1. številka. Ljubljana, solioto 1. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemati za a vs tro -oger ske dežele za celo leto 1»} gld., za pol leta 8 —2G poleg gledališča v „zvezdi". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovcj hiši. tO^F" Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list t torek. Ob novem letu. -r. Zopet jo prešlo in zatonilo v večnosti eno leto in ž njim obilo britkosti in težav, joka in solza, katere so nam grenile mnogi trenotek življenja. In sedaj je novo leto! In oživljajo se upi, da je preteklo, kar je srca morilo, da prinese prihodnjost mesto bodečega trnja zlatih darov, ter nam postelje ležišče mohkeje in rahleje. Človek si dela upe in nade, čas pa prihaja, ter mu jih razdira kot otroške igraće, in osoda mu jih raznaša. Kakor človek, tako tudi narodi. Upi so tisti soki, kateri jih rede in napolnujejo z energijo, in če padajo nanje bliski nesreče, upi le vedno poganjajo na razsulih svoje nove rasti. Tako si tudi mi Slovenci delamo upe, bog ve, da ne prevelikih, ko stojimo denes na pragu novega leta. Kaj nam bode prineslo V Mini? Gotovo ny. Upajmo pa, da naredimo marsikak korak naprej, in upajmo pred vsem, da sedaj, ko smo v sredi srditih bojev za narodno bodočnost, ko stoje* sovražne čete na celej liniji še nepremakljive, sedaj, ko so srca slovenska še mehka in komaj ugreta, ko brli pri nas domoljubje kot slaba svctilnica, ki jo ugasne lahen piš, upajmo torej, da živo Mstek* Upornik Stenjka Razin. ■ (Po PetruSevskuin spisal J. Steklaaa.) Mnogo je bilo na Ruskem uporov, oboroženih vstaj za vladarja Aleksa Mihajloviča (1G2G—1G82) ali nobena nij prouzročila toliko bed in težav nogo, vstaja donskega Kozaka Stenj ko Kazina. Kozaki tudi {.osle samozvancev nijso dali pokoja moskovskemu carstvu. Oni se nijso manjšali, nego so se šo množili. Prebivalci moskovskega carstva so kakor poprej že vedno pobegali na Don. V tem času so je pa tudi naselilo mej Kozako mnogo varčnih in premožnih Ijudij, ki so živeli mirno ter moskovskemu gosudarju pokorni in vorni bili. Zraven teh pa je stanovalo na Donu tudi dosta tacih, ki nijso razen duše nič imeli. Le ti siromaki mjso hoteli delati, nego so živeli samo od tatvine in razbojstva: oni so ropali ua morji Turke in Krimce, drugi so pa plenili po Volgi. Pripetilo so je pa tudi večkrat, da so Krimci Kozakom zaprli pot do morja. Moj tem pa so so Moskovski begunci vedno bolj množili na Donu in ker so potrebovali mnogo živeža, in svitlo vsplamti v novem letu pred vsem naša slovenska zavest, narodna zavest. Osoda nas je zadela, da boj za bodočnost bijemo z nasprotniki, kateri imajo na svojih zastavah zapisano svobodo, zapisano omiko, katerih pa nam ne prinašajo kot blagi proroki, ampak olika, svoboda, ste jim le Gotz-eva železna pest, s katero pobivajo naše slovenske ideje. V tem boji pa bo nas rešila jedino le slovenska zavest. Ta je torej tista prava svetinja našega roda, katera se bliska in sveti, kakor čisto zlato, katera užiga in navdušuje srca, katera je nad jedini up in ob katerej se sezida naša prihodnjost. To zavest nam je braniti proti napadom, kateri se valijo nanjo iz sosednjega German-: stva, kakor tudi proti bliskom, ki švigajo iz temnega od drugod. In le tedaj je naša bodočnost trdna in stalna, če nam je prvi in jedini ponos, biti Slovenci, in če branimo domorodno svojo zavest, kot tigra hirkanska svoj porod in če nam je ta zavest vihrajoči prapor, kateri iz dalje plapoleč sklepa onemogle rajde, da hitijo k njemu in k zmagi. In le slovenska zavest pribori nam čase, v katerih bodemo v novem letu z veseljem zrli o prišle dnove in se radostih bodočnosti trdne in stalne. Do tedaj pa je boj naša parola in v tem boju slovenska zavest naš vodnik, katera začela se je mej njimi lakota. Bilo je pričakovati, da se bodo ti begunci spustili na kako zlo delo. Kar naenkrat pa se pokažo mej njimi smel ataman Stenjka Kazin, in Kozaki so se vzdignili. Donski Kozak Stenjka (Štefan) Tiinofejevič Razin je bil človek krepko volje, surovih neobuzdanih nravov. Srce njegovo nij pred nobenim trepetalo, niti se česa ustrašilo. On je bil žestok in krvožejen, z jedno besedo divji in surov; on nij znal v čem obstoji čast in nečast, nij poznal niti zakona niti vesti, pa tudi znati nij hotel o ničem. Vzrasta je bil srednjega: pletast in korenit; glas jo imel grmeč; pogled bister, zapovedajoč. V njegovih očeh in v njegovih besedah jo počivala taka sila, da je naredila precej strah: govorili so zatorej o njeni, da je coprnik, da je poznan z nečistimi duhovi in da ima moč vsako reč zagovoriti. Kot prost vojak nij ljubil pleme-nitnšov ali boljarjev niti činovnikov ali uradnikov, nego jih je preziral in sovražil od tega časa, odkar mu jo jeden vojvodov dal obesiti brata, ki jo hotel samovoljno oditi iz vojske. Takrat je sklenil Rozin zadati tak strah za-povednikom moskovskega carstva, kakoršnega jim šo nobeden nij prizadejal. naj se torej tudi v prihodnjem letu iz nova oživi, katera naj raste in nove cvete poganja! — Jugoslovansko bojišče. Iz Orubice se piše hrvatskemu „Obzoru", da so Turki zopet jednega neorože-nega avstrijskega podložnika Luko Gjuriča ustrelili. — Dopisnik pravi: mala Črna gora je stavila Turčyi „cnsus belli1' zarad pokolja v Podgorici, a Avstrija ne bi nič storila? — Na prvem mestu pak isti list hrvatske vladne stranke daje razumeti, da se govori v nekih višjih krogih, da se hoče graničarsko vprašanje z bosen8khn zjediniti. Torej Avstrija na spomlad gotovo Bosno zasede? Iz Dubrovnika javljajo, da je šel Ljubibratić v Cetinje nagovarjat, naj Črna gora boj začne. O Srbiji prinaša zeinunski „Graničar" članek, kateri toži, da v Srbiji d e ni j jednega človeka, ki bi imel vse vrline patriotizma, oblast, moč in krepost volje, da bi vodil narod v boj, k boljej bodočnosti. A nij ga, nego drug druzega zavirajo. Politični razgled. Notranjo AeJselc. V Ljubljani 31. decembra. t>r£avni coor bode imel prvo sejo po božičnih praznicih 11. januarja 1876. Na dnevnem redu so v obče manj važni predmeti. Zhravši 1. 