IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA   STEV.  10 DIN
loto xiv;
kranj, 23. januarja 1061
ST. 9
IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:  SLAVKO BEZNIK
glasilo    socialistične    zveze    delovnega    ljudstva    za gorenjsko
Modernizacija trgovine
Za cenejio samopostrežno trgovino - Enotno grosistično podjetje za Gorenjsko?
Znano je, da je trgovska mreža v našem okraju precej zaostala v primerjavi z ostalimi vejami gospodarstva. Seveda pa je zaostala predvsem zaradi pomanjkanja sredstev za modernizacijo. Vsekakor na dosedanji način tega problema kmalu ne bomo rešili.
Pred sejo Okrajnega ljudskega odbora Kranj
Napak bi bilo trditi, da v trgovini, predvsem špecerijski, nismo dosegli v zadnjih letih napredka. Vsekakor smo ga, vendar pa nekatera dejstva kažejo, da je ta napredek vse preveč počasen.
V Kranju je na. primer najbolj sodobno urejena samopostrežna trgovina »Potrošnik*. Vendar ima prav ta trgovina najvišje stroške za vzdrževanje poslovanja. Da so stroški višji kot v starih klasičnih špe-cerijah^se ni čuditi, saj morajo pri »Potrošniku* vse blago sami paki-r'ltl' .li da to delo opravljajo v skladišču, kar pa je v klasični trgovini delo vsakega prodajalca, ki lrn.av. z.at0 blago tudi v neposredni bližini. Prav zaradi tega je ju tako osamljeni samopostrežni trgovini zaposlenih več ljudi, namreč toliko več, kolikor jih je potrebnih za pakiranje, ker morajo ostali tako ali tako kontrolirati poštenost potrošnikov. Kljub temu pa je nesporno, da je samopostrežba praktičnem in sodobnejši naČin za prodajo blaga. Zato je potrebno predvsem razmišljati, kako v tem sistemu trgovine vzpostaviti ekonomičnejše oblike poslovanja.
Zategadelj je zelo pametna in realna zamisel nekaterih kranjskih strokovnjakov trgovske stroke s prehrambenim blagom. Gre za to, da bi ustanovili večje trgovsko podjetje, ki naj bi s prehrambenim blagom zalagalo Kranj z okolico, Šk. Loko z obema dolinama in s caso-
ma. -^i2J4^^^S-?rcnis^0- Pr"l°
naj bi lo združitve dveh podjetij:
kranjskega grosističnega podjetja Živila in škofjeloške veletrgovine »Loka*. Obe podjetji razpolagata s sodobnimi skladišči. V enem izmed o!>ch naj bi bilo vskladiščeno blago ta grosistično prodajo, v drugem pa naj bi serijsko pakirali blago z.a samopostrežne trgovine, ki naj bi ne obstajale samo v večjih centrih, temveč ■ tudi na podeželju. S tem bi odpadla potreba po pakiranju blaga v- vsaki samopostrežni trgovini posebej, odpadla pa bi tudi potreba po večjih skladiščih za vsako prodajalno, predvsem pa bi se šele tako pokazala gospodarska vrednost samopostrežnih trgovin. Vse prodajalne bi bile oskrbovane iz enega centra, ki bi bil lahko v nekem smisli tudi moderniziran. In če bi se k tenvi novemu podjctj-i pridružilo še neko mesarsko podjetje, pekarija in podjetje s prodajo alkholnih in brezalkoholnih pijač, bi vsekakor imeli močan aparat, ki bi v mnogem pocenil stroške sedanjega načina poslovanja v preskrbi in s takšno trgovsko mrežo bi ustvarjali tudi večja sredstva za razvoj in modernizacijo trgovine s prehrambenim blagom.
Podobno podjetje, kot naj bi ga imeli v našem okraju, imajo že v Ljubljani, in sicer »Prehrano*. — Organizacija in njihov način poslovanja kažeta doslej najboljše rezultate. Prav zaradi tega pa se njihov kolektiv lahko liri tudi izven meja ljubljanskega območja. Na osnovi njihovih izkušenj in spričo zaostalosti pri nas, bi bilo vsekakor omenjeni predlog treba realizirati.
bolnišnica v Kranju
pomemben korak za izboljšanje zdravstvene službe v okraju •
Razširitev jeseniške bolnišnice
Na seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora, ki bo jutri, v torek, 24. januarja, je na dnevnem redu več. zanimivih stvari. Najprej bodo razpravljali o predlogu obsežne dolgoročne rekonstrukcije Železarne Jesenice, za kar bi bilo potrebno približno 35 miljard dinarjev. Prav tako je predvidena široka razprava o bolnišnicah v našem okraju.
Kot ugotavlja posebno poročilo, je v našem okraju nujno treba povečati zmogljivosti bolniške slu::be. Na območju okraja imamo sicer 5 bolnišnic in 2 bolniška oddelka, kjer je skupno 1427 postelj. Toda za splošne potrebe prebivalstva je najvažnejša Splošna bolnišnica na Jesenicah, ki pa ima samo 256 postelj. Tudi če sem prištejemo bolniški oddelek nove,<-\ Zdravstvenega doma v Kranju ter bolniški oddelek Obratne ambulante jeseniške železarne s skupno zmogljivostjo 86 postelj je še vedno v okviru zdravniške službe na razpolago samo 342 postelj. Ostale bolnišnice z izjemo Bolnišnice za
S seje Sveta za šolstvo OLO Kranj
odgovornosti šolskim odborom
Tudi za prosvetne delavce stimulativnejše nagrajevanje
Pretekli teden je bila 13. redna seja Sveta za šolstvo OLO Kranj. Na seji so člani sveta proučili nov zakon o finansiranju šolstva, ki bo dal šolam večjo samostojnost pri upravljanju z materialnimi sredstvi In se pomenili še o nekaterih drugih zadevah, med drugim tudi o pripravah za uvedbo novega načina nagrajevanja prosvetnih delavcev. Poleg članov Sveta za šolstvo OLO Kranj, so se seje udeležili tudi nekateri gostje.
Nov zakon o finansiranju šolstva je 9topil v veljavo v začetku letošnjega leta in daje obširne pravice in materialno samostojnost posameznim šolam, predvsem pa vrsto novih odgovornosti in nalog šolskim odborom. Zakon bo Prišel do polne veljave, ko bodo izdelana še podrobnejša navodila Zf> njegovo uporabo. Na seji Sveta za šolstvo so sprejeli predlog za ustanovitev posebne komisije, ki bi ugotovila, koliko sredstev je potrebnih za posameznega učenca v neki vrsti šole. Tako bi bilo res mogoče vsaki šoli zagotoviti dovolj sredstev za njeno vzdrževanje, kar je pogoj za uspešno uveljavitev zakona.
Medtem, ko je nagrajevanje no učinku le uspešno uvedeno v nekaterih gospodarskih organizacijah, že izdelujejo predloge, po katerih bodo tudi plače prosvetnih delavcev uredili v skladu s *«nl Predlogi. Razumljivo je, da bo pri uvajanju novega načina nagrajevanja prosvetnih delavcev Pojavila vrsta težkoč, saj je tu
,oraj nemogoče meriti delovni učinek. Posebna komisija, ki jo je imenoval Svet za šolstvo, bo proučila možnosti za nagrajevanje po učinku m nov način prei-skusila na 10 šolah v kranjski občini. V tej komisiji je razen pedagogov, ekonomistov in psihologov tudi psiholog, ki bo pripravil teste za preizkušnjo znanja učancev. Le s temeljitimi pripravami bo mogoče doseči, da bodo tudi prejemki prosvetnih delavcev stimulacija za njihovo delo, kar pa je seveda osnovni namen tega nagrajevanja.
Zaradi pomembnosti obširne pionirske akcije »Spoznavaj svoj kraj«, ki bo letos po vsej državi, bo Svet za šolstvo OLO priporočil občinskim svetom, da se takoj povežejo z Društvi prijateljev mladine, štabi za proslavo 20-letnice
vstaje, s pedagoško službo, sindikalnimi organizacijami in s šolami, da bodo vse prireditve v okviru te akcijo, skupaj s proslavami v letošnjem jubilejnem letu proslav 20-letnice vstaje, kar se da usroešne.
ntga s
SKLEP O ZDRUŽITVI KZ SPREJET
V četrtek, 19. januarja, je bilo v Podnartu zasedanje tamkajšnjega zadružnega sveta, na katerem so razpravljali o združitvi vseh kmetijskih zadrug v radovljiški občini v eno s-imo kmetijsko zadrugo. KI Hib temu, da so bila o »kupni združitvi na območju KZ Podnart že več mesecev različna mnenja, o čemer smo že poročali, so člani ZS, KZ Podnart minuli četrtek sprejeli sklep o združitvi vseh KZ v radovljiški občini v eno KZ.
Ker so se upravni odbori vseh štirih zadrug v občini Radovljica pred nedavnim sporazumeli, naj bi do novih volitev v svete zadružnikov kooptirali v zadr. svete člane združene kmetijske zadruge, in sicer vsaka zadruga po 10 članov iz sedanjih zadružnih svetov, so tudi v Podnartu izvolili 10 članov iz obstoječega zadružnega sveta in 3 člane za upravni'odbor.
Sklenili so tudi, da celotni zadružni svet do novih volitev ostane kot posvetovalni organ za proizvodni okoliš Podnart.
