*' * * "rt -> ob nedeljah Din 1’SO. »TABOR* izhaja vsak dan, raz v en nedelje in praznikov, oh 1$ uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12 50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom P 14*—% na izkaznice D 12*50, instrati po dogovoru. Naroča ae pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. oSthffta Maribor, torek 19. junija 1923. Številka; 136 izjave Ntrtčičeve na seji načelnikov strank. — Nesporazum med člani Male antante. — Velesile podprle novi bolgarski režim. — Miroljubne izjave in zagotovila g. Cankova. Beograd, 17. junija. Na vČe.rnjšnji fe^ji načelnikov strank je minister Nin-cic podal ekspoze o dogodkih na Bolgarskem. Trdil je, da d e marša Malo antante ni bila več potrebna, ker so velesile samo storile korake za zaščrto ne-Uillske pogodbe. Bol garnka viada je na Priti&k velesil takoj odpustila odvisno Število vojske in zadržala samo -0.000 v Bolgariji kapitalističen in da pomen j n paadee zoinljordniškega režima stvarno zmago kapitala nad proti kapital'.stičnim režimom. Beograd, 18. junija, ('zv.) Včeraj dopoldne od 10. do pol 13. ure sc je vršila seja ministrskega sveta, rta kateri se je poleg tekočih zadev razpravljalo tudi o položaju na Bolgarskem. O pute- *°ž, kakor ji je po pogodbi dovoljeno, ku seje se varuje stroga tajnost in mi “iffurno je — je dejal — da na Bolgar-em ne bo dolgo vladal mir, kar po-^e|ii nevarnost za mir na Balkanu. — kritiziral ;]e zadržanje posameznih dr- V ay v bolgarskem vprašanju. Z Rumu-ftijo imamo glede Bolgarske tajno kon-venoijo. D asi so je Rurnumja izjavila ^liaarno glede postopka napvam Bol nistri niso podali novinarjem nikakih izjav. Doznava se v vladnih krogih le toliko, da je bolgarska vlada preko našega poslanika v Sofiji v zvezi z.našo vlado. Iz korespodence med obema vladama je razvidno, da se nova bolgarska vlada zelo boji naše vojaške intervencije ter da je prosila našo vlado, naj opusti _*rsLi, se je vendar čutil močen pvitisk korake, ki bi utegnili omajati stališče _muuske vladarske hiše, ki vidi v utr- nove bolgarske vlade. Trdno obljublja, * revolucijoharne vlade v Bolgariji da bo Izpolnila vse obveznosti napram nu" !mV nionar^^®^®ne ideje na Balka- naši državi. Dozdevno je naša vlada u-Zel naziranje rumunskega dvora je godila bolgarski prošnji ter ne bo one-jena s'tal'šČ3 Grčije, ki mogočala konsolidacije notranjih bol-J?n~av*e.^a Palično isto stališče kakor garskih razmer. Ministrski predsednik l_. ™UT11ja. Češkoslovaška je bila prva, Sče"*6 2avze^a popolnoma soglasno stali * nami. Glede Turčije že n Ze|a Rta-ližče zavzema. Francija je zav-naSe; stališče, za Italijo pa Ima do-alfciln * ^ financirala revolueijoharno dalj' .na. Bolgarskem. Italija ja šla še banHi ' i •'’e. tinan('ra,a jak pokret v Al* ‘ Ji, ki je imel nastopiti v istem mo- PfSi lsa^.or r®v<*lucija na Bolgarskem, islo pa je samo do krajevnih pokre-naperjenih proti naši državi. Značilno je, da so vodne makedonstvajuščih plačevali v lirah. Ostale velesile so postopale precej korektno. Edino na Madžarskem se je povodom dogodkov v Bol- Cankov je izjavil, da pomenijo zadnji _vio dogodki v Bolgariji utrditev monnrhi- kako ^ e Grčije Še no vemo, zma napram Stambolijskovoma boljše- vizmu, ki je vodil le laži-narodno politi-ko. Vlada g. Cankova nadalje izjavlja, da nuna nikakih zvez z makedonstvu-juščimi ter da bo njihov pokiel, čim si utrdi svoje stališče, 7 vsem', sredstvi zatrla. Odločno dementna vest, dj so zadnji bolgarski dogodki v zvc/,i z resi a v. racijo Ferdinanda in Radosiavova. V Haših vladnih krogih '/Oividn) prevladuje mnenje, da vlada Ctnkova v Sofiji ni nevarna sosedom, ket je za eikrat zaposlena z notranjim po-ožajem irr nima ni- kaiih agresivnih namenov snprsm so- lariji ojačil pokret »prebujenih Madža- sednim državam. Glede izgjna ministra w>v«. Vendar se nimamo od tega ničesar Ohova je minister dr. Nirn-ic na toza- bati, ker je Mala antanta solidarna. Kar devno vprašanje olgovorll, da je za to ,®e tiče okrepitve bolgarske valute, jo zvedel' še le iz časopisov, drži na višini ideja, da je sedajni režim Vest o smrti Stambolijskega potrfena. bis^e°8ra^’ Pomočnik mi- la Z^i zunan3e zadeve c. Gavrilovič f Vlada P‘,,jel!1 Hd posla' trjuje, da 3e Kfko’ v ka da je rTi^V dv0ra pa •i'j dobil ? Sadnimi četan-. n taraooliJSlCl v btJ’oi £ tako nova vlada "b:t* da,se J1 ? je bila nev«C ;n,C?0V^°SeKtS* h^ega bo najbrž .‘L r™Pl0 &tri.nlbl> IoJ‘stni kraj Slavono v,u'esov - »n tam pokopano. Francija in RumUnija prjzna,. novi bolgarski režim. 5av?0°K5a’ 18{ Na, brzo- 8 2 pred' ^ republika z zadavoljstvora sPrej€ia , a8otovilo nove bolgarske vlade, da ho* čuvati mir na Balkanu tor izjavlja, a bo francoska vlada podpirala vsako* j^ntiko, ki stremi zu ohranitvijo miirn rešitvijo velikih gospCKiarsith pro. ^fni°v. ki pretresajo danes vso Evropo. j»rWakuje, da bo 'nova vlada tudi nada-jja6 ostala zvesta svojim miroljubuim \7-ter dokazala svojo voljo z izpol-^^3° in spoštovanjem &vojili toedna-^h obveznošti. ^J^rad, 18. junijai. (Izv.)' »Vreme« °ca iz Bukarežte; I?uoaug»i{a .vladai je priznala novo bolgarsko vlado pod predsedstvom Cankova. Storila je to, kakor je razvidno iz pisave listov, ;z monarhističnih ozirov tor v interesu svoje varnosti napram sosedni Bolgarski. Bežim agrarne diktature Stambolijsko-ve vlade ni ogrožal samo monarhizma, temveč je podžigal tudi agrarne ekstremiste v Rumuniji. Iz istih vzrokov je rumunska vlada izgnala tudi bivšega bolgarskega ministra Obova, ki je zbežal na Madžarsko. BORZA. Curih, 18. junija. (Izv.) Predborza. Pariz 35.—, Beograd 6.G5, London 25.o9, Berlin 0.0046, Praga V?.68, Milan 25.55 Newyork 556.75, Dunaj 0.00785, žig. kr?ni 0.0078, Budimpešta 0.007, Sofija 7.76. Zagreb, 18. junija, Pariz 550— 5.60. Švica 15.90—16.05, London 4.07 -4.12, Berlin 0.068—0.07» Dunaj 0.124— Praga 2.655—2.68, Milan 4.;''T— 4.0‘). New-york 88.