1G67 četo goljakov (ubožn h Ijudij) poplul je ž njimi Stenjka Kazin dob po Donu k morji, da bi porobil turške zemlje« ali premožni Kozaki ga nijso pustili v morje; zatorej se je moral vrniti po Donu nazaj, ter oditi v Volgo. V tem času je plula iz Nižneg* Novgoroda v Astrahan po Volgi karavana sadov (ladijie'). Razin je napal karavano, pobi) in obesil voditelje, strelce in robe pa je razpustil na Yse strani. Ali večina teh Ijudij je stopila v družino Stenjkovo in ž njo je poplul smelo dalje. Po Volgi jo priplul v kaspijsko morje in od tukaj dalje do ustja reke Urala, ki se je takrat imenoval Jaik; tukaj je osvojil mestice Jaicki, in ko jo upokori] 170 načelnikov in neposlušnih streleov, priredil si jo to mestice za zimovišče. Semkaj so prihajali k njemu poslanci iz Astrahana in od Dona in ga nagovarjali, da preneha pleniti in robiti ter se poboljša. Stenjka pa poslancev nij poslušal,"nego jih dal kazniti. Vzdignili so se nanj nazadnje vladarjevi polki, ali tudi te je razbil Kazin. Komaj pa je nastopila spomlad, odpravil so je Razin k morju. Od tega časa ny bilo sluha o njem več kot leto dan. Za to pa jo bil ta čas po busurmanskih zemljah, ob obali Cesar je izdal roju« naredbo, ki ob-javba statut, po katerem bodo vojaki, zlasti oficirji, v višja mesta in časti poviševani. Tudi generalštab je reorganiziran. Vojska bode s to naredbo baje zadovoljna, mi neznamo lastne sodbe o tacih stvareh izrekati. V WjVi>v>m so hoteli Rusini osnovati društvo za podporo pribeglih Hercegovincev in Bošnjakov Ali „N. Fr. Pr.u ima telegram, ki se glasi: namestništvo je prošnjo rusinskih panslavistov in Čehov odbilo. V it u ii j<* drKiive. Iz Carigradu se javlja: V Hercegovini je ustanovljen samostalen vijalet. Generalni governer tega vijaleta je imenovan Rauf-paša. To je abotno, ker nema zdaj uže nobenega pomena. Zdaj je Hercegovina po večjem vstaška. I>,usKi Usti silijo, da bi se postavo-daja raztegnila in poboljšala glede vedno bolj rastočih števil nesreč na morji. Dopi »ISI. Iz ltrailjn 31. decembra. [Izvirni dopis.] Tista žena je najboljša, o katerej se malo govori. O kranjskej čitalnici se je zadnja leta malo pisalo, tedaj naj se sodi, da je še vedno mej najboljšimi čitalnicami. So pa tudi druge čitalnice, o katerih se nič ne govori in piše, in če po njih vprašaš, izveš, da so v gospodu zaspale zavoljo malomarnosti ali pobega svojih malo ali nič narodnih udov. Da se kaj tacega o našej čitalnici ne misli, naj povem, da je zadnja leta živela ali Životarila, kakor katera druga trdna čitalnica, volili so se odbori, napravljalo veselice in gledališčne igre, vodili so se plesi in brali se časniki, kakor po družili čitalnicah; in kakor drugod, je tudi pri nas marsikdo izstopil iz čitalnice in vstopil v drugačno društvo, ker je menil, da mu „škoduje," če je ud narodne čitalnice. < Dne* 26. t. m. je naša čitalnica pokazala, da še prav krepko živi. Imeli smo prvi zimski koncert. Odpustile mi zanimivi program in imena osob, ki so sodelovale. Novosti programa in dobro umetniško ime gospodičin in gospodov, ki so ta večer svojo umetnost čitalnici darovati obljubili, so privabile skoro vse domače ude v čitalnične prostore. Naši pevci so imeli štiri teške naloge, pa pokazali so, da so imeli dobre glasove, dober sluh in izobraženega pevovodjo. Tiste štiri gospodi-čine, ki so se odlikovale pri glasoviru, bi moral prav posebno pohvaliti, pa sem sam premalo umetnik, da bi jim mogel zasluženo hvalo prav povedati. Gospod S. se je pokazal umetnika na goslih in gospod G. je iz svojih citer z umetniško lehkostjo in nežnostjo izvabil tako milo doneče glasove, kakor se v Kranj i gotovo še nijso čuli. Po izvršenem, res dovršenem koncertu se je moralo reči, da v Kranji uže več let nijsmo imeli tako lepega večera, toliko umetniškega užitka. Veselje, da se je v malem mestu moglo kaj tako izvrstnega izpeljati, bo uzrok, da se bo v prihodnje osnovalo še več tacih veselic. Starega leta večer bo primerna veselica s petjem in sviranjem, in v prihodnjem dolgem predprstu se bo skrbelo za obilnost in različnost vese-liškega programa. Iz iimrilMirske okolico no.dec. [Izv. dop.] (Seidl preganjalec učitelja). Pod Seidlovim pašništvom so Kamčani uže večkrat bili brez učitelja. Da se pa pri dopoldnev-nem podučevanji mladina ne more veliko naučiti, je jasno kot ribje oko. Dozdaj še se nijeden učitelj slovenske krvi nij pustil komandirati kakor jopica s „frakom" in „cilindrom" na glavi. Ako učitelji nijso slovenščino celo odvrgli, nij bilo dobre ure več Zbežali so nadučiteh'i in podučitelji le zavoljo strašanskega straha Ko bi Seidel kedaj šolske postave prebiral, bi ne znal toliki trinog biti kot nadzornik šole v slovenskih krajih. Nadzornik srenj ske šole mora le skrbeti za snago v šoli, za drva v zimi, za streho, da se velikansko poslopje ne podere in za snago na stranišču. Šolski predmetje spadajo k dolžnostim inšpektorja. Vendar „strah1, tudi v šolske pred mete svoj nos vtika kar je pa gotova pr ča, da se še šolskih postav nij naučil. Imena učencev se morajo z nemškimi črkami pisati, drugače jih brati ne z.ia in