LETO 1938
23. NOVEMBRA
ŠTEV. 47,
Sprstenina
Kulturna zemlja, to je zemlja, ki gojimo na njej različne poljske in vrtne (kulturne) rastline, je v bistvu sestavljena iz rudninskih snovi in iz sprstenine (humusa). Rudninske snovi so bolj ali manj drobno kamenje, ki ga je zdrobila in ga drobi še vedno priroda sama s pomočjo vode in mraza. Sprstenina je pa snov ki je nastala iz raznih organskih (rastlinskih in živalskih) tvarin, ki so se pozneje primešale prvotni zemlji.
Prvotna zemlja je iz samih rudninskih enovi. To je pusta, nerodovitna mrtvica. Ko eo pa začeli zemljo obdelovati in gojiti v njej rastline, ali ko se je polagoma sama brez človeške pripomoči obrasla (gozdovi), ee ji je primešalo več in več gnijočib rastlinskih in živalskih ostankov, ki so se v njej razkrajali in jo delali bolj in bolj rodovitno. Prvotna mrtva zemlja je blizu površja »oživela«, v njo so se naselila razna živa bitja, njena prvotna svetla barva je potemnela in ponekod sčasoma skoraj popolnoma počrnela.
Sprstenina se nahaja samo v zgornji plasti zemlje — v naših zemljah komaj do pol metra globine. Globlje plasti so po večini popolnoma rudninske brez sprstenine.
Vsakomur, ki ima dalje časa opraviti z obdelovanjem zemlje in s pridelovanjem bodisi poljskih Sli vrtnih rastlin, že naravni čut pove, da je zemlja tem rodovit-nejša, čim več ima v sebi sprstenine. Ta naravni čut in skušnje mu kažejo, da je eprsteniiiasta zemlja neprimerno rahlejša nego pusta mrtvica. Ker je rahlejša, sprejme lahko vase več vode in jo tudi dalje obdrži nego n. pr. gosta, rjava ilovica. Ker je rahla in temne barve, se tudi mnogo prej segreje in toploto dalj časa drži nego zemlja brez sprstenine. Umevno je končno, da sprsteninasta zemlja lahko propušča zrak in zaradi tega močno pospešuje razvoj zemeljskih bakterij, ki so za razkrajanje rudni n in pripravo redilnih enovi v zemlji neizogibno potrebne. Sprstenina izboljšuje torej pred vsem tako imenovane fizikalne lastnosti zemlje, to se pravi, da zemljo rahlja, greje, vravuava vlago in pospešuje
razvoj zemeljskih bakterij. Ne smemo pa prezreti, da z organskimi (rastlinskimi in živalskimi) snovmi, iz katerih nastaja sprstenina, dovajamo zemlji tudi redilne snovi, zlasti tiste, ki jih v zemlji navadno primanjkuje, to eo dušik, fosforova kislina in kalij.
Ker je torej sprstenina tolike važnosti za rodovitnost vsake, še posebno pa vrtne zemlje, je nujno potrebno, da zemlji ne samo ohranimo, ampak tudi po možnosti pomnožimo zalogo te snovi s primernim dovajanjem organskih tvarin.
Prvi in najvažnejši vir za sprstenino v zemlji je bil in bo pred vsem živalski, prav posebno hlevski gnoj. Z njim dovajamo zemlji vse potrebne redilne snovi v najugodnejši obliki, obenem jo pa fizikalno izboljšujemo. to ee pravi, da na najbolj učinkovit način skrbimo, da se sprstenina v zemlji množi. Zato pa velja že od nekdaj pravilo, da brez hlevskega gnoja uspešno poljedelstvo in vrtnarstvo ni mogoče.
Drug izvrsten pripomoček za pomnože-vanje sprstenine zlasti v vrtni zemlji je kompost ali mešanec. ki je v svojem bistvu prav za prav sama čista =pretenina. Dobro urejen kompostni kup je prava zakladnica ne samo rastlinske hrane, ampak obenem tudi zelo cenena in izdatna proizvajalnica sprstenine, saj se predelavajo v njem same rastlinske snovi v drobno, črno sprstenino.
Še posebno dragocen kompost, ki je popolno nadomestilo za najboljši hlevski gnoj* dobimo, ako kopičimo v kompostni kup razne organske odpadke v posameznih plasteh, ki jih potrošamo z neoljenim apnenim dušikom. Na ta način obdelane tvarine se v kompostnem kupu pretvorijo v izvrsten gnoj najkasneje tekom pol leta, dočim traja navadna pretvorba brez vsakršne primesi dve do tri leta.