----89.—, Budimpešta 0.92-1 Obrtni shod v Središču. Središče, 18. junija. Agilno >Obrt-n'o društvo« v Središču ob Dravi je priredilo včeraj popoldne shod obrtnikom Ptujsko-ormoškega in ljutomerskega 0-kraja v veliki dvorani gostilne Bauman v Središču. Kljub slabomu vremenu jo bila udeležba zlasti od strani domačih šrediških lH ljutomerskih obrtnikov izredno velika, kar je najlepši znak sta-ttilih, Sho- da so se udeležili tudi g. okrajni glavar dr. Pirkmajer, zadružni komisar gosp. Založnik iz Celja in zastopniki »Slovenskega obrtnega društva« v Mariboru z marljivim svojini predsednikom gosp. Novakom na čelu. Predsedoval je preizkušeni in zaslužni prvoboritelj slovenskega obrtništva g. .Takob Zadravec, paromlinar v Središču. Svoj prihod je napovedal tudi ve-lezaslužni obrtniški starina g. Rebek iz Celja, ki pa se radi nepričakovanih ovir ni mogel shoda udeležiti, v splošno obžalovanje zborujočih. G. Jakob Zadravec je podal temeljit in poučen referat o davkih, ki je izzvenel v energičen protest proti nameravanemu linearnemu povišanju davkov, ktero bi zlasti obrtništvo smrtno zadeio, potem proti napačni interpretaciji fin. delegacije v Ljubljani, ktera jemlje dohodnino za podlago odmere invalidskega davka. Opozarjal je tudi na nevarnost, ki preti pri vrednim slojem z neznosnim povišavanjem obrtnih in občinskih doklad, kterih mora biti enkrat konec. Izvajanjem g. Zadravca je sledilo obrtništvo z velikim zanimanjem in burnim pritrjevanjem. Tozadevna 'fesoluci-ja je bila sprejeta soglasno. Drugi referat je podal g. zadr. komisar Založnik, ki je govoril o delavskem zavarovanju in podvrgel dahašnj* ustroj delavskega zavarovanja ostri stvarni kritiki ter zahteval decentralizacijo zavarovanih uradov. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v ktero jo posegel predsednik Mariborskega obrtnega društva, g. Novak, in zbornični svetnik g. Horvat iz Ljuiomera ter več domačih mojstrov, ki so se p*'t*i*-vali proti previsokim plačilnim 'lialogom in proti sumaričnemu predpisovaliu, ki je nezakonito, ker statut osrednjega u-rnda za osiguranje delavcev jasni) določa kot najdaljši rok čas treh mev^ev. Na predlog predsednika shoda gasp. Zadravca se je sklenilo, v b>dcčo dcsledno odklanjali sumarične predpise, ker se i*i; protivijo Statutom Osrednjega urada. Tozadevna resolucija, ki zahteva tudi temeljiti preustroj delavskega zavarovanja, je bila sprejeta soglasno. Kot tretji govornik je a’)sfopil gosp. Novak iz Maribora, ki je prinesel pozdrave mariborskega slov, obrtništva in v temperamentnem govoru obravnaval razra pereča stanovska vp.ašanja kot obr ne šolstvo, šušmarstvi, zakon o p<»-b.,j.inju draginje, vojaške dobava in več dmpih in pozival navzoče obrtnike k or-rarizaciji, ker le v organizaciji ir. slogi je moč. Zahteval je, kar privredni sloji povsod in pri vsaki priliki zahtevajo — žni do sedaj brez uspeha - namreč, da vsi merodajni faktorji zaslišijo pri izdelavi vseh zakonov in odiedb, ki so ti-č“.k. privrede, tudi zastopa:k-? cbitl in industrije ter trgovstva in upoštevajo njih nasvete in upravi«;?.!« zaim*ve in da se napravi enkrat ko,i;'c škudljivi iirak-si ciz se določa in odloča v zadevah nar Ktspodarskih slojjv brus pre«:ltoduega sperazumljenja z Istim ali celo proli njim. Tudi po njego»r« ru govoru Se j? rt z-v’3a živa debata, kteie sla sc udeležila liniasnjevalno tuli g. okrajni glavar in nači Inik Središke obrtni zadruge gosp. Veselko. Sprejetih je bilo vcu resolucij: f,a ublažitev zakona o pobijanju draginje, za povzdigo obrtnega šolstva itd. ter skl«.njeno, da se is vse resolucije kakor tadi' one zgoraj ovn •-rij': n o predložijo vs«-m obrtnim oblakom in poglaijctm v skupščini. V zaključnem’ SJvOni se Je prc-'d§^d-n'k g. Zadravec zahvalil v S e m za udeležbo, zlasti g. okrajnemu glavarju dr. Pirkmajerju, k1 ja, dasirivno šele par dri’ zopet v 'službi, pohitel nictj obrtftike, da šliSi aiihosa Kako dolgo še? Maribor, 17. junija. Stotisoče človeških žrtev je padlo in potoki krvi so bili preliti za osvoboje-11 je in n jedin jen je naše. Z ogromnimi žrtvami človeških življenj si je priboril srbski del našega naroda v svetovni vojni pravico da je ob sklepanju mirovnih pogodb zahteval za našo državo tudi Makedonijo, deželo, ki je naša, a katero so bolgarski nacijonalni šovinisti proglašali za bolgarsko pokrajino. Danes, je na podlagi mirovnih pogodb Makedonija del naše države in samo z oboroženo silo se nam more ta pokrajina odvzeti. Značilno je, da v časih, ko je na Bolgarskem prišla na vlado bolgarska iredenta, ki zasleduje med drugimi tudi ta cilj, da pribori Makedonijo zop#t Bolgarski, da v teh časih mora biti keorkoli v naši državi, ki bi hotel le za hip priznavati upravičenost bolgarske iredente. In vendar se je znašel. Dr. Kor«iščevo glasilo »Straža« je priobčilo povodom dogodkov na Bolgarskem članek, / katerem skoro naravnost trdi, da je pravzaprav naša država kriva preiibrata na Bolgarskem. Postavlja se na staliSče bolgarskih iredentistov, da je Makedonija bolgarsko ozemlje in da naj bf se to vprašanje rešilo sporazumno. Naj bi se dala Makedoncem avtonomija in se da Makedoncem na prosto, da se odločijo ali za Jugoslavijo ali za Bolgarijo. Kaj bi rekle italijanske oblasti, ako bi kak list v Italiji zahteval, naj se da Jugoslovenom v julijski Benečiji na prosto, da se odločijo ali za Italijo ali za Jugoslavijo? Kaj bi rekla oblasti v Franciji, ako bi kak 'franooski list zahteval isto glede prebivalstva v Alzaciji-Loreni? Kaj oblasti v Rumuniji, »ko bi kak tamošnji list zahteval isto glede Sedmograškel Dvomimo,- da bi oblasti v, navedenih državah mirno pripustilo tako pisavo, ki bi pomenila enostavno veleizdajo. Samo pri nas je mogoče, da klerikalno časopisje ne le neprestano biati vse, kar je v naši državi, ampak da celo sosednim državam priznava pravico