Naročnina mesečno 25 Dih, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarje« nL 6/111

VENEC
telefoni nredniitva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izba
Čekovni račnn: Ljubljana itevilka 10.650 in 10,349 aa inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
izen ponedeljka ia dneva po praznika
Sveta sebičnost
Za Fince se pričenja četrti mesec, odkar z nepopisnimi junaštvom vsega naroda odbijajo barbarski naval petdesetkrat močnejšega sovražnika. Četrti mesec, odkar si mali finski narod plete nesmrtno slavo kot vekovit zgled narodne odpornosti, poguma, volje in ljubezni do domovine. Pa tudi četrti mesec, kar se je pričela njegova kalvarija, njegovo neznansko trpljenje, ki nni ga je prizadjal sovjetski komunizem, smrtni sovražnik mirnih, zadovoljnih in srečnih narodov. In še nekaj ni bilo prihranjeno hrabremu finskemu narodu: razočaranje nad sosedii in prijatelji, ki so si v mirnih časih obljubljali večno zvestobo, a so pozabili na vse obljube in sklepe, ko bi bilo potreba priskočiti na pomoč sosedu, M je v skrajni stiski. Nekaj malega prostovoljcev je res prišlo na Finsko, toda uradno sta obe sosedi, Švedska in Norveška odbili prošnjo za ponvoč in tako se Finci bijejo sami, verjetno ne le za lastno usodo, temveč za usodo vseh Skandinavcev...
Kodanjska konferenca, na kateri so se pretekli teden zbrali zastopniki Švedske, Norveške in Danske, je poslala svojemu tovarišu, finskemu zunanjemu ministru Tan-nerju lepo pozdravno brzojavko in najboljša voščila, nad katerim je bil g. Tanner gotovo zelo ganjen, a bi bil brez dvoma še mnogo bolj, ko bi obljubili pomoč njegovemu narodu, ki je v skrajni sili. Toda kodanjska konferenca se je postavila na stališče, kakor da bi njihove dežele, vsaj kar tiče Švedske in Norveške, ne mejile na Finsko ampak na Patagonijo. Priporočile so namreč v svojih sklepih, naj se sklene hiter in pravičen mir! Toda vsakdo čuti, da so to obrabljene fraze brez stvarne vrednosti. Mar še vedno ne poznajo Sovjetije? Mar so čisto pozabili, kako je do vojne na Finskem sploh prišlo, namreč brez vsake vojne napovedi, kar z roparskim napadom boljševiških hord na finsko ozemlje! Da bi prišlo torej do pravičnega in trajnega miru, bi bilo najprej treba, da sovjetske čete zapuste finsko ozemlje, na katerega so krivično in brez povoda navalile. Ali pa je kodanjska konferenca morda res mislila, da se bodo Sovjeti zaradi lepih želja, ki so bile na omenjeni konferenci izražene, umaknili nazaj na Leningrad? Ta pacifizem nordijskih držav je kaj nerodna krinka, s katero naj se prikrije sveta sebičnost, ki noče za soseda v stiski prav ničesar žrtvovati. Mi le želimo skandinavskim državam, da ne bi bile tudi one prisiljene zagrabiti za orožje in braniti svojo zemljo tedaj, ko jih finska zavora ne bo več ščitila. Želimo jim zlasti, da bi v tistem usodnem trenutku našle prijatelja, ki se ne bi zadovoljil le z nežnimi željami po »hitrem in pravičnem miru«, ampak ki bo z dejansko pomočjo hotel tudi kaj ■doprinesti za sklenitev »pravičnega miru«.
