI	I	I	Ib	I	VZrJZZsJTSrJZ
Hw	IBM	■	|	_m	I
Tisi «1. Pošl. č. I'.: Trst, 11'6464	■	JB	BI	H H H B	J	O g 1 a s i p o d o g o v o r u
BI V	HH	HB	Hi	Spcdizione	bis
ST. 582 _	TRST, ČETRTEK 27. JANUARJA 1966, GORICA	LET.	XV.
TEŽKA VLADNA KRIZA
Kot strela z jasnega je v petek 21. t. m. presenetila novica, da je Morova vlada kmalu po poldnevu odstopila, potem ko je doživela prejšnjo noč v poslanski zbornici čisto nepričakovan poraz pri glasovanju o zakonu glede ustanovitve državnih otroških vrtcev. Tako se je že drugič zgodilo, da je Moru »podrsnilo na oranžni lupini« šolskih zadev, kot je zapisal neki komentator, ker je bilo šolsko vprašanje tudi vzrok padca njegove vlade v juniju 1964, ko je šlo za borih 80 milijonov lir, ki naj bi bile šle iz državnega proračuna za zasebno, v glavnem katoliško šolo. Tokrat je doživela vlada poraz zaradi odsotnosti 85 poslancev vladne večine, še bolj pa zaradi tega, ker so nekateri navzoči poslanci večine glasovali proti vladi.
»PROSTI STRELCI« PROTI VLADI
Spet so se torej pojavili v vladni večini zloglasni »prosti strelcii., ki stopijo v akcijo pri važnih tajnih glasovanjih in ki jih zaradi tajnosti glasovanja tudi ni mogoče ugotoviti. Tudi tokrat niso mogli dognati, kdo je glasoval proti, in tudi ne, kateri stranki vladne večine ali kateri struji v okrilju Krščanske demokracije pripadajo. To vzbuja seveda sume in oč!tke zlasti med krščansko-demokratskimi strujami. Fanla-nijevci so na seji vodstva krščansko demokratske skupine v poslanski zbornici protestirali proti temu, da pripisujejo proste strelce njim, vendar pa takega suma tudi ta protest ni mogel pregnati. Temu je seveda vzrok predvsem nedavna afera s Fan-lanijevim odstopom z mesta zunanjega ministra in njegovo navzkrižje z Morovo vla-, g'ede raznih vprašanj zunanje politike, tesar Fanfani niti ni preveč tajil, zlasti ne Po svojem odstopu.
PRESENETIL JE SAMO POVOD, NE VLADNA KRIZA
Vendar se lahko reče, da je prišla vladna ^Hza nepričakovano samo, kar zadeva povod, ki jo je sprožil: namreč tisto glasovanje v.zbornici o v bistvu ne tako zelo važni kler ki bil moral dobiti od vlade
'L>i	zakon	po vseh računih večino,
neg ede na odsotnost določenega števila poslancev. Dejansko se le malokdaj zgodi, da » bili vsi poslanci navzoči na zborničnih stjah. Tudi tokrat niso manjkali samo kr-scansko-clemokratski poslanci in poslanci ostalih strank večine, ampak tudi poslanci obeh opozicij, leve in desne. Manjkalo je namreč 155 poslancev, med njimi — kot rečeno — 56 krščanskih demokratov (od 260, Kolikor jih je v poslanski zbornici), in 29 Poslancev drugih treh strank vladne večine ter 70 poslancev iz vrst obeh opozicij. Vlada bi bila morala kljub temu po računih
dobiti večino in sicer 274 glasov, medtem ko jih je dobila samo 221. Prostih strelcev« je bilo torej 53.
ZADEVA JE BILA VERJETNO ORGANIZIRANA
Težko si je misliti, da bi bilo prišlo kar 53 poslancev istočasno na idejo, da bi glasovali proti vladi. Iz tega se da sklepati, da je bila zadeva vsekakor organizirana, četudi »zelo zaupno«, in da se skriva za padcem vlade torej neka politična intriga, katere cilj je v tem, zagotoviti v novi vladi tisti struji močnejši vpliv.
Mnogi menijo, da so »prosti strelci« iz vrst desnice v stranki, ki ni zadovoljna s kompromisom, ki ga je Moro sklenil glede zakona o otroških vrtcih s socialisti.
O tem krščanski demokrati neradi govorijo, ker jim ni do tega, da bi padla neenotnost med strujami v krščanski demokraciji preveč v oči, vendar pa ne more biti dvoma, da se o tem zelo veliko govori na sestankih vodstev krščanske demokracije in da ima strankin tajnik Rumor veliko dela, da bi poravnal te spore in razkole v stranki. Ne more pa seveda odpraviti močnih ambicij posameznikov, ki vedno spet udarijo na dan, tudi ko kaže, da so se vsi spet vdali v strankino disciplino.
VLADNA KRIZA JE BILA V ZRAKU
Ravno te ambicije posameznikov, zlasti bivšega zunanjega ministra Fanfanija, so bile vzrok, da je bila vladna kriza že kar nekam v zraku in da se je o njej tudi žq javno govorilo in pisalo. Poleg tega so razpravljali o vladni krizi tudi v zvezi s tako-imenovano verifikacijo med strankami vladne večine, to je z nujnostjo ponovnega razčiščenja stališč posameznih strank večine, ker sc socialisti vedno spet pritožujejo, da se Krščanska demokracija ne ozira dovolj na svoje obveznosti proti njim, določene v vladnem programu, in skuša spora-
zum o sredinsko-levi koaliciji tolmačiti preveč po svoje.
Krščanski demokrati pa so spet mnenja, da skušajo socialisti, večkrat v zvezi z ostalimi laičnimi strankami večine, preveč izsiljevati. Vsekakor sredinsko-leva koalicija ni lahka stvar in odkar so v njej tudi socialisti, je postala še bolj komplicirana. Dejstvo pa je, da je zaenkrat edina sprejemljiva in uresničljiva vladna večina.
SREDINSKA LEVICA — TUDI ZANAPREJ EDINA MOŽNOST
Socialni demokrati namreč nikakor ne bi pristali na novo čisto sredinsko formulo (z liberalci in brez socialistov), najmanj zdaj, ko jim gre tako zelo za čim hitrejšo združitev s socialisti. Po drugi strani pa tudi Krščanska demokracija kot celota nikakor ni pripravljena iti brez socialnih demokratov v kako koalicijo z desnico, ki bi obsegala tudi misovce, ker krščanski demokrati in liberalci skupaj ne bi mogli sestaviti večine. Edina možnost je torej spet — sredinska levica s socialisti. To pa napravlja socialiste močne in jih žene k tako-imenovani »verifikaciji«, od katere lahKo samo pridobijo na vplivu in utrdijo svoj položaj v vladi.
To pa bo verjetno tudi vzrok, da bodo pogajanja za sestavo nove Morove vlade težka. Ce bi Moro — ali za njim kak drugi krščanski demokrat — ne mogel sestaviti vlade z novim sporazumom med dosedanjimi štirimi strankami večine, ali če bi vlada pri glasovanju o zaupnici v parlamentu padla, pa je pričakovati predčasni razpis novih parlamentarnih volitev, ki naj bi razčistile položaj in ustvarile jasnejšo predstavo o moči posameznih strank. Seveda pa je možno, da bodo položaj še bolj — zapletle.
Moro si po izidu glasovanja glede zakona o državnih otroških vrtcih vsekakor ni po-(Nadaljevanje na 2. strani)
MORO SESTAVLJA NOVO VLADO
Predsednik republike je zaupal dosedanjemu ministrskemu predsedniku Aldu Moru mandat za sestavo nove vlade.
Glavni tajnik predsedstva republike je prebral v torek opoldne časnikarjem, ki so se zbrali na Quirinalu, uradno poročilo o tem. Poročilo pravi, da je predsednik republike Giuseppe Saragat po političnih posvetovanjih prejšnjih dni zaupal naročilo za sestavo nove vlade prof. Aldu Moru. Ta si je pridržal pravico do premisleka.
Moro je takoj začel posvetovanja s predstavniki štirih strank. Vendar se da predvideti, da bodo razgovori s strankami trajali
dolgo in da se bo zato vladna kriza najbrž zelo razvlekla.
Najtežje se bo sporazumeti s socialisti, ki terjajo splošno »razčiščenje« o stališčih vladnih strank (in s tem večji vpliv) in »čakajo na razčiščenje v sami Krščanski demokraciji«, kot je izjavil njihov tajnik De Martino. Nekatere struje krščanskih demokratov pa očitajo socialistom in socialnim demokratom, da so »instrumentalizirali« vladni protiprogram proti Krščanski demokraciji, to je, da ga izkoriščajo proti njej.
Med temi skrajnostmi bo Moro le težko našel kompromis, četudi kaže vedrost.
Neuspeh ameriške mirovne ofenzive
RADIO TRST A
o NEDELJA, 30. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Bratovščina Sinjega galeba«. Napisal Tone Seliškar, dramatizirala Mara Kalan. Tretji del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 Revija popevk; 15.30 »Štempihar iz Olševka«, radijska drama, napisal Niko Kuret. Igra RO., režira Stana Kopitar; 16.15 Popevke iz televizijske oddaje »La prova del nove«; 16.30 Koncert tržaške glasbene Matice s sodelovanjem otroških zborov iz Devina, Nabrežine, Opčin in Trsta, moškega zbora s Proseka-Kontovela in orkestra Glasbene Matice iz Trsta pod vodstvom Oskarja Kjudra;
18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Dve sto let valčkov; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: V starih časih: »Naši n’vici Židan trak«; 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev. . PONEDELJEK, 31. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za srdnje šole); 12.15 Brali smo za vas; 17.25 Radio za šole (oddaja za srednje šole) — ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Francoske simfonične skladbe iz preišnjega stoletja; 19.15 Vinko Beličič: »Josip Jurčič, pisec iz ljudstva za ljudstvo«: 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Giulio Viozzi: »Allamistakeo«, operna enodejanka; 22.30 Ameriški motivi.
« TOREK, 1. februarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: V starih časih: »Naši n'vici Židan trak«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Plošče za vas; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar; 22.00 Plešite z nami; 22.55 Nova glasba.
• SREDA, 2. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za I. stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 17 25 Radio za šole (oddaia za I. stopnjo osnovnih gol) — ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Klavirska glasba; 18.30 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravic. Pripravlja dr. Rafko Dolhar: 19.30 Koncert božičnih pesmi v izvedbi združenih cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Humberta Mamola: 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti - Josip Tavčar: »Italo De Feo in njegova knjiga „L’Italia di Giolitti"«.
. ČETRTEK. 3. februarja, ob: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu: 18.30 Klasiki moderne glasbe; 19.10 Pisani balončki, radiiski tednik za naimlaj-šr> Pripravila Krasulia Simoniti- 20.35 7, italijanskih festivalov nopevk; 21.00 »Lunin kamen«. Napisal Wilkie Collins, prevod in dramatizacija De-sa Kraševec. Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.55 Slovenski solisti.
» PETEK, 4. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za II. stopnjo osnovnih šol); 1215 Pomenek s poslušavkami. pripravila Marjana Prepeluh; 1725 Radio za šole (oddaia za II. stopnjo osnovnih šol) — ponovitev; 18.00 Me vse. toda o vsem;
18.30 Nove plošče resne glasbe: 1900 Pevski zbori Furlani ie-Tuliiske kraiine; 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze - Rmnn Pertot: »Slovenski rVment v furlanskih kraievnih imenih«: 20 35 Gospodarstvo in delo: 7100 ^onceH operne glasbe* 71.55 Pogovori o fiziki; Ahdu« Salam direktor Mednarodnega centra za teoretično fiziko v Trstu: »Materija in antimaterija; jedrska sila«.
n SOBOTA 5. februarja, ob: 12.00 Kulturni odmevi Heistva in luidie v deželi* 15 Oh Glastv-na nd-daia za mladino. Pripravlia Dušan Jakomin: 16.00 Volan. Oddaia za avtomobiliste* 16.30 Zgodbe druge svetovne voine - Smiljan Rozman: »Margit«; 1720 Skala in ladia, komentarii o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu; 17.30 širimo obzoria: »Človeška ribica, zanimivi prebivalec kraških jam«. Napisal Tone Penko; 18.30 Panorama iazza; 19.00 Pojeta: Miranda Martino in Sasha Distel; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 ženski vokalni kvartet iz Ljubljane, vodi Slavko Mihelčič: 2100 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na smeh; 22.30 Koncerti za pihala in orkester; 72.45 V ritmu in melodiji.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tisjeama »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Glavni ameriški državniki, med njimi predsednik Johnson sam, podpredsednik Humprey, zunanji minister Rusk, obrambni minister Mc Namara in drugi so dali zadnje dni na tiskovnih konferencah in v izjavah za javnost jasno razumeti, da so razočarani nad rezultati ameriške »mirovne ofenzive«. Ta je vzbudila sicer skoraj po vsem svetu razen v nekaterih državah komunističnega tabora ugodne odzive, na izrazito odklonitev pa je naletela ravno pri tistih, katerim je bila namenjena, to je pri vladah v Hanoju in v Pekingu. Tam so se iz nje celo norčevali in jo (zlasti Kitajci) prikazovali kot slabost in znak popuščanja.