do naših ozemelj, ki so nam pri-, znana po mirovnih pogodbah. Samo pri nas je mogoče, da klerikalno časopisje indirektno podpira proti naši državi, na-, perjena iredentistična gibanja. Resnično, ogromna je svoboda tiska v naši državi, ogromna pa tudi drznost, s ka-. tero klerikalni vampirji zlorabljajo to svobodo v naravnost veleizdajalskih, člankih — in to v težkih in usodnih dneh važnih zunanje političnih dogodkov. Dr. Korošec ni zastonj postal poslu-, šen učenec Radiča. Onega Radiča, ki ša vedno govori o samoodločbi Hrvatov, onega Radiča, katerega agenti so ob času volitev ljudstvu v severnem Prek-, murju celo obljubljali, da bo — če zrna-, ga Radič in se oživotvori njegova, republika — vrnil Prekmurje zopet Madžarom. . Če Radič obljublja Madžarom Prekmurje, zakaj ne bi njegov lakaj iaJ, kurir KoroSec po svojih Teptilili velikodušno poklanjal Makedonije Bolgarom? Kako dolgo bodo liaše oblasti če trpele, da se kršijo s štra^j, Jclerikalcev državni zakoni, da se na tiuto hečuy£tf ^čia glprablia tižaiOMa £vohaci$|. Zakaj ni bila izvršena demirša v Sofiji ? kviriisarju Založn ščn, kteremu jjs Fllo tudi naročeno izr^ ti pozdrave zboru-jifjh obrtniškem j starosti g. Ribekn, zilvalil se je tudi zastopnikom Marij n;.-k ega in Ljuvunerškega obilnega društva ter zaključd sijajno uspuliahod ki je bila prava manifestacija našega obrtništva. Zborovalci pa so .osutli v prijateljskem razgovora še skupaj. mmm »T A B O E* Mafi&O!? 19. junija 1923. Politične vesti. * Reško vprašanje dobiva mednarod- Sti značaj? Iz Beograda poročajo lit, ju-Jj,i,ja: Kakor so doznava. H2 v reškem Vprašanju do danes še niso mogli pričeti ofioijelni razgovori mcii našo 511 italijansko paritetno komisijo, dovolile isg je, da se z efie ali z drug?, mogoča tudi z obeh strani dela na ii>.i rešitvi, ki bi omogočila končnovelja\nio ureditev reškega vprašanja. Razni znaki govore za to, da se tudi nekatere velovlasti za-Svimajo za rešitev vseh vprasatij, ki se razumejo pod nazivom! ja^ransio vprašanje. Ako je to res, potem Wi znači reš-ko vprašanje le ureditve italijanskc-jugoslovenskega razmerja a, ampak mu js pripisovati glob ji značaj. Dasi ravno mi mogoče »vedeti za podruiriio&li, se vendar dozdeva, da bo raško vprašanje (rešeno v najkrajšem času, irf da bo ta rešitev v obče mednarodne važnosti. * Finančni položaj Poljske. V, seji poljskega sejma dne ]5. tm. je imel fin. minjster Orabski ekspoze o finančnem položaju države in jo izvajal med drugim: V prvih mesecih 1. 1923 je dosegla poljska valuta pri lično stabilnost in izvoz jo zaznamoval do tedaj nepoznani razvoj, Poikazalo pa so je, da ji; gospodarski položaj Poljske v tesni zvezi z onim Nemčije, Vsled težavnega položaja v Nemčiji je močno nazadoval izvoz gornješleskega premoga v Nemčijo, kar je seveda imelo upliv na trgovinsko bilanco. Poljska pa je gospodarsko dovolj močna, da premaga odvisnost od Perniškega gospodarskega organizma. — Tečajni razvoj poljske marke je le pre-liodni štadij in ni dvoma, da bomo po izvedbi sanacijskega programa dosegli stabilizacijo in izboljšanje veljavo poljske marke. * Madžarski šovinisti na delu. Očividci in priče Horthyjevcga potovanja po Madžarski soglasno izjavljajo, da je povsod, zlasti v obmejnih mestih, imel Šovinistično govore proti Jugoslaviji in Madžarski. V obmejnih krajih so povodom sprejemov Horthyja postavljali slavoloke z napisi: Zahtevamo samo .Vojvodino, zahtevamo Erdelj itd. * Obsodbe v Poruhrju. Dne 15. jun. se je pred vojnim Sodiščem v Verdcnu vr-žila razprava proti rudniškima ravnateljema dr. Hellermannu in Falke ju ter prokuristu Fiedma-nnu, ker niso obnovili dobave koksa in premoga. Izgovarjali so se, da niso smeli radi prepovedi državnega premogovnega komisarja in radi grozečega štrajka delavstva. Dr. Kelleumann je bil obsojen na 5 let zapora in1 globo v dvakratni vrednosti ne dobavljenega premoga in kok-fea, namreč 178 milijard mark; Falke jc dobil S let zapora in 6 milijonov frankov srlobo, Fricdmann 8 milijonov frankov globe. Dnevna kronika. !* — Proslava 200-letnice Stefana Kiiz- talča. Dne 29. junija — t. j. na praznik sv. Petra in Pavla — popoldne ob 13. uri 'se vrši v Strukovcih, župnija Bodonci v Prekmurju, velika svečanost v proslavo 200-letnice rojstva Štefana Kuzmiča, prvega pisatelja ln književnika prek-mjturskih Slovencev. Na vsporedti je odkritje spominske plošče na Kuzmičev! rojstni hiši, slavnostni govor, deklamacije, petje v zboru in solo s spremijeva-njem domače godbe in ljudska veselica. Pričakujemo goste iz širne Slovenije. — Vprašanje na finančno oblast. Prejeli *mo: Svojčas suspendirani uslužbenci finančno kontrole, proti katerim je preiskav9, že davno potekla in dokazala, da niso ničesar zakrivili, si dovoljujejo vprašati finančno oblast, kaj misli ž njimi napraviti. Več tovarišev že po dve loti čaka zopetnega namrščenja, toda do danes« ni sprejelo še, nikake rešitve. Vse intervencije ln povpraševanja pa mero-danjih mestih so bila doslej brezuspešna. Prosimo, da se te dolgotrajne disciplinarne zadevo končno enkrat reši. — Finančni paznik iz Prekmurja. —r Imeniten občni zbor! Klerikalna obrtniška organizacija »Jugoslov. obrtna zvoza« jo imela dne 10. tm. v Ljubljani občni zbor, n a katerem jo bilo glasom poročila v »Slovencu« — »preko 10 delegatov«, To novo »Slovenčevo« terminologijo za poročila o zborih bo ygeka-mmsmo ' • ' >— Pri upravnem sodišču v Celju so razpisana 3 mesta pis. pomočnikov ozir. pomočnic in 2 mesti uradnih slug. Natančnejši pogoji za službe so razvidni iz razpisa v Uradnem listu. — Nova gerentstva. V občini Trbovlje, kjer jc bil po zadnjih volitvah komunistični obč. zastop razpuščen in postavljen gerent, jo vlada razpustila gerentski sosvet in razrešila dolžnosti gerenta g. učitelja Plavšaka. Na njegovo mesto jc imenovan bivši komunistični poslanec, sedanji radikal g. Miha Koren, za njegovega namestnika pa ra-dikalski učitelj Velkavrh. — Za okrajni zastop rogaški jo namesto dr. Šorlija, ki so preseli v Šmarje, imenovan za gerenta rogaški nadučitelj g. Jos. Cencič, za njegovega namestnika župan Rog. Slatine g. Viljem Bizjak. — Svojo ženo ubil. Zagovornik Franceta Družovca, posestnika v Sp. Senarski nas prosi, da popravimo naše poročilo z dne 16. 