Bojazljivo in nemožato zadržanje Norveške in Švedske si je seveda lahko razložiti. Obe državi živita tako rekoč v vojnem področju med Nemčijo in Anglijo. Zaradi nemške podmorniške vojne sta izgubili že zelo veliko ladij, zlasti Norveška. Obe se posebno bojLta Nemčije, ker je Nemčija pač bližje ikot Anglija; bojita se, da si ne ba Nemčija razlagala kot sovražnost kakršnokoli pomoč Finski, s katero se vojuje Sovjetija, ki je nemška zaveznica. V tem strahu so se Skan-dinavci omejili na nekaj vljudnih fraz, ki so jih poslali stiskani Finski. To jih morda nekoliko opravičuje. Toda njihovi nasveti so prazne besede, ker iz usode Češkoslovaške, Poljske in Finske bi že lahko vedeli, da imajo dandanes pogodbe z gotovimi državami le toliko stvarne vrednosti, s kolikršno vojaško močjo so podprte. V nasprotnem primeru so le »cunje papirja«. Ako jutri stavi Stalin v Stockholmu in Oslu nesprejemljive zahteve, se bodo Skandinavci morali ali molče ukloniti, ali pa se boriti. Junaška finska armada bi tedaj seveda ne branila več njihovega ozemlja. Zaradi tega bi pa bilo mo-drejše od Skandinavcev, ko bi Finski takoj sedaj hiteli na pomoč in ne bi svojih trenutnih interesov žrtvovali pravi koiisti svojih narodov. Isti oziri in strah bi mogel tudi Belgijce nagniti, da bi ne vezali svoje usode na usodo Nizozemske. Toda v Bruslju so dobro razumeli, da tudi oni ne bi bili več varni, aiko bi Holandska bila pohojena. Zato se niso pomišljali proglasiti pred vsem svetom: Kdor napade Holandijo, je napadel tudi že Belgijo! S tem so trenutno Belgijci sprejeli na sebe velik riziko — zato, da rešijo svojo bodočnost.
Te solidarnosti severni narodi niso pokazali, kar more za vse postati usodno. Skupno bi se mogli z uspehom upirati sovjetskim navalom, a sami Finoi dolgo ne bodo več vzdržali. Zadržanje Švedske in Norveške ovira celo angleško in francosko pomoč. In če omaga Finska, kdo bo potem na vrsti? Menda tisti, ki bo najbližji! Ne pozabimo, da gre za pohod boljševizma, ki mu bo tek prihajal in se večal z jedjo! Boljševizmu pa se ne bo mogoče ustaviti s takimi kratkovidnimi sklepi, kakor smo jih slišali s kodanjske konference, ki razodevajo plašljivost in slepo sebičnost. Če bodo finski junaki v resnici morali poginiti, potem ima Evropa dovolj vzroka, da se zavije v črnino. Bil bi to dokaz, da v Evropi ni več mesta za pravico in da je sila
Vojne ladje hočejo skozi Pardanele v Črno morje
Zavezniki hočejo preprečiti prevoz petroleja # ki se prevaža tudi na italijanskih parnikih
Pariz, 1. marca. t. Havas: Snoči je govoril predsednik turške vlade in v svojem govoru odločno poudaril, da bo turška vlada skrbela za to, da se bo Turčija v vseh primerih borila samo za svoje koristi V Parizu poudarjajo, da je to stališče popolnoma pravilno in da se z njim prav gotovo strinjata Anglija in Francija.
Po črnem morju že prevažajo petrolej do ustja Donave
Prav zadovoljni pa so v Parizu z ugotovitvijo turškega predsednika vlade, ki je poudaril, da ni bilo do sedaj nobenih spopadov med Turčijo in Sovjetsko Rusijo in da ni nobene napetosti na Kavkazu.
Pač pa poudarjajo v Parizu, da so prejeli vesti, da se je iz Batuma že začel prevoz ruskega petroleja čez Črno morje ob ustje Donave. Ta promet čez Črno morje zelo narašča in sedaj samo še čakajo, da se Donava popolnoma oprosti ledu in zimskih ovir, pa bodo začeli prevažati dragoceni tovor navzgor po Donavi v Nemčijo. Ker pa ob ustju Donave ni dovolj priprav za vskladiščenje petroleja, so na bolgarski obali nedavno zgradili ogromno skladišče, in sicer blizu Varne.
V bolgarsko pristanišče Varno in v Konstanco je pa nedavno prišlo že več nemških strokovnjakov, ki bodo tam zgradili vse potrebno, da se bo promet petroleja še pospešil.
Petrolej prevažajo tudi italijanski parniki
Silno zanimanje pa so vzbudile vesti, da petrolej iz sovjetskega pristanišča odvažajo italijanski parniki. Tako sta te dni priplula v Varno dva velika italijanska cisternska parnika z velikim tovorom petroleja. Dejstvo, da vrši službo prevoza država, ki se ne vojskuje in ki je tako rekoč nevtralna, je vzbudilo v Parizu veliko zanimanje, ker ne vedo, kakšne bi naj bile protiusluge, ki bi jih naj Italija prejemala za to svojo službo.