Obrambni minister Mc Namara je izjavil, da je dala prekinitev letalskega bombardiranja Severnega Vietnama tamkajšnjim oblastem možnost, da so za sdo obnovile porušene prometne zveze, mostove, ceste in drugo. Nag'asil pa je, da tega odmora Severni Vietnam ni mogel izkoristiti za kako hitro nakopičenje novih sil in zalog za pomoč gverilcem v Južnem Vietnamu.
Zadnje dni v Združenih državah in tudi v ostalem svetu mnogo razpravljajo o tem, kdaj bo obnovijeno bombardiranje Severnega Vietnama in če bo sploh obnovljeno. Zdi se pa, da si tudi v ameriških vladnih krogih o tem še niso na jasnem, ker obstojata dve struji. Ena je za to, da bi še počakali, ker le še ni čisto gotovo, da bo mirovna ofenziva zaman, druga pa je že napravila križ čez njo in sili k obnovitvi bombardiranj in k še odločnejšim vojnim akcijam, češ da bo možno doseči rmr samo s porazom nasprotnika. Ameriški zavezmki, med njimi Velika Britanija, pa so, kot kažejo razne sicer previdne izjave, bolj za to, da bi počakali z bombardiranjem in nadaljevali mirovno ofenzivo.
Predsednik Johnson je vsekakor v hudih škripcih, kako naj odloči, tembolj, ker je glede tega tudi ameriško javno mnenje precej razdeljeno. Intelektualni krogi, zlasti univerzitetni, so za mir — nekateri celo za vsako ceno, torej tudi za ceno ameriškega poraza, — drugi, in zlasti širša javnost, pa. so za odločen nastop. Niti prvi niti drugi pa se verjetno ne zavedajo vseh posledic, če bi obveljala njihova, ker povprečni Američan je navajen misliti pragmatično, to je samo na trenutno korist, ne zaveda pa se izredne zapletenosti svetovnih vprašanj. Taka ameriška miselnost ima več vzrokov. Eden izmed njih je dolgotrajna izolacija od svetovnega dogajanja v preteklosti, tako da marsikak Američan še vedno ne more razumeti, zakaj naj bi se Združene države mešale v vse zadeve po svetu, ki jih dozdevno nič ne brigajo, ampak jim prinašajo samo škodo in človeške izgube, za katere so Američani zelo občutljivi kot vsi ljudje, ki žive v udobju in materialni sreči in za katere je trpljenje nekaj nepotrebnega, kakor bolezen, ki jo je treba odpraviti in iztrebh'. Etični pomen trplje-
TEDENSK! ROIEDARČER
30. januarja, nedelja: Martina, Darinka
31. januarja, ponedeljek: Vanja, Marčela
1. februarja, torek: Ignac, Igor
2. februarja, sreda: Svečnica, Marija
3. februarja, četrtek: Blaž, Blažcnka
4. februarja, petek: Bojana, Andrej
5. februarja, sobota: Agata, Anda
nja jim je nerazumljiv, prav tako pa tudi politični idealizem. Američanu pomeni politika kariero in zgolj boj za neke koristi, ali pa obramba določenih koristi. Ce pa naj ima od politike samo škodo, zakaj Di se potem ukvarjal z njo? Zakaj naj bi se torej Združene države angažirale v Vietnamu, če imajo od tega samo škodo, v človeških žrtvah in ogromnih vsotah za vojaške izdatke?
Drugi vzrok je temu delno nasproten, v resnici pa izvira iz njega. Povprečnemu A-nteričanu ne gre v glavo, da bi bila taka ogromna angažiranost zaman, da bi bile zaman vse žrtve in desetine milijard dolarjev in so prepričani, da mora to dokončno nekaj žaleči in da je to jamstvo za končno zmago v Vietnamu. To je pragmatizem, oprt na številke. Zato so za nadaljevanje vojaške akcije, kajti prenehanje z njo in sklepanje kompromisov ali celo neuspeh bi pomenilo isto, kakor da je vsa zadeva bankrotirala in da je bil ves denar vržen proč ir: zaman tudi vse človeške žrtve. Ne razmišljajo pa o komplikacijah, ki jih lahko povzroči razširjena vojna akcija v Vietnamu. O tem pa morajo razmišljati ameriški državniki in zato odločitev, ki jih čaka in s katero ne bodo mogli več dolgo odlašat', ni lahka.
Poleg tega se zavedajo odgovornost’, ki jo imajo do ostalega sveta, in morda tudi psiholoških kompleksov v azijski psihi, s katerimi je treba računati in ki so vse kaj drugega kakor psiha zahodnega človeka. Tolažljivo je, da se vsaj del odgovornejšega ameriškega javnega mnenja tudi zaveda te situacije in da je v tem v oporo svojim državnikom, ki bodo morali te dni izbrati najbolj pametno rešitev, na katero napeto čaka ves svet.
POMOČ ZN ZAOSTALIM DRŽAVAM
Upravni svet Združenih narodov je odobril načrte za investicije v zaostalih državah za skupno 255 milijonov dolarjev, to je za približno 160 milijard lir.
Upravni svet Združenih narodov je tudi sklenil, da bo imel prihodnje zasedanje meseca junija v Rimu.
»TOPOLINO« PREDSTAVLJA SLOVENIJO
Otroški tednik — slikanica »Topolino«, ki ga izdaja založba Arnoldo Mondadori, je prinesel v svoji zadnji številki (št. 530, 23. jan.) kratek, a lep članek o Sloveniji, pod naslovom »Lub;ana«. V njem pa tudi na splošno prikaže italijanskim otrokom Slovenijo in slovenski narod, v simpatični luči. Članek spremlja deset krasnih barvnih reprodukcij slovenske prestolnice, slovenskih ljudskih noš, frančiškanske cerkve v Ljubljani, Križank itd.
TEŽKA VLADNA KRIZA
(Nadaljevan'e s I. strani)
mišljal in je hladnokrvno jrodal ostavko. Predsednik republike ga je naprosil, naj začasno on in njegova vlada opravljata vladne posle naprej, sam pa je takoj začel, kot določa ustavna procedura, posvetovanja s politiki vseh strank, s predsednikoma obeh zbornic parlamenta in z bivšima predsednikoma republike Gronchijem in Segnijem o tem, kdo naj dobi mandat za sestavo nove vlade. Vse stranke sredinske levice so j se pri tem spet izjavile za Mora.
NOVI LIST
Stran 3
STRAŠNE LETALSKE NESREČE
V ponedeljek zjutraj se je pripclila v pečinah najvišjega evropskega vrha Mont Blanca ena najhujših letalskih nesreč zadnjih časov. Letalo Boeing-707, last Indijske letalske družbe, je odletelo v nedeljo zvečer iz Bombava v Evropo. Na krovu je bilo 106 potnikov in 11 članov posadke.
Nesreča se je pripetila v hipu, ko bi bilo moralo letalo preleteti vrh Mont Blanca. V megli pa kapitan morda ni točno izračunal višine in letalo je malo pod gorskim vrhom treščilo z vso silo v skale. V skoro nedostopni točki sc je razletelo na drobne kose. Vseh 117 oseb je mrtvih. Med njimi tudi en italijanski državljan in slavni indijski atomski znanstvenik Horni J. Bhabha.
Reševalci so le z veliko težavo prenesli v dolino nekaj trupel; druga bodo ostala pod snegom in ledom do pomladi in morda za vedno.
Tudi v Haitiju se je zgodila huda letalska nesreča, pri kateri je bilo ubitih 28 ljudi. Pet je ostalo živih.
Neko haitsko letalo vrste DC-3 se je zrušilo takoj potem, ko je sprejelo v nekem
VATIKAN NE MISLI NA DIPLOMATSKO PREDSTAVNIŠTVO V MOSKVI
V vatikanskih krogih pravijo, da so govorice, češ da namerava odpreti Vatikan svoje poslaništvo v Moskvi, neutemeljene. Vzpostavljen ni bil noben stik za kako diplomatsko pobudo te vrste. Te govorice so se raznesle v zvezi z bližnjim obiskom sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Rimu.
V Vatikanu tudi niso potrdili govoric, češ da se bo podtajnik poljske komunistične partije Kliszko sestal med svojim bivanjem v Rimu (v zvezi s kongresom KPI) z vatikanskimi prelati, da bi razpravljali o položaju katoličanov na Poljskem. V Vatikanu pripominjajo, da če varšavska vlada res misli obiti kardinala Wvszynskega, Vatikan ni pripravljen pristati na to.
SMRT FURLANSKEGA ZNANSTVENIKA
V ponedeljek zvečer je nenadoma umrl 83-letni profesor geolog Michele Gortani, ki je bil na široko znan v evropski javnosti.
Rojen je bil leta 1883 v Lugo v Romagni. z 21. letom je dosegel doktorat iz priro-dopisnih ved. Devetintrideset let star je postal profesor na univerzi v Cagliari. Nazadnje je imel stolico geologije v Bologni. Njegovih znanstvenih del je nad 250. Znani so njegovi odlični vodiči po videmski pokrajini, Kanalski dolini in Beneški Slovenji, za katere mu je pomagal tudi msgr. krinko. Gortani je bil član različnih domačih in tujih znanstvenih akademij.
Že v moški dobi se je preselil v Karnijo. Furlanija in Karnija sta postali njegova druga domovina. Okraja Tolmezzo in Hu-min jc zastopal tudi v parlamentu že pred pivo vojno. Po vojni je postal senator de-mokristijanske stranke. Bil je obenem široko razgledan demokratičen politik in temeljit znanstvenik.
Uveljavil se je tudi kot raziskovalec v Vzhodni Afriki. Največjo skrb je pa posvetil svoji Furlaniji in Karniji, kjer so ga volili v vse mogoče javne zastope. Kot predsednik furlanskega filološkega društva je do zadnjega dne skrbel, da se ohrani fur-lansko-karnijski značaj domače pokrajine. Uortanija so slovesno pokopali v Tolmezzu.
pokrajinskem mestu na krov številne funkcionarje in druge ugledne osebnosti ter e vzdignilo. Med potniki so bili poleg drugih ravnatelj misije Združenih narodov na Haitiju, nekaj švicarskih članov Mednarodnega urada za delo pri Združenih narodih in nekaj vidnejših haitskih osebnosti.
V Južnem Vietnamu se je zrušilo vojaško prevozno letalo, pri čemer je zgorelo več desetin ameriških vojakov.
Novice po svetu
27. t. m. se je obnovila v Ženevi razoritve-na konferenca »osemnajstih«, ki bodo razpravljali o »neširjenju atomskega orožja«.
V Luksemburgu se bodo v petek nadaljevala pogajanja o rešitvi spora v Skupnem evropskem trgu med »petimi« in Francijo,
V Milanu sodijo skupino južnotirolskih teroristov. Avstirjci so medtem konfinirali proslulega Klotza v Linzu. Imel je nekaj opraviti z »Radijem Svobodna Južna Tirolska«.
V južni Španiji se je zrušilo ameriško vojaško letalo, ki je imelo na krovu nekaj atomskih bomb. Tri so našli, eno ali dve še iščejo. Verjetno sta padli v morje. Nihče več ne mara zelenjave in mleka ali mesa s tistega področja, ker so ugotovili porast radioaktivnosti.