6. 1923, ki «1110 jo prinesli od porotniškega sodišča pod gornjim nadpisom, sledečo irajasnilo: Franc Dru-žovec bil je obtožen hudodelstva uboja, storjenega s tem, da je namenoma ubil svojo ženo. Porotniki so to na njih stavljeno vprašanje euoglasno zanika it, ter potrdili le z 9 proti 3 dodatno vprašanja, ali je Franc Družovoc (ako neprevidno ravnal proti svoji ženi, da je ta ravnanje povzročilo njeno smrt. Radi tega je bil obsojen le radi pregreška po 1> 5535 kaz. zak., po katerem jo kazen odmeriti do največ 12 mesecev. Kljub mnogim olajšujočim okolnostim mu jo odmerilo sodišče izvanredno strogo kazen' 10 mesecev. Popolnoma napačno je tedaj, če poroča vas dopisnik, da jo sodišče upoštevalo olajšujoče okolposti in izreklo izredno milo sodbo. — Ogromen primanjkljaj Nemčije. Glasom preKled'’- ki «a jc sestavilo nem-iko državno računovodstvo, znaša pri-manikliai ogromno vsoto 17 in pol bilijonov mark.. — Nov rekord v plesu. Minoli petek je v tržaškem »Fenice« plesal Ippollti Ne-fredo 63 ur -I minut 25 sekund in je dosegel s tem italijanski rekord v plesanju. I — Od poroke v zapor. Tako smolo jo imela nedavno neka lepa nevesta v Chelestenhaimi na Angleškem. Ko j« ženin pred par meseci zaprosil za ženit-beno dovoljenje, mu je bila prošnja odbita, ker izvoljenka šc ni bila polnoletna. Zaljubljenca pa sta si znala pomagati. Nevesta si je izposodila od svoje starejšo sestre krstni list ter šla na poročni urad, kjer jo izjavila, da jo bil prvi prošnji pomotoma priložen krstni list njene mlajšo sestre. Uradnik ji je verjel in par dni na to se jo vršila poror ka. Nikdo bi 110 bil zvedel za prevaro, da sc nista sestri radi noke cledščine sprli. V jezi jo starejša sestra izdala prevaro in mlada žena je bila obsojena na 3 mesece zapora. Tolaži pa sc s tem, da so oblasti zakon kljub tej prevari priznale. — Železnico skozi Saharo. Te dni bo predložen francoskemu parlamentu zakonski osnutek za zgradbo železniške proge skozi saharsko puščavo v Afriki. Načrt vsebnjo dva predloga glede železniške zveze med Alžirjem in Waga-dugom preko Orana do področja Gornje Volte. Cela proga bo dolga krog 2000 milj. Proga bi bila pod stalno kontrolo, ki bi jo vršili posebni organi s pomočjo avtomobilov in’ aeroplanov. — Boksač — rešitelj življenja. Znant ameriški boksač Joss NVillard, je izvršil minule dni junaški čin, ki ga je napravil po vsej Ameriki bolj popularnega, kakor vse njegove dosedanje zmago v boksanju. O priliki poplave v Kansas Cityu je pod smrtno nevarnostjo rešil tekom 24 ur iz smrtonosnih valov 120 oseb. Iz podirajočih hiš je nosil obupno ženske in otroke na varno ter bil pri celi rešilni akciji najdrznejši. Dopisi. Iz' Središča. K nam je torej imenovan za okrožnega zdravnika dr. AUVed Heisf? iz Ormoža, nemški nacijonaiej, ki jo- povodom povratka v Ormož napravil obiske samo pri ultranemških rodbinah. Naši merodajni krogi pa so se baje izrekli zanj in ne za Slovenca-kompeientn, češ, da ne rabimo politika, ampak zdravnika. Zelo zanimive govorice in zani-iUalo-bi nag Mezeti, a|i §0 tu,di resnične. Celjske vesti. Celjski mestni šolski svet jo imel svojo redno sejo v petek, dne 15. tm. ter se jc pečal- samo z mešeansko-SoIskimi zadevami. Zelo zaadovoljivo je biloporoi lo nadzornika za meščanske šole g. Finka o nadzorovanju deške meščanske šole. Občutno je pomankanje šolskih prostorov vsled lepega obiska šole tudi od zunaj. Vprašanje obstoja Gospodinjske šole bo rešil občinski svet. Splošnemu ženskemu društvu v Celju se dovoli nastaniti v enem delu šolskega prostora čez počitnice češko deco, ki jo pripelje »Češko srce« ter ima namen medsebojnega bratskega spoznavanja. Višjemu šolskemu svetu se predlaga sistemiziranje učnega mesta za srbohrvaščino na deški in meščanski šoli. Nadalje se naprosi, da dovoli po eno vzporednico na d*i-ški in dekliški šoli, ne da bi bilo treba vsled nezadostnega kredita ukiniti že obstoječi vzporednici k prvima razredoma ter na ta način zabraniti obisk o-gromnemu številu učencev. Kajti kljub vzporednici se mora itak še mnogo u-čencev odkloniti. Sokolskemu naraščaju se dovoli uporaba dvorišča mestne osnovne šole za nastop dne 29. tip. Mestna osnovna šola zaključi šolsko leto z mladinsko prireditvi jo v mestnem gledališču. Igrajo se »Čudežne gosli« kot premiera dne 28. tm. Celjsko mestno gledališče išče gledališkega mojstra, ki jo plačan po dogovoru od mestne občine. Prošnje je treba nasloviti na Dramatično društvo v Celju. Otrok utonil. Kakor smo-že poročali, so iskale dne 11. tm. v Savinji in v Voglajni smrt kar tri osebe. Čudno, da je dan poprej utonila v Koprivnici, v pritoku Voglajne triletna delavčeva hči Dora Kmetič, koje trupla doslej še niso mogli najti. Celjski aprovlzacijski odbor ima nalogo, da regulira sporazumno s trgovci in obrtniki cene. Vsled vedno naraščajoče draginje je postalo delovanje te korporacije precej iluzorno. Ker pa 80 se pojavile zadnjo tedne v Celju cene pri mesu veliko višje kakor v Mariboru in v Ljubljani, je bil aprovizacijsk! odbor zopet sklican, da dobi od mesarjev pojasnilo, zakaj ta razlika, in da se javnost o tem tudi informira ter s tem pomiri. Seja jc bila nesklepčna, tudi zastopnika mes'arjev so vabilu ni si a odzvala. Ze vesta, zakaj! Vse boljša nirso so sedaj prodaja v zdravilišča, Celjani pa morajo kupovati za drag denar siabo kvaliteto kot meso prvo vrste. Sokolstvo. . o Sokol v Studencih priredi v nedeljo dne 15. julija telovadni nastop na vrtu Sokolskega doma v