Pri napravi te vrste gnoja ravnajmo takole: Na primeren prostor v vrtu pripravimo za to namenjene snovi kakor slab, slamnat gnoj, slamo, listje, mah, piaprot, plevel, razne smeti iz hleva in drugih prostorov in drugo rastlinsko žaro2 ki sicer ni
za nobeno rabo. Zdaj začnimo nalagati te snovi v prvo plast kakih 25—30 cm na debelo. Širino in dolžino kupa določimo po množini za predelavo pripravljenega materiala. 30 cm na debelo nakopičeno prvo plast temeljito pohodimo, potem dobro po-lijmo in nazadnje potrosimo z apnenim dušikom. Na to naložimo prav tako na debelo drugo plast, jo dobro stlačimo, polijmo z vodo in zopet potrosimo z apnenim dušikom. Tako nadaljujmo, dokler ne porabimo vse tvarine, ki je pripravljena. Za vsak kubični meter stlačene tvarine potrebujemo približno 3—5 kg apnenega dušika. Kup zaključimo tako, da namečemo na vrh nekoliko prsti. Poudarjati moramo še enkrat, da je zelo važno, da vsako plast dobro stlačimo in temeljito zmočimo, zlasti ako delamo v toplem in suhem vremenu. Čez pol leta je ves kup izvrsten gnoj. Če po-
Kako smo
Svojo živalco smo preskrbeli za zimo, da eedaj mirno ždi v panjih in ohranja življenje za prihodnje leto. Upajmo, da med bralci »Domoljuba« nimamo »čebelarja«, ki bi ne bil vsega storil, da njegove čebelne družine lahko brezskrbno pričakujejo zime in mraza. Ko je tako vse urejeno in za vse poskrbljeno, 6e naj vsak čebelar vpraša: Kakšen je račun mojega letošnjega čebelarskega hiševanja? Treba je napraviti obračun, sestaviti bilanco, pa se nad njo zamisliti. Vsako gospodarstvo, ki je kar tja-vendan, je slabo. Kdor dandanašnji nima svinčnika v rokah in ne zna računati, bo tudi pri čebelah slabo vozil. Vzemimo zato danes svinčnik in papir, pa napišimo čebelarsko bilanco! Ne bojmo se mirno pogledati v oči tudi vsem napakam, ki smo jih vede ali nevede zagrešili, saj pravi star pregovor, da se ob napakah učimo.
Čebelarsko leto se začne jeseni, ko smo odbrali plemenjake in jih zazimili. Kako so nam lani prezimovali? V splošnem dobro; zima je bila za čebele ugodna. Toda čisto se je pokazila pomlad. Kar pogubno je kazalo, ko so se zaradi lepega in toplega vremena meseca februarja in marca začele družine silno naglo razvijati, a je »bela« velika noč strahotno presekala ta razvoj in uničila premnogo družin. V »Domoljubu« kar leto za letom prepevamo isto že oguljeno pesem: »Čebelarji, skrbite za zadostno in dobro zimsko zalogo!« Minula spomlad je z obrestmi povrnila slehernemu čebe-
čakamo pa se nekaj mesecev, imamo pa drobno, črno sprstenino.
Velika prednost takega gnoja pred navadnim kompostom je tudi ta, da se zaradi vročine (do 60° C), ki nastane v kupu, pokončajo vse škodljive živali, uniči tudi plevelno seme in trosi škodljivih glivic, ki povzročajo razne bolezni na vrtnih rastlinah. Tak gnoj je torej popolnoma razkužen, kar o navadnem kompostu in o hlevskem gnoju ne moremo trditi.
Za mesta in večje kraje, kjer je zaradi motornih prevoznih sredstev vedno manj konj, pa tudi po kmetijah, kjer primanjkuje hlevskega gnoja, bi morali še posebno gledati na to, da bi se vsaka na videz še tako malovredna organska snov porabila za kompost, s katerim se pomnoži sprste-nina v vrtni ali njivski zemlji in tako izboljša njena rodovitnost.	£L
čebelarili
larju, ki se je ob tej naši pesmici muzal, češ kaj bodo mene učili, ko vendar sam vem, koliko imajo čebele dosti za zimo! Zaradi lepega vremena je bilo v panjih zalege nič koliko; zalega pa potrebuje hrane in vode. Zaloge so hitro kopnele in komaj so se obdržali brez čebelarjeve pomoči oni panji, ki so imeli hrane zadostno mero. Kar je je imelo znatno manj, je padlo, ali pa tako zelo opešalo, da si vse leto ni moglo popolnoma opomoči. Sneženi veliki noči je namreč sledil deževni majnik, ki je zalogo izpraznil do dna. Strahotna smo hodili okrog čebelnjakov in kukali v panje, pa dodajali, da smo rešili družine pogina.
Slišati je bilo, da je bilo število sobupan-cev« kar znatno. Govorili so: »Saj se ne izplača! Že toliko let nič donosa, sedaj pa še majnika meseca krmiti! Kar bo, pa bo!« In je bilo... Če bi bil dodal morda družini pol kile medu ali vsaj sladkorja, bi jo bil rešil — rešil bi bil na ta način morda » petimi kilami deset, z desetimi dvajset družin. Tako je pa obupal en mesec ali štirinajst dni pred pašo in se potem vse leto — kesal.
Saj čebelarji takšne letine, kakor je bila letos junija, ne pozabimo kar tako. Da bi te šment! Vse je medilo: travnik, vrt, polje, gozd... Ali na nesrečo so bile nase družinice šibke, čebel je ostalo v grdem prejšnjem vremenu kar na trume zunaj — kdo bo donašal sladko tekočino?! In vendar 60 se pohvalili kljub temu od povsod. Dru-
zine so si hitro opomogle, satje se je napol nilo z medom in konec junija so se zasukala točila. Seveda pri tistih, ki so do konca stanovitni ostali. Za vse pa je letošnje leto živ in otipljiv nauk, da se nesebična ljubezen do čebelic končno vendarle tudi — izplača.