Prvi temelji
Kamnik — V pogledu organizacije družbene prehrane v Kamniku je bil to sredo postavljen prvi temeljni kamen. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi zastopniki zainteresiranih delovnih kolektivov, je bilo sklenjeno, da se bo v ta namen preuredilo gostišče Ma-lograjski dvor. Imenovan je bil gradbeni odbor,   ki bo pripravil
Klub kranjskih kulturnih delavcev je v petek priredil že šesti kulturni večer. Tako kot na prejšnjih, se je tudi tokrat zbralo v klubu proizvajalcev v Delavskem domu precej Kranjčanov. Tako številen obisk pa je zagotovila že sama tema večera — pogovor o slovenskem Igranem filmu »-Veselica*«. Razprava v filmu Je bila nadvse zanimiva, saj je kranjskim kulturnikom uspelo medse pripeljati avtorja filma, scenarista Bena Zupančiča in režiserja Jožeta Babica ter znanega filmskega kritika Vitka Muska in še nekatere slovenske filmske delavce. Večer sicer ni imel namena, da bi dal oceno filmu, temveč so imeli Kranjčani priložnost seznaniti se z načinom ustvarjanja slovenskih filmskih delavcev. Odgovori na vprašanja so jim pojasnili, kaj sta scenograf in režiser sama želela prikazati s filmom, ki vsekakor pomeni smel poskus obravnavanja domače tematike na filmskem ekranu.
Vsekakor je ta večer pokazal, da je za film nasploh med Kranjčani veliko zanimanje. Prav zaradi tega je pričakovati, da bodo večeri s filmsko tematiko, tudi v prihodnje dobrodošle prireditve, ki se jih bodo kranjski kulturni delavci še številneje udeleževali
ginekologijo in porodništvo v Kra-' nju s 40 posteljami, so specijalne in širšega značaja. Sem sodi Golnik s 750 posteljami, Bolnišnica za duševne bolezni v Begunjah z 260 posteljami in Bolnišnica za očesno tuberkulozo na Jezerskem s 35 posteljami.
Posledica takega stanja je, da mora veliko bolnikov na zdravljenje v Ljubljano. Tako se je že 1957 leta zdravilo v ljubljanskih bolnišnicah 4614 bolnikov iz našega okraja. Toda v Ljubljani je vedno večja stiska. Zato odklanjajo sprejem oziroma morajo bolniki čakati doma po tri tedne ali tudi več preden so sprejeti na zdravljenje v bolnišnico. Tako stanje pa je nevzdržno in ljudje povsem upravičeno negodujejo.
Za ureditev tega problema sta predvidena dva velika koraka. Ze
letos naj bi prostore jeseniške bolnišnice osvobodili vseh stanovanjskih in drugih zasedb tako^ da bi tam vse prostore uporabljaj! izključno za potrebe bolnišnice. — Za vse to bi tam potrebovali približno 140 milijonov* dinarjev. — Največ pa si zdravstveni delavci obetajo od načrta, da bi v Kranju zgradili Splošno bolnišnico. — To imajo za edini in realni izhod iz današnjih težav. Načrte za to stavbo, ki bi v celoti stala približno poldrugo milijardo dinarjev, naj bi izdelali že letos. -I. c.
Med počitnicami obilo športa, oddiha in zabave na sankališčih
Vso pažnjo oblikovanju naših mest in vasi
Družbeni In gospodarski razvoj zahtevata nenehno rast naših mestnih In vaških naselij. Pri tem pa nemalokrat trpi njihova, v teku stoletij izobHkovana urbanistična podoba. Zato sta Društvo arhitektov in društvo konservatorjev Slovenije objavili memorandum o pojavih v naši urbanistični praksi, ki onemogočajo učinkovito zaščito spomeniško pomembnih naselbinskih ambientov
bami in težnjami del, ki utegnejo bistveno izpremeniti njen obstoječi karakter.
Do takih naRak pri obnovi naših urbanističnih celot pride zaradi tega, ker ni stalnega predhodnega sodelovanja med investitorji, kon-servatorji, projektanti in gradbeni "inšpekcijami. Mestne in tržne urbanistične celote Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Tržiča, Krope, Kamne gorice in Železnikov so izoblikovala obdobja gotike, baroka, klasicizma in secesije. Ta, umetnostno, zgodovinsko in turistično pomembna dediščina vsekakor zasluži, da ji posvečamo vso potrebno pozornost, kadar se lotevamo v skladu z našimi potre-
Sodobni posegi v gorenjske urbanistične celote nedvomno terjajo upoštevati naslednja načela:
Pri posebno pomembnih spomeniških objektih je treba uveljaviti princip saniranja, ne pa preoblikovanja njihovega videza.
Pri manj pomembnih in deloma že ne več docela pristnih objektih so možne svobodnejše obravnave, ki pa morajo biti v skladu z njihovimi še ohranjenimi arhitektonskimi koncepti in z okoli-
co. V tej zvezi je zlasti važen problem adaptiranja fasad, predvsem njihovega spodnjega dela za potrebe trgovskih lokalov. Ponekod so bili taki primeri rešeni pozitivno (n. pr. v Skofji Loki, Prešernovo gledališče in trgovina »Sadje-« v Kranju). Večkrat pa pride do nepravilnosti, kot je adaptacija Hribarjeve hiše v Ljubljani, ki jo omenjata Društvo arhitektov in Društvo konservatorjev LRS v svojem memorandumu. Odveč bi bilo razpravljati na tem mestu o potrebi vsklajevanja starih in novih gradbenih materialov in form.
Se bolj pereče je vprašanje novogradenj v strnjenih mestnih ambientih. Le-te pogosto razbije-jo historično silhueto mesta, uničijo prostorninsko učinkovitost in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvenstvo Gorenjske v smučarskih skokih
Langus zmagovalec v Kropi
Skromna udeležba - Slabo pripravljena skakalnica
Kropa, 22. januarja — Letošnje gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih je bilo letos v Kropi. Tako je bil ta starodavni kraj letos že drugič zbirališče skoraj vseh naših najboljših skakalcev. Danes so bili v Kropi zbrani vsi najboljši skakalci z Gorenjske, razen Marjana Pečarja in mladega Jeseničana Zajca, ki sta pred dnevi odpotovala na Švicarsko turnejo. ,
Skupno je nastopilo 40 skakalcev, od tega 13 članov in 27 mladincev. To je za gorenjsko pod-zvezno prvenstvo precej skromno, saj smo bili pred leti vajeni na takih tekmovanjih .gledati mnogo več udeležencev - skakalcev. Kaže, da klubi po Gorenjskem ne posvečajo preveč pozornosti skokom. Pohvalimo lahko le SK Jesenice in smučarsko sekcijo Partizana iz Javornika, ki sta poslala na to prvenstvo kar lepo število tekmovalcev. Kot kaže, nam raste na Javorniku in Jesenicah nov rod skakalcev, za kar imata glavne zasluge še sedaj aktivna tekmovalca JOŽE ZIDAR in JOŽE LANGUS. Oba sta namreč začela s sistematično vzgojo  novih mladih
skakalcev. Sadovi njunih prizadevanj so že vidni, saj je tod zraslo že nekaj dobrih mladincev (Zaje, Smolej, Samar, Kralj in drugi), še več pa jih bo, če bosta oba naša reprezentanta tudi v prihodnje tako skrbela za naraščaj kot sla začela.
Z organizacijo letošnjega pod-zveznega prvenstva v skokih ne moremo biti povsem zadovoljni. Kroparji se tokrat niso preveč izkazali. Skakalnica je bila slabo pripravljena in je bilo prav zaradi tega precej padcev. Grajati moramo tudi organizatorje, ker niso poskrbeli za zdravniško službo.
Zeljno bi bilo tudi, da bi na prvenstvih sodilo pet sodnikov, kajti to bi dalo tudi mnogo bolj re-
alne rezultate, kakor jih je dalo letošnje prvenstvo Gorenjske. Ce so pa že samo trije, bi morali le-ti mnogo bolj objektivno ocenjevati.
Med člani je nastopilo samo 13 tekmovalcev. Za prvo mesto so se borili Jemc, Gorjanc, Langus, Zidar in Krznarič. Ker je Božo Jemc v prvem skoku padel, je tako izpadel iz nadaljnje konkurence za prvo mesto. Tako so se poslej borili za naslov gorenjskega prvaka le štirje. Odločitev je dala druga serija skokov, v kateri je bil najboljši Gorjanc, ki je skočil 31 m. Za malenkost slabši v dolžini pa so bili Langus, Krznarič in Zidar. Končno je tako prvo mesto pripadlo Jeseničanu Jožetu Langusu, ki je skupno zbral 200,3 točke. Zidar, Krznarič in Gorjanc pa so si v medsebojnih presledkih 1 točke razdelili mesta od 2. do 4. Blcjčan Božo Jemc, ki sedaj služi vojaški rok na Pokljuki, je bil zaradi padca šele deseti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
STRAN		
	notranja in zunanja politika	
LUMUMBO BODO POSTAVILI PRED SODIŠČE
Kasavubujev zunanji minister Bomboko Je izjavil novinarjem, da bodo ministrskega predsednika Patrica Lumumbo postavili pred sodišče, kakor hitro bodo našli sodnike, ki bi mu lahko sodili.
ODMEVI NA KENNEDYJEV NASTOPNI GOVOR
Kongresni voditelji v Washingtonu so pozdravil^Kennedvjevo nastopno besedo, kot »izvrsten politični govor«, ki pomeni »kombinacijo moči in spravljivsti«. Čeprav pa so Washingtonski politični krogi pozitivno sprejeli Kennedyjev govor, opozarjajo že v prvih reagiranjih na številna odprta vprašanja, glede katerih niso bila ali niso mogla biti jasno izražena stališča šefa nove ameriške vlade.
TIRALICA ZA NACISTIČNIMI ZLOČINCI
Državno tožilstvo v Frankfurtu je izdalo tiralico za tremi nacist ičnimi zločinci, ki pod lažnimi imeni žive v Zahodni Nemčiji ali Avstriji, In sicer za esesovci Rolfom Guntherjev, njegovm bratom Hansom in Franzom Nowakom, ki so za časa nacizma delali v Eich-manovem »centralnem uradu za izseljevanje Zidov«.
KONEC STAVKE
# Danes se bo končala v Belgiji najdaljša stavka v njeni zgodovini. Pri stavki so izgubili življenje trije državljani, precej več pa je bilo ranjenih. 1
NKRUMAH O SEDANJIH BLOKIH
Vladni »Glas Afrike« je nedavno objavil gledišča ganskega predsednika dr. Nkrumaha o svetovni politiki in sedanjih blokih.