Studencih’ in so prosijo druga dimštva, da se na to prireditev ozirajo. o Sokolski zlet k Sv. Ani. V nedeljo dne 10. tm. poletel je Sokol pri Sv. Lenartu s svojim naraščajem k Sv. Ani na Kremberg, kjer je priredil jako dobro uspeli nastop vsega svojega članstva. o Iz Konjic. Dne 8. julija 1923 vrši se prvič po preobratu v narodnostno ogroženih Konjicah zlet celjskega sokolskega okrožja. Vsa napredna J ruš*/a sc opozarjajo na ta dan in se vabijo, da nas mnogoštevilno posetijo. Objave. § »Perun«, klub kolesarjev in motociklistov v Mariboru, ima dne 19. tm. ob 20, uri sejo v klubovih prostorih. Prosi se sigurne udeležbe. $ Zborovanje krajevne skupina Maribor Osrednjega društva trgovskih na-stavljencev so vrši v četrtek -1. t.. m. ob 20. uri zvečer v kazinski dvorani. Tovariši in tovarišice ^udeležite se polnoštevilno! Obravnavala so bodo važna socialna, stanovska • in društvena "vprašanja, kakor tudi rezultat mezdnega gibanja. § I. Mariborski bioskop. Pondeljek, torek in sredo igra krasna ljubavna drama v 5 dolgih činih »Igra življenja«, z znamenito krasotico Magdo Sonja v glavni vlogi. — Četrtek pride prvovrstna filmska drama »Nočni viharji« do gredvajaflja, 1 Mariborske vesti. Maribor. 18. juoija 1923. m Zrelostni izpit na drž. moškem uči* tcljlšču v Mariboru so se vršili od 4-do 16. juuija tl. pod predsedstvom g< nadzornika dr. Leopolda Poljanca. Pri* puščeniih je bilo 68 kandidatov in kari* didatinj (od 83), med temi 2 prlvatistU in 1 privatistinja. Z odliko je prestalo izpit 15 kandidatov (-inj) in sicer: gg/ Dolar Zora, Dvoršek Lenka, Jazbec An'* gela, Laznik Celestina, Schwarz Ange* la, Sotler Marija, Tomažič Vlasta, Vodenik Nada, Farazin Lovro, Janež Lu* oijan, Domnik Drago, Leban Franc, Košut ni k Silvester, Gorup Ljubomir iri Korošak Anton. — Zrelost se je priznala 39 kandidatom (-injam) in sicer: Burdi* an1 Karolina, Golež Albina, Kurbuf? Gabrijela, Lovret) Amalija, Matek Ana, Pertl Ana, Peunik Erna, Šijanec Olga, Štrekelj Milena, Taufer Vida. Pertot Vera, Trobec Sabina, Primožič Terezija (privatistinja), Petrač Franc, Kocuvan Milan, Brelih Oton, Kotnik Fr., Kodrič Stanislav, Kotnik Zorko, Predati Drago, Cvetko Ivan, Živko Alojzij, Po-; lanc Adolf, Grafenauer Ludovik, Hor* vat Ivo, Štraus Milan, Konečnik Zmago* slav, Ferk Ivan, Leskovar Franjo, Hart* maii Janez, Ferenčak Edo,.Soško Ivari, Majcen Andrej, Čermelj Henrik, To- ! maž e j Matija, Grušovnik Josip, Tomažič Maks in Povh Vaclav. — Ponavljal* ni izpit je dobilo 11 kandidatov (-inj), reprobiran je bil 1 kandidat (privatist), odstopila sta med izpitom 1 kandidat (privatist) in 1 kandidatinja. m Poletno porotno zaascdauje pri mariborskem okrožnem sodišču jo kon* čalo minulo soboto po dolgom času en* krat brez smrtnih obsodb. Vršilo se je 13 razprav. Zagovarjalo se je 1-1 ob to* žencev In’ sicer 6 radi goljufijo, 3 radi težke telesno poškodbe, 2 radi uboja, 1 radi ropa in 2 radi umora. Dve razpravi sta bili preloženi, 3 obtožeaei oproščeni, ostalim! pa je bila odmerjena zaporni kazen skupno 37 lot in 6 tednov'. m I. Mariborska tovarna plutovina* stih izdelkov. Te dni je začela, obratovati I. Mariborska tovarna plutovinastih izdelkov, na Tržaški cesti št. 5, ki jo je ustanovil g. Fran Ogrizek, nas rojak is Postojno. Tovarna je urejena z najmodernejšimi stroji na pogon, kakoršnih’ doslej pri nas v Jugoslaviji še nimamo. Tovarna izdeluje vso vrste plutovinastih izdelkov, kakor zamaške, naboje za pl* štole (Hundeschrecker), plavalne pase, držala, ročaje in izolirne stene. Kapa* citeta: dnevno 40—50.000 zamaškov vsak«! vrsto, od najmanjših do največjih. Su* rovino dobiva iz Afrike, Portugalske iri Španije. Podjetje znači velik napredekj v našem! harodrtem’ gospodarstvu in’ osa* mosvojitvi od inozemstva, rtf Glasbena Matica. V to^ek večer ja pevska vaja za cel zbor. Gg. pevci im pevke, ki se udeleže izletov, se Jiujnd prosijo, da pridejo k vajam’, ker se bo* do dala važna poročila. — Predsednik. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. In od 19. do 24. ure. Sladoled Irt domače pecivo. m' Nezgoda, Minuli petek je poprav* Ijal 15-letni učenec Josip Čuš pri Bran d* lu v Strossmajerjevi ulici streho. Pri tem mu jo izpodletclo ter je zadel z roko ob električno napeljavo. Domačini so ga hitro rešili, vendar pa je dobil na rokah težke opekline. Rešilni oddelek ga je obvezal ter ga oddal v domačo o* skrbo. m Drage vžigalice. V nedeljo kroS polnoči se je vračal Simon Koren, dela* vee pri Scherbaumu od nekega vinotoč* precej dobre volje proti domu. Na Pes* nie! si je hotel prižgati cigareto. Ker ni imel vžigalice, jo poprosil za ogenj nekega mladegri fanta, ki mu je prišel po cesti s svojim dekletom naproti. Med tem, ko jo fant iskal vžigalice, se je Koren pošalil z njegovim dekletom. To P® je fanta tako ujezilo, da je mesto vži* galic potegnil nož, zabodel Korena ^ levo stran prsi, ter ga smrtnonevarn0 ranil. Na poziv orožništva je rešilni od-delek prepeljal težko ranjenega Koren® v mariborsko bolnico, storilca pa bo ^ rožništvo izročilo sodišču. m Iz policijske kronike. Pav-al Fra^ iz Pobrežja j”o vozil z dvokolesom! neprevidno, da je povozil pri državn*^ mogtu 7-letuega otroka, ki je do]>il r Maribor. 19 Ttmfla 1953. !~ * $ B O RV* Mm Stran 8* padcu več lažjih poškodb. Maral je Plačati zato primerno globo. — Haiden Avgust, nemško-avstrijski državljan' (!), konjar pri tvrdki Tavčar, so je vmeša* val v poslovanje straže in So bo moral radi tega zagovarjati. — Ob sobotah in nedeljah zvečer prihajajo ljudjo jako dobro volje iz okolice, kjer pri vinoto-c‘b pijejo cenejšo kapljico, kakor 110 Mariborskih gostilnah. Vendar pa jih Policijske odredbe zoper pijance precej strezncjo in le tu pa tam še šo kateri spozabi. Zato pa je živahnejšo n3 periferiji mesta, kamor ne ,sega več oblast P°licije. Narodno gledališke. Repertolre: Pondeljek, 18. junija. Prava Ijuhe- *en, b. Torek, 19. junija. George Dandirt, Ab. (kuponi). Zaključna predstava. *PraTa ljubezen«. Opozarjamo na da-asnjo predstavo zabavne veseloigre od racoa »Prava ljubezen«, ki je pri pre-™®ri *n reprizi izvrstno zabavala. Krasil8 Preproge in mobilje za to predstavo '8 Prijaznosti posodila tvrdka Preis. .