V slovenskem tisku se vsak dan vrste pisma, ki se pritožujejo nad zapostavljanjem in kvarjenjem slovenskega jezika v javnem življenju. Ta na novo prebujena vnema za naš jezik je nadvse razveseljiv pojav.
Izvoz iz Slovenije je znašal v letu 1965 vrednost 184,5 milijonov dolarjev. Izvoz iz vse Jugoslavije pa je znašal 1 milijardo in 288 milijonov dolarjev.
\
V skladu s sporazumom, ki sta ga podpisala v Taškentu Ayub Khan in pokojni Sha-stri, so se začele indijske in pakistanske čete te dni umikati s frontne črte. Za zdaj so se umaknile za približno en kilometer. Umik na črte pred spopadom bo trajal dober mesec.
Predsednik Johnson je povalrl novo predsednico indijske vlade Indiro Gandhi na obisk v Združene države.
V Rio de Janeiru se je pojavil po hudih nalivih in poplavah, ki so zahtevali na stotine smrtnih žrtev med revnim, največ črnskim prebivavstvom na višinah nad mestom, še tifus. Ljudi masovno cepijo.
V New Yorku so po (uspešno) končani stavki uslužbencev mestnega prometa izpustili iz zapora aretirane sindikalne voditelje. Stavka je bila namreč proglašena za nezakonito.
NADALJEVANJE BOMBARDIRANJA?
Najnovejša poročila govore, da se je Johnson odločil za nadaljevanje bombardiranja in da ga je pripravil k temu trdovratni molk hanojske vlade na njegovo mirovno ofenzivo.
Pisma uredništvu
ŠE O RADIJSKEM SPOREDU
Na naš dopis v zadnji številki o oddaji glede nastanka Jugoslavije smo prejeli nekaj dopisov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, zlasti ker vsi obravnavajo isto temo: dopisniki namreč zatrjujejo, da so tudi slišali tisti oddaji »Ne vse, toda o vsem«, vendar niso imeli vtisa, da bi bila oddaja sestavljena v duhu opravičevanja za vse tisto, kar ni bilo v skladu s pravičnostjo in demokracijo ter moralnim čutom pri dogajanju, ki je privedlo do nastanka stare Jugoslavije. Morda je bil le splošni ton premalo kritičen, ker je avtor premalo upošteval nove zgodovinske raziskave in se držal starih, predvojnih virov, ki pa so takra1- veljali za nedvomne in za neomajna dejstva, v splošnem pa je bil sestavek po svojem značaju samo informativen, nič več in nič manj. Vtis, dopisnika v zadnji številki N. I. je bil tako čisto subjektiven; dejstvo, da je bila ustanovitev Albanije leta 1912 sklenjena zato, da »zapre Srbiji pot do morja«, nikakor ni v nasprotju s pravico albanskega naroda (in vseh narodov) do neodvisnosti, le da se evropske sile, ki so ustvarile Albanijo, niso ozirale na to pravico (saj potem bi jo bile morale priznati, n pr. Avstro-Ogrska, tudi lastnim narodom), ampak na lastne interese.
Vsa zadeva pa dokazuje, s kakšnim zanimanjem naša javnost spremlja oddaje radia Trst A in kakšen odmev ima:o celo dozdevno manj pomembne oddaje v širokih krogih.
Uredništvo
Spoštovano uredništvo
Prosim za nekaj dragocenega prostora v Vašem listu, a stvar se mi zdi važna. K pisanju me silijo sporedi Radia Trst A. Ne mislim sc tu spuščati v njihovo podrobno analizo. Rad bi le nanizal n. kaj splošnih opazk in vtisov, ki sem jih imel ob poslušanju naše radijske postaje. Začel bom kar pri najbližjem in kar me je najbolj razočaralo in prisililo k pisanju: pri božičnem sporedu, ki letos ni bil samo skromen, ampak na-raunost siromašen.
Če se ne motim, je bilo prav na božični dan. Presedel sem skoraj ves popoldan doma, prebiral časopise in poslušal radio. Od 12. do 18. ure, torej v teku šestih ur, ne pomnim, da bi bil slišal »Sveto noč«. Sem jo mogoče preslišal? Naši uredniki bodo mogoče odgovorili, da ima tudi italijanska radiotelevizija podoben spored.
Odgovarjam: Radio Trst A je edina slovenska postaja, ki lahko vrti božične pesmi in temu bi sc ne smela sama odreči. Drugič: kdor količkaj pozna slovensko dušo, ve, kako mi praznujemo. Praznik je za nas resnično praznovanje: pa naj bo to nova maša nekje na Štajerskem, velika noč, božič, 1. maj ali karkoli. Ko ic praznik, je praznik. Slovenci ga čutimo v celoti in ga praznujemo »temeljito«. Nič se nam ne zdi pretirano. Zato lahko z mirno vestjo trdimo, da ko bi radio Trst A oddajal na božični dan šest ur božičnih pesmi in če bi samo »Sveto noč« predvajal desetkrat, bi najbrž večina poslušalcev z veseljem sledila njegovemu sporedu vseh šest ur. Saj se božične pesmi poslušajo o božičnem času in če jih ne poslušamo takrat, kdaj jih pa bomo? Se zdijo mogoče komu preveč verske? Toda mnogo slovenskih božičnih pesmi je narodnih ali ponarodelih. Pojemo jih skozi stoletja in če koga moti njihova verska vsebina, jim lahko prisluhne vsaj kot čisti ljudski poeziji, kot folklori. In navsezadnje, ali razne Madone renesančnih umetnikov ne vzbujajo še danes splošnega občudovanja vernih in nevernih ljudi!
Predno zaključim, naj dodam še eno pripombo ali vprašanje. Ali ne bi ukazalo uvesti tudi na našem radiu tedensko ali celo dnevno oddajo »domačih pesmi in napevov« kot jo imajo druge slovenske postaje in sicer ob najbolj poslušanih urah kot so opoldanske ali večerne?
Naj bo za danes dovolj; saj tako in tako je vprašanje, če bodo te vrstice kaj koristile.
Vaš
(sledi podpis)
Dolina:
Razlaščenci so se ponovno sestali in sklenili nadaljnje akcije
Odbor za pomoč razlaščencem je v soboto, 22. t. m., priredil v Dolini sestanek, ki se ga je udeležilo 95 lastnikov zemljišč, katera so razlastili ali nameravajo razlastiti v korist naftovodne družbe Siot ali Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča^ Po poročilu predsednika dr. Tula o dosedanjem in zlasti najnovejšem delovanju odbora, sta o upravno-pravnem aspektu celotnega vprašanja obširno govorila odvetnika škerk in Berdon. Razvila se je nato ži-
SPET SONCE
Po dolgem — kar neskončnem — razdobju mraza, ko je padlo živo srebro celo v Trstu nekajkrat na več stopinj pod ničlo, na kraški planoti pa celo na — 9, smo spet dočakali lepše vreme, še vedno je hladno in živo srebro zdrkne čez noč na Krasu, pod ničlo, toda čez dan se smehlja z neba sonce in topi umazane kupe snega. Za njim žalujejo samo otroci, a tudi oni se bodo potolažili, ko bo prišla pomlad, katere prvi dih je že čutiti.
 »---
Univerzitetni filmski center v Trstu bo predvajal v letošnji sezoni med drugim 23 kratkih filmov jugoslovanskih režiserjev Bratoslava Mimice, Dušana Vukotiča in drugih. Filme je posnelo podjetje Zagreb film.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU Carlo Goldoni GROBIJANI
(GRUBJANE)
komedija v dveh delih
Prevedla: MARIJA KACINOVA — V tržaški dialekt predstavila: LELI NAKRSTOVA — Scena: JOŽE BABIČ in DEMETRIJ CEJ — Kostumi: ALENKA BARTLOVA.
Režija:	J O ZE BABIC
PREMIERA
V četrtek, 27. januarja ob 21. uri (premierski a-bonma).
PONOVITVE:
V soboto, 29. januarja ob 21. uri (abonma prva ponovitev).
V nedeljo, 30. januarja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski).
V sredo, 2, februarja ob 20. uri (študentovski abonma).
V četrtek, 3. februarja ob 21. uri	(invalidski abonma).
V petek, 4. februarja ob 21. uri	(sindikalni abonma).
Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
GOSTOVANJA:
William Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE
recital Izvaja JOŽKO LUKEŠ
V petek, 28. januarja ob 20.30 v kinodvorani »Ana« na Kontovelu.
V soboto, 29. januarja v Ljudskem domu v Sv. Križu.
vahna razprava, v katero so posegli številni udeleženci sestanka.
Na koncu so prisotni soglasno sprejeli tole resolucijo:
Lastniki nepremičnin, prizadeti zaradi naftovoda, zbrani na sestanku v Dolini, dne 22.1.1966, se zahvaljujejo Odboru za pomoč razlaščencem za vsestransko podporo, ki jim jo je nuddil pri izboje-vanju odkupnine za razlaščena zemljišča iz prvega seznama.
1. Lastniki razlaščenih nepremičnin so zaradi številnih, obsežnih in utemeljenih ugovorov na prefekturo, zaradi priziva na državni svet v Rimu in tožb na sodišče prejeli tolikšno odškodnino, za kakršno so se sporazumeli na osnovi cen, ki so jih sami postavili. Prizadeti niso plačali niti lire za občutne stroške, ki so nastali s proučevanjem zakonov, sestavljanjem in vlaganjem pripomb na prefekta, priziva na državni svet v Rim, tožb na sodišče, z dolgotrajnimi organizacijskimi pripravami itd. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je Odboru' za pomoč razlaščencem posrečilo doseči, da bodo vsi ti stroški šli v breme družbe za naftovod (S.I.O.T.), oziroma Pristaniške ustanove (E.P.I.T.).
2. Vsi prizadeti se toplo zahvaljujejo vsem predstavnikom in sotrudnikom, zlasti še pravnikom svoje organizacije ter njenemu predsedniku za njih požrtvovalno in uspešno delo.
3. Odobravajo delovanje Odbora za pomoč razlaščencem ter opozarjajo na temeljni in načelni pomen sporazuma, ki ga je Odbor sklenil z družbo
5.1.0.T. Bechtel dne 6.12.1965, po katerem je nafto-vodno podjetje dolžno pogajati se direktno z lastniki zemljišč iz drugega seznama z dne 30.7.1965 v svobodnem kupoprodajnem razmerju. Ugotavljajo tudi, da so ugovori na prefekta ter priziv na državni svet v septembru 1965 odločilno pripomogli, da se je končno položaj spremenil v korist razlaščencev, ki niso več izpostavljeni na milost in nemilost ustanove za industrijsko pristanišče.
4. Pozivajo vse prizadete k enotnosti v nastopih, da bi bil uspeh še bolj ugoden. Vsi naj odklonijo vsako rovarjenje in mešetarjenje tujih ali domačih posrednikov, ki lahko samo škoduje enotni akciji v tem odločilnem boju za naše zakonite pravice.
5. Pozivajo prefekta, naj takoj, po službeni dolžnosti, prekine postopek za razlaščevanje, ki ga je začel dne 23.12.1965, da bi se lahko prizadeti iz drugega seznama zemljišč z dne 30.7.1965 dogovorili z družbo S.I.O.T. Bechtel v svobodnem kupoprodajnem odnosu in vzdušju na osnovi omenjenega sporazuma z dne 6.12.1965 ter na osnovi pravice do demokratičnih svoboščin.
Poziva Ustanovo za industrijsko pristanišče, naj se sploh ne dotika zemljišč iz tretjega seznama.
6. Sklenejo posebno odposlaništvo k prefektu z nalogo, da bi mu še enkrat predočilo naše zakonite pravice ter upravičeno ogorčenje nad sedanjim postopkom z našo lastnino.
7. Ugotavljajo, da je sedanja ponudba družbe
5.1.0.T., ki znaša 300 milijonov za zemljišča iz drugega seznama, prenizka, kajti najnižja povprečna cena je nad 2000 lir za kv. meter poleg odškodovanja za trte, nasade in druge pritikline.
MEŠANA KOMISIJA
V ponedeljek se je sestala v Trstu jugo-slovansko-italijanska mešana komisija za obmejna vprašanja predvidena po videmskem sporazumu. Po navadi je imela svoje sestanke izmenoma v Vidmu in Beogradu. Letos so se člani mešane komisije prvič zbrali v Trstu namesto v Vidmu. Italijanski komisiji načeluje opolnomočeni minister Pascucci Righi, podpredsednik pa je prof. Guido Gerin; v komisiji sodelujejo še
drugi izvedenci. Jugoslovansko komisijo vodi ministrski tajnik Mičetič z večjim številom izvedencev, med katerimi so tudi trije Slovenci.