»Moje stališče Je pozitiven nevtralizem,« je izjavil Nkrumah, »in trdno sem odločen izvajati politiko popolne nevtralnosti, ker nočem pripeljati svoje dežele t katerega koli sedanjih blokov. Stališče Gane je v njenem nevtralizmu in nepovezovanju z bloki.« Nkrumah je pripomnil, da Je njegova vlada zvesta načelu »Afriko Afričanom«. /
I Ljudje in dogodki
Rešitev za Alžiri
Vse očitneje postaja, da so Francozi, ki so glasovali za de
Gaullov koncept o rešitvi alžirske krize, glasovali zanj predvsem zato, ker so se nadejali, da bo prišlo v Alžiriji do pomiritve. Čeprav de Gaulle niti ob referendumu niti sedaj še ni povedal, kako namerava urediti ta, |§ za Francijo zelo boleč in delika-& ten problem, je večini francoskih prebivalcev že povsem jasno, da ga s silo ne bo mogel rešiti.
V zadnjih dneh so mnoge francoske politične stranke zaradi aktualnosti problema in na pritisk svojih članov objavile svoja stališča o Alžiriji. Večina se jih zavzema za to, da bi predsednik de Gau!lc čimprej začel razgovore z začasno alžirsko vlado za končno prenehanje bojev v Alžiriji in za mirno in realno ureditev tega perečega pro-
blema. Začasna alžirska vlada je s svojim sporočilom v začetku prejšnjega tedna odprla vrata za pogajanja s Francijo. Vse kaže, da francosko javno mnenje sedaj izvaja splošen pritisk na generala, naj ne zavrže te pozitivne pobude, naj pogleda stvarnosti v oči in ne nadaljuje s politiko, ki ne vodi k ničemer dobremu.
Tudi iz sporočila francoske vlade, ki Je preteklo sredo obravnavala ponudbo začasne alžirske vlade, Je kljub zadržanosti vendarle moč razbrati pripravljenost, da se začne pogajati o pogojih za svobodno opredelitev alžirskega ljudstva. Politični krogi v Parizu so celo prepričani, da začneta pogajanja z alžirsko vlado že teko in si tako tudi razlagajo sestanek med francoskim zunanjim ministrom
Couve de Murvlllom in tunizij-skim odpravnikom poslov v Franciji, ki je bil ta petek.
Vsa znamenja torej kažejo, da se kljub silovitim naporom ultra-kolonialistov, ki še vedno pozivajo na boj za »francosko Alžirijo«, počasi uveljavlja spoznanje o neizogibnosti realnejše politike v Alžiriji. Tem znamenjem se je prav ob koncu tedna — v soboto — pridružila tudi spomenica dvanajstih muslimanskih senatorjev, ki so javno izjavili, da ni mogoče pri urejanju alžirskega problema Ignorirati upravičenih zahtev začasne alžirske vlade, želja alžirskega ljudstva in razpoloženja vsega svetovnega javnega mnenja. Od skupno 25 muslimanskih predstavnikov v francoskem senatu, se jih je torej polovico opredelilo za razumno reševanje alžirske krize s po-
gajanji z začasno vlado Ferhata Abasa. To je zlasti pomembno zato, ker je doslej krojil prepričanje vseh teh senatorjev Pariz. Njihova izjava samo po svoje ilustrira razpoloženje v francoskih političnih krogih.
De Gaulle je torej na razpotju. V prihodnjih dneh bo moral, izbrati po kateri poti bo šel v svoji alžirski politiki. Stara »preizkušena« pot ga bo nedvomno pripeljala v še hujšo zagato In bo še bolj zaostrila nasprotja ne le v Alžiriji, marveč tudi v Franciji in v svetu sploh. Ponuja pa se mu priložnost, da krene po novi poti, poti pogajam za zagotovitev upravičenih zahtev alžirskega ljudstva. Prav bi bilo, da bi tisti, ki uravnavajo uradno francosko politiko spoznali ,da Je prav ta pot edino možna.
ZANIMIVO PREDAVANJE
V nedeljo je bilo v Ribnem pri Bledu zanimivo predavanje, ki sta ga za domačine pripravila Delavska univerza Bled in Turistično društvo Ribno. Predavanje je bilo Zadružnem domu, o »Izletu v Slovensko Primorje« pa je govoril predsednik Turistične zveze Slovenije Još-ko Dolničar iz Ljubljane. Pokazal je tudi 160 barvnih diapozitivov. Številni posdti-šalci so bili z njegovim izvajanjem nadvse zadovoljni.
S seje UO Gorenjske turistične zveze
Za razvoj turizma
vež novih prospektov - Dobra postrežba bo upraviiila uvedbo postrežnine
Prejšnji teden je bila 17. redna seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri je predsednik nadzornega odbora Silvo Marguč poročal o pregledu poslovanja GTZ v preteklem letu. Člani upravnega odbora so poslušali poročilo šefa propagande TZ Slovenije Joška Dolničarja o pripravah na izdajo propagandnih edicij za Gorenjsko in obrazložitev tajnika Gostinske zbornice za kranjski okraj, Bineta Lebra o uvedbi postrežnine v gostinskih podjetjih.
Gostinstvo in turizem sta med seboj skoraj neločljivo povezana in vse spremembe na eni ali drugi strani so pomembne za obe panogi. Člani upravnega odbora GTZ, so si bili edini v tem, da je
BGLeZHH
MAR JE TO PRAV?
V četrtek, 19. januarja, sta se zaradi poledenele ceste med Pod-nartom in Kropo zadela avtobus, last Transturista iz Škofje Loke in osebni avto S-1140. - Voznika obeh vozil sta se na cesti dolgo prepirala, ali naj poklieeta zastopnika notranje uprave, medtem pa so mnoga vozila čakala na cesti, ker zaradi trčenja omenjenih vozil, na cesti ni bilo prostega prehoda. Sele po eni uri sta se Šoferja sporazumela, da ne bosta Čakala članov notranje uprave In odpeljala vsak po tvoje. Čakajoči so tak način postopanja kritizirali in nikakor niso mogli razumeti ravnanja voznikov, ki naj bi ali takoj poklicala zastopnike notranje uprave, ali pa takoj odpeljala naprej in s tem omogočila nemoten promet.
V začetku tedna še mrzlo, pozneje sc bo temperatura dvignila.
bila uvedba postrežnine v gostinskih obratih povsem utemeljena, seveda tam, kjer je zaradi dobre postrežbe tudi upravičena. Namen postrežnine je, da se tudi gostinstvu omogoči nagrajevanje po učinku, zato se sredstva, ki se bodo tako zbirala, ne bi smela uporabljati v razne druge namene. Obenem pa postanejo napitnine popolnoma odveč in neupravičene. Do sedaj so bile povprečne plače gostinskih delavcev približno 25 % nižje od pJač v industriji in je zato, in zaradi slabših delovnih pogojev, v gostinstvu občutno pomanjkanje predvsem strokovnega kadra. To pa kaže svoje negativne posledice tudi pri razvoju turizma.
Propagandni prospekti in letaki, ki jih je GTZ založila v prejšnjih letih, so skoraj pošli, zato so prav sedaj v tisku nekateri novi. Izdali bodo manjše prospekte posameznih krajev Gorenjske, ki bodo imeli tudi manjše priloge I podatki o značilnostih krajev. V kratkem bodo izšli prospekti Begunj, Jezerskega, tržiča in Rateč s Planico, pripravljajo pa Še vrsto drugih. Skupaj bo letos izšlo nekaj manj kot 300.000 turističnih prospektov in okoli 12.000 plakatov. Dobro bi bilo, če bi imeli tudi gorenjski zimski prospekt, vendar so člani upravnega
Nov aktiv LMS
Bitnje. 22. januarja — Tu so včeraj ustanovili nov aktiv Ljudske mladine Slovenije.
odbora menili, da sedaj njegova izdaja še ni upravičljiva. V krajih s primernimi smučišči še zdaleč nimamo dovolj žičnic in primernih hotelov, da bi lahko govorili o pravih zimsko-Športnih centrih.
Pošta, v Radovljici že dolga leta domuje v tamkajšnjem gostišču Grajski dvor. Toda ti prostori so nujno potrebni turističnemu razvoju. Zato so za potrebe pošte že sezidali nove prostore zraven nedavno odprte avtobusne postaje. Poštno poslopje, ki ga vidimo na sliki, bodo letos odprli. Nad pri« tličnimi poslovnimi prostori bosta tudi dve stanovanji za poštne uslužbence
GNUSNI NAPADALCI
Varnostni organi so najhitreje ukrepali - Krirci so t zaporu, kjer jih čaka zaslužena kazen
Kdo si ne bi v teh lepih zimskih dneh ob nedeljah zaželel bele opojnosti, sankanja in smučanja. Ob nedeljah jc na sankah ali smučeh staro In mlado.
Tako je bilo tudi preteklo nedeljo, 8. januarja. Staro in mlado, predvsem iz Stražišča, pa tudi Kranjčani so bili med njimi, je pohitelo po poti proti Joštu s sankami in smučmi, da so se potem v skupinah spuščali nazaj v dolino in uživali zimsko veselje. Da, vse to je lepo. Toda to nedeljo se je na tem kraju zgodilo nekaj nenavadnega:
NAPAD ŠESTIH .
Proti večeru so se pripeljali izpod Jošta še Štirje sankači, vsi doma iz Stražišča. Nobeden od njih ni pričakoval, da jih v dolini čaka zlo in da bo moral zaradi tega kdo v bolnišnico. Bilo je tako. Ko so se omenjeni sankači pripeljali v dolino, jih je obkolilo šest neznanih mož. Brez vsakega povoda so jih začeli pretepati, eden je uporabil celo žepni nož. Ostali pa so z rokami in palicami prizadejali sankačem telesne poškodbe. Enega so celo vrgli v bližnji mrzli potok. Nihče se ni mogel braniti proti zlobnežem, sankači so bili popolnoma nemočni.