misli, da ima An-gličane v šoli. PrednaŠati bi se mora'o vse v nemščini, kar pa gotovo napredek v pod uku ovira. Nekaterim učiteljem se je to na-silstvo preokorno zdelo, kopita so pobrali in šli dalje. Eden podučitehev je celo rekel, da rajši gre na cesto kamenje tleč, ko pod njim v šolo, zopet drugi, da še namalan bi rad ne bil pri Seidlu. V teku leta je imel g. S. smrdljivo in mastno tožbo. Tožil je nokega narodnjaka zavoljo lista, v katerem so bili zapisani tako smrdljivi priimki, da jih tukaj ne morem poštenim bralcem predlagati. Navabil je <> prič zoper narodnjaka in mej njimi je moral biti tudi podučitelj g. V. Prisiliti ga je hotel, da mora pomagati k pogubi narodnjaka. Ker po svojej vesti nij znal straha in zadrege spraviti (mastno in smrdljivo tožbo je namreč Seidl izgubil) se je ustil „der wird schon denken an mich" in še druge reči. Dan maščevanja se res približa. Pokliče šolske svetovalce k „raportu" in jim predlaga razpisavo podučiteljske službe, akoravno sedanji podučitelj vestno svoje ure dopolnuje in v šoli dobro podučuje, le jedini nadučitelj zakaj govori, kar se je Seidlu čudno zdelo. Bil je dozdaj navajen, da so k njegovim predlogom 'vsi rekli „pekeu „peke", in je drugim svetovalcem pripovedoval nadučitelj se boji, da bi ga kedej naklestil. Ker so tedaj vsi drugi svetovalci rekli „peke, peke" je bila — podučitebjska služba razpisana zavoljo zgubljene mastne in smrdljive tožbe. Po naših mislih to nij opravičeno ravnairje temveč le goropadno trinoštvo k nam privandranega Nemca. Vprašamo vsakega poštenega narodnega učitelja je li to nij ki ivica? Kdo bo takega trinoga spošteval v sredi mej Slovenci. Vsak narodnjak bo si gotovo premislil, preden bo se podal v nemčurja jarom. Tudi križevski nadučitelj proč prosi zarad Seidla. Tožil ga je Seidl zarad vinske bire. Nema za orgijanje druzega plačila in še tega bi ne Brnel imeti! Strah naj le na svoje prsi trka in nam pove, zakaj toliko v Gradec in na Dunaj sili. Za blagor ljudstva manj ko zavoljo petakov in desetakov. Nevošljiv je učitelju ako zraven svojih 4 ali 500 suhih goldinarjev še kakšne krajcarje zasluži, da bi ložje izhajal. Pripoveduje se, da je Križančane (Dalje v prilogi.) kaspijskega morja, samo o njem govor. On je napadal mesta in vasi ter je požigal, po-ubijal ali pa lovil narod za sužnje. Kjer nij sila zmagala, tam je upotrebil Stenjka preveja-nost, lokavil je in varal, kolikor je le mogel. Mnogo predelov okolo kaspijskega morja je pretrpelo takrat od njegovih napadov strašna pobitja, posebno perzijska zemlja. Perzijski šah (car) je nazadnje vendar oborožil nekoliko lehkih bark, postavil v nje 4000 voj nikov ter je poslal na Stenjka. Bitka jo bila huda ter se končala slabo za Perzijane: vse njihove struge so bile potop Jjene ali pa zaplenjene, samo tri so utekle kozaškim rokam, ubežale so srečno. Ali tudi Razin nij tako lehko dobil te zmage; tudi od njegove vojske jih je mnogo poginilo. Stenjka se je na to zamislil. Bilo se je nadati; da šah ne bode trpol te sramote in da pošlje novo, večjo silo, nego je bila poprejšnja. Bilo je pričakovati tudi lakote: zlata in raznega druzega blaga so Kozaki mnogo nagrabil, ali kruha je zmanjkovalo. Ny bilo včasi tudi sladke vode; Kozaki so morali piti morsko vodo; vslcd tega so oboleli ter umirali. Premislil je Razin ter sklenil, da je dosta časa na kaspijskem morju se sprehajal in da je čas oditi domov v Rusijo. Narodna ruska pesen popeva to vrnitev tako-le: „Ne pora (čas) li nam' rebjata (deca) so sinjamorja, — Čto na matušku na Volgu, na bistru rjeku? — Ešče kak'-to nam1 rebjata, goroda proiti? — Astrahanskoje slavno carstvo pojdem' s' večeru, — A Caricin' gorodočik' v1 gluhu polnoč', — A Saratov' na bjeloj zarje; — Mi Samare gorodočku ne poklonimsja, — V ži-gulevskih gorah' mi ostanovimsja". Koncem 1. 1639 je poplul Razin k Astra-hanu. Na potu mu je prišla v roke perzijska kupčijska ladija. Stenjka jo oplenil ladijo ter vzel darove, katere je poslal perzijski šah ruskemu carju. V Astrahanu je zbrana bila silna vojska, ali vojvodi nijso bili odvažni za boj proti Stenjki Oni so se bali, da bodo njihovi vojnici, ko pride ^ do bitke, popustili ter prestopili n a Stenjkovo stran, in da bode potem šel za njimi tudi ostali prosti narod. Zatorej so brž sestavili milostlivo carsko pismo, v ka terem se prizanašajo Kozakom vsa njihova zlo činstva. Le ta list so poslali vojskovodje Stenjki Razinu ter mu obečali oproščenje in slobodeu prelaz v domovino, ako jim preda puške, katere je vzel v carskih orožnicalb odpusti svojo četo zbrano po stiski in odda morske struge odvzete Perzijancem. Razin je obetal vse ter poslal zato svoje ljudi prisego položiti, (cjelovaf na te krest'). Posle tega so pripluli Kozaki v Astrahan Tukaj so oni ostali deset dni, ter se ves čas sprehajali, pijančevali, veselili se in pod ceno zapravljali nagrabljcno blago. Smijali so so takrat lehko v pest astrahanski trgovci, po-kupivši od Kozakov vse po ceni; mnogi so za nekoliko dni obogateli za ves svoj život. Stenjka Razin je tudi pohajkoval in pijanče-val; vojskovodji so se ž njim seznanili, hodili k njemu na gostje in on k njim ter se tako dobro gostili. Stenjka llazin je bil radodaren; blaga je imel pa tudi mnogo in zatorej nijso vojvodi hodili zastonj okolo njega. Posebno čast pa mu je skazoval prosti narod. Pohajkovaje po mestu se je razgovarjal z vsakim ljubezno, prijazno, tudi nij bil skop na denarjih, nego je rad pomagal siromakom. Vse to je bilo narodu nekaj čudnega, kajti tako se nijso ž njim ponašali niti vojskovodje niti