Medu je bilo naenkrat veliko v deželi. Vse posodje snio napolnili, Čebelama v Ljubljani je izpraznila menda do zadnje kante vso zalogo, ki je prej leta in leta ležala v skladišču. Dobro znamenje! Ali spet smo čebelarji pokazali v prav izdatni meri, da smo — naj ne bo zamere — šlape. Slišalo se je, da so ponujali med — dober, prvovrsten med — po 10 din, celo po 8 din kilo... Vse se je balo, da bo med ostal neprodan. In
Kravja
Slovenci rabimo za poljsko delo in vožnjo po največ konje in vole, redkeje krave ln bike. V veliko večji meri pa uporablja kravje delo naš nemški sosed. Ker je pametno in koristno, da vemo, kaj delajo naši sosedje in posnamemo, če kaže, kar je pri njih dobrega, sem se poučil podrobneje o ondotnih razmerah glede tega vprašanja, da poročam o njem tudi tebi, slovenski gospodar.
V Nemčiji je pomagalo kmetu obdelovati zemljo: leta 1900 2,700.000 konj, 1 milijon volov in 2,400.000 krav; delovnih krav je bilo torej blizu 20 odstotkov vse goveje živine. Leta 1934 pa 2,300.000 konj, 0,3 milijona volov in 2,400.000 krav.
Število delovnih konj je torej v 34 letih šlo močno nazaj, še bolj pa število vprež-nih volov, samo delo krav je ostalo na nekdanji višini! Kako raste v očeh naših sosedov pomenljivost kravje vprege, spoznamo tudi iz dejstva, da so uporabljali nemški kmetje leta 1921 19,7%, leta 1934 pa že 24,3% vseh molznih krav za poljsko delo Posebno v nekaterih deželah 6e je zadnjih 50 let (od 1880—1934) močno povečalo število delovnih krav; tako n. pr. na Bavarskem od 528.000 na 749.000, na Virtem-berškem od 228.000 na 316.000, na Baden-skem od 181.000 na 238.000. Lahko trdim, da predstavljajo v južni Nemčiji delovne krave 70% vse vlečne sile na kmetih, v srednji Nemčiji pa 30 do 60%, dočim v severnih deželah prevladuje veleposest, ki uporablja večidel konje in kmetijske stroje. Posebno v hribovitih krajih prihaja krava kot kmetova pomočnica v prvi vrsti v po-
so ga tiščali in vsiljevali, kakor da se bo-jijo, da se bodo zadušili v njem!
Toda kmalu ee je pokazalo, kako napačno je bilo njihovo ravnanje. Bali so se, da bo medu preveč, pa se je kmalu izkazalo, kako napak so mislili. Kajti paša je potem začela odnehavati, hoja je le za kratek čas »prijela«, ajda je skoraj čisto odpovedala. Prvemu grehu — izgubi družin — je sledil drugi greh — v naših čebelarskih vrstah — zametavanje žlahtnega pridelka. Oba sta se hitro maščevala nad »grešniki«. Toda ko delamo bilanco, potegnimo iz teh postavk vsaj en dobiček: da se bomo za bodoče vsaj nekaj koristnega naučili.
(Dalje prihodnjič.)
vprega
štev, konj je tamkaj v mnogo manjši mer! gospodarsko upravičen.
Uporaba krave kot delovne sile je v veliki meri odvisna od velikosti obdelova-nega posestva. Ta uporaba je zdrava in jo moremo gospodarsko zagovarjati le takrat, kadar se izguba na mleku in teži krave (zaradi dela) krije s prihrankom pri konjih. Zato naj bi vsak gospodar, ki poseduje 5 do 10 ha obdelane zemlje, to vprašanje vprežne živine dobro proučil in preračunal, kaj mu bolj kaže rabiti, ali konja ali vola ali kravo ali pa morebiti sestavo teh ali onih živali.
Seveda so pa za rabo ali nerabo krave odločilni tudi še drugi pogledi: oddaljenost polja od hiše, raven ali hribovit svet, lahka ali težka zemlja, pridelovanje okopavin, možnost postranskega zaslužka s konji, pametna ali zanikrna služinčad in ne v zadnji vrsti voljnost ali nevoljnost gospodarja in njegove družine, da bi se pečali s kravo kot vprežno živino. Pri naših severnih sosedih uporablja izmed 100 kmetov, ki imajo po 2 do 5 ha zemlje — 51, torej nad polovico samo krave za delo; izključno konjsko delo dobimo šele na posestvih v velikosti 50 ha, mešano vprego s konji, volmi in kravami pa imajo po posestvih, ki merijo po 5 do 20 ha. Celo v Algaju uporabljajo kravo za delo na kmetijah v velikosti do 7 ha; do 20% delovne sile daje krava celo v tej pokrajini, dasi predstavlja tukaj reja plemenske živine in iz-reja dobrih mlekaric glavni dohodek gospodarstva.
Tudi industrija ima pri malih posest-
nikih precej vpliva na izbiro krave ali konja za vožnjo; kjer cvefefa obrt in industrija ali kaže dosti zaslužka po zimi z vožnjo lesa iz gozdov, tam ima seveda konjski komat prvo besedo. Važen činitelj je tudi oddaljenost trga od kmečke vasi; če mora domačin vsak teden redno enkrat ali dvakrat v mesto ali trg, ki je precej oddaljen, mora že imeti konja, krava ni za velike razdalje.