Takrat še ni bilo jasno, kdo so bili ti skrunilci. Ljudje so ta napad prijavili postaji Ljudske milice v Kranju. Varnostni organi so tako kmalu ugotovili, da so bili
storilci delavci kranjskega Komunalnega servisa, in sicer Drago Hrženjak, Ignac Goričanec, Anton Polanec, Štefan Sufranić, Martin Djuranec in Josip Pale vsi iz okolice Čakovca.
Nož, ki ga Je uporabljal eden izmed storilcev, so pustili napadalci na kraju dejanja. Čigav je bil, še ni bilo moč ugotoviti, ker se zgovarjajo drug na drugega.
TRIJE NAPADI
V ENEM VEČERU
Pretekli ponedeljek, 18. januarja, so se zgodili v Savskem logu v Kranju kar trije napadi med 20. in 21. uro.
Kolesar A. K. iz Rakovice se je peljal čez veliki lesen most v Savskem logu. Vračal se je z dela. Na mostu ga je eden neznanih storilcev tako udaril,, da ga je zbil na
Vidni uspehi
posameznih razredih, to Je tudi
g Šolska skupnost na osnovni g šoli v Skofji Loki odigrava poji membno vzgojno vlogo v živi Jeli nju tamkajšnje mladine, saj to predmet naših razprav na sejah, s navaja k samoupravljanju in kri- V učenju in disciplini se merl-1 Učnemu presojanju stvari in ce- mo z ostalimi razredi na šoli. lotnih dogajanj. Ker nas je za- Najboljši razred bo ob zaključku nimalo kako deluje omenjena leta nagrajen. Tekmujemo zelo skupnost, saj skrbi za preko 1200 resno, zato so tudi uspehi vld-otrok, kolikor jih obiskuje to šo- nI.« lo, smo se obrnili do DUŠANA IVANUšA - predsednika njihove šolske skupnosti in mu postavili nekaj vprašanj.
glavna naloga In skrb - dviganje tudi profesor Mariji Jagodic, ki smo, da smo slednjo dobili In jo učnega uspeha in discipline po nam stalno pomaga z nasveti.« že pridno urejamo. Do spomladi
»Kako pa je s sodelovanjem g ostalimi organizacijami na šoli?«
»V tesni povezavi smo s pionirskim štabom In z mladin, organizacijo. Naš predstavnik odbora se redno udeležuje učiteljskih konferenc In nas o njih seznanja na sestankih šolskih skupnosti. Na naše seje pa vabili novljena v oktobru lani, Je mo vse člaiv?t učiteljskega zbora. % uspešna in je že v marsičem pri- Na zadnjo sejo smo povabili H pomogla k dvigu discipline in upravnika naše šole, tovariša i učenja na šoli. Odbor, ki šteje Štefana Zarglja, ki nam Je pokali 16 članov, se redno tedensko se- zal šolski proračun Izdatkov in I staja. Kot sem že rekel, Je naša dohodkov, zelo hvaležni pa smo
IillUlllllllllllllllllllllllllllllllllllM
»Kakšne naloge ima vaša šolska skupnost in kako le-te opravlja?«
»Naša šolska skupnost, usta-
»In vaše želje ter potrebe?«    upamo, da bomo dobili toliko de-
»Ze dalj časa si želimo televi- narja, da si bomo lahko nabavili | zor in svojo klubsko sobo. Veseli Še televizor.«
»Skrbite tudi za zabavni del g življenja na soU?«
»Ne samo, da skrbimo za dvig g
učnega uspeha učencev, ampak §§
želimo, da bi se naii vrstniki §
tudi zabavali. V ta namen smo g
za novoletne praznike organizi- ==
rali zabavo s plesom, v maju pa I
bomo priredili za vse funkcio- g
narje na šoli dvodnevni  izlet, ||
Učenci naše šole se bodo med j|
zimskimi počitnicami lahko ude- H
težili smučarskih tekmovanj in P tečajev.«
»In s čim se ti najraje ukvar- ■ jaš v prostem času?«
»Zelo rad imam nogomet, še I
rajši pa rišem letala — to ml Jc H
pravi konjiček. Rad bi postal le- §§
talec« V. R. ■
DU9AN IVANUS
tla. Nato sta se pridružila še dva. Vsi trije so zaceli kolesarja na tleh pretepati in brcati. Vmes pa so kričali: »Vrzimo ga v Savo!« Srečno naključje je naneslo, da se je v tem trenutku pripeljal mimo neki drugi kolesar in zlobneži so zbežali.
Nekaj trenutkov za tem so isti napadli še drugega mimoidočega, in sicer G. O. iz Kranja, ki je šel po cesti skozi Savski log. Ko jih je ta vprašal, kaj hočejo od njega, so ga zbili po tleh in ga suvali kot prejšnjega, tako da so mu stolkli vse zobe. Tudi v tem trenutku se je pripeljala iz Kranja neka ženska s kolesom. Napadalci spet niso prišli na svoj račun, morali so zbežati.
Tretji napad pa so izvedli na malem mostu v Savskem logu na V. G. iz Kranja, ko je šel v tem času mimo. Obkolili so ga in močno pretepli. Ko je klical na pomoč, sta iz okolice pritekla na pomoč neki moški in ženska in napadalci so spet morali uteči. — Tako jim trikratni poskus ni uspel.
Kakšen je bil namen teh napadov? Okoliščine in dokazi so požali, da so omenjeni zlobneži hoteli napadane ljudi oropati.
Varnostni organi so po prijavi dogodkov takoj začeli ukrepati. — Pri tem so ugotovili, da je neka skupina moških pred temi napadi popivala v gostilni »Jerca« na Gorenji Savi. Nato so vsi odšli v smeri proti Kranju. — Kmalu so ugotovili, da so bili tudi to de-
lavci kranjskega Komunalnega servisa, in sicer Drago Hrženjak, Anton Polanec (ta dva sta sodelovala že pri prejšnjem napadu, V nedeljo, 8. januarja) in Štefan Ba-rišič iz Banja Luke. Ti trije so popivali skupaj. Ko so prišli iz gostilne, se jim je pridružil še Vladimir Rebernik iz Čakovca. — Vsi štirje so šli skupaj v akcijo in storili grda dejanja nad ljudmi; ki še slutili niso, da jih čaka kaj takega.
Znano je, da sta bila lani v jeseni prav v Savskem logu na istem mestu dva podobna ropa. — En primer še do danes ni pojasnjen.
Na Oddelku za notranje zadeve pri OLO Kranj domnevajo, da imajo napadi, ki so bili storjeni lani v jeseni, zvezo z napadi, ki so jih opravili omenjeni delavci v tem mesecu. Vso zadevo sedaj še raziskujejo in bomo o končnem izidu še poročali.
Opozorilo javnosti
£ Na Oddelku za notranje za-1 deve, na kriminalističnem odseku so nam povedali, da so vse storilce prijeli in so v zaporu, kjer čakajo še na nadaljnjo preiskavo in na zasluženo kazen, ki jo bo Hzreklo sodišče. Brez dvoma bodo varnostni organi še naprej najstrožje ukrepali proti storilcem, skrbeli pa bodo, da se taki primeri ne bodo več dogajali.
Milan Zivkovič
Oblikovanje naših mest in vasi
(Nadaljevanje s 1. strani) prvotno višinsko ter cestno linijo trgov in ulic. Na takšen način nepravilno proporcionirana stavba učinkuje kot tuje telo v sicer skladnem mestnem organizmu (Hotel Europa, poslopje PTT in Delikatese v Kranju itd.). Deloma pa je bilo ugodno rešeno vprašanje nove mesarije na Maistrovem trgu v Kranju, ki je nujno morala zapolniti mesto podirajočega se prejšnjega poslopja. Novogradnja skuša s svojo lomljeno fasado zasledovati nekdanjo linijo trga, čeprav je ves objekt preveč pomaknjen v tržni prostor. Nastaja pa vprašanje, ali je obloga fasade glede na ostali kolorit trga najbolj« izbrana.
Za projektante, ki posegajo V naše historične urbanistične celote, bi moral veljati naslednji vidik:
Kadar obravnavajo spomeniški pomembne ali pa v urbanistični ce' loii nujne arhitekturne sestavine, bi morali uveljavljati predvsem restavratorsko,konzervatorske pri-jeme: kadar pa postavljajo novo-gradnjo, naj svoje moderne kre-atorske težnje uresničujejo v ha*" moniji z obstoječo celoto tako, ka" kor je znal barok ujeti sozvočj0 z gotiko, klasicizem z barokom i° secesija s klasicizmm. Mnogo od navedenih načel je moč uporabiti tudi pri varstvu naših vaških na* selbin, o čemer bi bilo dobro P0' sebe j spregovoriti ob kaki drugI priložnosti.
ZANIMIVOSTI t MLADA RAST
ZAKLA DO V>
95. — Zašel sem v strujo, ki me je nesla vedno hitreje k ladji. Ze sem bil pri njeni sidrni vrvi. Vrv je bila napeta ko tetiva na loku. Lahko bi jo prereza!, toda spomnil sem se, da je napeta sidrna vrv, če jo nenadoma prcrežcš, kot konj, kadar brcne. Lahko bi me udarila in prevrnila v morje. Ta misel •ne je zadržala, vendar mi je prišla rahla sapica na pomoč. »Hispaniola« se je premaknila in na moje veliko začudenje sem začutil, kako je popustila vrv. Tedaj sem se na hitroma odločil.
96. — Vzel sem iz žepa nož, ga z zobmi odprl in potem sem rezal vlakno za vlaknom, dokler se ni ladja držala samo še na dveh ali treh. Nekaj časa sem počival in čakal. Iz kabine sem slišal glasno prerekanje dveh mož: moža sta bila pijana in strašno razburjena. Kletvice so padale kot toča. — Na obali je gorel velik taborni ogenj. Nekdo je pel staro •enolično mornarsko pesem. Besede so bile te-le: Petinsedemdeset mož je na morje odšlo, a vrnil se je v pristan eden samo.-«
spomenik partizanskega junaštva
Pred kratkim smo se spominjali 19. obletnice slavne dražgoške bitke, V šoli smo sfe razgovarjali in brali o njej. Skoraj vsi učenci smo gledali barvni diafilm. Prikazoval je ves potek dražgoške bitke. Domačini in partizani so bili res junaki, da so toliko časa odbijali Nemce. Videli smo tudi znano Bičkovo skalo, za katero sta se skrivala brata Bička, ko sta streljala Nemce. Nič koliko jih je obležalo v visokem snegu.