pisarji. Trosti ljudje so radi srečevali Razina ter se mu odkrivali, poklekovali pred njim, klanjali se mu do zemlje in ga sploh imenovali „batjuška". (strijc ali oče.) Priloga „Slov. Naroda" k št. 1., 1. januarja 1876. s tem močno razžalil, ker bodo izgubili dobrega učitelja, izvrstnega pevca in organ ista. Mislimo, da bo enkrat konec nasilstva in tri-noštva fiz. Ti'Mtn, 30. decembra. |Izv. dop.) Nas mestni magistrat zna šo vebko bolje dolgove delati in na posodo jemati, kot vaš ljubljanski. Načrt našega magistrata je, vzeti na posodo malenkost treh milijonov goldinarjev. To bi na leto mnogo obresti požrlo; da bi pa obresti od na posodo vzetih treh milijonov lažje plačevali, pali so z vso težo, mori jednako, na hišno gospodarje, ter jih tako pritisnili, da ti kar kriče uže več dnij. Magistrat je izdal ukaz, da se mora v prihodnjem letu od stanovanj po 20% plačevati davka, to je od tistih denarjev, kar stanovanje nese hišnemu gospodarju. To jo hujo od Trusov, ko so Francozom diktirali pet milijard; tudi naši hišni gospodarji tega ne bodo nikdar dovoliti mogli. V Trstu so stanovanja neverjetno draga, najdražja stanovanja v celej Avstriji, na primer so hiše, od katerih gospodarji po HO.000 gld. na leto vlečejo, in zdaj bi gospodar moral dvajset od sto davka plačati, odpalo bi mu precej od 10.000 2000 goldinarjev, in ta denar bi polnil magistratove denarnice, katere bi tudi nikdar napolnene ne bile, ako bi denar vanje ko sneg padal. Štiri sto hišnih gospodarjev je torej vložilo oster protest proti magis trato vem ukazu, tudi laški list „Cittadino" imel je oster obširen članek, s katerim magistratu njegovo slabo gospodarstvo očita. Začeli so se užo nasledki ukaza kazati, kajti grmeti je začelo v sejah mestnega zbora; a to je Še le uvod, ko se bo reč razvila, se je bati, da ne bodo škandali po tržaškej navadi postali, ker seje nijso nikder v Avstriji, ako je kuj nevšečnega nižjemu ljudstvu povšeč, burne in skandalozne, kot ravno v dvorani magistratovej, kjer se jo uže marsikatera pripetila, ka nij nikdar časti Trstu delala. Peticija političnega društva „Edinost" zarad odpravljenja okrajnih načelnikov jo užo v tretjem pisana na dnevnem redu, pa še do sedaj ny do obravnave prišla. Vedno odkla- Končema se je pa vendar odpravil Stenjka s svojimi Kozaki domov na Don. Brez koristi je bil ugovor, kojega so ugovorili ž njim vojskovodje. Rozin jo oddal kar je hotel pušek, strug, družine in od plena, ostalo pa je vzel soboj. On je dal na pr. samo pot ulovljenih ljudi, a v vsem jih je imel več nego sto. On tudi nij povrnil carskih darov, ki je je bil zaplenil na morju na porzijskih ladij ah. Vojskovodje pa nijso smeli Kazina nadlegovati, nego so vzeli od njega radi vse, kar je dal, če tudi nij bilo po dogovoru. Prispevši na Don, zašel je Razin tukaj nek otok, postavil na njem malo mestice, ter je obdal z nasipom. Semkaj so k njemu navalili siromašni prebivalci in razni razbojniki. Stenjka je sprejemal vse milostlivo, delil ž njim svoj plen, hranil bedne in lačne, tor zabavljal narod na razne načine. V svojem mestu je sedel dolgo mirno, nikogar nij robil, prepirov nij imel z nobenim, ter samo kot zakon zapovechtl, da imajo vsi na prvi poziv gotovi biti. Nij dobro mislil Stenjko Ilazin. In zares v maju leta 1G70 se vzdigne Stenjka Razin, brodi gori po Donu, gre črez na Volgo, ter se približa mestu Caricinu. Ca-ricinci so odprli trdnjavi, ter pustili vanjo Stenjkovo druhal. Vojvoda in nekaj bjudij, ki dajo, pa prišlo bode gotovo s peticijo na dnevni red, a to nič ne de, vsaj bo to . uže v drugo. Prišel pa bode čas, ko bo nek drugi na dnevni red prihajal s prošnjami nasprotne stranke, ker so se prva znamenja užo pokazala. Onemogla bo hiperlahonska stranka v Trstu kmalu. Okoličani so se začeli bolj gibati in vzbujati, ter stopajo v boj, korektno terjajo svoje pravico. Sprevideli so zdaj, ko jo magistrat uže vse boljšo kosti obglodal, kako napačno Lahi ravnajo. Domače stvari. — (Slovenske knjižnice) prvi vezek se stavi in tiska pridno. Od mnogih narodnih krajev še nemarno naročnikov oglašenih. Upamo, da pridejo po izdan,) i prvega zvezka ker podpore so moramo nadejati. — (Iz Dunaja) se nam piše: za tisk se pripravlja v nemškem jeziku biografični leksikon slovenskih renegatov, v katerem se opisuje natanko — ali poleg toga čisto objektivno ,,sine ira ct studio" — delovanje teh mož, dokler ho bili še navdušeni slovenski narodnjaki. Ob sebi se umeva, da v tej knjigi največ prostora zavzemajo gospodje: Dežman, nadzornik Pirker, profesor Gariboldi, šomošter Zima itd. Naslov tej knjigi je, „Re-negatenspieger-." (Uže prav, samo z dokazili naj se izdatelj dobro oskrbi. Kar se pred porotniki ne da lehko zagovarjati, naj za zdaj rajše nepisano ostane. Ur.) — (Čitalnica v Kranj i) ima v nedeljo 2. januarja 1876 po polu dne redni občni zbor, pri katerem se bo volil odbor za leto 1876. — (Velika skala) 2000 kilogramov teška se je utrgala in pala na voz, ki je vozil oglje iz vitez Draschejevega Rudnika pri Rimskih toplicah. Na vozu sta bila rezervist Martin Bastič, katerega jo skala kar zmečkala, da je bil precej mrtev, — in hlapec Martin Rovtar doma iz Kranjskega, kateri je malo pobit. Ubit je tudi en konj in voz je razsut. so se hoteli braniti, so bili pobiti. Kmalu potem je potolkel Razin na Volgi carski polk, kaznil zapovodnike, poplenil potujoče trgovce, ter plul k mestu Kamišinu. Kamišinci so tudi, kakor Caricinci, sami odprli vrata Razinu: tukaj je dal vojvode in druge činovnike potopiti in potem dalje broditi v Astrahan. Iz Astrahana je šla proti njemu vojska, ali komaj je zagledala Kazina, užo se je predala njemu. Vsi vojnici so na on glas zakričali : „Zdravjstvuj naš batjuška, zmagovalec naših sovražnikov." Zapo vodniki so vse po redu zvezali in kaznili. Astrahansko oblasti so čutilo nad soboj veliko bedo. Strelci, ostala vojska in sam narod se je bunil, kajti uže od poprejšnjega leta so oni Stenjka ljubili. Kozaki so se približali mestu; njihova četa je narasla v tem času do 10.000 mož. '24. junija 1. 