Večinoma uporabljajo kravo kot delavko na kmetijah, kjer obdeluje vse posestvo sam gospodar z domačo družino; v tem prirneiu spada tudi krava (ali več krav) k družini kot sodelavka in pomočnica. Družina vedno budno pazi, da svojih prijateljic nikoli ne preobremeni. Otroci se od mladih nog navadijo lepo ravnati in voziti s kravami. Mož pa, ki je zrasel ob konjih, se kravjo vprego zelo koristna, kajti tak otrok tudi kot mladenič in mož, oziroma kot dekle in' žena ne bo čutila nobenega notranjega odpora in nevšečnosti voziti s kravami. Mož pa, ki ni zrasel ob konjih, se mora že nekoliko premagati, da se odloči za kravjo vprego. Na Holštajnekem, kjer so splošne velike kmetije, gledajo na gospodarja, ki bi vozil e kravami, od zgoraj navzdol, prezirljivo kot samo na polknieta. Seveda je pa ta ponos popolnoma neosno-van. Nasprotno je pa v južni in zapadni Nemčiji kmet-kravar ravno tako ponosen na svoje pridne in lepe krave, kakor drugod posestniki na svoje konje.
Rekel sem, da imajo po severnih deželah Nemčije veliki posestniki poleg konj tudi vole za vprego: vendar je pa volov-r' t vprega zadnjih 50 let močno nazadovala. Dočim so imeli leta 1880 okrog 1 mi-
lijon podjarmljenih volov, je pa v 1. 1934 padlo to število na 349.000, Motorizacija in pa zvišanje števila kravjih vpreg je potisnilo volovske jarme močno v ozadje.
Ako izvzamemo gotove, prav posebne razmere, moramo reči, da na splošno vol nima pravice nastopati v gospodarstvu manjšega kmeta. Ako gospodar privadi komatu vse svoje krave, kar ni prav nič težko — z redkimi izjemami — in ima namesto volov krave, si bo v mnogih primerih izboljšal svojo gospodarsko stanje. Krava daje mleko tudi tiste dni, tedne in mesece, ko dela. Vol ni nič hitrejši od krave, nevarnost za slinavko in parkljevko je pa pri obeh govedih enako velika. Rea je,' da ti pri zasilnem zakolju vol mnogo več v že kakor pa konj. Res je tudi, da vol »raste v denar«, če ga spitaš; to pa samo takrat, če si ga rabil za delo 1 do 2 leti, potem pa takoj postavil pred jasli za pitanje. V vsakem poznejšem času pa se zmanjša volu dobrota mesa, mlada govedina se prelevi v staro volovsko meso. Stroški za vzdrževanje vola pri delu so skoraj enako veliki kakor stroški za kravo, ki ti dela in še molze povrhu. Oba, krava in vol izkoriščata krmo, ki se ne da lahko prodati, dasta pa boljši, učinkovitejši gnoj kakor pa konji. Nadaljna prednost krave je tudi v tem. da daje redno vsako leto po eno tele, zraven pa še mleko pobJ dela. to pa tudi ob dnevih, ko Konj in vol sano zreta. Ta prednost olajšuje, da pogosto naravnost, omogoča mnogim posestnikom obstanek, kar je iz narodnogospodarskega stališča zelo velikega pomena. Kako vpliva delo na zdravje krav in kako na njihovo mlečnost, povem eb drugi priliki.	—ovir,
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Naši mali
FRANCEK
Fraiicek je bil močan, lepo razvit deček. Tudi razumen in nadarjen je bil Ampak trtiiast! Ne, zares nisem ne preje, ne pozneje imela opravka z otrokom, ki bi bil v trmi vsaj toliko doprinesel kakor ta fant. Ce si ja vtepel v glavo, da kake stvari ne bo storil, potem so bile vse prošnje, vse prigovarjanje in vse grožnje zaman. Menda bi se bil dal raje ubiti kot pa bi bil v svoji trmi odjenjaL
Nekega dne je prišla v šolo njegova .mati. S seboj je prinesla raztrgan zvezek. Oče mu ga je doma raztrgal. In nato mi je po pravici povedala vso žalostno zgodbo fantove vzgoje.
Francek je bil dolgo časa edini otrok v hiši. V tem času je bil poseben ljubljenček očetov. Tako ljubek in prijazen dečko je bil, da mu je oče vse dal. kar si je fant po-želel in mu vse pustil, kar je hotel storiti. Ko pa so nato v kratkem času sledili v družini trije otroci, se je razmerje med očetom m najstarejšim fantom povsem spremenilo.
Deček, ki je bil v prvi mladosti zelo ubogljiv, je zdaj večkrat postajal trmast in neubogljiv. Pa vendar ne liudo, in s pravšno vzgojo bi se bilo dalo to prav lahko odpraviti. Toda oče je bil zelo nagle jeze, in je ob vsakem najmanjšem uporu kot divji udrihal po fantiču. Tega pa seveda mati ni mogla mirno gledati. Vmešavala se je in branila otroka in ga za očetovim hrbtom razvajala. Ona sama je bila že z vsega spočetka z otrokom premehka in mu je vselej odpustila, tudi če ni ubogal. Sprva ni hotela motiti očeta v njegovi veliki ljubezni do otroka, pozneje pa se je bala divje očetove jeze. Tako Francek nje sploh nikoli ni ubogal, očeta pa le takrat, če se je bal, da ga le ta ne bi kje zasačil in nabil. Snoči je spet prišlo do izbruha med očetom in fantom. Fant se je vse popoldne igral in se žele zvečer pri luči spravil na šolske naloge. Ko je oče prišel domov in našel otroka tako pozno nad zvezkom, ga je prijela jeza, divje je pretepel fanta in mu raztrgal zvezek.