Nikoli ne bom pozabil partizanov iz Dražgoš in pa divjih Nemcev, ki so vas požgali in vse iz-ropali. Po vojni so Dražgoše ob-
Uganke
V lica brije, brivec ni, videti nikjer ga ni.
V kotu prede In sedi, vendar to predica ni.
Ce je vroče, je tekoče. Ce je mrzlo se streli. Včasih v plin se spremeni, ogenj hitro pogasi.
UPOM KAZNJENCEV
V nedeljo zvečer okoli 18. ure se je v kaznilnici »Eastem State Pe-nitentiarv« v Filadelfiji uprlo okoli 30 kaznjencev. V kaznilnici je zaprtih nekaj nad 1200 kaznjencev, upornikom pa se je posrečilo, da so zavzeli kaznilniški opazovalni stolp. Ujeli so tudi nekaj paznikov in čuvajev, ki so jih imeli za talce.
Do upora je prišlo v trenutku, ko bi kaznjenci po večerji morali zopet v svoje celice. Nekaj kaznjencev, ki so bili oboroženi z noži domače izdelave, sekirami in nekaterimi    drugimi kovinskimi
Na vodni
V dobi raket skušajo tehniki izpopolniti tudi čolnarjenje. »Dow-^y«> angleška podružnica tovarne Turbocraft (vodi jo znan dirkač "onald Campbell) je izdelala Čoln na vodni reakcijski pogon, ki ga Je tudi že preizkusila. Čoln nima ne vijaka, ne krmila in sega komaj nekaj centimetrov globoko v vodo, čeprav je dolg 4,5 m.
Delovanje vodnega reakcijskega motorja je kaj preprosto. Turbina vsrkava vodo skozi reže na sprednjem delu čolna in jo poganja skozi cev proti krmilu. Vozač usmerja vodni curek z volanom, tako da čoln lahko obrača v zaželeno smer. Konstrukcija motorja je sila enostavna, saj nima prenosov, osi, vijaka in še mnogih drugih sestavnih delov običajnega motorja. Za pogon turbine so predelali motor »Zehpvr«, ki pri 3700 obratih na minuto razvija 70 KM. Za vožnjo nazaj obrrte vozač vodni curek v
predmeti, se je vrglo na nekega stražarja in mu odvzelo ključe. S temi so si kasneje odprli pot do kontrolnega stolpa zapora, kjer so zajeli še enega častnika kaz-nilniških paznikov.
Nekaj sto oboroženih policijskih agentov je takoj obkolilo kaznilnico, ki je stara že kakih 130 let, hkrati pa so mogočni reflektorji gasilcev osvetljevali zapor in okolico. Uporniki niso skušali pobegniti s kontrolnega stolpa in se niti niso hudo upirali, ko so jih pričeli obmetavati s solzilnimi bombami. Po dveh urah obleganja je
smer proti kljunu čolna, ako pa hoče čoln ustaviti, usmeri vodni curek naravnost navzdol.
»COMET 4 C«
V britanski letalski tovarni De Havilland so pričeli graditi novo izvedenko znanega potniškega letala »Comet«. Za modelom »Comet 4« in »Comet 4B« izdelujejo še »Comet 4 C« in prva letala te vrste so namenjena mehiški letalski družbi »Compania Mexicana de Aviacion«. V primerjavi s prejšnjima modeloma ima novi -»Comet 4 C« podaljšani trup modela »Comet 4 B« v kombinaciji s krili »Co-meta« namenjenega za polete na dolgih progah. - Za novi »Comet 4 C« se zanimajo mnoge letalske družbe, med njimi Air India International, UAT, Lufthaupa, Japan Airlines, Misrair in Middle East Airlines.
močna skupina policajev s plin-1 vrnili v svoje celice. Vzrok upora skimi maskami vdrla v kontrolni je verjetno slabo ravnanje s kaz-stolp, kaznjenci pa so se mirno I njenci.
novili in danes so tam same nove hiše z lepo šolo »Staneta Žagarja-«.
V nedeljo sem bil na proslavi v Železnikih. Peljal sem se z očetom. Pred tovarno »Niko-« se je zbralo veliko ljudi od vsepovsod. Govoril je tov. Tomo Brejc, nekateri so recitirali pesmi, igrala
je godba Ljudske milice iz Ljubljane, pel pa je invalidski pevski zbor*
Po proslavi smo mi odšli domov, nekateri pa so šli še v Dražgoše.
Marko Rudolf,
učenec 4. razreda osn. šole »Franc  Prešeren«, Kranj
Uspeli naših novinarji?
Pretekli torek so se vrnili v domovino naši novinarji-smučarji, ki so sodelovali na VII. mednarodnem smučarskem tekmovanju poklicnih novinarjev v Courche-velu v Franciji.   Tekmovanja so
se udeležili novinarji in novinarke iz 20 držav, med njimi so letos nastopili prvič tudi ruski, kanadski, iranski in norveški novinarji. — Skupaj je nastopilo 136 tekmovalcev in tekmovalk (23 žensk).
.J
Smučišča v Courchevelu
Kdo Je pomagal vojnemu zločincu Elchmannu
Obergefreiter Adolf Barth
Ce je bilo temu tako,,, potem je ponovno potrdilo, da k> se vsi zavedali Eičhmannove 'odgovornosti pri izvrševanju zločinov nad Judi in bi se zaradi tega rada znebili njegove sence. Kakor poroča _ omenjena revija, je Eichmann
■ moral »-na zahtevo večine« to 2 grupo zapustiti, vendar ne pove g nič o tem, kako je Eichmann I prišel do protiletalske vojaške j§ uniforme in do vojaških dokumentov na ime Luftvvaffe-Ober-gefreiter Adolf Barth. Po podatkih revije »Stern-« človek lahko sklepa, da je Eichmann kljub temu, da se ga je ta grupa
ji hotela znebiti, našel prav v njej prave zaščitnike, ki so ga hoteli prikriti z navadno vojaško obleko, s činom in s tujim imenom pred zavezniki in s tem tudi _ pred pravično kaznijo za nje-
■ gove množične zločine.
Adolf Barth ni bilo izmišljeno ime. Tako se je pisal neki berlinski trgovec, pri katerem so Eichmannovi nabavljali živila in druge življenske potrebščine v času, ko so še stanovali v Berlinu. Tega imena se je Eichmann domislil, ko je spoznal, da se bo moral skriti pod tuje ime. Torej se je le (čeprav tega ne prizna) zavedal krivde za množične zločine, ki jih je bil zagrešil. Ce bi se čutil nekrive-ga, bi se mu ne bilo treba zatekati k tujemu imenu.
Skrit pod tem imenom in v letalski uniformi s činom obergefreiter j a ter v spremstvu svojega adjutanta Jaonischa se je Eichmann prebil s Salzburškega v meje stare Nemčije, v bližino Ulma, kjer so ga zajeli Amerikanci, ki seveda niso niti slutili, kdo se skriva v letalski oberge-
freiterski uniformi, in ga vtaknili skupaj z adjutantom Jae-nisehem v ujetniško taborišče.
tKje je adjutant Jaenisch, in kje danes živi, širši javnosti za sedaj ni nič znanega. Dejstvo je, da je bil Eichmannu vdan in da je tudi on sokriv, da Eichmann že ni v ujetništvu padel v roke pravici. Ščitil ga je in celo brez Eichmannove vednosti pripravil tudi druge, da so Eich-manna prikrili.
H
Beg Adolfa Bartha
Taborišče blizu Ulma je bilo g ogromno, kakor so pač bila prva g ujetniška taborišča tik po kon- ■ Čani vojni, pa tudi zastražena '% niso bila tako, da bi bila varna S pred pobegi nemških vojakov, p_ Zato ni nič čudnega, če je vojni §j zločinec Adolf Eichmann sklenil §f s svojim adjutantom pobegniti. §f Lahko bi pobegnil že prve dni, p vendar v letalski obergefreiter- B ski uniformi pobega ni tvegal, s Hotel si je prej preskrbeti ci- |§ vil no obleko.
V tem času pa je prišla = v taborišče skupina pripadni- §§ kov ameriškega protlšpijonažne- g ga korpusa (Counter Intelligence G Corps), ki je začela z zasliše- §§ van jem in grupiranjem ujet ni- §§ kov.
(Nadaljevanje prihodnjič) g lil
To je bila doslej, po udeležbi, najobsežnejša smučarska prireditev poklicnih novinarjev. Tudi za družabno življenje je bilo dobro pripravljeno in mnogi so navezali nova in nova poznanstva, si izmenjali izkušnje in mnenja. Vsemu pa je botrovalo izredno lepo vreme in nepregledne smučarske poljane, ki lahko sprejmejo več tisoč smučarjev. — Smučarsko središče Courchevel so zgradili šele v zadnjih desetih letih in ima 50 hotelov in 9 žičnic ter vrsto drugin tehničnih naprav, skakalnico, drsališče, osvetljeno vzpenjačo in smučišče za nočno smučanje. V Courchevelu praktično smučijo od 8. uro zjutraj pa celo do 23. ali 24. ure zvečer.
Tekmovalne proge za novinarja so bile pripravljene v neposredni bližini hotelov na pobočju Lozo. Po prvem dnevu tekmovanja, ki se je začelo z veleslalomom, smo Jugoslovani zasedli šesto meslo pred Švicarji, Poljaki, Nemci, Italijani in Cehi. Lanski zmagovalo) v kombinaciji so zasedli šele sedmo mesto. Nemci pa celo osmo in Cehi šesto. Tudi nam Jugoslovanom ta del tekmovanja ni bil naklonjen in smo imeli nekaj smolo kljub temu pa smo lahko zadovoljni z razvrstitvijo. Posamezni naši tekmovalci so zasedli nnslednja mesta: 14. Miran Žfrc*elbacM 17. Silvo Matelič, 20. Jože sodobnik, 25. Slavko Nastič, 33. AIjoši Furlan, 37. Gerhard Ledič, 40. Zo ran Jerin.