V uvodnih pozdravih sta oba predsednika poudarjala velike uspehe dosedanjega prizadevanja mešane komisije ne samo za izboljšanje obmejne trgovine, ampak tudi za poglabljanje prijateljstva med obema sosednima državama.
Na dnevnem redu razgovorov so carinske in valutne olajšave, pomorske in avtomobilske zveze, dobave elektrike in vode in vzajemna sodna pomoč.
Določena bo tudi nova količina blaga, katero bodo smeli lastniki propustnic prenesti čez mejo. Namesto po pol kilograma mesa, se bo smelo s propustnico nesti čez mejo en kilogram, torej štiri kilograme na mesec. Nove določbe bodo veljale tudi za drugo blago.
¥
" SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO PRIREDI
SLOVANSKI PIE S
v soboto 5 februarja ob 21. uri v slovenskem Kulturnem domu. Vstop z vabili, katera se lahko dvignejo v Tržaški knjigarni in na sedežu SDD v Ul. Machiavelli 22/11., od 18. do 20. ure. Igra razširjeni ansambel RTV LJUBLJANA MOJMIRA SEPETA, POJE MAJDA SEPE.
V korist potnikov in tudi za hitrejši promet bi bilo potrebno, da komisija odloči, naj bodo na carinarnicah na obeh straneh vidno razobešeni seznami za količino različnega blaga in tudi valut, ki se sme nesti čez mejo.
lipa
Fojda:
VEDNO MANJ LJUDI
Izseljevanje je še vedno tisti žalostni pojav, ki povzroča stalno v Beneški Sloveniji in zlasti pri nas upadanje prebivalstva. Na občinskem matičnem uradu je zabeleženo sledeče gibanje prebivalstva: rojstev je bilo 56, umrlo pa je 54 občanov. Poročilo se je 49 parov. V občino se je priselilo 68 ljudi, izselilo pa se je 139 domačinov. Ta velika razlika pomeni, da je število prebivalstva padlo za 69 oseb.
še bolj zaskrbljivo sliko o padanju prebivalstva kaže zaselek Vile (Costaiunga). Leta 1961 je tam živelo 15 družin s skupnim številom 52 oseb. Lansko leto se je to število znižalo na 3 družine z enajstimi prebivalci! Računa sc, da bo ob koncu leta 1966 še teh enajst ljudi izginilo od tam in bodo hiše ostale brez prebivalcev. Vas Vile bo zbrisana z zemljevida.
Mažarole:
ŽALOSTNA SMRT
Vesti iz naše vasi niso vedno vesele, po navadi so bolj žalostne. Težki vtis o tistem »križanju« Pierine Cassina na praznik svetih Treh kraljev leži nad nami kot svinčena kapa.
ALI GRE RES NA BOLJE?
Pred dobrim tednom je izšel »Notiziario economico«, katerega izdaja vsak mesec go-riška Trgovinska zbornica. Iz te številke, ki podaja pregled gospodarskega stanja go-riške pokrajine za mesec november, se zdi, da se je ekonomski upad iz prejšnjih mesecev nekoliko ustavil. V tej ali oni stroki se celo kaže kako izboljšanje.
V tržiških ladjedelnicah teče delo po normalnem tiru. Dela bo še nekaj več, kar se bo v najkrajšem času postavil na gredelj orjaški plavajoči dok.
Izboljšal se je pa položaj v goriških livarnah Safog, in sicer v obeh glavnih oddelkih, v livarni in v oddelku za izdelovanje tkalnih strojev. Kriza, ki se je bila pojavila in je bila na višku v februarju lanskega leta, je menda že mimo. Z zmanjšanim delovnim urnikom 24 tedenskih ur je prizadetih zdaj le 32 uslužbencev.
V podgorskih tkalnicah se opaža sicer še zastoj, toda obstoja utemeljeno upanje, da se bo položaj izboljšal. Tovarniška uprava namerava uvesti nove moderne stroje za nove vrste tkanin, po katerih povprašuje svetovni trg.
V živilski industriji še ni pravega napredka, posebno ne v panogi za konservi-ranje rib. Zaradi zapletljajev na Daljnem vzhodu je odpadel dovoz rib iz Japonske. Proizvodnja mesnih izdelkov je ostala na isti stopnji, nekoliko živahnejše je bilo povpraševanje po likerjih in slaščičarskih izdelkih. Stavbinstvo je pa še vedno na mrtvi točki.
Prav dosti na boljše se še ne obrača, niti po uradnih objavah. Na vidiku je pa nekaj novih industrijskih podjetij. Še to pomlad bo začela obratovati velika žebljarna v Tržiču. Poleg te pa tudi tovarna za oblogo cevi za novi naftovod. Zaposlenih bo kakih 70 delavcev.
V Gorici se pa pričakuje, da bo zopet začela delovati na novo urejena svilama, last neke švicarske družbe.
- HannlfrUa th+lina
Danes pa moramo poročati o tragični smrti starega Petra Cassina, ki je skoraj živ zgorel. Sedeminsedemdeset let stari mož je legel v posteljo s prižgano cigaro v ustih. Ko je zadremal, so se vnele rjuhe in v hipu je bil s posteljo vred kot živa plamenica. Stari mož je začel v bolečinah vpiti na pomoč. Domači so še v zadnjem hipu prihiteli in ga rešili takojšnje smrti. Odpeljali so ga brž v bolnišnico, kjer pa je revež podlegel hudim opeklinam.
Dreka:
DELOVIŠČE
V naših gorskih vaseh skušajo oblasti od-pomoči brezposelnosti z ustanavljanjem de-ovišč. Tako je tudi pri nas in nekaj le koristijo za pomoč brezposelnim in tudi, da se kakšna cesta popravi. V občini Dreka je tako delovišče že obratovalo to zimd. Delavci so popravljali nekatere ceste. Zaradi pomanjkanja denarja je obstajala nevarnost, da se bo delovišče ukinilo.
Te dni je pa prišla na občino brzojavka podtajnika v notranjem ministrstvu. V njej sporoča, da je vlada nakazala 985.000 lir, da se bo delovišče na 'cesti lahko nadaljevalo. Zaslužek, čeprav skromen, bo v zimi kar prav prišel našim ljudem.
MESTO SE ŠIRI
Pred vojno se je goriško mesto širilo po večini v smeri proti severu. Po razmejitvi so začeli rasti novi mestni deli ob pevm-skem mostu čez Sočo in ob mostu proti Ločniku.
Zdaj se je pa Gorica zopet obrnila proti vzhodu. Novi mestni okraj z velikimi zgradbami in stolpnicami nastaja v prostoru od kapucinskega samostana do kmetijskega preizkuševališča ter med nekdanjo Tržaško cesto in novo, ki se odcepi od »Nanuta^ na Mirenski cesti do zdravilišča na bivši Šempeterski cesti. Nekoč so se tod raztezala sama polja. Stara ulica Cipriani ima že povsem moderno lice. Stare stavbe se umikajo ličnim vilam in tudi velikim zgradbam z novo industrijsko šolo, cerkvijo in pokrito tržmco. Nekatere stavbe so še v delu. Tri velike stavbe gradi podjetje Fran-zotti blizu palače civilnega tehničnega urada, na vogalu ulice della Bona pa druge tri. Stari del mesta bo kmalu okrog in okrog obdan z pasom moderno urejenih mestnih četrti.
VISOK JUBILEJ
V sredo je obhajala v Gorici gospa Emilija Debenjak, vdova Prinčič, častitljiv starostni jubilej. Učakala je še dovolj čila in zdrava svoj devetdeseti rojstni dan. Jubi-lantka je po rodu iz Kozane v Brdih. V Gorico se je priselila z možem in družino že leta 1907. Po moževi smrti leta 1911 je padla skrb za številno družino sedmih otrok na njena ramena. V vojnih letih se je zatekla v begunstvo, v Breže na Koroškem. Po vojni se je vrnila v domačo Gorico, kjer je z velikim prizadevanjem vzgojila in vzredila svoje otroke. Danes so žive še tri hčere in sin Ivo, naš prijatelj in industrialec v Krminu. Kljub visoki starosti je gospa Emilija še vedno marljiva, še zadnje mesece je z neizmerno potrpežljivostjo sklekljala na roko fine prtiče, ki se lahko kosajo z bruseljskimi čipkami. Stkala jih ie za hčere in snahe, češ da bodo za zadnji njen spomin.
Mi pa z vso njeno rodbino vred voščimo gospe jubilantki iz vsega srca, da bi učakala čila in zadovoljna še stoletnico v sredi svojih hčera, sina, vnukov in pravnukov.
ZADNJI KONCERT
Prejšnji četrtek je nastopil tržaški simfonični orkester s tretjim in zadnjim koncertom v goriški telovadni dvorani. Izvajanje je bilo brezbrižno. Odmev v javnosti pa tudi tokrat ne preveč občuten.
Pri prvih dveh koncertih je bila dvorana skoraj prazna. V četrtek se je nabralo vendarle nekaj nad 100 ljubiteljev glasbe. Kot pri prejšnjih koncertih se tudi v četrtek ni opazila v dvorani navzočnost kake vidnejše osebnosti iz upravnih ali gospodarskih krogov' Odsotna je bila razen par izjem tudi mladina.
Čuden pojav je, da je v goriški javnosti tako malo zanimanja za simfonično glasbo. Prireditelji so pa tudi premalo poskrbeli za propagando. Govori se pa še vedno, da je v Gorici potreben avditorij. Čemu, bi se vprašali, ko so pa še te zasilne dvorane pri kulturnih prireditvah prazne.
OPOMIN MOTORIZIRANIM
Goriško županstvo opozarja na podlagi členov 40 in 45 cestnega zakonika vse lastnike motornih vozil, da morajo imeti evidenčne tablice s številko jasno čitljive in ponoči osvetljene. Prometniki stražniki imajo stroga navodila, da tozadevne prestopke takoj kaznujejo z globo.
Bolj strogo bodo tudi pazili ali so priprave za svetlobne in slušne znake v popolnem redu.
PONTEBSKA CESTA
\
Državna cesta številka 13, ki pelje iz Vidma mimo Beneške Slovenije na Pontebo in dalje po Kanalski dolini na obmejni prehod Kokovo, postaja vedno bolj važna. Po njej se razvija tudi mednarodni promet med Trstom in Podonavjem. Lansko leto so po tej cesti prevozili več tovora kot po železniški progi. Promet z osebnimi vozili je tudi vsako leto živahnejši.
In vendar bo minilo še najmanj pet lei, preden bo ta važna mednarodna prometna žila ustrezala novim razmeram. Takšno je tudi mnenje uprave državnih cest. Do Kluž je cesta že dovolj dobro urejena tudi za sedanji promet. Država je porabila za popravila do Kluž, torej samo za dolinski del, tri milijarde in 135 milijonov lir.
še večje stroške bo pa zahtevala ureditev pontebanske ceste v gorskem delu, od Kluž dalje in po Kanalski dolini do Trbiža in meje. Računajo, da bodo popravila trajala najmanj pet let, ker so dela možna zaradi zime in zametov komaj pet mesecev na leto. Povrhu pa manjkajo še denarna nakazila za kritje stroškov.
Plešivo:
SESTANEK OBČINARJEV
Prejšnjo sredo so se zbrali na pobudo občinskega odbornika Ivota Prinčiča iz Kr-mina gospodarji s Plešivega, s Cegla in iz bližnjih zaselkov na važen in koristen pomenek. Sestali so se pri Sirkovih na Pleši-vem. K razgovoru o potrebah in željah slovenskih Občinarjev je prišel tudi krminski župan Benetti in nekateri odborniki.
Župana in navzoče je pozdravil odbornik Prinčič v slovenskem jeziku, župan je odgovoril in šaljivo pristavil, da bodo zbrani slišali še tretji jezik, ki se govori v občini, namreč furlanski.