Sedaj seni razumela, zakaj fant v šoli ni mogel ubogati in odkod njegova divja trma. V prvi življenjski dobi, ki je za otrokov razvoj najbolj važna, fanta niso navadili na poslušnost, ampak so ga le razvajali. Pozneje je bila mati preslabotna, da bi bila mogla otroku z uspehom kaj ukazovati ali prepovedovati. Oče pa je surovo kaznoval vsak prestopek, vseeno če je bil velik ali le majhen, neznaten. Ko je fant dora-ščal, mu nikoli ni razložil, zakaj to in ono ukazuje, ali to in ono prepoveduje. Samo ukazoval je in zahteval, da ga fant slepo uboga. Tak postopek je na mestu pri prav majhnem otroku, ki še ne more razumeti. Toda starejši otrok mora vedeti, zakaj mora ubogati in mora ob tem času spoznati večjo preudarnost staršev. Le tako ga je mogoče navaditi, da bo pozneje kot odrasel deček lahko samostojno ob jasnih razlogih 6am ubral pravo pot in se za dobro odločil.
Tudi z nepravilnimi ukazi je oče gojil v otroku neposlušnost in trmo. Ker je navadno v razburjenosti in brez zadostne presoje ukazoval, se pri svojih ukazih seveda ni oziral na dečkovo naravo, na razmere, v katerih je živel Tudi se ni uživel v dušo otroka, kateremu je moralo vendar biti pri srcu hudo, ko je spoznal, da ni več očetov ljubljenec, ampak so njegovi ljubljenci postali mlajši bratje in sestre. Postal je nekam zagrenjen in to je gojilo fantovo trmo. Včasih je izvršitev očetovih ukazov zahtevala od fanta tudi tako velikega samopre-
magovanja, kakršnega tak majhen otrok sploh ni zmožen. Če vse to premislimo, moramo reči, da je bila Franckova trma le sad njegove napačne vzgoje.	H,
KUHINJA
Krompirjeva juha za bolnike. Nekaj debelih krompirjev operem, trdo zbrišem in jih z lupinami vred zribam. V razgreto surovo maslo vržem pol tanko narezane čebule, žlico sesekljanega zelenega petršilja, ščep kumne, zriban krompir in ščep popra, To nekaj časa pražim, nakar zalijem z juho ali zelenjadno juho ter pustim še četrt ure vreti. V skledo ubijem celo jajce, zlijem juho med pridnim mešanjem v skledo ter dam na mizo. Juho lahko potresem s parmezanom ali pa tudi z dobrim trdim zribanini sirom.
Pečen krompir. Krompir operem, olupim in na ozke podolgaste kose zrežem. Kose pristavim z mrzlo vodo, oholim in pustim zavreti. Ko zavro, jih takoj odcedim in pustim, da se kosi osuše. Osušene kose denem na razgreto dobro olje ali na razgreto mast, v kateri se je pečenka pekla in jih na obeh straneh lepo zlato - rumeno opečeni. Potem jih naložim v sredo krožnika in obložim z nadevano kolerabo.
Nadevana koleraba. Sredn jedebele, precej enake kolerabe izdolbeni in jih z napol praženiin riženi napolnim. Med riž zmešam pest opraženih gob in eno jajce. Kolerabe vložim drugo poleg druge v dovolj prostorno kožico, v kateri sem razgrela žlico masti in zarumenila nekaj odrezkov čebule. Potem prilijem nekaj žlic vode, pokrito pražim toliko časa, da se koleraba zmehča. Jed dam kot fino prikuho ali kot samostojno jed na mizo.
Biftek z jajcem. Od pljučne pečenke orl-režem za prst debele rezine, jo operem, potolčem z leserim kladivom in denem na razgreto mast, v katero sem vrgla nekaj odrezkov čebule. Meso pečem na odprtem ognju po pet minut na vsaki strani. S hitro peko ostane meso sočnato. Biftek potresem s soljo in poprom ter denem na krožnik. Iz kožice odlijem mast, prilijem dve žlici juhe, pridenem za oreh surovega masla in pustim, da tekočina zavre. Pre-vrenje zlijem na meso. Na površino mesa denem vdovsko oko iz enega jajca.
Volovsko oko. V majhni ponvici razbe-lini malo masti. V razbeljeno mast vlijem eno jajce in pustim, da se beljak strdi in
opeče. Površino jajca potresem s soljo in poprom. Za volovsko oko morajo biti jajca sveža, ker stara se razlijejo po ponvi.
Jabolčni narastek. 1 kg jabolk olupim in zribam. Poldrugo žlico surovega masla mešam s tremi rumenjaki, pridenem ščep cimeta, dve žlici sladkorja, malo limoninih lupinic, dve žlici na surovem maslu zaru-menelih drobtin in nazadnje iz 3 beljakov trd sneg. Skledo namažem z maslom, zravnam mešanico po njej in denem narastek v pečico za pol ure. Pečica naj bo precej vroča.
Lottci in kožice v naši kuhinji
Lonci, kožice, ponve in druga posoda mora v kuhinji precej prebiti, saj gre kar večkrat na dan skozi roke gospodinje na štedilnik in zopet nazaj. Izpostavljena je hudi vročini, poškoduje se pa lahko tudi drugače, ako ne pazimo nanjo. Skrbno ravnanje s kuhinjsko posodo veliko podaljša življenjsko dobo, malomarnost v tem oziru pa se maščuje, tako da je posoda hitro proč in moramo nabaviti novo veliko prekmalu. Dobra kuhinjska posoda je navidez draga, vendar nam traja toliko časa, da je v resnici cenejša kakor ona zelo šibke kakovosti. Slabe kuhinjske posode ne kupujmo, posebno ne raznih ponvic in kožic, ki so stalno po večkrat na dan v rabi!