^aklJuček sezone 1922-23. Jutri, v to-P 1 3Un^a ae vr^i zaključna predstava letošnje gledališke sezone. Vprizori '■ nabavna Molišrova komedija s George andin« ali »Prevarjeni soprog«, ki je 1 k*1 včerajšnji premijeri dosegla lep u-Peb. Komedija je nadvse zabavna ln a'la samo do % 10. uro. abonentom. Z jutrajšnjo pred ita-. se zaključi gledališka sezona 1922 23. odigra tudi zadnji abonement, t. j. C, d r. ®^no ta aho®ement ni imel do »e* tnHi l ^ram&kih predstav. Da si lahko Vj* .a °nemfinta A in’ B ogledati za-jueno predstavo, da uprava obema a-fticeemef^a možnost, da dobita vstop-Prosto n- popus^om na kateremkoli na inn-5' ~^0r ^e komedija Janko zabav-upamo^ri 0 naključna predstava Sezone, d e no. ’ a *&ktalifiče čim bolj zase- kultura in umetnost x George Dandin. Veseloigra v treh I ejanjih. Spisal Moltere. Poslovenil Joško Kovič. Režira: Joško Kovič. So- Sona 1992-23 se je pričela s salvo smeha: I nesmrtni Gogoljev »Revizor« nam je pol vsej tragikomediji svoje nesreče namig-1 bil, kakšen pomen ima odrska komika, tekoč: »Le smejte se samemu sebi«. Sc-tono zaključuje zopet smeh: Moliirov I 'George Dandin« nas poučuje, da je najbolje, če se oni, ki imajo slabe Sene, takoj oblijejo z mrzlo vodo in molče... M tem smehu je obilo grenke ironije in poživljene, ne naučene filozofije. Neka- 0 tesno naan postane pri srcu, ako po- 6 kakšnimi čustvi je pisal olifcre komedijo lastnega zakona. Sl-1 . °r ™a ravno »Georga Dandin« vse oso-Mr>?u PB*nB francoske komedije in bi di t n vrV?. staT,dard - delo. Vendar patu-bozne i® zakava in ogreva celo tako daleč alCe* kakor smo mi, ki smo Ra »L' e Ludv5kaXIV. in njegove- °d zl C> ^ m<”* (Država sem jaz!), od si ^asa francoskega plemstva, da]’**« cefi8’ ^ to je imelo takrat gle-(5l0 . * igrale! in dramatiki vred. vni junak George Dandin je he-°mno klasična figura prevaranega za-°nca, ki ji tudi čas ne more odvzeti Prvotne svežosti. G. Kovič je podal Mo-I jierovo veseloigro v stilu galantne dobe ln je stvar uspela tudi v režijskem ozi-ru- Centralna točka vprizoritve pa je seveda kreacija George Dandina, ki mu 3e že Moliferovo gosje pero vtisnilo izra-z,le karakterne poteze. G. Kovič je po-ubogega Dandina S popolnim ume-vanjem in mu lahko po raznih koomič-hih vlogah v tej sezoni zakličemo: iFl-UJ8 ooronat opus«. Njegov Georg? Darf-je vloga, ki karakterizira tehniko in potniško poglobljenost njegove igre "Ploh. Gdč. Kraljeva jsJgrala nezvesto, 'lisičje zvito Angeliko. Vajeni smo jo (deti kot naivko, a je tudi v tej vlogi v5 azala dobre strani svoje vsekdar ^•tvene igre. G. Hairaetovič je vzbnjal ,*P«h kot Clitandov sluga, učinkovita je . da tudi igra gdč. Savinove, ki je potla- * Angelikino služkinjo Claudicio, pri ^oličru in klaafiičii, ve§©l<5igrj sploh ne- izogibno zaveznico nezveste gospo. G. Grom in gdč. Petkova sta se postavila v vlogi plemičev, g. Tomašič pa je v okviru ostalih izrazitejših vlog odigral ljubimca Clitandra. , ( B. O predstavi »Prava ljubezen« pri nesemo oceno jutri. x Glavna skupščina Matice Hrvatske so vrši dne 1. avg. t. 1. v Zagrebu. x »Filipova ljubakanja«, roman od Octava Feuilleta. Uprvo jo izašao tiskom ovaj roman od glasovitog france-skog romanopisca, koji u izvoru ima naslov »Les amoure de Philippe«. To jo jedno od najboljih djela autora ču-venih romana »Ronian siromašna mladiča«, »Dnevnik jedno žene«, »Pokojnica«, »Jadna Alijeta« i drugih, koji so u hrvatskom prijevodu doživjeli više iz-danja te ih je naše opčinstvo vazda či-talo s pravom nasladom. Ovaj roman je ljubavna trilogija, u kojoj mladi fran-ceskl vlastelin iz pokrajine kroz zamam-ni labirint sirenskog pariškog društva, kao kroz neko očištilište, ulazi u sveti-šte slavodobitne čiste ljubavi, u kojoj otkriva tradicijom posvečenu svrhusvo-ga živdta. Blještava slika aristokratskog i pozorišnog života isprepletcna je s umiljatom i vedrom idilom seosko pro-stodušnosti i čestitosti. Citanje ovoga djela, u kojem so odrazuju sve tipične j odlike Feullletova pjesničkog stvaranja, ne uzbudjuje samo juaštu, več > 11 ostavlja skladan, neizbrisivi dojam. Šport. : ISSK Maribor : SK Čakovec : 4 : 1 (2:1). Igra odigrana v Čakovcu je pokazala celi čas premoč Maribora. : SV Rapid: VŠK Varaždin 1 : 4 (1:3). Igralo se je v Mariboru ob maloštevilnem občinstvu in precej surovo. : Mednarodna kolesarska dirka Gradec—Zagreb se vrši dne 22. jul. t L čez M ar i bor—Cel je —Zi d ani most—Radeče— Krško—Brežice—Zaprešič—Zagreb. — Proga je dolga 230 km. Dirko priredita Hrv. klub biciklistov Sokol v Zagrebu in Alpeulandischer Radfahrerbund v Gradcu. Porotno sodišče. Med brati- Cesto se zgodi, da se bratje in sestre, ki se med seboj dobro rajmnejo, pri delitvi dedščine prepirajo in v sovraštvu razidejo. Tako je bilo tudi pri Premzlo-vjh pri Sv. Marjeti na Dr. p. Mati je zapustila sinoma Mariji in Ani kot skupno lastnino dva gozda. Ana je hotela vso zemljo obdržati ter ostale tri izplačati. Da bi se -obotali, 50 se dne 20. marca tl. sestali pri bratu Francu- Pred sestankom sta se oba brata v neki tamošnji gostilni našla ter sta spila nar litrov. Pri razpravi o i1’n,aČilu so prišli v nasprotja. Brata sta se končno sprla in dejanski snopadla. Med ruvanjem je Jožef udaril Franca z nekim železni™ drogom preko levega očesa, kar ie imelo za posledico, da je vid levega očesa vztrajno pešal in se je bati, da oko popolnoma orieni. Danes se je moral že 56-1etni Jožef Premzl zagovarjati pred poroto radi težke telesne poškodbe svojega brata. Obdolženec priznava dejanje, opravičuje pa se