V pomenku so navzoči gospodarji izrazili svoje želje glede razsvetljave, telefonske povezave in glede poprave cest. V bližnjem času se bo asfaltirala cesta iz Krmina na Plešivo, potem pa še od šole do Oblanča. Tu se bo priključila turistična »cesta vina in češenj« iz števerjana in dalje na Kr-minsko goro. Glede drugih vaških potov so ljudje izrazili željo, naj občina poskrbi za potrebni gramoz.
Kar se tiče luči, so občinski možje pojasnili, da se bo zadeva rešila v sklopu celokupnega vprašanja občinske razsvetljave. V ta namen so že posredovali pri elektrar-ski ustanovi ENEL.
Razgovori so bili živahni in stvarni. Tudi župan je poudaril, da je še v malokateri vasi srečal Občinarje, ki znajo postaviti svoje zahteve tako trezno in na uresničljiv način.
IZ KULTURNEGA Ž1VJLJEJNJA
UMETNIKOV OBRAZ
Velike umetniške stvaritve predirajo ustaljene jim ni znal zoperstaviti tudi del kroga Perspektiv, družbene norme, saj	so izraz nastajajočih človeških	Tu umira ta	literatura in umetnost.,
hrepenenj, slutenj,	prerokb. Zato je ustvarjalno	Umetnost	ni tehnična veščina: v kolektivni	re-
delo resničnega umetnika v stalni dilemi (sporu)	torti se je ne da ustvariti. Kolektivna retorta je
z družbeno normo in situacijo, kakršna se je za-	samo tolažba za najbolj nenadarjene in najbolj
sidrala na področju, ki ga umetnik prebija. Poče-	kratkovidne.
lo ustvarjalne akcije je neusmiljena revolta zo- Tudi umetniška revija ni kolektivno delo, temper negativno v svetu in družbi, v konkretnem	več pečat peščice literarno nadarjenih. S kolektiv-
rrimeru zoper zlo v slovenskem narodu in družbi, r.im ediktom se revijam ne da zagotoviti veličine, ki ga sestavlja.	Vodilne francoske ali nemške revije so delo ene,
Danes mnogi govorijo, da je napočila doba ko- dveh, treh oseb. Stritarjev »Dunajski zvon« je bila lektivizma: tudi naloga umetnika da je, podrejati čistokrvna, uspešna revija, plemenitejša od seda-se didaktu kolektivizma; osamljeni umetnik je rije dovolj konformistične ljubljanske Sodobnosti, baje popolna ničla,	sam, v samoti vpijoči, je ne-	Rodila in vodila jo je ena sama oseba,
smisel, vse je šele	v kolektivu, šele kolektiv po- ( Slovenski	emigraciji se je posrečilo	izdati	domeni umetnikovo uresničevanje. ■ n 	volj zanimivo, čeprav konservativno revijo Medres uresničuje v spopadu s kolektivom; njegov	dobje. katero vodi troje ljudi. Prav tako živi knji/.-!
odnos do kolektiva je agresiven: umetnik odpira	na zbirka Slovenske kulturne akcije, ki praznuje,
kolektivu oči, mu kaže pot, ga prebada z neusmi-	ceset let obstoja in ki je izdala redakcijsko zani-
ljeno kritiko vseh negativnih pojavov. Ce odpo-	mive predstavnike slovenskega ekspresionizma (li-1	než:	»Slovenija	v	evropskih	zadevah«	(Razmišlja-
vedo druga področja družbene kritike, se kritično	terarno nepomembni Velikonja bi bil lahko odpa-j	nje	o	slovenski	politični	zgodovini);	Alojzij	Ku-
uporništvo skoncentrira na področju umetnosti: del) in vrsto drugih knjig, med drugim prevod har: »Spreobrnenje Slovencev in nemško-slovenska umetnost prevzame dolžnosti drugih ved in insti-	Danteja in dovolj dobra dela Jurčeca, Simčiča, I	etična	meja	v	vzhodnih	Alpah«;	Thomas	M.	Bar-
tucij, ki bi morale gojiti družbeno kritiko, a so	Bcličiča, Truhlarja ali Papeža, medtem ko je žal
na to pozabile.	j p-evladujoče konservativno domačijstvo izraz dru-
Umetnik je nujno individualist, a je v dialek- >e plati te založbe: uredniške omejenosti in slo-tičnem odnosu do kolektiva, zaradi katerega je venskega provincializma, ki bi se na sedanji stop-pretirano prizadet. Umetnik je občutljiv, rahloču- fji razvoja moral preleviti v ustvarjalno, specifič-
svetovne kulture, s katerim smo vedno bolj na življenje in smrt povezani.
Umetnik terja za svoje delo, za svobodno ustvarjanje vseb ne in oblike, ustvarjalno svobodo. Upira se vsem poskusom, ki bi mu to ustvarjalno svobodo skušali omejiti in odvzeti. Šele v svobodi odpadata dolgčas in neresničnost, ki sta glavni lastnosti nesvobode. Nesvoboda jemlje umetnosti zagon in uniči individualnost, ki šele lahko ustvari umetniško delo. Šele ko se umetnik reši utesnjene in omejene nesvobode, je rešil svoje delo.
Lev Detela
KNJIGE O SLOVENIJI ZA TUJI SVET
Založba Studia Slovenica v New Yorku je izdala pred kratkim peti zvezek svoje zbirke z istim naslovom. Knjiga ima naslov »The Siruct re of the Slovenian Economy 1848-1963« (Struktura slovenskega gospodarstva v razdobju 1848-1963). Študijo, ki obsega 278 strani, je napisal profesor Tous-saint Hočevar, predavatelj za gospodarstvo na Keuka Collegeju v Združenih državah, ki je preživel kot štipendist jugoslovanske vlade leto dni v Ljubljani.
Ze prej so izšle v isti zbirki knjige: John Ar-
ker: »Koroški Slovenci« (Problem neke narodne manjšine); Alojzij Kuhar: »Slovenska srednjeveška zgodovina (Izbrane študije).
Vse knjige so izšle v angleškem jeziku in so namenjene predvsem univerzam. Delno so že raz-
ten a tudi agresiven do skrajnosti. Zagovarja ide- no slovensko varianto kozmopolitizma. Z njo bi prodane, jo absolutne svobode svoje umetniške dejavnosti mogel tudi majhen narod svetu veliko povedati, z:	Knjigo	»The Structure of
in poti, ki to dejavnost sovzročajo. Največji ruski njo bi se mogli, podobno kot Črnogorec Bulatovič, nomy« je mogoče naročiti v pesnik Puškin je na primer poosebljenje zagovar- nekonformistično, kot narod uveljaviti v občestvu I Trstu, v ulici Sv. Frančiška, janja estetske svobode, neodvisnosti umetnika.
Poezija in sploh umetnost ima svojo upravičenost v sami sebi, vsak namen jo onečašča. Umetnikov angažma (obvezanost), o katerem danes radi govorimo, se mora razumeti kot notranjeumetniški
the Slovenian Eco-Tržaški knjigarni v
(Talenti v „J£iterawnilk vajafk”
Druga številka dijaških »Literarnih vaj« v tem j vendarle doživi veselo presenečenje, po zaslugi
dobrih sosedov. Prispevek se bere kot božična
angažma do kolektiva prizadete vsebine in forme, — ,0tu je bi]a urejena -n napisana y 2name
ki pa jima je tuja vsa a po 11 na -en meno . nju Božiča. Čela vrsta prispevkov ima za motiv j pravljica, postavljena v vsakdanji okvir. Tudi Maj Tudi v izbiri svojih tem mora ti u n	božično razpoloženje in praznovanje božičnih p raz-j da Artač je znala dati svoji božični zgodbi sodob
lutno svoboden: nihče mu ne more predpisati predmeta njegove navdušenosti. Tudi največji slovenski pesnik Prešeren je inkarnacija čiste svobode umetniškega ustvarjanja, in isto velja za Ivana Cankarja, ki je dolgo vrsto let bival v tujini, samo da je ušel mori provincialne okostenelosti in obvaroval svojo svobodo umetniškega izpovedovanja
nikov. Na uvodnem mestu najdemo prispevek Alenke Rebule »Marinkin sveti večer«. V njem Rebulova opisuje, kako je mala Marinka obiskala bolno teto nekje v hribih nad Škofjo loko in kako je tam sredi snežene, trde gorenjske zime obhajala Božič, zadnjič pri teti, ki je nato še pred novim letom umrla. A takrat je bila mala Marinka že sipet doma na Krasu. Iz sestavka diha svežina tudi neka prisrčna poetič-se sestavek takoj prikupi bravcu.
Ne bi mogel dovolj podčrtati poraznega dej- a doživetjaj pa , stva, ki ga je slovanskim literaturam nakopalo nQ da se sestavek ta pretirano povdarjanje socialne komponente v H-
teraturi, ki še dolgo ne zadošča, da bi bilo delo Ze kar zrelo je napisan prispevek Pavla Stra-lahko umetnina. Za to se lahko predvsem zahva- nija »V Izraelu«, ki se bere kot odlomek iz poto-limo ruskemu kritiku Bclinskemu, katerega estet- pisa kakega modernega pisatelja, že rahlo sur-ski kriteriji so porazno kratkovidni in predstav- realistično razpoloženega. Ivana Suhadolc pa obijajo konglomerat slabo razumljene filozofije Schel- ravnava v svoji novelici »Božič pri Volkovih« soli nga, Fichteja in Hegla pa Feuerbacha, ti krite- cialni motiv — kako je štirinajstletna Ančka pri-	.	.	,	,	,	.	.	-
riji tvorijo srž sedanjega na moč dolgočasnega so- pravljala božično obdaritev za svojih pet bratcev kaj napisala^ Ze zelo zrelo uti lepo jc napisan tudi
sodobno noto. Zgodba ima naslov »Dominikov božič« in prikaže, kako praznuje božič sprevodnik Dominik, ki mora v službo, medtem ko njegovi hčerkici postavljata jaslice in pripravljata božično drevesce. Sam pa bo moral obhajati božični večer najprej v sobi na obmejni železniški postaji, nato pa na vlaku, med ljudmi, ki komaj utegnejo misliti na božič. če ga sploh praznujejo.
Libera Haering opisuje v kratki avtobiografski noveli »Jaz« prve bridke izkušnje v svojem življenju, ki pa so jo privedle do kasnejšega spoznanja, da »prejšnja lela so bila kakor dolge, grozne sanje, ki pa se zjutraj končajo in dajo potem sladkost in večji pomen življenju«: spoznanje, ki bi ga težko lepše izrazila kaka resnična pisateljica in ki nam vzbuja željo, da bi Libera Haering še
vjetskega »socialističnega realizma«, pa tudi dolo- in sestric, ža katere je morala sama skrbeti, ker čenih tendenc vse prek slovenske literature, ki se je bila mati v bolnišnici, a kako na sveti večer
Prijetna in dobra knjiga
kratki potopis po Španiji Petriče Tretjak »Križem po Španiji« in tudi zanjo velja ista želja, ki nam jo je vzbudil prispevek Libere Haering. V razpoloženjski literarni sliki »Ob morju«, ki jo je napisala Sheila z učiteljišča, nas preseneti nenadni vzgib tragičnega življenjskega občutja v tako mladi deklici in način, kako je znala to izraziti.
Marija Bcnedetti je objavila dve pesmi, ki jima ?e manjka do formalne dovršenosti, a nas ganeta s svojo iskrenostjo in čustveno globino; sta tudi
Zora Saksida tenek čut za podrobnosti in intimnosti. Zgodbo plete po večini iz samih takih komaj zaznavnih niti. Dobrodejno vplivata tudi njena vedrina m čut za humor, ki ga zaznamo tu pa dovolj izvirni tudi po motivu. To sta pesmi »Oče-tam. Zelo lepa, čeprav nekoliko brezbarvna in ne-, tu«, ki je še posebno lepa, in »Fantastična zgodba«, osebna je tudi njena slovenščina.	|	\7 katere diha dekliško hrepenenje po romantični
Sihke strani knjige in posebno tega drugega ljubezni.