1070 o treh zjutraj napade Stenjka mesto z navalom, ali nij se bilo treba skoro tolči. Kozaki so postavili k zidu lestve, tor se tako popeli nanj, a strelci in drugi mostjaui so jim podajali roke, mesto da so jih odbijali. V kratkem jo bilo vse mesto v Stenjkovih rokah. Kanj en vojvoda je ležal v cerkvi na šarenici; semkaj je pribežalo tudi nekoliko dvorjanikov, kupcev, činovnikov, žen — vsi taki, ki se nijso — (Iz Trsta.) Naznanja se p. n. občinstvu in naročnikom „ Edinosti,1* da ne bo mogla prva številka do novega leta iziti, uzrok temu je Lloydova tiskarna, ker je z delom preobložena, da nij mogla dela do 31. p. m. izvršiti, torej bo Ust izhajal vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Ha/.ne vesti. * (O rože vanje za Srbijo.) Iz Prage časopisi poročajo, da je srbska vlada tam v fabriki Sellier in Bellot naročila 40 milijonov patron za ostragušne puške; naročilo bi se imelo v jednem letu oddati. A fabrika je rekla, da toliko s svojimi mašinami ne more izdelati, novih mašin pa si ne upa kupovati, ker je mogoče, da bi na vse zadnje še Avstrija prepovedati utegnila izvažanje streliva. Srbija bt> naročila drugje. * (Šampanjec,) Po francoskih statistikah je od 1. aprila 1873 do 1. aprila 1875 bilo po svetu poslanih črez 15 milijonov flaš šampanjskega vina v vrednosti 4G milijonov frankov. — Potem nij čudo, da Francoska bogati. * (Ve s u v.) Iz Ncapola so poroča, daje ognjemetna gora Vesuv na novo začela ogenj in lavo metati. Učenjak Palmieri to naturno prikazen pridno opazuje. PO*ltllBO. Štejem si v čast, vso svoje prijatelj*) in znance na g. E. So/.una, doktorja medicine in zdravilstva v Vipavskem trgu opozoriti. Omenjeni g. doktor ska-MU so je v bolezni mojega sinkota popoln-m siguren, kajti riasiravno otrok na smrt bolan, 8 trojnato boleznijo iiii! vi ni krč, gliste in božjast) ozdravil ga je vendar gospod doktor popolnem, tur kazal pri tam tako medicinsko izurjenost, točnost in izvedenost, da bc kar načuditi nijsom mogel. Torej ga vsiin svojim prijateljem in p. n. občinstvu naj gorkejae priporočam. V Vipavi 31. dec. 1875. litin ifMt»ie, (463i kupec. Dunajska borza 31. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 , £5 . 1860 lui«l-Miio\i. diago-llanel, Ckeviot (suknjeno oblačila) in poleg še mnogo drugih utvari j. Platna, vBaku vrate prta na mize iz uvllba in daiiiHNtii, gradi, bel in barvast, pregrinjala* cbiflou V4, celo n/4 široki; perkul, turški kreton polog tisoč družili ročij. Popolna zaloga pletenemu klatil, zavrntnikov za gospodo in gospe. Največa zaloga svilnatih in /.a-inetnstih trakov v vaakoj barvi in širokosti. Ovčje-volnnte in blond-cipke tudi obšite z bisori, kakor tudi sploh vae v to stroko Bpadajočc stvari in to vse le i»o Razpošiljatvo proti poštnem povzetku tajok. lzglcdki in zaznauiok blaga zastonj in t ranko. {3 iti—2'2j Razglas o premembi izpeljavnega ukaza o pobiranji mestne priklade k hišni najemščini v glavnem mestu ljubljanskem. MeBtni zbor glavnega mesta ljubljanskega je s sklepom od 21. decembra 1875 §. 8. izpeljavnega nkaza od 1. junija 18G6 v pobiranju priklade k hišni najemščini od 1. januarja 1876 naprej preklical, in namesto njega naslednjo določil : Pnklada. ki odpade na najemščini podvržene hišne stanovanja, se mora od hiŠneb gospodarjev ob enim z najeaiščino pobrati, in v dveh dobah, ki se ob euim določijo, namreč julija in novembra meseca vsakega leta pod lastnim neposrednim poroštvom mestni kasi vplačati, ktera plačilo potrjuje ua listih, ki se bodo v ta namen brezplačno na dom poslali. (454—2) Mestni magistrat v Ljubljani, dne 22. decembra 1875. Kdor iftee službo, ali pa katero oddaja, posestvo prodati hoče, ali kupiti namerava, gospodarstvo, ali kako graščino v na|em dati želi, priporočilo za trgovino razglaaiti misli, spoh pa, kdor potrebuje sveta zaradi naznanil v časopisih, naj se obrito zaupljivo na annoncen ekspedicijo G. L Daube-a & Co. (404-4) na Eunaji I, Sin^'orslruNH<> J-*. pripravlja Dorško olje (Đoxseli.-Xje"beartliraxx-©©l) iz sale litovih jeter, v katerem je železni jod (Joolr) V 35.00 gramih olja iz sale kitovih jeter je 14 centigramov železnega joda (Protojoduretum ferri.) (132—166) Jaz ne bodem opisoval učinek železnega joda, ker ta je občo znan in se vporablja splošno v zdravilstvenej stroki. Ta učinek pak postane važnejši, ako so združi z oljem iz sale kitovih jeter in je posebno zdaten v vsoh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenoj redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnoj cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam BOpenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnojšo in večje krvne mase. Jaz moreni jih tedaj naj tople j o priporočati kot najboljši pripomoček proti bramorjem (škrofeljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki. Nakazanje o rabi. Olja i/ Bale kitovih jeter uživa se po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu. Cena jedne steklenice 1 gld. av. velj. mmm Da so ponarcjcnjii izogne, vti-sneno bode moje ime na vsakej steklenici. Poziv! Pozivljem onega gospoda, kateri je na javnem kraji govoril: Jaz jemljem pri žito-tržcih Žito na posodo", naj meni to le v jed-nem slučaji dokaže, sicer|izrekam temu gospodu, da jo lažnjivec in obrekovalec. Jarnej Žužek, (459) pekarski mojster. Radgostski um£vew&išin§ ea§ in rožnovski mano-rastlinsli celtličli, priporoča se posobno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučab, za srčne, prsne iu vratne bolečine, posebno za snšico, želodečevo slabost, za splošno slabost čutnic iu začenjajoče) se pljučnici! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo bo v prepričanje. Javna zahvala. Vaše blagorodje! Vsled Vašega mi poslanega Radgostskega univerzalnega čaja ozdravil sem popolnem v devotih dnevih moje trimesečne bolečine že-lodskoga katara, čutim se zdravega, imam dober tok in Vam izrekam zato gospod lekar, mojo najsrčnejšo zahvalo. Josip K ram aric, atotnik. Ogulin na Hrvatskem, 7. oktobra 1875. Gospodu lekar j 11 Seichertu v kopelji RoŽnov. Akoprem hvala bogu nijsem tako bolan kakor poprej, ker morem zopet svoja posla opravljati, vendar nečem biti brez Vaših iz-kusenjih zdravil, brez katerih bi letošnje zime skoro ne bil preživel. Radi moje zadnje bolezni čutim zjutraj časi še nekako suho grlo in tudi me močno peče v prsih, ko pa Vas čaj pijem in rabim Vaše celtličke, mi je takoj bolje. Ker sem oba zdravila uze porabil, blagovolite mi poslati po poštnem povzetku 2 paketa Radgostskega univerzalnega čaja in 6 škatljic rožnovskih maho-rastlinskih celtlič-kov. Z najodličnejšim spoštovanjem ostajem Vašemu blagorodju udani Hubert Zellnka, župnik v Obietau pri Sari (na Moravskom). Blagorodnomu gospodu lekarju J. Seichertu v Rolnov! Hoje triletno dete mučil je pol leta hudi zadualjivi kašelj, da nobeni mnogih jlekov nij pomagal. Poskusila sem kot zadnji lek Vašo aromatične Rožnovake maho-raatlinske celtličke, od katerih sem k sreči jedno originalno škatljico iz Rožnova soboj prinesla. Dosegla sem mojemu malemu bolniku tako čudapolno in hitro ozdravljenje, da Vas prosim za mojega druzega otroka, kateri tudi kašljati začenja, dve škatljici teb nepreaegljivih maho-rastlinskih celtličkov poslati s poštnim povzetkom. S spoštovanjem Rosa Wawra, soproga zdravnika. Olomuc, 12. sept. 1874. Veločestiti gospodi Zopet me dolžnost veže, zahvaliti se Vam za izvrstne Rožnovske celtličke, kateri so ml toliko koristili, ravno tako tudi radgostski čaj, katerega som užival. Vsakemu, katori občuti prsno bolezni, kašelj ali jednake bolezni na-svetoval bodem, naj se zaupno obrne do Vas gospod, ker Vaš lek gotovo pomaga vsacemu. froatm, da mi pošljete dva paketa čaja in ravno toliko škatljic celtličkov. Ostajam vašemu blagorodju Kari M i i*ko, knjigar. V Pragi, 16. oktobra 1874. Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za Hdnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. volj. Jedna originalna škatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posoboj. lladgostski univerzalni eaj in Kož« novski inako«raHtllnNkl ccltlicki dobivajo se jedino le v lekarni J. Neiehcrla v Kožuovi (na Moravskom) iu razpošiljajo so naročila na vso strani proti poštnem povzetku. Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lokarji: W. Mayr v LJ ubijani, A. Bcinitz v Celo vel, W. K bn i g v Mariboru, Anton Nedvvod ,.ziim Mohren" v <»radei in J. Cejbek v Zagrebu. (31)2—6) Zaloge napravilo so bodo v vsoh lekarnah in večjih štacunah materijalncga blaga. ■L9 0395 Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Beyalesciere An Barry t» liOfiefoMK. 30 let mi« j« nij bolezni, ki ki Jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih j otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neopanje, slabosti, zlato sdo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje V ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, 0 težnost, diabet, trganje, shujšan j o, bledičico in prehlajenje; posebno so priporoča za dojenee in je bolje nago dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. Wnrzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Det l ti, Dr. Ure, grofi nje Castle-s nart, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitnih ofl'ib, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki iskaz iz SO.(MM) spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 18b2. Bevalesciere Da Barry v mnogih slučajih nagradi vaa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a L d. pri karanju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. L d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (I* S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnioe in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sboreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A ngo litein, tajni san it svetovalec Spričevalo It 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22, aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za stral nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je v sled rabe Vale Bevalesciere du Barry popoln ama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo it 72.618. La Boehe sur Yon, 30. julija 1868. Vala Bevalesciere ozdravila me je popolnem strasnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so ne deset let močile. (Gospa) Armands Prevost, posest niča. Bevalesciere je 4 krat tečne j la, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 60 krat več na cuii, ko pri zdravilih. V plebastib pulioah po pol fonta 1 gold. 60 kr.i 1 fant 9 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 60 kr- 6 fon tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold. -• Bevalosciere-Biscuiten v pušicah in tabletah *► 12 tas 1 gold. 60 kr., 24 tas 2 gold. SO ar., 4-i tas 4 Sold. 60 kr., v praha za 120 tat tO gold. Prodaje: >u Barry a Gomp. na Dn&a|l, Wall1s«h-sjaasje itev. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpoiilja dunajska bila na vse kraje po postnih nakaznicah ali p vzet jih. V Ljubi j »nt Ed sfahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Pt o damu, v Celovcu pri lekarju Birn lacher j u, v Spljetu pri lekarju Al j in ovi ću, v Trsta pri lekarju Jakobu Serruvallo pri drogeristu P. Bocca in J. Hirschu, v Zadra pri Androviču. (293) Dr. J. N. Orozel 1 advokat, dozdaj v Šmarji pri Jelšah, odpre 3. prosonca 187(5 odvetniško pisarno v oVI iii'il>oi"ii hišna štev. 22, Graškega predmestja, in sprejme na*t*»mesti»*alnefja knneijtijenta in i^MfJenef/a itregtisalea. (462—7) uATui--ta\gtt^^aaJ'Kg=—uir^— Pravi Howe-jevi stroji. Vezti da se ž njim in šivati, Usnje robiti in krpati, Gubati in galonirati, Preživati, pasepolirati, Vrvico všiva, sutažira, Bisere všiva, aplicira, Itobi, poleg še batira, S kratka: vsakim konkurira, Se službo HOlkVK-jovega stroja, Vse to stori Slovenka moja I Ves svet izvrstni stroj pozna, Mulo novcev le velja. Možje žene hitite, Pred čiidesom strmite: Originalni, pravi stroji se dobe Imejte pozor, ki kupavate — ljudje — Prodaja jih uže dobro znani (462) Franjo Dcttcr tu v Ljubljani. Kažipot po Ljiljani. Kdor zeli inserirati poti to rubriko svoj posel, Obrt itd. tako, da je oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 6 vrstah po jako znižanej coni storiti, katera se izve pri administraciji ^Slovenskega Naroda". Ilugo Tink. trgovec na starem trgu št. l.r»4, priporoča svojo veliko zalogo kramarskoga bla^a, posebno vsake biro Ilatna, kotenine in izvrstnega suknja vse po nizkej iibriškcj ceni. Tudi ima bogato zalogo dunajskih vencev in pušeljcev vsake bire. Kavno tako priporoča izvrstne špulce svile in cvirna črne in bele za šivalno stroje po itizkfj ceni Posebno so priporoča vuanjim kramarjem. (4) tiar i. j a Dreni k. kupčija poleg nunske cerkve št. 32. Zaloga n.tjnovejs h pričetih iu izd>l «nih stikarij; volnato preje za stikanje, pletenje; priprave za sti kanje sč svilo, šenilijo, zlatom in jagodi; vse pri 1trave za šivanje, pletenje, »tikanje; galanterijskega tlaga, bizoterije, i^rać, iimetn* rewinih lesenih izdel-kov. Po nizkej ceni._(4) Voščene sveče, najcenejše, najlepše in najboljšo za cerkve, pogrebe, trgovino in domačo rabo, potem med In vosek, kupuje in prodaja Oroalav Dolenec v gledališkej ulici št 40—41. (9) Zalogo mnogovrstne mašne obleke v Ljubljani poleg Frančiškanskega mosta št. 45. pri poročam z izdelki iz jako slovečih iabrik ki so bili pri dosedanjih rsatSVSn često pohvaljeni ter prodajam vse po nizkej fabriskej ceni. Prevzamem tuli vezenje ištnkarijo). montiranje cerkvenih zastav (01-dahmov) itd. ter vso zvišujem vrlo pazljivo. (6) In a llofbaiicr. Josip Kantz, v hiši banke „Slovenije", (2) priporoča vsake vrste žganja, likere, rozolije po naj-nižjili cenah. Vnanja naročila izvršni« točno in vestno. Lovrenc Zclcšar, na colovškej cesti st. 82, priporoč t svojo zalogo vsakovrstnih likerov in žganja po nizkej ceni. Vnanja naročila izvršuje točno in vestno._(2) Avguštin «r kup so oljnate ttlike. Sploh vso, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to HOffto in po najniijej ceni. Sprejema vsa naročila iz dežele, ter jih natunko in brzo i/.vrŠt (2) Cerkveno orodje vsake bire, muštrance, gotič' e i u vsacega d uzega zlogo, kakor tudi kclhe, svečnike in svctilnice izdeluje in popravlja, posrebrnnje in pozlatuje v ognju po najnižjej ceni in se priporoča č. g. duhovnikom V. Zatlnlkar, (4) _ na št. Poteraki-m p ed mesiji št. 143 Jan. illep. Horak, rokovitar, odlikovan s srebrno industrijno svetinjo priporoča svojo za ogo (v juiovskej Ulici št. 224) vsake bire glace rokovic in rokovic za prati, vezila za počene, ustij D t o spodnje h ače, zavratntke elastične ob-ramuike, podveznike itd. kakor tudi drugo v to stroko spadajoče blago_(5) ■ Važno za IHTfii leto. ■ Ker so s početkom novoga leta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarske nove mere, fiosebno se pa priporoča čestitim gospodom du-lovnikom po d- želi za vsa dela tega obrta, za pokrivanje stolpov in cerkvenih streh naj si bodo z bakrom, s koattarjon ali cinkom itd. Srevko JToli, (3)_Šolski trg št- 295. Tomaž Volta, na frančiškanskem trgu, priporoča svojo zalogo vsake bire usnja po nizkej ceni._ _(2> Gostilničar Jurij Dolenc, na Poljanah št. 24 „pri mesarskem dvorišči" toči izvrstna hrvatska in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupuje in prodaja poljske pridelke vsake biro. Pri njfin jo vedno vidika zaloga_(5) Najboljša dolenjska in bizeljska stara in nova vina na debelo in drobno prodaja na starem trgu št. 15*2 Josip Ribič prav po nizkej ceni. Vitanje naročila točno in vestno oskrbuje. (5) X pekariji Josip Čada, na starem trgu št. 33 dobi bo vsak dan 3 krat fri-šno pečeni kruh vsako bire žomje kifeljci štruce itd. tudi se prodaja izvrstni in okusni kruh vsake bire na vago iu sicer po nizkej ceni nadalje sprejema kruh za peči, in prodaja izvrstni žrvenjak. (5) Pri Mihael Pakičn, trgovcu V Idubljani (štacuna za vodo, magacin v gledališkej ulici) je zaloga vsake vrste lesenega hišnega in kuhinjskega orodja slamnatih izdelkov, žime za blazine, dratenih mrož, žiinatih Bitov, pletenih korb itd. vse po nizkej coni in izvrstno blago d mačega izdelovanja._(6> Pri K. ti i klancu. trgovcu manufakturnega in kramarske ga blaga v špi-talskej ulici v Ljubljani, dobi