To zanimanje se je še povečalo, ko se je danes izvedelo, da je Italija zahtevala zase pravico, da lahko skozi Dardanele odplujejo v Črno morje tudi njene vojne ladje. Seveda bi morale te vojne ladje iti tia branit samo koristi italijanskega naroda: trenutno še ni mogoče točno razločiti, kolikšen bi naj bil okvir tega razlaganja.
Italija prvič posega v borbo za Dardanele
Do sedaj sc bili glavni tekmeci za to morsko ožino Anglija, Nemčija in Rusija. Sedaj pa je v to borbo nenadoma stopila tudi Italija, ki bo vse svoje delo v tem delu Evrope lahko naslonila na Dodekanez.
Od vseh tekmecev prihaja v ta del Evrope Nemčija predvsem iz gospodarskih ozirov, ker se mora oskrbovati na Balkanu, v območju okoli Črne-
ga morja in na Kavkazu. Rusija hoče Carigrad, Anglija pa varnost svojih posestev v Sredozemskem morju.
Anglija ne pošlje vojnih ladij v črno morje
London, 1. marca. t. Reuter Danes so v Londonu objavili uradno izjavo, v kateri pravijo, da niso prav nič resnične vesti iz italijanskega vira, da bi bila angleška vlada zaprosila turško vlado, da naj ji dovoli, da bi smele njene vojne ladje skozi Dardanele odpluti v Črno morje.
Tudi Italija bi poslala vojne ladje v črno morje
Rim, 1. marca, t. Reuter. V Rimu je krožilo očividno naročeno sporočilo, da bi Italija lahko zahtevala zase popolno izvajanje konvencije, ki je
bila sklenjena leta 1936 v Montreuxu in ki dovoljuje pošiljanje vojnih ladij v Črno morje za zaščito prometa, in to v soglasju s turško vlado.
Kot neposreden povod za to sporočilo naj bi bilo sporočilo, da je Anglija že zahtevala od turške vlade soglasje za ta korak. Sporočilo pravi dalje, da je Italija pristopila k tej konvenciji 2. maja 1938 in da je na ta način prevzela vse dolžnosti in pridobila vse pravice, kakor jih imajo ostale države, ki so podpisale to konvencijo. Sporočilo pravi dalje, da ostanejo ne glede na sporazume, ki obstojajo med Turčijo, Anglijo in Francijo glede eventualnih komplikacij na Sredozemskem morju, določbe omenjene konvencije v veljavi ter zato lahko Italija enako kakor ostale podpisnice zahteva izvajanje te konvencije. Italija mora sama skrbeti za varnost svojega prometa v primeru nepredvidenih dogodkov. Italija ne bi mogla ostati brezbrižna glede dogodkov, ki se tičejo Bližnjega vzhoda in Balkana.
Odločne besede turškega predsednika vlade:
„V vofno bomo šli, kadar bodo to zahtevale naše koristi"
Carigrad, 1. marca. AA. Reuter: Predsednik turške vlade je v svojem govoru po ankarski radijski postaji snoči med drugim dejal:
Turčija se jc intenzivno pripravljala zadnjih 12 mesecev ter je sedaj pripravljena, pa najsi pride karkoli. Danes vam govorim zadnjič o teh pripravah, ker so končane, je dejal Refik Saidam.
Nato je govoril o pomenu novega zakona, ki so ga napačno tolmačili. Glasovi o uvedbi obsednega stanja, mobilizaciji in pripravah za ofenzivno vojno proti Sovjetski Rusiji so bili neosnovani.
Sklep o tem ali bomo stopili v vojno, bo sprejet samo, ako bodo to zahtevali naši državni interesi. Zakon o izrednem stanju je bil sprejet samo kot varnosten ukrep zaradi dogodkov, ker se ni bilo mogoče v bodoče naslanjati samo na redne državne zakone. Toda vojna in mobilizacija predstavljata veliko odgovornost za turške državnike ter je treba to najskrbneje predhodno proučiti. Turčija bo podvzela te ukrepe, kadar bodo njeni državni interesi in njen obstoj življenjsko ogroženi.