Goriška Mohorjeva družba je izdala med svojo letošnjo knjižno zbirko drugi del povesti »Mami«, ki jo je napisala Zora Saksida. Prvi del je izšel lani. Pisateljica je doma v Gorici in iz goriškega okolja je tudi zajela snov za svojo povest, ki je že skoro majhen roman, če računamo obseg obeh delov. Toda za roman je v tej zgodbi o dekletu, ki se žrtvuje za druge, premalo psihološko ute- dela pa so meljenega in epičnega dogajanja. Knjiga — mislimo namreč delo kot celoto — ima svoje dobre, pa tudi svoje slabe strani. Naj začnemo najprej z dobrimi:
Ena izmed dobrih strani te knjige je v tem, da je zajeta snov iz domačega okolja, to je iz nam je zato nerazumljiva in skoro smešna. V knji- brizna in duševno lena. Nasprotno, želelo bi, da našega goriškega življenja in iz povojnih razmer. 1 gi je premalo napetega dogajanja, vse teče mirno hi ti naši najmlajši pisali enako zavzeto in z Iju-Razen tega je znala pisateljica zelo plastično na- in enakomerno naprej kakor miren potok med j bežni jo do lepe besede tudi še čez deset in dvaj-slikati določeno mestno okolje. V povesti najde- vrbami na ravnini, brez vrtincev in brez zahrbtnih ^ set let in da bi nam dali novo dobro generacijo mo ljudi, ki jih vsak dan srečujemo v življenju, brzic. Značaji so vsi zelo enostavni in jasni, kar i pisateljev od mlekarice in branjevke do župnika in dijaka, naivni, celo v slabem, kot na primer Vojko. Pa Ni se izognila resničnim življenjskim problemom, tudi goriško okolje je ostalo preveč abstraktno in kakor je na primer problem nezakonskega mate- idealizirano.
temle: Njena glavna junakinja »Ma-j Tudi vsi drugi prispevki v tej številki so vred-mi« nam ostane vse preveč bleda. Ne moremo j ni branja in nam razodevajo talentiranost naše prav razumeti njenega materinskega žrtvovanja ’ mladine za pisanje in njeno nenavadno zrelost v za druge, razen če si ga razlagamo kot pomanjka- presojanju okolja in v izražanju, kar dokazuje, da nje prave vitalnosti. Njena psihološka podoba je je vendarle varljiv vtis, ki ga večkrat kje beremo neizdelana m njena čudaška ljubezen do Vojka ali slišimo, da je današnja mladina površna, brez-
Mcd neleposlovnimi prispevki naj omenimo oceno nekaterih novih knjig, ki jo ie napisal Martin ievnikar, in članek Sergeja Verča o pisatelju Cvet-
rinstva. Njene osebe so plastične in žive, včasih V splošnem pa se lahko reče, da ie to prijetna ku Golarju, naslikane skoro naturalistično grobo, kakor na in dobra knjiga, ki nudi bravcu nekaj ur tihega z lepimi linorezi so okrasili številko Boris Hro-primer Rekarica, z vsemi že kar neokusnimi po-	duševnega užitka, četudi je ne moremo	prištevati	\at;n (Jaslice). Ivo Petkovšek (Mesto ponoči), Iva-
drobnostmi njene debelosti in obleke, da jo vidi-	med takoimenovano problemsko literaturo, ki gre i	pa Suhadolc (Sveti trije kralji) in	Vojka čerbon
mo kakor fotografirano. Isto velja tudi za mno-	v napad na probleme našega časa ali ki	bije spri-1	(Ciganka z otrokom). Kompozicija	na ovitku je
ge druge osebe. "V prikazovanju dogajanja ima	čo njih plat zvona.	E. Z. 1	delo prof. Avgusta Černigoja.
GOSPODARSTVO
Proti slinavki in parkljevki
Lc redke novice gospodarskega značaja pridejo iz Rusije. O izrednih gospodarskih, uspehih sovjetska propaganda in poročevalska služba ne moreta poročati, o neuspehih pa ne smeta, ker bi take vesti lahko slabo vplivale na sovjetsko javnost. — Vendar pa se je zvedelo, da slinavka in parkljevka hudo redčita stalež živinoreje in to vseh parkljarjev, goved, prašičev in ovc. Razsaja pa ta nalezljiva bolezen vsaj na celotnem ozemlju tostran Urala in tudi v kav-kaških republikah, saj je poročala uradna agencija »TASS«, da se je novoodkrito cepivo proti slinavki prav dobro obneslo v kavkaških republikah.
Torej v Rusiji pobijajo slinavko s cepljenjem, tako kot v vseh revnejših državah, z Italijo vred. Zato pa tudi nikdar ne iztrebijo vseh ognjišč slinavke, kot je najbolje razvidno iz poročil o živinozdravstve-nem stanju v Italiji; vedno je še kje slinavka.
Iz Rusije so zanesli slinavko in parkljevko tudi v satelitske države, predvsem v Vzhodno Nemčijo, pa tudi na Poljsko in češkoslovaško, končno pa se je pojavila tudi v nekaterih državah Zahodne Evrope. Zlasti hudo pustoši v Švici, kjer so morali v enem mesecu pokončati 1920 goved in 1424 prašičev. V Švici namreč pokončajo vse živali, ki so obolele na slinavki ali pa prišle kaj v stik z obolelimi živalmi. Samo s tako strogimi ukrepi se da bolezen iztrebili. Seveda dobijo v Švici vsi prizadeti ži-
Rastlinski hormoni ali fitohormoni so posebne snovi, ki na rastline različno delujejo in ki imajo posebne učinke; mnogi učinkujejo na potaknjence, pri katerih izzovejo in pospešujejo razvoj koreninic, tako da se potaknjenci prej okoreninijo in vkoreninijo. Za razmnožitev dreves, grmičevja — zlasti lepotičnega, za razmnoževanje podlag, steblaste povrtnine in cvetlic so ti hormoni velevažni. Z njimi tudi uničujemo plevele. Posebno važni so v sadjarstvu, ker z njimi lahko razredčimo cvete in nam ni potrebno redčiti plodov. S hormoni preprečujemo prekomerno redčenje plodov, ki so drugače zdravi in niso minirani od škodljivcev. S hormoni lahko izzovemo deviško rodnost (partenokarpijo) in pospešimo razvoj takih plodov. Lahko pospešimo ali zadržimo dobo cvetenja, s hormoni lahko povečamo cepilne uspehe. Pri semenih lahko s hormoni ohranimo kali-vost skozi daljšo dobo, lahko jo pa tudi zmanjšamo ali celo uničimo; lahko podaljšamo dobo^ med katero ostanejo odrezane cvetice sveže, lahko več časa konserviramo krompir, razne čebulice itd.
Ze po tem seznamu učinkov lahko sklepamo na ogromno število različnih že znanih hormonov, ki učinkujejo na rastlinje. Danes gre njih število v stotine, veliko število pa so jih že opustili, ker so se pojavili na trgu boljši. Seveda ima lahko isti hormon tudi desetine različnih imen in to v isti državi. V tem oziru je najbolj znana
vinorejci popolno odškodnino za uničene živali.
Švica pa meji na Italijo in na tako majhne razdalje se bolezen prav lahko prenese. Da se to prepreči, je ministrstvo za zdravje ukazalo cepiti vso živino v prov:ncah Como in Varese, ki mejita na Švico. Cepiti morajo vse nad 4 mesece stare živali. Poleg lega je bil ustavljen vsak promet z živo in zaklano živino ter mesom med Švico in Italijo, kakor tudi med Italijo in tistimi evropskimi deželami, ki prevažajo živino in meso skozi Švico.
Če se kaj zdravje živine v prizadetih državah kmalu ne popravi, je pričakovati še strožjih ukrepov.
Naj večji izvoznici mesa na svetu sta Avstralija in Argentina. Trenutno izvozi nekaj več Argentina, zlasti govejega mesa, Avstralija pa več ovčjega. Za bodoči razvoj trgovine z mesom pa ima Avstralija vse večje možnosti. Avstralski izvoz mesa — tudi govejega — se stalno dviga in računajo, da se bo v desetih do dvajsetih letih lahko kar popetoril.
Ta optimistična predvidevanja gojijo z ozirom na odkritje skoraj čudovite krmske rastline »Townsville lucerne«, ki je kot nalašč za puščavske kraje. Ta detelja da tudi v najbolj neprimernih legah zelo mnogo zelenja, ki je za živali zelo tečno. — Našli
ravno Italija, kjer podjetja spremenijo pri kakšnem izdelku samo kakšno nebistveno malenkost in ga že dajo v promet kot lasten izdelek. O tem je razširjena tale zgodbica: V ZDA so odkrili neko novo zdravilo, ki je sicer že odobreno od zdravstvenih oblasti, a še ni v prometu. V Italiji pa je že 12 potvorb tistega zdravila, seveda pod drugimi a podobnimi imeni.
Rastlinske hormone uporabljamo skoraj vedno v vodni raztopini. K sreči se uporabljajo zelo razredčene, ker so silno dragi. Pri mnogih se raztopi v 5 litrih vode komaj 1 gr hormona, pri drugih ista količina v enem litru. V kmetijstvu rabimo hormone, katerih I kg stane 750 lir, pa tudi 30.000 hr. Zato pa morajo dvakrat premisliti vsi oni, ki bi radi rabili hormone, če izbrani hormon res odgovarja in ali se izplača. K sreči se ne porabijo velike količine takega škropiva.
V Italiji je 12 večjih podjetij, ki sama izdelujejo rastlinske hormone ali imajo dobra inozemska zastopstva. Nekaj podjetij pa je v celoti inozemskih, posebno nemških in ameriških.
Danes uporabljajo italijanski vrtnarji in sadjarji, drevesničarji in vsi razmnoževal-ci največ takih hormonov, ki pospešujejo razvoj korenin pri potaknjencih. Na drugem mestu je uporaba hormonov za gojenje paradižnikov, melancan in paprike brez semena. Vsako leto se odkrije kaj novega.
OBVESTILO KOKOŠEREJCEM!
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča kmetovalcem - kokošerejcem, da bo nudilo s sredstvi, ki jih je dal na razpolago deželni urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov za povečanje in izboljšanje kokošereje v tržaški pokrajini naslednje podpore:
Prispevek za nakup en dan starih piščet
Kokošerejci, ki se nameravajo poslužiti prispevka 30% nakupne cene za nabavo piščet, namenjenih obnovi vzreje, morajo naročiti piščeta pri uradu za živinorejo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v ulica Ghega 6 vsak dan razen sobote. Naročila se bodo pričela sprejemati v ponedeljek 24. t. m. in se bodo zaključila 14. februarja.
Naročiti je treba najmanj 25 piščet; ob naročilu je treba plačati 112 lir za vsako pišče čiste pasme in 182 lir za križane samice.
V mesecu marcu in prve dni aprila se bodo naročena piščeta lahko dvignila v skladišču kmetijskega konzorcija v Trstu, ulica F. Filzi 12. Prispevek za nakup kokošerejških oprem:
Kmetovalci - kokošerejci, ki nameravajo opremiti svoje kokošnjake s posebno racionalno opremo (krmilniki, napajalniki, valilnimi gnezdi itd.) lahko napravijo prošnjo za 35% prispevek za nakup omenjene opreme.
so jo v Južni Ameriki in jo preizkušajo že več let. Istočasno pa preizkušajo tudi druge krmske rastline, a z gotovostjo računajo samo na »Townsville lucerne«. Menijo, da bodo lahko samo s pomočjo te detelje zvišali število goveje živine od 19 milijonov glav (dvakrat toliko kot v Italiji) na 85 milijonov in število ovc od sedanjih 160 milijonov na 450 milijonov glav.
AMERIŠKI ŽITNI VIŠEK KOPNI
Prvega decembra 1964 je imela vlada ZDA 413 milijonov stotov pšeničnega prebitka, leto pozneje (1. dec. 1965) pa le 394 milijonov stotov ali 19 milijonov stotov manj kot prejšnje leto. Prebitek se je skrčil kljub izredno dobri letini. Je pa ta višek vendar tako visok kot štiri najboljše italijanske letine skupaj.
Žitni višek služi Združenim državam za to, da lahko takoj priskočijo na pomoč, če kje izbruhne lakota. Seveda vse lakote na svetu pa tudi Amerikanci nc morejo potešiti, zlasti če ostale sorazmerno bogate države ničesar ne prispevajo.
VIŠJE CENE ZA MLEKO
V Parmi so zvišali ceno pasteriziranega mleka za 10 lir, in sicer od 110 na 120 lir za liter v steklenicah in na 130 lir v kartončkih. Enak sklep je sprejel odbor za cene v Reggio Emilii.