se vsake vrste kramarsko blago poleg pa tudi še vsake vrate suknenoga blaga ta hlače in suknje bele kotenine vsako vrsto lep porhent In Urvrsten tibet itd. in spi >h doltro blago m po nizkej ceni. (*i) tffosiifliia in pckarijja Antona Avbelna v st. Peterskcm predmestji tik gostilne „pri 0amupriporoča se p. n. občinstvu zaradi izvrstnega vina iu tudi jedil iu posebno pa potnikom za prenočišče zlasti Gorenjct-in ki se z Kudol-fovo železnico pripeljejo, tudi je sploh pri njem svo prav po nizkej ceui. (G) „l4oiilior«:lija*% zavarovalno društvo proti ognju in na življenje se priporoči zazarovanja po najnižjih cenah. Glavni za-gtop yri A. Androjni, poštne ulic, št 55 v Ljubljani. (5' Dober kup kakor pri razprodaji (Ausverkauf) 10 do 25°/0 pod fabriško ceno na debelo in drobno prodaja mnogovrstno kramarsko blago Janez Vleie v Ljubljani na glavnem trgu._(9) X Josip IjCv-cevej speceriskej štacuni na št. Peterskem predmestji št. 18 tik mesarskega mosta dobi se najboljše blago potem staj. bruse, kupuje in protlaja na debelo poljske pri-deike fižol, krompir, črcšplje, repo, zelje, orehe itd. (8) V kavarni jLaiifirla, na glavnem trgu št. 10 jo najboljša kava najboljši likeri, mnogo slovanskih in nemških časopisov potem tudi lep in dober biljard. Postrežba izvrstna. (*) Najbolje brije, češe in striže na šentpet. predmestji h. št 9, kateri izvrstni brivec rad pride tudi na dom, ako kdo to želi (2) ČrcvLJar Jakob Škerbincc, v gledališkej ulici št. 19 izdeluje vsake bire najboljših črevljcv na drobno in debelo; potem prodaja tudi Tržiške črovlje na debelo in drobno po nizkej eeni. (9) Fr. Sark, krojač na dvornem trgu v Kastnerjovej hiši, izdeluje naj-tepic iu majnuntemejic oMeke vsake bire po nizkej ceni, tudi ima xataga mtMtgovrMtnegi* Ma/ga po istoj ceui kot v štacunah. Naročila se brzo i/vrač, (7) Obleko vsake bire izdeluje najmodernejše in najhitrejšo Jedino le Fr. Želcznikar, na stolnom trgu vis a-vis stolne cerkve. Posebno izvrstno izdeluje surke in jodnako narodno obl-ko. (9) Mizarska dela. Najboljša najlepša vsake bire in po nizkej ceni dobivajo se jedino le pri .loslpu Regallju št. Peter-sk*o predmestje št. 99. Naročila se brzo izvrše. (9) Knjigovez K. Ilolm nn starem trfgu it. t»7Jedini t' Š+juMJani, prevzema in izdeluje najhitreje, najconojae vsako vrsto dola. Posebno so priporoča Č. gosp, ui* vu.no in (i-duo 4f /■ iS ti i li j H Im o posodo ^£ iz kositarja in vlitega železa, kakor tudi •ff vsake vrste clma.gg'o k ulii uj^Uo oi-ocijo Nadalje vsako bire M kovanje za vrata mohilje in vsako W J drugo orodje. TJ - (45S-1) fT ^\ Ravno tam jo tudi bogata zaloga vsake vrste a orodja za vse rokodelce ~a&C ]f Tj znajte sloveče firme Ivana U «-iNsu in Nina na Dunnji. ff Umrli v Ijubljant od 28. do 29. deo.: Marija Zgonc, 66 1., v bolnici, za vodenico. — Vincenc pl. Eenoenberg, B5 1„ vsled oslabjenja. — Ana Hecel, 80 1, vsed starosti. — Franjo Hribar. 36 1., v bolnici, za vodenico. — Frančiška Pcrlest, dete staro 1 uro, vsled slabosti. Dunajska največa 27 b, Zaloga solidno in znane zanes'jive firme Bernhard Pollak-a na Dunaj i. Kamtnerstrasse 14, (vis-a-vis VVeibburggaase), prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno Najnovejše za vsako salsono, oveje-volna te oblačilne snove. Ravno tako tudi vse si misleče vrste, platnenoga, modernega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnate in žametaste trake, ravno tako tudi guipir-čipke vsake baže, po'.eg še tisoč dragih stvarij. Izgledki i zaznamek blaga zastonj in franko. Naročila, tudi najmanjša brzo po poštnem povzetku. (326—23) Nepristujoče jemlje se nazaj brez zadržka. Št. 18241. Razglas. Opazilo se je, da se zapovdi o oglasovanji posebno pri mesečnih podnajemnikih, dalej pri poslih, rokodelskih pomagači h in učencih le mlačno spolnujejo. Glede na zmerom se veljavni razglas poprej obstoječega polici-skega vodstva od 10. marca 1857 št. 1716 se so enkrat opomni, da se morajo omenjena oglasila naj dajje 24 ur po ustopu v stanovanje, v službo ali v uk, ustmeno ali po oglasilnem listku, ki se pri podpisanem v radu brezplačno dobi, zgoditi. V ravno tem času se mora tudi izstop oglasiti. Opuščenje oglasila se bode brez prizanašenja z dnamo globo 5 gld. kaznoval, in se bo ta dnama kazen pri nezmožnosti plačila v 24 urni zapor spremenila. (460—1) Mestni magistrat v Ljubljani, 23. decembra 1875. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I IH I Nove metrične mere in uteži!! Cimentirano, najlepše izdelano po nizkej ceni. Železni uteži po V a, 1, 2, 5, 10, 20 kilo. Uteži z mesinka posamezni, od 1 grama do 5 kilo vsak. Uteži z mesinka v garniturah brez posode. Uteži z mesinka v posodi ua 3 sorte. Uteži z mesinka za decimalne vage. Uteži z mesinka za ceuthuentaliie vage. Mere za tekočine, trdne in debele, s cina. Mere za tekočine, z belega kositarja. Mere za tekočine, za pivo. Mere za tekočine, za vino. Mere za suho blago z belega kositarja. Mere za suho blago z železnega kositarja. Mere za suho blajro po 5, 10, 20 litrov. Mere za suho blago z lesa od 1 do 100 litrov. Mere za štrikanje. Mere za blago, ploščato ali četirivoglate, železne ali lesene. Palični metri (prej pošet) s pušpana, ribje kosti, mesinka iu ■■t slonove kosti. Nage vsake vrste in vsako velikosti. i Stari uteži se pri kupu uračunijo. wmmm Zaloga imenovanih mer, utežev in vag je v prodajalniei železnega blaga ■AJ.TofLrxqii Sličex-3a^ ■■ M jitMjuni. ha (litutijsfoj <-ixtf .sY. <:4. (457—1) I I I I I I 1 i I I i *+-M 1 I I I Izdatelj iu urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 4