s silobranom, češ, da ga je brat napadel. Ker pa je obdolženec na današnji razpravi izjavil, da sta se z bratom že pobotala ter da tudi priče radi tega njso I prišle k razpravi, je bila razprava od-godena. Anton Leveč, dv. svetnik v p.: Mestne hranilnice in vojna posojila. (Konec.) Razsodba kedmorice je pa po mojem mnenju zgrešena, kar naj dokažejo nastopna izvajanja: Razsodba ne razločuje med absolutno ln' relativno ničnostjo pravnih opravil. Absolutno nično pravno opravilo se nikdar no more odobriti, niti s sporazumom prizadetih Strank, kot sploh he eksistira Treba je storiti na novo (Klej Krainz, § 130). Da je bil samola-»ten podpis vojnih posojil po tožencu neveljaven, ničeri, je Sigurno, bil je protištatutaren (§ 44. pravil). Pri toni opomnim, da sta neveljavnost ih ničnost giflonifflaa izravna pojma s paši zako- nodaji, kar se razvidi iz starega in novega besedila $a 879. o. d. z. Sama odobritev je možna le pri relativno ničnih pravnih opravilih t. j. pri opravilih: »bei denen«, (kakor pravi dr. Strohal v svojem člauku: Uber relaiive Unwirksanikoit, v Festschrift, II, str. 747) »die nachtragliche Erganzung des zum Wirksamwerden unzureichenden Tatbestandes zulassig ist, z. B. durch Genehmigung des vam gesetzlichen Ver-treter geschlossenen Geschaftes. Solche Fallo liaben,« — pravi pisatelj dalje, — »miteinander gemein, dass dic ange-strebte Rechtswirkung zunachst nicht eintritt, so dass sich das Rechtsgeschaft als vorlaufig unwirksam darstellt. RechtLich bedcutungslos ist aber der erganzungsbediirftige Tatbestaud des-wegen noch nicht Ein gewisses Mass von Rechtswirkung besteht noch darin, dass der unvollstandige Tatbestand der nachtraglichen Genehmigung ffihig ist.« Odobritev je možna tedaj le v slučaju, če je pravno opravilo sicer na sebi veljavno, a potrebuje le še odobritve po kakem višjem faktorju. Če opravilo spjoh ni veljavno, ne koristi naknadna odobritev, ker »der erganzungsbe-diirftigo Tatbestand«, ki bi imel »ein gewisees Mass von Rechtswirkung«, sploh ni podan. Ako bi bilo naziranje stola sedmo-rice, da mora upravni odbor odobriti tudi protištatutno postopanje članov ravnateljstva, pravilno, potem more kak posamezni član tudi kar brezobrestno ali brez podpisanega zavarovanja izposojati hranilnični denar, naj so je v poslednjem slučaju tudi izgubil kapital. Sicer pa ni v Statutu hranilnice nobene določbe, ki bi rekla, da se sklepi ravnateljstva morejo ali morajo odobriti po upravnem odboru. Marveč razsodba sed-morice sama pravi, da imata oba organa, upravni odbor in ravnateljstvo, vsak svoj določen delokrog: vsak obeh organov sklepa tedaj samostojno in neodvisno od druzega. Zato je tudi napačno reči, da odobritev odbora nadomešča sklep ravnateljtsva. Trditev v razlogih sedmorice, da more hranilnični odbor odobriti tudi protištatutarne sklepo ravnateljstva, a-koravno mu je taka nepravilnost znana Ignorira naravnost nele določbe štatu:a, nego nasprotuje pravnim načelom sploh. Odbor, ki kaj tacega stori, spada z povzročiteljem protipravilnega sklepn pred sodnikB! Kak .r že navedeno« morajo polt:ična deželna oblastvi in vladni kom sat v zmishi *>-h 27 rigulntiva paziti na strogo izpolnjevanje v regu-lativu in v Statutu obsežnih določb. Ali naj bo samo vrhovni upravni organ, odbor, te dolžnosti prosti Pripomniti je tudi še, da letni računski zaključki po svoji sestavi ničesar ne povedo o pravilnosti ali nepravilnosti notranjega poslovanja in da se zato tudi upravni odbor s svojo odobritvijo zaključka ne izreka o tem. In če bi se že moglo nasprotno trditi, potem je bila dolžnost upravnega odbora, da bi bil zahteval najprej pravilen sklep ravnateljtsva. Čemu pa je regnlativ in statut, če ju ni treba vpo-števatil Tudi naziranjo, da ni dvoma, da je, ker je tožeča hranilnica od toženca nabavljena posojilaa nesporno obdržnla In z njimi dobičkanosno razpolagala, sledila ratihabicija tudi v tem smislu ($ 1016 o. d. z.), je pravnopomotno. Funkci-jonarji hranilnice niso nikakor njeni pooblaščenci. Oni so (kakor pravi Ran-da v svoji znani knjigi: »Die Schadens-ersatzpflicbt nach osterr. Rechte, druga izdaja, 1908, str. 96) zastopniki juri-dične osebe (in hranilnice so juridične o-sebe), njeni »rechtlich anerkannte Re-prasentanten' und Ouasi - Geschaftsher-ren«, ki so »kraft des Gesetzes oder dar Stntuten oder der Orgaiiisieruhgsvor-schriften« poklicani poslovati za njo. Funkcijonarji hranilnice so tedaj kakor (quasi) samo gospodarji. Hranilnice si kot juridične osebe zaradi svoje opravilne nezmožnosti (Handlungsunfahig-keit) niti ne morejo postaviti kakih pooblaščencev. Le njeni reprezentantjo morejo to storiti, ki zastopajo hranilnico na zunaj. Vse to pa izključuje mandatno razmerje med hranilnico in njenimi funkcijonarji. In kdo Jo v predmetnem slučaju obdržal samolastno po tožencu nabavljene obligacije! Funk-cijoftarji gami* ki go kršili Statuti Ako se je v posameznih slučajih pri podpisu vojnih posojil postopalo tako protipravilno, potem jo pač treba strogo aplicirati določbe štatuta itd. na zadevo, o kateri je soditi, in to tem bolj, ker je znano, kako se pri naših nasprotnikih (Koroško, Primorsko!) često pogreša objektivnosti nasproti slovenskimi strankam. Gospodarstvo. g Kolkovanje vlog in odločb v reklamacijskem postopanju pil železnicah. — Železniške uprave v Sloveniji zahtevajo pri reklamacijah, kadar niso upravičene, za vlogo takso po tarifui postavki 1. (3 Din.) in za odločbo takso po tarifai postavki 3. in 4. (10 Din.). Pa tudi kadar so reklamacije upravičeno, se kolkoviaa ne pobere le za prvo vlogo, dočim se Jla-dalnje vloge, na primer urgence, smatrajo za kolkovini zavezane. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je smatrala, da ta praksa ui v zakonu povsem utemeljena in je naprosila finančno delegacijo v Ljubljani, mu je sledil brez upora. — . V sobi, kamor je bil Lubin povede! Saint-Germaina, se je ta zgrudil v naslO” njač, brisoč si potno čelo. — »Vsedite se, vitez d’ Assas,« — J8 mirno rekel. — »Grof, — grof Saint-Germain. ali ^ morete to razjasniti? — Morate nji W vedati, kaj to vse pomeni!« — ie jccP* (Dalje prib.) Pristopajte k CM D! KIRBSSbBI Ant Rud. Legat-ovo zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo Maribor Prva in edina strokovni šola za strojepisje in stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 2. julija- Vpisovanje In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in U40 od 14. do 18. ure. 10-9 13 tri« mm. t!SSI{i«OT^j.,SL5ra>ii«'9SS TRBOVELJSKA PBEM060K0PNA DRUŽBA OGLAS. 60. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne družbe, kateri seje vršil dne 1.junija 1923, je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo Din. 25’— (dinarjev petindvajset) za delnieo od 11. junija t. 1. in povišati delniško glavnico na SHS K 200,000.000'— (Din. 50,000.000'—) z izdajo 500.000 komadov na donosca glasečih se polno vplačanih delnic r nominalni vrednosti od SHS K 200’— (dinarjev petdeset). V provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbera ter upravnega sveta, daje se posestnikom sedaj v prometu nahajajočih se delnic pravica opcije, in sicer: za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri parti- cipirate na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1923 in sicer pod sledečimi pogoji: 1. za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne dajo se nikake pravice opcije, 2. pravica opcije ima se v času od 11. junija 1923 do vštetega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur jia sledečih mestih v Jugoslaviji: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njenih'podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru,Brodu n/S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Murski Suboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, Škofji Loki in Vršacu ter njeni afiliaciji Jugoslavenski industrijski banki v Splitu. Na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral EuropSische Landerbank) podr. na Dunaju. V Parizu: Pri Banque des Pays de 1’Europe Centrale. V Ženevi: Pri Lombard, Odier & Cie., pri Darier & Co. in pri Union Financiere de Geneve. Pravica opcije na Francoskem se zamore izvršiti še-le po izpoln tvi po francoskih zakonih predpisanih formalnosti i, s, v terminu, ki bo še pozneje razglašen. 3. Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62'90 tel quel po kom., ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1942 i. s. s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti a Din 25'— pro komad, tako da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji' je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah. 4. Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularije teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta. 5. O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku. ki se ho kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili sti ankam. Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer •o bo izvršila prijava pravice opcije. Dunaj, dne 11. junija 1923. Trboveljska premogekopna družba. i Stara sadla, civilna in oficir- i i ska, kupuje Iv. Kraves, Alt-! i ksandrova cesta 13. 1203 31 Briljanta, zlato In srebro kupuje po najvišjih cenah R. Bizjak, juvetir, Maribor, Gosposka ulica 16. 1223 6—1 i Moško kolo „Pueh“ na predaj. Ob železnici 10, III, nadstropje. 1225 Nahrbtnike za planince iz jadrovine, v raznih barvah in velikostih, priporoča Iv Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1196 10-2 Ali ste ž« preskrbljoni s knjigo ..Babilonska uganka'* ? Dobi se skoraj v vseh knjigarnah. Za isto se iSčejo tudi gospodje, ki bi jo prestavili proti primernemu honorarja na angleški, trancoski, italijanski in ru«ki jezik. Natov v upravi lista’. 1197 7-3 Novo! Novo! drobnina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Proda s* po ugodni ceni PISALNI STROJ sistem „Adler“ in ŽEL. BLAGAJNA dunajski sistem, oba predmeta sta v dobrem stanju. Na vpogled pri Spe iciji Ivo Diukič, Aleksandrova 26, Maiibor. 1226 Dežni plašči od 450 Din. naprej, najnovejši vzorci, pravkar došli. Uka izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, hrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 28*® JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg l ■BSHHISHIIIIHIIH gl Pozor! Slanina! riij v vednost trgovcem, nabavljalnlm zadrugam, delavskim URHI komuraom, gozdnim industrijam, upravam rudnikov, [rjjjfl hotelirjem In drugim 1 Nudim stalno s svojega skladi- igsi Usu *ča Iz prve roke po najnižjih dnevnih cenah prvovrstno }5i | la bala. itMo slanina la Mu ntto paprika i a vciana slanino polsladko paprike '0 h papridraso slanine papriko za galiai | § L' I Blago poilljam v zabojih po Zeleznlol proti predplačilu £3 |«gj ali povzetju. Točna postrežba. Glede cen vprašati pri |jjj|| J] Gj. P. Prodanovič, paprika eksporl is impert i gj] Novi Sad (Vojvodina). Brzojavi: Prodanovič Novi Sad. |0| B8BB1IIRBHMII HH!!H!§g|l!Sf Oglas. i",.. ..jr "W kupite najcensjSs pri tvrdki Anica Traun, Maribor Grajski trg 1, (Liferacija mesa), Na dan 25. juna o ve godine u 11 časova Pr‘Je podno odižat če se kod Komande vojnog okruga 11 Mariboru druga usmena licitacija za isporuku mesa garnizon Maribor za vreme literovanja od 1. jula kraja seplembra tek. godine po propisanim uslovin1®' koji se mogu videti svakog dana kod vojnog okr^9 u Mariboru. Kaucija 5®/0 polaže se na dan licitacije do 10 sova prepodne na kasi pomenute komande po £!• & zakona o državnom rafiftnojvodstvu. Pozivaju se zainieresovani, d, licitaciji. Iz kancelatije Intendanture Dravske dlvIzU8*1® oblasti E. broj 9068 od 13. juna 1923. godine u Ljubljani. da prišustvuju ejj Inaitflik ja izdajatelj: KpBaorsii »IsiME* r*. RudeK 3B*k&