Zvišanje cene so zahtevali živinorejci in mlekarne, zlasti zai'adi podražitve sena. Seno in sploh vsa groba krma, pridelana v 1. 1965, je zelo prazna, ker ji manjkajo beljakovine in rudninske snovi. Zato pa se je dvignila cena dobrega sena in tudi suhe detelje. V Milanu se te cene bližajo vsoti 4.000 lir za 100 kg.
VINSKI TRG
Trenutno je vinski trg tih in miren, ker so se trgovci pred božičem založili z zadostnim blagom za dobo do Velike noči. Pravijo, da bo vinska kupčija oživela nekoliko pred Veliko nočjo. Pravijo tudi, da se bo morala zvišati cena, <
Nekateri trdijo, da je v Italiji poraba vina višja kot javljenih 107 litrov na osebo in leto. Baje celo 130 litrov na leto in osebo.
Avstralija kot izvoznica mesa
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
ISTRA JE OŽIVELA
Ko so se bližale volitve, je istrska dežela oživela. Iz Starega Pazina, iz Lindare, iz Žminja, iz Kringe in Tinjana so vrele trume kmetov in se zbrale pred cerkvico sv. Ivana in Pavla. Nad osemsto mož in fantov je taborilo na trati in navdušeno pozdravljalo kandidata Hrvatov in Slovencev Stojana Brajšo.
Nato je on govoril nad eno uro in razložil, zakaj morajo vsi istrski hrvatski in sloven-
191.
Dr. E. BESEDNJAK
ski kmetje složno in pogumno izbrati svoje može za poslance Kmetje, ki že po deset let niso slišali hrvatskega govora, so burno vzklikali za hrvatske šole, za narodne pravice, za obrambo gospodarskih interesov slovenskega in hrvatskega kmeta.
Preizkušeni, v vsej Pazinščini znani kmečki voditelj Peter Sironič je nato med viharnim navdušenjem pozval ljudstvo, naj gre 6. aprila disciplinirano v boj za staro pravdo slovenskega in hrvaškega kmeta.
Ko je dr. Brajša v spremstvu kmečkih zaupnikov dospel v Beram, ga je čakalo 300 j kmetov, da čuje njegovo besedo. Kandidat je , zborovalcem razložil, zakaj morajo poslati ljudi domačega rodu in jezika v rimski par- > lament.	I
Na shodu v Beramu so bili tudi možje iz Trviža Zaprosili so dr. Brajšo, naj obišče tudi njihovo občino, Pol ure po njegovem, prihodu so se sredi Trviža zbrale štiri stotine kmetov. Tudi to zborovanje je izvrstno uspelo. Zastopniki oddaljenih občin so na-
prosili dr. Brajšo, naj obišče tudi njih vasi / srednji in južni Istri.
Vsi trije tabori so potekli mirno. Bila je prava svoboda, kot si jo je želelo vse ljudstvo Istrsko zavedno ljudstvo se je pripravljalo, da na dan volitev pove svetu moško besedo.
NARODNO POLITIČNO GIBANJE V ISTRI
V nedeljo, 1. aprila, so bili v hrvatski Istri mnogi volilni shodi. Po maši se je zbralo pred cerkvijo v Karojbi nad 900 ljudi. Shod je otvoril urednik Vladimir Sironič s toplim pozdravom na hrvatske kmete.
Kandidat dr, Brajša je imel kratek, jedrnat govor, ki ga je ljudstvo živo pozdravilo. Nato se je dr. Brajša odpeljal čez Pazin v dolino Raše in predsednik je zatem podal besedo kandidatu Besednjaku.
Istrski kmetje so burno pritrjevali zastopniku Goriške, ko je ta v živih in topi.h besedah naslikal bolečine dežele. Vse pridušeno trpljenje zadnjih pet'h črnih let je udarilo na dan.
Ko je Besednjak poudaril, da je sirota Istra našla zveste bra’e v goriških kmečkih množicah, so zborovalci začeli burno vzklikati na čast goriških Slovencev. Stari kmečki veljaki so prihajali stiskat roko kandidatu. Shod je zaključil kmet Peter Sironič s krepkim pozivom, naj gredo vsi Hrvati v boj za lipo.
Popoldne je dr. Besednjak govoril v Škra-petih pri Pazinu pred 300 hrvatskimi kmeti. Istočasno je imel dr. Brajša lep shod v Sum-bregu ob reki Raši
Na shod so prišli fašisti iz Sv. Nedelje, ki so dr. Brajšo po shodu pozvali na sedež fašja. Kandidat je mirno ugodil njih zahtevi in je šel z njimi v Sv. Nedeljo. Trdni nastop našega kandidata je imel za posledico, da so ga prijazno sprejeli in se opravičevali.
V ZAMAŠKU
Na gričku blizu Motovuna stoji cerkvica, kjer se ob nedeljah še razlegajo zvočne in svečane staroslovenske pesmi. Na ta grič se je zgrnilo hrvatsko ljudstvo iz Vrha in iz Senja ter iz Livade. Nad 1000 kmetov je stalo na griču, ko je prihajal tja kandidat dr. Besednjak, burno pozdravljen od množice.
Shod je otvoril seljak in poudaril, da se prvič, odkar obstoji Zamask, vrši tu hrvatski shod. Nato je povzel besedo dr Besednjak.
»Prinašam vam, dragi bratje, tople pozdrave gorišk'h slovenskih kmetov. Na dnu njihovih src je zapisano geslo, ki ga je dal Istri največji sin vaše zemlje, biskup Dobrila. Tc geslo se glasi: Vjera u Boga i seljačka sloga!« (Burno pritrjevanje.)
»Pod to zmagovito zastavo se bodo slo-vensko-hrvatski kmetje borili za zmago svojih narodnih in socialnih pravic.« Tu je podal govornik sliko goriških slovenskih organizacij, ki temelje na načelu ljudske vzajemnosti. Ena vaših največjih težav je ta, da nimate cest in zato le težko in z naporom izvažate svoje pridelke. Pravili so mi, da je vladajoča stranka pred vsakimi volitvami pošiljala k vam inženirje, ki so hodili po poljih, da izmerijo ceste. Mi vam nič ne ob-Ijubujemo, ne cest, ne vodnjakov, ne denarja. Le to vam obljubimo, da bomo verno in pošteno povedali v parlamentu in na najvišjih mestih vaše želje in skrbi.«
Nalo sta govorila še dva domača kmeta, nakar so se zborovalci razšli.	(Dalje)
In v primeru domače zgodovine se zdi vprašanje še posebej upravičeno. Ali niso poznejša dogajanja, ki so že v jasnejši luči našega gledanja in so nam tudi po problematiki bliže, tako rekoč po-užila oddaljenejšo preteklost in jo s tem naredila nezanimivo? Z raziskovanjem najstarejše domače zgodovine smo si želeli napisati krstni list svoje narodnosti, ki so nam jo odrekali. Toda kaj naj počnemo z dogajanjem pred tem, s prazgodovino današnjega slovenskega ozemlja?
Pa prenehajmo s temi vprašanji in si oglejmo našo prazgodovinsko vedo pri njenem delu in rezultatih. Prazgodovina je ra komaj slabih sto let. Njeni začetniki so naravoslovci optimističnega znanstvenega devetnajstega stoletja. Zdelo se je, da bodo naravoslovci obšli filozofske diskusije, ki so se tem pionirjem izkustvenih, eksatnih ved zdele brezplodne, in postavili svoja izkustveno dokazana spoznanja, ki bodo brez priziva in ki bodo hkrati odprla človeku neskaljeno, nedvomno perspektivo. Naravoslovec je odkril človeka v svojem svetu, naravi, in ga uvrstil v svoj svet. Stvar se je zdela preprosta. Ravna črta je vodila od nižjega k višjemu, od preprostega k popolnejšemu. Iz takega gledanja so nastale tudi oznake dobe divjaštva in barbarstva za naj starejša obdobja prazgodovine. Na začetku je bilo torej divja štvo, barbarstvo in iz teh temin je rastla vedno bolj svetla, vedno bolj razsvetljena podoba naslednjih stoletij z vrhom seveda v čudežnem devetnajstem stoletju, v katerem je živel naš raziskovalec. Čudež seveda še ni bil splošen, bolj je bil v spoznanju teh raziskovalcev, toda kdo se bo mogel še dolgo ustavljati sili teh novih spoznanj? Formula resnice je bila že tu, a že tudi formula sreče. Tudi sociolog je že postavil svojo vizijo brezrazredne družbe, kjer je človek razrešil lastna nasprotja in tako sprostil sile, da si dokončno podvrže celotno naravo. To optimistično razpoloženje in znanstveni zanos je razširil med široke plasti predvsem darwinizem in poljudno-znanstveno gibanje, ki je iz njega izšlo. Descendenčna teorija se je zdela zadnje spoznanje o človeku, mnogim je pomenila človekovo odrešenje od temnih, usuž-njujočih sil. Tudi duhovne vede so sedaj pograbile idejo razvoja. Pojmi klasike v kulturi, jeziku so začeli izgubljati svojo večnost-no veljavo. Poleg klasike so našli večje razumevanje tudi za dru-
SLOVENSKA PRAZGODOVINA
Dr. STANE GABROVEC
ga obdobja, pred njim in dobe razkroja za njo. Zgodovina je krila ob klasičnih kulturah še druge, Grkom in Rimljanom je postavila nasproti dosežke drugih ljudstev. Predvsem pa so se poglobila raziskovanja in spoznanja lastne preteklosti evropskih narodov. Prazgodovina je bila torej prav bitno dopolnilo ne samo tedanjih znanstvenih teženj, ampak celotnega kulturnega prizadevanja. Rojena v času zmage darwinizma je bila le nov dokaz preprosto pojmovanih evolucijskih idej, neomajen vir optimizma, naravnost dokaz, kako vsemogočen je človek, da se je znal prebiti iz svoje divjaške in barbarske mladosti v svetlobo devetnajstega stoletja.
V naslednjih sto letih je doživljalo zanimanje za prazgodovinske kulture svoj nezadržen vzpon. Ce ga merimo po razkošnih knjigah in poljudnih izdajah, ki so si priborile svoje željno občinstvo, potem lahko ugotovimo, da se je novo odkriti svet znal uveljaviti. Za nas je predvsem zanimivo, da se je gledanje na prazgodovinske kulture močno spremenilo. Raziskovanje prazgodovine je prevzel zgodovinar, čeprav pri svojem delu vedno bolj išče pomoč eksaktnih ved. Enosmerne preproste razvojne teorije so se umaknile zamotanejšim zgradbam in nihanjem. Gledanje z vzvišeno in naduto oceno je pogosto nadomestilo občudovanje. Prazgodovinske kulture nam pomagajo odkrivati lepoto prepro stega, pristnega, primitivnega, lepoto tudi za primitivno in preprosto obleko. Pogosto smo polni občudovanja do novo odkritih kultur, nič barbarskega in divjaškega ne vidimo več v njih, ampak narobe velike spretnosti in dosežke, predvsem pa veliko življenjsko silo, ki je včasih resda še ujeta v marsikako tehnično neznanje in izrazno nespretnost, v celoti pa vendarle občudovanja vredna.	(Dalje)
ŠPORTNIPHEGLKD
Lepi uspehi „BOROVCEV"
Olga Pavletič
Borova ženska odbojkarska ekipa bo letos igrala v prvi ligi italijanske odbojkarske zveze, čeprav se je v kvalifikacijskem turn'r;u v Massi Carrari uvrstila na tretje mesto.
V prvi ligi bodo igrale naslednje ekipe : AGI-Gorica, Agnelli - Modena, M ax Mara La Torre-Reg-gio Emilia, Cabassi-Modena, Virtus-Ravenna, UISP-Sesto Fiorenti-no, FARI-Palermo in naš tržaški Bor.
Z izjemo goriške ekipe so vse ostale še-sterke zelo močne in bodo morale Borovke pokazati mnogo več, kot so pokazale v tekmah z dosedanjimi ekipami, če bodo hotele ostati v italijanski eliti. Tekmovanje v prvi ligi se bo začelo 20. februara in bo končalo I 29 maja.
Navijači upajo, da Pavletičeva, Zavadlalova Švabova Mijotova, Batistova, Hmeljakova in Nibrandtova ne bodo razočarale.Z naše strani jim čestitamo za ta uspeh, ki je v ponos vsega našega zamejskega športa, in želimo mnogo zmag.