Naprodaj je veliko posode novih vrst, ki se odlikujejo po trpežnosti, lepi vna-njosti, praktičnosti in uporabljivosti ter dajejo s snažen jem zelo malo dela. la nova posoda ima še druge prednosti. Vsak kos je kar najbolj mogoče priročne oblike in tako narejen, da ga uporabljamo lahko za čim več vrst kuhanja. Končno je važno tudi to, da v tako lični posodi lahko jed celo prinesemo na mizo, ne da bi jo predevali v drugo posodo.
Topla jed se ohrani topla brez težav, po kosilu pa je veliko manj pomivanja posode. Preden se odločimo, da kupimo nov lonec, kožico ali ponev, moramo doma vedno premisliti, kaj potrebujemo, preden se odpravimo v trgovino. Če le mogoče, vzemimo vsak kos tako izdelan, da nam služi več ali vsestransko, da v njem lahko kuhamo, pražimo ali pečemo in h kateremu dobimo tudi razne vložke za kuhanje v sopari ali za kuhanje več vrst jedil v skupni posodi. Krompir in zelenjad
je najboljša, če je huhana v sopari. V ta namen vložimo v lonec ali kožico vložek v obliki sita, ki se dobi posebej v ta namen in se pravilno prilega v posodo. Voda v loncu sega samo do sita, zelenjad se pa mehča samo v pari in ji ostanejo ohranjene vse dragocene rudninske snovi.
Zelo važno je tudi, da izmerimo štedilnik in pečico, da ne vzamemo posode prevelike ali premajhne ali take, ki se ne prilega v odprtino pri štedilniku, še posebno važna je točna velikost posode, ako kuhamo na plinskem ali električnem štedilniku. Pravilna velikost in oblika nam pomaga štediti z dragim kurivom. Če na to ne pazimo, se rado zgodi, da vzamemo pekač, ki je prevelik za pečico, da ne moremo zapreti vrat, kadar pečemo.
Večje posode morajo biti vedno iz močne tvarine in bolj solidno izdelane kot majhne, ker veliko več trpe. Medtem ko vzamemo majhne posodice lahko iz cenejšega materiala, morajo biti večje zelo močne, drugače se kmalu pokvarijo. Vsaka dobra posoda pa mora biti napravljena tudi tako, da se nikoli ne izboči dno, kar opazimo pri slabih posodah že po kratki uporabi, pokrovke jo morajo dobro zapirati, ročaji morajo biti pripravni za prijemanje, in nikjer ne sme biti nobenih špranj, kjer bi ostajala nesnaga. Oblika mora biti tudi taka, da posoda trdno stoji, naj si bo prazna ali polna, čiščenje mora biti čim bolj preprosto, da nas ne zamuja, a je posoda vendar vedno snažna in bleščeča.
Posoda, ki ima vse te lastnosti, nam omogoča v kuhinji lahko in prijetno delo, jamči pa tudi za zdravo hrano, v kateri ni nikoli najti koščkov lošča, kar se rado zgodi, ako kuhamo v slabi, železni ploščeni posodi. Denar, ki ga izdamo za res trpežne lonce, kožice in ponve, se nam povrne s tem, da nam na leta in in leta ni treba kupiti nobenega novega kosa — z delom v kuhinji pa imamo res pravo veselje.	H. Š-
SEJMI
Sejmi do i. decembra. 28. nov.: živ. Vinica pri Črnomlju. —■ 29. nov.: živ. Raka, svinj. Dol. Lendava. — 30. nov.: živ. in kram. Gor. Planina na Kalu, Kočevje, Turjak, Vače nad Litijo, Grad v Slov. krajini. — 1. dec.: gov. in svinj. Mokronog. — 2. dec.: svinj in kram. Zagorje ob Savi.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Ljubljana. Po zadnjih podatkih so cene goveje živine v Ljubljani in okolici sledeče: voli I. vrste 6 din, II. 5-5.50, III. 4—5; telice I. 6, II. 5—5.50, III. 4.50—5; krave
I.	5.50, II. 4.25, III. 2.50—3; teleta I. 8,
II.	7; prašiči špeharji, domači 10, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Surove kože, goveje 9—11, telečje 11, svinjske 7 din za 1 kg. Svinjska mast 20 din za 1 kg.
g Kranj. Redni ponedeljski sejem je bil srednji. Cene goveje živine so rahlo nazadovale, cene prašičev pa so se nekoliko okrepile. Na sejem so prignali 82 glav goveje živine in 102 prašiča, prodali pa 57 glav goveje živine in 70 repov prašičev. Cene: voli I. vrste 6 din, II. 5.50, III. 5; telice I. 6, II. 5.50, III. 5; krave I. 5, II. 4.50, III. 3 75; teleta I. 8, II. 7; prašiči špeharji 10.50, pršutarji 8.50—9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski, 7—8 tednov stari so šli po 140—205 din komad. Surove kože, goveje 9—11, telečje 11, svinjske 6—8 din za 1 kg. Volna, neoprana 1 kg 24—26, oprana 34 do 36 din.