AGATA CHRIS71E
33
n-Mo, no,-« jc dejala pomirljivo. »Vse bo zopet dobro. Videli boste — vse bo zopet dobro.-«
Uršula se je vzravnala in si posušila oči.
►►Kakšen slabič in norec sem.-«
»Ne, ne, otrok moj« je dejal Poirot dobrotno. »Vsi razumemo, koliko ste v zadnjih tednih pretrpeli.«
Uršula se je kmalu pomirila.
»Gotovo vam je bilo zelo hudo,« sem pristavil.
»Saj veste, kaj me je nocoj privedlo k vam,« Je đeJala Uršula. »Tole tukaj ...«
p°kazala je zmečkan časopisni Ust In spoznal 8em vest, ki jo je dal Poirot natisniti.
*Tule piše, da je bil Ralph prijet. Torej Je vse Ja«DaJ brez P°mcna' nl se mi treba Vež Dretvftr"
*vesti v časopisih niso vedno resnične, gospo-a'Cn».« je šepetal Poirot in napravil osramočen obraz. »Kljub temu pa bi pametno storili, če bi vse odkrito povedali. Potrebna nam jc resnica!«
Mlada žena se je za trenutek obotavljala In ga "ezaupno
pogledala.
»Mar mi ne zaupate? In vendar vas je gnalo k meni. Zakaj ste prišli?«
»Ker ne verjamem, da bi bil Ralph krivec,« Je dejala tiho. »Vi ste pa pametni In boste našli resnl-c«In...«
»In?«
»Menim ludi, da ste dobri.«
Poirot je nekajkrat prikimal.
»To je dobro — da, to me veseli. Resnično verjamem, da je vaš mož nedolžen, toda slabo kaže z*nj. Ce ga naj rešim, moram vedeti vse, prav vse — čeprav bi ga ta resnica na videz še bolj obremenjevala.«
»Upam, da me ne boste poslali iz sobe,« se Je oglasila Karolina in udobno sedla v naslanjač.
»Rada bi vedela,« je nadalje" ~*akaJ se je •trok preoblekel v sobarico?«
»Tako sem dejala. Zakaj ste to storili, otrok moj?«
»Da bi lahko živela,« je odgovorila Uršula.
In opogumljena Je pričela pripovedovati svojo zgodbo, ki jo bom povedal s svojimi besedami.
Uršula Bourne izvira iz sedemčlanske obubožane, toda dobre družine. Po očetovi smrti so morale hčerke skrbeti same zase. Ursulina najstarejša sestra se je omožila s kapetanom Folllotom.
»Njo sem tudi tisto nedeljo obiskala in zdaj si lahko tudi razložim vzrok njene zadrege. Ker sem se odločila, da bom skrbela sama zase, sem stopila v službo kot sobarica. Potrebna spričevala mi je izstavila moja sestra.«
»Delo me je veselilo,« je nadaljevala. »Razen tega sem pa imela dovolj prostega časa.«
Sledilo je njeno srečanje z Ralphom Patonom in zgodba njene ljubezni, ki se je končala i skrivno poroko. Ralph Jo je k temu pregovoril skoraj proti njeni volji. Izjavil jI je, da njegov očim o kakšni poroki z revnim dekletom ne bo hotel ničesar slišati. Zato je bolje, da se naskrivaj poročita In ga pozneje ob ugodni priložnosti postavita pred izvršeno dejstvo.
Tako se je zgodilo In Uršula Bourne je postal* Uršula Paton.
Ralph je Izjavil, da želi plačati svoje dolgove« si poiskati službo in potem očimu vse priznati.
Toda za ljudi Patonove vrste je laže teoretično pričeti novo življenje, kakor tudi v resnici storiti. Upal je, da bo njegov očim poravnal njegove dolgove in mu zopet pomagal na noge. Ko pa je Ackrojtl izvedel, kako visoki so Ralphovl dolgovi, ni hotel o poravnavi ničesar slišati. Cez nekaj mesecev je poklical Ralpha zopet v Fernlv. Njegova srčna želja je bila, da bi se Ralph oženil s Floro in to je Ralphu tudi predložil.
V tem trenutku je prišla Ralphova šibka volja najbolj do izraza. Kakor vedno si Je tudi to pot želel lahke, takojšnje rešitve. Kolikor sem mogel izvedeti, nista niti Ralph niti Flora dajala videza, da bi bila zaljubljena. Roger Ackroyd Je diktiral svoje želje in ta dva sta ubogala. Flor« se je oprijela priložnosti, da bi prišla do denarja, svobode in širokega obzorja. Ralph pa je Igral drugačno Igro. Njegov značaj ni takšen, da bi mnogo mislil na bodočnost, menim pa« d* Je hotel icz ne**J
časa zaroko s Floro razdreti. Dogovoril se Je i njo, da zaroke še ne bosta objavila, In se vstrahu trudil, da bi vso zadevo pred Uršulo skril.
Potem je prišlo do preobrata, ko je Ackroyd v svoji gospodovalnostl sklenil, da bo zaroko objavil. Ralphu ni tega svojega sklepa omenil niti x besedico, govoril je le s Floro, ki pa Je bila preveč otopela, da bi se temu protivila. Ta novica je zadela Uršulo, kakor strela z jasnega. Brž je poklicala Ralpha, ki je prlhitel iz mesta. SeŠla sta se v gozdu, kjer je delu njunega razgovora prisluškovala moja sestra, Ralph Jo je rotil naj samo še kratek čas molči, toda Uršula je bila trdno odločena, da bo temu skrivanju napravila konec. Hotela Je nemudoma sporočiti Ackroydu resnico. Mlada zakonca sta se razšla sprta.
Uršula Je ostala pri svojem sklepu. Se Isti dan popoldne je prosila Ackroyda za razgovor in mu odkrila vso resnleo. Njun razgovor je bil zolo buren in bi bil verjetno še burnejši, če bi ne bil imel Ackroyd glavo polno svojih skrbi. Toda bilo Je kljub temu dovolj hudo. Ackroyd ni sodil med tiste ljudi, ki bi prevaro lahko odpustili. Njegova jeza se je usmerila predvsem proti Ralphu, pa tudi Uršula je dobila svoj delež. Na obeh straneh je prišlo do hudih besed.
Istega večera sta se sešla Uršula In Ralph v vrtni utiei, kot sta se dogovorila; v ta namen je smuknila Uršula skozi stranski vhod iz hiše. Njun razgovor je obstojal iz medsebojnih očitkov. Ralph je dolžil Uršulo, da je s svojim odkritjem pokvarila vse njegove načrte. Uršula mu je očitala dvoličnost.
PotOm sta se ločila. Pol ure pozneje so našli Rogerja Ackroyda mrtvega. Od tistega večera ni Uršula Ralpha več videla niti nI nič več slišala o njem.
Med pripovedovanjem sem opazil, koliko obremenilnega gradiva je vsebovala ta zgodba. Ce bi Ackroyd še živel, bi brez dvoma spremenil svojo oporoko. Dovolj dobro sem se spoznal ln sem vedel, da bi bila to njegova prva misel. Njegova smrt je prišla za Ralpha in Uršulo ravno o pravem času. Nič čudnega nl, da je dekle tako vztrajno molčalo.
»Se nekaj vas moram vprašati, gospa,« je pričel Poirot resno, »ln odgovoriti ml morate po resnici, zakaj od tega utegne biti vse odvisno: koliko Jo
bila ura, ko ste se ločili od kapelana Paiona v utictl Razmislite trenutek, da bo vaš odgovor res točen.-*
Dekle se je grenko nasmehnilo.
»Mar menite, da nisem o tem vedno znova razmišljala? Bilo Je točno pol desetih, ko sva se sešla. Major Blunt se je sprehajal po terasi, tako da sere se morala splaziti Okoli grmovja, da me ne bi opazil. Tri minute pozneje sem verjetno dospela do utice, kjer me je Ralph pričakoval. Rila sem kakih deset minut z njim, ne dalje, ker sem se točno ob tri četrt na deset vrnila v hišo.«
Zdaj sem razumel včerajšnje boječe vprašanje, ali se lahko točno ugotovi, da je bil Ackrojd umorjen pred tri četrt na deseto in ne šele pozneje.
»Kdo Je zapustil prvi utico?« je vprašal Poirot kratko.
»Jaz.«
»In Ralph je ostal?«
»Ja — ampak menda vendar ne mislite...« »Kaj si mislim, Je popolnoma vseeno, gospa. Kaj ste storili, ko ste se vrnili v hišo?« »Sla sem v svojo sobo.« »In ste ostali tam do ...?« »Do približno desete ure.« »Ali lahko to kdo potrdi?«
»Potrdi? Da sem bila v svoji sobi, menite? O, ne. Zdaj razumem, vi morda mislite - vi morda mislite ...«
Opazil sem, kako je vzplamtela v njenih očeh groza.
Poirot je dokončal stavek namesto nje.
»Da ste vstopili skozi okno in umorili Aokrojda, medtem ko je sedel pred kaminom? Da, to bi lahko domneval.«
»Samo norec bi lahko kaj takega domneval.« se Je vmešala Karolina in objela Uršulo okoli ramen.
Dekle je skrilo svoj obraz v rokah.
»Strašno!« je šepetala. »Strašno!«
Karolina Jo je sočutno božala.