Veliko priznanje je žel tudi F. Jurkič, ki je dobil od italijanske odbojkarske zveze posebno nagrado »Srebrna mreža«. V vsej Itn-. i' ie prejelo to nagrado le 19 odbojkarskih igravcev, trenerjev in sodnikov. Zelo nas je razveselila vest, da je med temi tudi znani 'n učinkoviti Borov trener in igravec Ferucii Jurkič.	1
Odličnemu tehniku in voditelju slovenske odbojke v zamejstvu, ki je s svojim neutrudnim in požrtvovalnim delom ustvaril slovenski odbojki v zamejstvu tako velik ugled, pri tem pa še vzgojil nekaj državnih in deželnih raprezentantov, iskreno česti‘amo.
Veliko zaslug za uspehe Bora ima tudi trener ženske ekipe Bojan Pavletič ki z neverjetno vztrajnostjo vadi in sestavPa ekipo, ki |0 lahko Boru zavida marsikatero društvo.
T° njegovo delo je bilo v zadnjem času udi poplačano, ker so ga trenerji naše po-
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI LETA 1965
Kot vsako leto so tudi letos časnikarji objavili vrednostno lestvico najboljših šport-* ov leta 1965. Sodelovalo je 31 športnih časopisov iz vsega sveta.
Clark°	i8 zasec*el avstralski atlet Ron
nad 80-k '6 V zac*ni'^ ^ mesecih nastopil
tovnih viškov iV6m °bd0b'U P?Stavi! 11 SV^
Kpinn nrlv, I CePrav rnu ie kenijski črnec S Invndt fekord na 5000 :e 29-letni
še 7dai	avstralske tovarne čevljev
se zda| na|bol|Ši na svetu
Vrednostna lestvica je naslednja:
'• RON CLARK, atlet	mo * *i
2 Miruci i a 7v , v Avstrali a)	133 točk
3	-Sf'	(Francija )	50	točk
3. RANDV MATSON atle. (ZDA) 36 tQČ(<
^ I0u! a.Tm°^llist Jim Clark (Vel. Bri-CI a ken!l.sk' atle* Keino, ameriški boksar a len' ; PTSk' T'* M*nuel Bantana, rusk^
fran n L-- i^f ss' ce^i atlet Danek ter ancoski kolesar Anquetil.
krajine izvolili za svojega zastopnika v deželnem odboru italijanske odbojkarske zveze. Pavletič je prvi Slovenec, ki vstopa v ta odbor; zato je to priznanje še bolj povdarka vredna Poleg tega mu je odbor na svoji prvi seji poveril nalogo referenta za tisk in propagando in ga vključil v tehnično komisijo. Tudi njemu naj gredo naše čestitke.
ŠE NEKAJ USPEHOV BORA V TEJ SEZONI
Ženska 3. odbojkarska ekipa se je uvrstila v italijansko 2. ligo.
Namizno-teniško moštvo se je uvrstilo v 2. ligo.
Valter Veljak je bil pokTcan med kandidate za državno mladinsko odbojkarsko reprezentanco.
EUSEBIO NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ EVROPE
Francoski tednik »France Football« vsako leto dodari najboljšega nogometaša Evrope s pokalom »Ballon d'Or«.
Za najboljšega nogometaša so proglasili portugalskega napadavca Eusebia Na drugo mesto se je uvrstil italijanski branivec Facchetti, na tretje pa napadavec Suarez Prvi nogometaš igra v ekipi Benfica, drugi pa pri Interju.
Dosedanji zmagovavci so: 1956 - Anglež Matthews, 1957 - Španec Di S"efano, 1958 -Francoz Kopa, 1959 - Španec Di Stefano, 1960 - Španec Suarez, 1961 - Argentinec Sivori, 1962 - Čeh Masopust, 1963 - Rus Jašin 'n leta 1964 - Škot Law.
Z Goriškega
Pevma:
PROSVETNO DELO
Pevma je bila že pred prvo svetovno vojno znana kot vas, kjer so delovala različna prosvetna in gospodarska društva. Po drugi vojni pa je prosvetno življenje samo nekaj časa bolj zaživelo, nato pa je spet upadlo. Mladina ne kaže, kot marsikje drugod, dovolj zanimanja za kulturne večere ali prireditve. Nekoliko delo v mestu, še več pa menda motorizacija jo odganja od prosvetnega dela.
Prosvetno društvo »Jože Abram« se pa še nekaj giblje. Prireja za svoje člane in povabljene skoraj redne kulturne večere s predavanji in skioptičnimi slikami. Prejšnji teden je govoril prof. Bednarik o delu Janeza Ev. Kreka s posebnim ozirom na Goriško. Navzoči so z zanimanjem poslušali, kako je tesno prijateljstvo vezalo Kreka in pokojnega župnika Abrama, čigar življenju in delu . je namenjena tudi radijska oddaja dne 21. februarja.
Društveni cdbor pripravlja v mejah možnosti še nadaljnje prosvetne večere.
Zabodeno do smrti so našli 29-letno sovjetsko drsalko, Ingo Voronino, večkratno svetovno prvakinjo in svetovno rekorderko. Zadnje svetovno prvenstvo si je priborila lani na Finskem. Zabodel jo je iz ljubosumnosti njen nasilni mož, bivši trener sovjetske drsalne reprezentance. Voronin se je sam javil oblastem.
V Italiji so v prvih enajstih mesecih leta 1965 izdelali 221 filmov, to je 21 več kot v prejšnjem letu.
m
Moda za vas
Diktatura — to bi bila najprimernejša beseda za označenje vloge modnih monopolistov. Saj nam ne preostane več svobodna izbira blaga, krojev, barv! Sicer se taki diktaturi ponavadi kaj rade pokorimo, posebno če nas uči, kako postati pri-kupnejše in mladostnejše, a včasih gredo ti nauki malo vstran od zdravega presojanja, kaj je lepo in kaj ni, in tedaj moramo ubrati pot, ki vsklaja okus, eleganco, primernost in korak s časom.
Letošnja moda je take vrst diktatura, v katero se ne moremo popolnoma vdati. Le poglejmo malo v francoske ateljeje visoke mode, ki so prav te dni pričeli prikazovati modele za bližnjo pomlad. Da je letošnja moda »vesoljska«, »geometrična«, »arhitektonska« in ne vein kaj še vse, smo že brale in slišale. A še neko drugo značilnost prinaša: zelo zelo kratka krila. Jacques Launay ima krila 10 centimetrov nad kolenom, Feraud pa je prišla do 18 centimetrov. Da ne govorimo o pariških krojačih, ki prikazujejo krila 24 cm nad kolenom — na srečo pa so tako narejena, da se s spustom »spodnjega krila« lahko zdaljšajo po želji. Da sramežljivost ne bi bila prizadeta, postajajo nogavice vedno bolj dolge, in če se dviganje kril ne bo ustavilo, bodo prišle v rabo »žabe«, kot jih nosiio otroci.
Pa še ena novost je značilna za letošnjo modo: barve in barvne kombinacije. Najbolj pogoste barve so rumena, oranžna, vijoličasta, živo rdeča in nova »solatna« barva, pa tudi »marelična«. Kombinacije teh živih in toplih barv so drzne: obleke so tro-barvne, iz vijoličastega, rumenega in živordečega blaga, ali pa plašči oranžne barve na rumenih oblekah.
Glavna težnja francoske mode za leto 1966 je, da bi ženska izgledala čim mlajša, skoraj dekliška, brez potenciranih oblin, izredno lahkotna; v tem okviru lahko razumemo kratka in lahno plešoča
krila, neprozorne nogavice, nizke pete in kratke životce. Toda koliko žensk si bo lahko privoščilo takšno modo?
Na srečo so tudi taki modni ustvarjavci, ki so vsaj nekoliko zaprli pot temu divjemu bezljanju mode. Med njimi je Madeleine Rauch, ki se je izognila smešnemu, a ohranila dovolj fantazije. Prikazala je linearno modelirane kostime, oprijete v pasu, z ozkimi, zvončastimi ali plisiranimi krili. Tudi Scherrer je dokazal, da ima smisel za pro-porcije in da je uravnovešen. Tudi njegovi jopiči so kratki in mehki, plašči imajo visok životek, ki postavo stanjša, obleke so lahne, a preprostega kroja, krila imajo komaj naznačen plise. Večerne obleke so kratke, največ bele ali rumene barve, okrašene ob robovih z svetlimi našivki, dolge obleke pa so iz platna z nesimetričnimi črtami.
In še nekaj o Jacquesu Estrelu, ki je razstvljal prvi v sezoni 1966: Vsi so z navdušenjem sprejeli njegove drzne ideje: glavna tema je namreč »gibčnost«. Vse razstavljene obleke se lahko spreminjajo na razne načine, ker so sestalvjene iz večbarvne podloge, ki ob premikanju zgornjega dela, ki ima luknje, spremeni celoto. Preobrazbo je lahko do seči tudi tako, da na gladki, ravni obleki zamenjaš kos blaga, ki je pritrjen samo z zadrgo.
Ce hočemo narediti pregledno shemo glavnih značilnosti letošnje mode, jih lahko zberemo v desetih točkah:
1. kratki lasje z bujno »franžo«;
2. svetle barve;
3. ozka ramena;
4. kratki rokavi ali obleke brez rokavov;
5. mehak kroj;
6. nizek životec;
7. zelo kratko in nekoliko zvončasto krilo;
8. svetle ali bele nogavice;
9. jopiči kostimov zelo kratki;
10. nizke pete;
MARTINA
r
v.
U
»t
P
a
'©
Is
Miki Muster
O 'H
o-«’
CD
N 0< CD C
a ~
<? CT C/)
cr< r-j-
P> CD Sl.
p ►—
Z
^ p £2. Z CD	►—/
H,ac^
. a c 3
|^ip) C
P
»r* M CD
O § g
P o ^
p p-
N ^ cr ^ cl c ^ o P-O frq
£ TJ. cd
p t D- «
r-»_ V. tLj p CD _.
D 3 3
’2.S3
•fjq P p
3 n ^
— •O o >P
c 3
CD «-► Tj
a O
P p
0Q_	_
Sr cd’ p
O 3 n
o p
-3^3
s3 as
p -•
CD
CD
(ra
— N «:•3 n p O
a- <-•
C/5 o N ^ a P p
p cd (ra td
' o o ^
a a:- p P
(JQ >—■ >-<
a 3 P tj a
_ o p ^ m a
^ Xt
£a *
j, gg o) £.
*' C
3 S-o
rt re a N< C/l<
CD P C/5
(ra cd
cr
(ra
p cr
a 8-a
-rt g
p c/j a a 3
*—• CD
S? O-
N P O
3 (ra .
&5'3:
C5 rtu
“R-8'i bS.w! o :
oq ia 3 :
65 rt H '
O
a
n<
a
CD O
cr n< _ p 3 TD a
■S
s"'
IJQ O
2 S-ST " g-p
$
V' /
X J /
si1# ?y
p* £<. N O a- ?*
K’	3-	** S	^	~
t?	cd	a.’	a
P	3	(/J	<—*•	a	/-s
—	a	O	CD	CD	r
. cd (ra
C« TD
1^
N P ^
•ra a * “
_ AC C 0Q C n< o (C-a n a
3 a p p a-
P Cr
N CA CD TD
sr ^
° 3 cr D-aJ D <- p
r Zl .rK^
p pv
C/5 C/5
E-* 5“»
CD CD CD
?I1"
3 ' fr 8. p c/) a fr ff o n. j1- 3 o £
C. 3 0< —
(D
H° 3 & |S 3 a
O fD o •—. a
cr CD fjq
O <- o
*S 5' S o
-a 3_ ° a-
£ p r-f o Cl -i cr<
« f* 2 g* 3 d
3 TD <-»>
8-0 p
b ES • g W
N“°
“ a” o
• CD
cr p cr
g; p O
P
P
N
CD
2:^ g
3. N 3
S ■§ (g.
tr a-3 3 p
p —
—. M
a-^a-
o p
^a ?r cr« (D o ”	3
<1 53 °
o c c-_ ’
.0< O CD
w čb ■ a § P 3; a oq
(ra
ČT.O
is- r o o «