g Velike Lašče. Dne 7. novembra so imeli sejem, na katerem so prodajali živino po sledečih cenah: voli 1. vrste 5.50 din, II. 5,
III.	4.50; telice I. 5.25, II. 4.50, III. 4; krave
I.	4.50, II. 3.50, III. 3; teleta I. 7, II. 6 din za 1 kg žive teže.
g Ptuj. Na zadnjem sejmu 16. novembra je bilo posebno veliko krav (335 glav, prodanih pa le 97), volov 36, (17), 63 telic (14), 21 juncev (2), 8 bikov (5), 109 konj (17) in 4 žrebeta (2), skupaj 576 glav (154). Cene so se gibale takole: voli I. vrste 4.75 din,
II.	4.25, III. 3.75; krave I. 3.75, II. 3—3.25,
III.	2.50; telice in junci I. 4.75, II. 4, III. 3.50; biki 3.50—4 din za 1 kg žive teže. Konji so šli od 640 do 3200 din po kakovosti. Prašičev je bilo na sejmu 281 glav, prodali so jih 105 po tehle cfnah: debeli prašiči 8 do 8.50, pršutarji 7.25 do 7.75, plemenske vinje 7 do 7.25 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički, 6—12 tednov stari 60—160 dinarjev za komad.
CENE
g Sadje. Ban. vinarski in sadjarski zavod v Mariboru poro?a. da je sadja že zelo malo, cene so pa čvrste in znašajo za prvovrstno sadje na debelo 3 din za 1 kg, za gospodarsko sadje 1.802 za industrijsko 1 din.
Poudarja tudi, da so cene sadja tam, kjer ni organizirana zadružna prodaja in poročevalska služba, znatno nižje, pri prvovrstnem sadju do 1 din.
g Kranj. Dne 11. nov. so bile cene kmet. pridelkov (pri žitu so mišljene v vrečah po 50 kg) sledeče: pšenica lkg 1.90 din, ječmen 1.85, rž 1.85, oves 1.60, koruza 1.40, fižol 2—2.50, krompir 0.75—1, seme lucerne 19.50, seno 100 kg 75, slama 50. — J a b o 1 k a : I. 6, II. 5, III. 3.50 din za 1 kg.
gPtuj. Kmetijski pridelki imajo te cene: pšenica 100 kg 200 din, ječmen 200, rž 150, oves 150, koruza 110, krompir 50, seno 50— 75, slama 25—35 din.
g Ljubljana. Dne 16. novembra so veljali kmetijski pridelki takole: pšenica 1 kg 1.90—2.10 din, ječmen 1.90, rž 1.85—2, oves
I.85—2,	koruza 1.50—1.85, fižol 2.20—3.60, krompir 1, seno 100 kg sladko 90, polsladko 80, kislo 75, slama 60 din.
LJUBLJANSKI TRG
g Ljubljana, 15. XI. 1938. Cene perutnine: piščanec kom. 12—18 din, zaklan
1	kg 24 din, kokoš kom. 20—30, zakl. 1 kg 20, petelin kom. 18—25, zakl. 1 kg 20, raca kom. 20—24, zakl. 1 kg 22, gos kom. 20—40, zakl. 1 kg 20, golob kom. 3—5, pulardi kom. 28—40, kapuni 28—40.
g Mleku in mlečni izdelki. Mleko 11 2 do 2.50 din, surovo maslo 1 kg 22—28, čajno maslo 32—36, kuhano maslo 28—30, bohinjski sir 26, polementalec 26, trapist I. 24—26, II. 18—24 din. — Jajca: kom. 1—1.15 din.
g Pijače: vino, belo, novo 11 12—14 din, belo, staro 10—14, rdeče 12, črno, novo 10— 12, žganje 25 do 28 din.
g Sadje. Jabolka I. vrste 1 kg 7 din,
II.	5, III. 3—4; hruške II. 6, III. 4; grozdje 5—9, nešplje 4—6, suhe češplje 8—14, suhe hruške 10—12, kostanj, navadni 3—5, ma-roni 10, orehi 8—10, luščeni 28 din 1 kg.
g Zelenjava: Solata endivija 1 kg 3 din, motovileč merica 1 din, radič, domač 1, cve-tača 1 kg 5—6, zelje 0.50, kislo zelje 2, ohrovt 1.50—2, kolerabice 3, kolerabe 1, špinača 6, konoplja 8—10, laneno seme 6 do 8, luščen fižol 3—4, čebula 3—4, por 1, češenj 6—10, repa 0.50, kisla repa 2, korenje 2—3, peteršilj 4—5, zelena paprika 4—5, zelenjava za juho 2—3, rdeča pesa
2	din za 1 kf
PRAV m NASVETI
Kdo je kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. V. C. Vprašate, ali je samo tisti kmet, po uredbi o likvidaciji . kmetskih dolgov, ki sam osebno obdeluje zemljo, ali tudi tisti, ki sam ne dela, ampak samo delajo na njegovem posestvu najeti delavci? — Po predpisih uredbe in pravilnika k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, se smatra za kmeta tudi tisti, ki obdeluje zemljo samo z najeto delovno močjo, a izpolnjuje ostale pogoje uredbe: t. j. da mu je kmetijstvo glavni poklic in da izvirajo njegovi obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva. Obdelovati pa mora zemljo v lastni režiji. Kdor daje zemljo v zakup, ni kmet po uredbi. Da se smatra za kmeta, kdor obdeluje del svojega posestva sam, oziroma s člani svoje rodbine, ali z najeto delovno močjo v lastni režiji, ostali del pa daje v zakup, je potrebno, da daje v zakup manj ko polovico svojega posestva, razen ee zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih zadržkov ne more sam obdelovati svoje zemlje.