»Ne vznemirjajte se. Gospod Poirot tega ne misli resno. Toda o vašem možu nimamo dobrega mnenja, to vam odkrito povem. Enostavno zbežati in vas prepustiti usodi...« - Toda Uršula Je energično zmajala g glavo,
HI B L I OGLUŠI
PRODAM •
Hišo t Tržiču, enodružinsko z lepim vrtom, takoj vseljlvo, prodam. Informacije dobite pri Florjan Svajgerju, Tavčarjeva 4-III, Ljubljana 195-442
Popolnoma nov hladilnik »Lln-de« in nov dvosedežni moped »Tomo*« na 3 prestave, prodam. Naslov v ogl. odd. 215-470
Prodam 13 tednov brejo svinjo. Suha 7, Kranj 250-482
Prodam plinsko peč za ogrevanje. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled v torek 251-483
Prodam stoječ štedilnik. Naslov V oglasnem odd. 252.485
Prodam lesene stopnice. Mušič Franc, Stražiška 31, Kranj 253-494 Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. Stari dvor 32, Skofja Loka 254-495
Prodam kravo ln tellco. Babni vrt 10, Golnik 255-496
Prodam 2 do 4 prašičke od 30 do
40 kg težke, Šenčur 238. 266-435
K U P I M
Večjo količino slame za steljo in 2000 kg ržene slame, kupimo.
Vrtnarstvo-Ekonomija, Kranj
216-444
Kupim rabljen Volksvvagen. —
Naslov v oglasnem oddelku pod »Gotovina« 256-480
OSTALO
22-Ietni fant, kvalificiran delavec, preprost, skromen ln miren, želi spoznati mirno in pošteno de-no dekle do 23 let starosti. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Ne čakaj na maj« 223-461
Od Javornika do Cepuij sem izgubil 4. januarja denarnico z osebno izkaznico, 9 do 10 tisoč dinarji in drugimi dokumenti. Poštenega najditelja  prosim,   naj   jo vrne
Tovarna
elektrotehničnih in
ffmomehanicnih
izdelkov
ISKRA - KRANJ
išče
za svoj obrat
v Otočah
večje število
nekvalificiranih
delavk
in delavcev
tr i
Prednost imajo prebivalci vasi: Otoče, Podbrezje, Podnart, Ljubno, Brezje, Mošnje, Posavc
Kandidati, ki se žele zaposliti v Otočah, naj se oglase v kadrovskem oddelku tovarne Iskra Kranj in sicer do 15. februarja 1961
Lesno industrijsko podjetje Preddvor pri Kranju, proda iz osnovnih sredstev
osebni avto „Flat Steyer 1400"
v voznem stanju.
Interesenti naj se zglasijo pri navedenem podjetju do 15. februarja 1961. Prednost nakupa imata državni in socialistični sektor, po zapadlem roku se bo ta odprodal tudi privatnemu sektorju.
LIP Preddvor
VSAK VEČER BOSTE LAHKO SPREMLJALI ZABAVNE PROGRAME RTV...
I proti visoki nagradi na naslov: — Bradaško Anton, Pozirno 10, Selca 257-481
40-Ietno dekle - prikupna Go-renjka, poštena, mirnega značaja, dobro situirana, želi spoznati fan ta od 40 do 50 let. Vdovci niso iz ključeni. Samo resne ponudbe od-dati v oglasni oddelek pod »Mirno življenje« 258-484
Pozor! Kdor mi pove, kdo jc ubil Erjavčevega psa iz Nove vasi, ki je ležal v gozdu nad Petrom od prt, dobi nagrado 10.000 din. Taj nost strogo zajamčena. 259-486
Šofer B in C kategorije išče službo. Naslov v oglasnem oddol ku pod »Takoj« 260-487
Preklicujem izgubljeno mesečno avtobusno vozovnico Kranj— Besnica na ime Tomše Andrej
261-489
Dne 19. januarja sem izgubila denarnico z osebno izkaznico in ostalimi dokumenti od kina Triglav do Jezerske c. 57. Prosim vrniti na naslov v ogl. odd. 262-490
TELESNA KULTURA
. Prvenstvo Gorenjske v smučarskih tekih
In še enkrat - Hlebania
Sto tekačev v Mojstrani - Večletni državni prvak Zdravko
Hlebanja prvi pri članih
Mojstrana, 22. januarja.
Na današnjem gorenjskem prvenstvu v smučarskih tekih so bili številni gledalci priča kaj nenavadnem športnemu dogodku. V 15-kilometrskem teku za člane je naš poznani tekmovalec Zdravko Hle-banja iz Mojstrane poskrbel za lepo presenečenje; premagal je glavnega favorita za prvo mesto Romana Seljaka iz Kranja in osvojil
Skladišče, 90 m* odda Kmetijska J naslov prvaka Gorenjske. Zdrav-zadruga Naklo v najem. Skladi-J ko sc prav do včeraj ni mogel od-šče je ob glavni cesti na Bistriciiločiti, ali naj starta ali ne. Konč-263-493ino je zmagala njegova športna vo-23-letna F>K., mirne narave, zilja in danes smo ga videli na pro-nekaj premoženja želi spoznaliigi. Startal je dve mesti za Selja-spremljevalca za bodočnost življe-ikom, kaj kmalu pa ga je že dohi-nja. Zaželen dobrosrčen fant do J tel. Ko je Roman to opazil je si-
30 let, po možnosti z nekaj pre-i moženja, da se zglasi. Slika zaže-i lena. Ponudbe oddati v podružni-^ co Jesenice sad - »Skrivnost*
cer pospešil svojo hitrost, toda požrtvovalni Hlebanja mu je. bil lesno za petami. Čeprav Seljaka ni prehitel, mu je odlična hitrost-
264-6014iki jo je dosegel, ko je lovil Selja-Od Zanove ceste skozi Klane dojka, zadostovala za prvo mesto. Delikatese sem izgubila zlatuhan.iZdravko Hlebanja je pokazal, da Prosim proti nagradi vrniti na na-* »veterani« le niso »kar tako« in slov v ogl. odd. 265-497ilahlco še marsikateremu reprezen'
38-letni fant, prikupen in velik, ^tantu prekrižajo račune, lastnik zelo lepe hiše in donosne-^   Skupaj je danes nastopilo 98 tek-
ga posestva (80% gozda) v lepem kraju Gorenjske želi   zaradi poznanstva spoznati prikupno dekle1 veliko in pošteno, staro do 34 let.1 Tajnost  zajamčena. Samo resne1 ponudbe s sliko oddati na podružnico Glasa, Jesenice pod »Strojno obdelovanje«. 267-6011 37-lctni fant, prijeten, temnolas,1 velik, dobro situiran z lastno lepo* hišo želi spoznati prijetno veliko1 in pošteno dekle do 32 let starosti. Prednost imajo Gorenjke. Tajnost zagotovljena. Samo resne ponudbe s sliko oddati na podružni-
movalcev iz  devetih smučarskih
enot Gorenjske. Razdeljeni so bili v pet skupin — v člane, starejše ln mlajše mladince ter v članice in mladinke. Največ je bilo mlajših mladincev — 33, skromna pa je bila udeležba pri članicah, saj sta nastopili le dve.
Današnje tekmovanje je bilo v znamenju domače premoči, saj so štirje najvišji naslovi (od petih) ostali v Mojstrani.
Rezultati — člani: (15 kilometrov — 20 tekmovalcev) — 1. Zdravko Hlebanja (Mojstrana) 0:54,19, 2. Roman Seljak (Triglav, Kranj) 0:54,43 3. Franc Lakota (Mojstrana) 0:57,03.
Starejši mladinci  (10 km) - 19
tekmovalcev) — 1. Kristl Lavtižar (Mojstrana) 38,33, 2. Janez Kalan (Gorje) 39,33, 3. Anton Mencinger (Bohinj) 40,15.
Mlajši mladinci (5 km — 33 tekmovalcev) — 1. Franc fišov (Bohinj) 18,45, 2. Pavel Kobilica (Gorje) 19,25, 3. Marjan Noč (Žirovnica) 20,20.
Članice (10 km — 2 tekmovalki) —
1. Milena Cindrič (Mojstrana) 45,02,
2. Lenka   Kosmač (Mojstrana)
.r)3.36.
Mladinke (5 km — 8 tekmovalk):
1. Lidija Pšenica (Mojstrana) 23,19*
2. Pavla Puc (Gorje) 26,34, 3. Julka Simnic (Gorje) 28,08.   A. Kotnik
V četrtek, 26. januarja ob 18. uri, bo
Sankaškega kluba
»Triglav« v domu »Partizana« v Stražišču
Zvezni namiznoteniški turnir
Ognri^ne hmh® la Peling
Osmanagić, Franjić, Tome so prišli v finale - Pri članicah izpadla Lampretova, kot nosilka skupine - Marković I diskvalificiran zaradi predaje dvoboja
Ljubljana, 22. januarja - Včeraj se je v telovadnici na Trnovem
co Glasa Jesenice pod »»Lepo je naf pričel prvi zvezni namiznoteniški
Gorenjskem*
HISIO
Jesenice »RADIO«: 23. januarja ameriški barvni film CAJNICA, 24. januarja argentinski film TAN-. GO LJUBEZNI
Jesenice »PLAVZ«: 23. in 24. januarja ameriški barvni film CAJNICA
Koroška Bela: 23. januarja nemški film ROMAN GINEKOLOGA
Radovljica: 24. januarla italijanski film ZALJUBLJENI, predstava ob 20. uri
Bled: 23. januarja ameriški barvni film KAPETANOVA HCl
Kranj »STORZlC«: 23. in 24. januarja ameriški kavbojski film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri, 24. januarja predpremiera poljskega filma PEPEL IN DIAMANT ob 21. uri
Primskovo »TRIGLAV«: 24. januarja premiera francoskega filma LJUBIMCA ob 19. uri
Stražišče »SVOBODA«: 24. januarja zahodnonemški film MOJA LEPA MAMA, ob 18. in 20. uri
Kamnik: 23. januarja ameriški film STRAHOTNE POPLAVE ob 20. uri, 24. januarja ameriški film PO KRIVEM OBTOŽEN ob 20. uri
268-6012f turnir. Ta turnir je izredno zani miv po načinu igranja, kajti tekmovalci igrajo do osmine finala na izpadanje, nato pa po sistemu vsak z vsakim. Ze v prvih kolih so bile ogorčene borbe, zlasti med Zupančičem in Vladimirjem Marko-vičem. Slednji ga je s težavo od-
pravil s tesnim rezultatom 3:2. Vsi ostali dvoboji so se končali brez večjih presenečenj. Današnjih rezultatov osmorice še nimamo, čeprav je bilo na sporedu že nekaj kol. Naj omenim le to, da je iz nadaljnjega tekmovanja izpadel Vladimir Markovič, ki ga je tekmovalna komisija diskvalificirala, zaradi predaje igre mestnemu kolegu Pavasoviču, ko je le-ta vodil
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE NA JESENICAH Jesenice, 23. januarja - Jutri popoldne cb 17. uri, ob na Jesenicah svečana otvoritev zimsko-športnih iger železarske mladine. Trajale bodo od 25. do 29. januarja. Pionirji in mladinci se bodo merili v slalomu, skokih, sankanju ln hokeju na ledu. Igre organizira tovarniški komiic LMS pod pokroviteljstvom Izvršnega odbora sindikata Železarne Jesenice.