Prijava zavarovanja v OUZD. — P. I.
■— Vprašate, v kolikem času mora gospodar prijaviti delavca pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev? — Delodajalec mora prijaviti delavca zaradi zavarovanja v 8 dneh od vstopa v delo. V istem Času mora tudi prijaviti vse spremembe o okolnostih, ki vplivajo na višino podpor zlasti spremembo zaslužka. Ako delodajalec prijavo opusti, mora nositi do 10 tednov vse stroške zdravljenja in vse dajatve za osebo, ki je zbolela pred prijavo. Opustitev prijave je tudi kaznjiva.
Vihar je podrl smreko. T. V. B. V
gozdu je veter podrl smreko, ki ste jo nato odžagali in spravili k potu. Kmalu nato je prišel mejaš, ki je trdil, da je smreka njegova, 5eš da je preko podrte smreke že 2 m njegovega sveta in je smreko odpeljal. Sedaj vam še celo grozi s tožbo, ako mu v gozdu ne priznate tistega sveta, ki si ga on lasti. Vprašate, kdo bo izgubil v pravdi. — Mapna meja ni odločilna. Sporne meje se določijo po zadnjem mirnem vživanju. Če pa to ni mogoče, lahko sodišče sporno ploskev razpolovi in po sredi potegne mejo. Najprvo si morata s sosedom urediti mejo. Če med vama ne more priti do sporazuma, lahko eden ali drugi izmed mejašev predlaga, da določi mejo sodišče. Potem bo sodnik razpisal narok najprvo pri sodišču, če tam med vama ne bo prišlo do poravnave, se bo potem vršila razprava v gozdu, kjer bodo najprvo priče zaslišane, kako ste doslej uživali sporno mejo. Če izpovedbe zaslišanih prič ne bi bile zadostne, lahko sodnik povabi k razpravi tudi zemljemerca kot izvedenca, da pokaže, kako potekajo mapne
meje. Nato b~o sodnik določil mejo. Ko ho meja določena, boste šele mogli od mejaša zahtevati odškodnino za odpeljano smreko ali pa vrnitev iste, če je rastla res na vašem svetu. Stroške mejnega spora trpita navadno obe stranki, vsaka Svoje in vsaka polovico sodnih stroškov.
Prodana njiva. J. M. G. Pred 3 leti ste posodili sosedu 1000 din pod pogojem, da vam bo zato dal malo njivo v bližini vašega posestva. To njivo sedaj tudi že uživate. Odpisati je pa ne more, ker je obremenjena z zaostalimi davki. Vprašate, če tudi vas lahko zadene kazen, če ne bo njiva v pravem času odpisana. — Kazen vas lahko doleti, če ste napravili pismeno kupno pogodbo, pa je niste v 15 dneh javili davkariji. Če ste to storili, je zaenkrat stvar v redu. Njivo lahko prepišete na sebe, seveda z vsemi bremeni. Zato morate pač prodajalca priganjati, naj plača vknjižene dolgove, od-nosno naj doseže pri vknjiženih upnikih, da pristanejo na bremen prost odpis vam prodane parcele. — Pri takih kupčijah pa vsakemu svetujemo, naj kupnine za obremenjeno parcelo ne izroči takoj prodajalcu, ampak naj napravi takoj sporazum z vknjiženimi upniki, katerim se na odpro-dano parcelo odpadajoči dolg plača proti istočasni izročitvi izbrisne pobotnice, odnos-no odpisnega dovoljenja.
Izrabljanje vajenca. S. P. - Vajenec se uči inlinarske obrti. Gospodar ga na vso moč izrablja. Delati mora dnevno do 18 ur, včasih pa celo 20 ur. Vprašate, kam bi ee bilo obrniti za odpomoč? — Gospodarja, ki prekomerno izrablja učenca, lahko naznanite okrajnemu načelstvu in bo gospodarja že poučilo o njegovih dolžnostih. Gospodar je dolžan skrbeti tudi za učenčevo zdravje. Mladostni delavci pod 16 let po predpisih zakona o zaščiti delavcev ne smejo biti nikoli zaposleni dalje, nego 8 ur na dan.
Pomočniški izpit. S. - Po učni pogodbi traja vaša učna doba tri leta. Vprašate, ali lahko že po dveh letih učenja delate pomočniški izpit? — Za opravljanje pomočniškega izpita se lahko prijavite po dovršeni učni dobi.
Posojilo zapade v plačilo na opomin P.
J. - Po poroki ste nujno potrebovali nekaj denarja in je mati vašega moža dala nekaj tisočakov, češ da jih bosta vrnila, ko bosta imela kaj več. Preteklo je pet let in tašča zahteva vrnitev denarja. — Tudi če nima tašča nobenega pismenega potrdila o izročenem denarju, ga lahko od sina zahteva nazaj, saj mu ga ni takrat darovala, sicer ne bi govorila o tem, da ga boeta vrnila. Če sta denar prejela za potrebe., posestva, ki je po polovici vaše in vašega moža, potem lahko terja tašča povračilo od vaju obeh. Od dneva opomina dalje tečejo tudi 5%-ne zakonite obresti