Naročite se na Glasi
Z občnega zbora AMD Kranj PREDVSEM VZGOJA VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL
Kranj, 22. januarja — Sinoči je ,bil v prostorih restavracije »Iskra« v Kranju redni letni občni zbor kranjskega avto-moto društva.
Med drugim so največ govorili o vzgoji voznikov motornih vozil, kateri so doslej posvetili premalo pozornosti. Bolje pa se je AMD Kranj izkazalo pri vzgoji naših najmlajših.
Langus zmagovalec
(Nadaljevanje s 1. strani) Pri mladincih je bil favorit mladi Jeseničar Smolej, ki pa je imel podobno smolo,   kot   pri članih Jemc. Tako je potem prvo mesto J pripadlo tudi Jeseničanu Samar-V KRANJU f ju, ki je res lepo skakal in je ta-
Rodlle so: fko zasluženo osvojil naslov go-
Perčič Ana — dečka, Miklavčičf renjskega prvaka med mladinci. Ana — deklico, Rožmarič Marija —t Rezultati — člani: 1. Langus (Je-deklico, Starman Antonija - deč-fsenice) 200,3 (28 in 30,5), 2. Zidar ka, Rupar Frančiška - dečka, f (Javornik) 197,3 (29,5 in 30), 3. Krz-Gajser Rozalija - deklico, Boštarf narič (Mojstrana) 196.3 (28 in 30,5), Ladislava - dečka, Sturm Ivankaf 4. Gorjanc (Triglav) 195,7 (29 in 31),
- dečka, Keber Vladimira - deč-f5. Slivnik (Jesenice) 186,6 (28,5 in ka, Mihelčič Antonija - dečka,f29), 6. Toporš (JLA) 183,8 (25,5 in Bešter Helena — deklico, Zorman(28 metrov), 7. Faganel (Podnart) Rozalija - deklico, Dolinar Marta* 181,1 (23 in 22), 8. Vidovič (Triglav)
— deklico, Markuta Antonija - de-f 186,0 (28,5 in 23), 9. Noč (Javornik) klico, Kržišnik Ivana - dečka.f 176,2 (27 in 27) in 10. Jemc (JLA) Kregar Roberta - dečka, Bitencf 175,5 (32 p. in 31).
Magdalena — dečka, Carman Ljud-f Mladinci: 1. Samar (Jesenice) mila - deklico, Zelnik Gabrijelaf201,6 (29,5 in 28,5), 2. Kunšič (Pod-
— deklico, Kejžar Antonija — de-f nart) 199,5 (26 in 27), 3. Tolar (Pod-klico, Meglic Marija - dečka, r nart) 188,1 (27 in 26), 4. Svetina Svab Terezija - dečka, Pivar Ana f (Javornik) 186,0 (27 in 23,5), 5. Zu-
- deklico, Nahtigal Marija - deč-f pančič (Javornik) 186,0 (27,5 in ka,  Trškan Antonija -  deklico, f 28,5).
Porenta Ana — dečka. r J. Javornik
ZAHVALA
Ob neizrekljivo hudi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, strica, starega ata in svaka
ANTONA MOHORICA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti v prerani zadnji dom. Posebna zahvala godbi iz Zirov, župniku, pevcem in tovarišu Jožetu za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu LTH iz Poljan in darovalcem cvetja.
Žalujoča žena Marija, hčerka Marica, Ivanka, Anica, Milka  in  Franc  z  družino  ter ostalo sorodstvo Dobravšce, 19. januarja 1961
Za Dan tabornikov otvoritev koče
Kranj, 22. januarja - V Delavskem domu v Kranju je bil danes dopoldne IX. redni letni občni zbor odreda »Stražnih ognjev« iz Kranja, ki je bil dobro obiskan. Prisostvoval pa mu je tudi predstavnik Okrajnega starešinstva Franjo Klojčnik, predstavniki tabornikov iz Tržiča in drugi. V izčrpnem poročilu, ki ga je podala starešina odreda Ivanka Sorli, jc bilo poudarjeno, da je bil odred s 441 Člani dokaj aktiven in delaven. Članstvo se je povečalo za 68 članov. Odred ima 5 samostojnih čet in 2 kluba. Po podanih poročilih je poseglo v razpravo 13 di-skutantov, ki so dali vrsto smernic za izboljšanje dela.
Za dan tabornikov 22. aprila bodo svečano otvorili in izročili svojemu namenu Odredovo kočo na Joštu, ki so jo pogodbeno vzeli v najem za dobo 50 let.
-an
z 2:0. Pri ženskah je presenetila Kurtovičeva iz Zenice, ki je premagala Kranjčanko Vesno Lam-pret — nosilko skupine. V finale so se uvrstile še Petračeva, Plu-tova, Cadeževa, Pirčeva, Knapova, Vavčejeva in Ružica Nikolič.
Tekmovanje mladink.in mladincev je že zaključeno. Pri mladincih je vrstni red naslednji — 1. Zupančič 3, 2. Vccko 2, 3. Stabor 1 in 4. Grabner brez zmage. Mladinke - 1. D. Nikolič 3. 2. PetraČ 2, 3. Zrimec 1 in 4. Mikec brez zmage. Ca««
Illlli:illll!ll!lill!l!iill!llll!lllllllllllllll!llllllllllllllllinilllll Prvenstvo Gorenjske v veleslalomu
SLAVICA TUDI OKRAJNA PRVAKINJA
Boh. Bistrica. 22. januarja — Na
standardni smuk progi izpod Koble je bilo danes prvenstvo Gorenjske v veleslalomu. Tekmovanja, ki je v dobri organizaciji lepo potekalo, se je udeležilo 160 tekmovalcev iz 17 gorenjskih tclcsno-vzjiojnih enot, ki se bavi jo S smučanjem.
Članice so se pomerilo na 1300 m dolgi' progi z 390 m višinske razlike, medtem ko so člani in mladinci tekmovali na 1G00 m dolgi progi z višinsko razliko 4'?0 m.
Rezultati — člani: 1. Ludvik Dor-nik (Ljubelj, Tržič) 1:43,0. 2. Potcr Križaj (Ljubelj, Tržič) 1:48,1, 3. Boris Limovšek (Kr. gora) 1:49,0.
Članice: 1. Slava Zupančič (Triglav, Kranj) 1:41,1, 2. Lojzka Prn-ček (Kranjska gora) 1:49,1, 3. Vida Ra3on (Ljubelj, Tržič) 3:2"),0.
Mladinci: 1. in 2. Mirko Klinar (Jesenice) in Peter Stare (Triglav, Kranj) 2:02, 3.Tone Cop (Jesenice) 2:04.
Mladinke: 1. Zmaga Klofut-ir (Kranjska gora) 1:39,3 (najboljši čas pri ženskah), 2. Betka Ravtar (Kr. gora) 2:25,3, 3. Vanda Gučelc (Kr. gora) 4:01,4. F. Cepine
HOKEJ NA LEDU Ljubljana : Partizan 1:3
Z občnega zbora nogometnega kluba Triglav
Pre
Kranj, 22. januarja — Danes dopoldne jc bil v Delavskem domo redni letni občni zbor NK »Triglav«, ki sc ga je udeležilo ckoll 100 članov in ljubiteljev nogometa ter predstavnikov družbenih in političnih organizacij. Zc za uvod naj zapišemo, da pomeni današnji zbor prelomnico v nadaljnjem razvoju nogometa v Kranju.
Takšen zaključek je vsekakor dala današnja razprava, v kateri so na osnovi poročil In dogodkov v preteklem letu diskutantje kritično analizirali delo v preteklosti in predlagali vrsto koristnih predlogov za delo v prihodnje.
Razumljivo je, da je bila razprava bolj ali manj osredotočena na trenutni položaj prvega moštva v SCL z ozlrom na kaznovanje nekaterih najboljših igralcev. Predlog številnih diskutantov pa je bil, da naj bi novi upravni odbor kluba v najkrajšem času še enkrat pretresel vso zadevo In skušal priti do zadovoljive rešitve, s katero hI preprečil nadaljnji propad kranjskega nogometa. Pri tem pa so seveda opozarjali na hitrejše reagiranje odgovornih za vse negativne oojave v prihodnje.
n. n.
HOKEJISTI SPET DOMA
Jn!ri - Portizoo:
Jesenice, 23. januarja — Po povratku iz Beograda, kjer so jeseniški hokejisti' odigrali prva srečanja z beograjskimi hokejskimi moštvi letos, so odpotovali na turnejo v Avstrijo in se vrnili v petek zvečer. V Avstriji so odigrali dve tekmi in obakrat zmagali. Prvo srečanje z Michelbaehom so odločili v svojo korist z rezultatom 7:4, druga tekma z Sirau-bicknm pa sc je končala s 13:3 V korist Jesenic.
Na Jutrišnjo prvenstveno tekmo s Partizanom iz Beograda, ki bo pod Mežaklo, so fantje po turneji na srečanje dobro pripravljeni«
U.