V toku zadnjih 6 mesecev v naših odnošajih s Sovjetsko Rusijo ni bilo nobenih sprememb. Mi ne želimo napraviti nobenega pokreta proti Sovjetski Rusiji in ne vidimo razloga, da bi nas Sovjetska Rusija napadla. Naši cilji so popolnoma jasni. Vprašanje vstopa v vojno sc ne bo obravnavalo pod vplivom nobene tuje zunanje politične kombinacije. Izredne razmere in nemiri na naših mejah nas od tega sklepa ne bodo odvrnili. Kriza, ki je
zajela velik del sveta se nahaja sedaj pred našimi vrati in vem, je končal Refik Saidam, da bo v primeru potrebe vsak državljan izvršil svojo dolžnost.
Sumner Welles v Berlinu
Bern, 1. marca. t. (Havas.) Ameriški državnik Sumner Welles je bil opoldne sprejet pri nemškem zunanjem ministru von Ribbentropu. Welle-sa je spremljal odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Berlinu g. Kirk.
Dopisnik lista »Basler Nachrichten« poroča, da je Welles prinesel v Berlin posebno poslanico predsednika Roosevelta, med vsem svojim bivanjem v Nemčiji pa bo gost nemške vlade.
Sumner Welles ho v nedeljo odšel iz Berlina in bo v ponedeljek zjutraj že v Parizu.
Vse čaka, kaj se bo zgodilo v marcu
Amsterdaiji. 1. marca. t. (Havas.) List »Tele-graph« poroča iz Berlina, da so Wellesa sprejeli povsod z velikim veseljem, vendar pa ne bo ta obisk v ničemer presenetljiv.
List poudarja, da so v Nemčiji računali, da se bo nad Evropo raztegnil val pomiri jivosti, ko bo ameriški državnik prišel v Evropo. Toda zgodilo se je drugače in obe stranki sta na predvečer njegovega prihoda povedali svoje o ciljih te vojne. Tako je resnično samo to. da je VVellesovo potovanje zgolj poučno.
V Berlinu se vsi vprašujejo — prav tako pa tudi povsod po vsej Nemčiji — na pragu meseca marca, kaj bo prinesel ta mesec nemškemu narodu in rajhu. Mesec marec je vedno igral veliko
vlogo v zgodovini sedanje Nemčije. Zato javno mnenje poudarja, da je v marcu leta 1935 Nemčija odpovedala tiste določbe versajske pogodbe, ki so .jo vezale v vojaškem smislu. V marcu leta 1036 so nemške čete zasedle Porenje, leta 1938 so v marcu nemške čete zasedle Avstrijo in leta 1939 so nemške čete dne 15. marca vkorakale v Prago.
Italija rabi nemški premog:
Anglija bo zavrla nemškega premoga
Horthy odlikovan s Karadžordževo zvezdo
Budimpešta, 1. marca. AA. Ves madžarski tisk prinaša poročila o včerajšnji avdijenci jugoslovanskega poslanika Rašiča pri regentu Horthyju. Poslanik je Horthyju izročil čestitke Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla ob 20 letnici njegovega regentova-nja, ter mu izročil najvišje jugoslovansko odlikovanje, red Karadžordževe zvezde.
Danes dopoldne ob 10 je bila svečana služba božja v peštanski pravoslavni cerkvi ob 20 letnici Horthyjevega regentstva. Službe božje so se udeležili predstavniki madžar. ministrstva, podšef tiskovnega urada Teleky Gyula, poslanik Rašič z vsem osebjem, uradniki rečne plovbe in drugi.
Amnestija na Madžarskem
Budimpešta, 1. marca. A A. Madžarska telegrafska agencija. K. namestnik Hortliy je podpisal ukaz o amnestiji.
Bitke v Južnem Atlantiku ne bo
Montevideo, 1. marca. AA. Havas: V zvezi z vestmi, ki so se pojavile v tujini, da se zbira britanska eskadra nedaleč od izliva La Plate, kakor o bližajoči se pomorski bitki, 60 dali iz najbolj pooblaščenega mesla sledeče obvestilo:
Sedanje gibanje eskadre v Južnem Atlantiku ni v nobeni zvezi z bližnjo pomorsko bitko, katero ni mogoče pričakovati. Toda kljub vsemu temu pa bo vsaka nevarnost našla britansko mornarico pripravljeno.
IZVOZ
v Italijo
London, 1. marca. f. Reuter: Angleška vlada je sklenila izvajati kontrolo nad vsem nemškim izvozom, in sicer je izjavila, da spada izvoz nemškega premoga v Italijo v okvir tihotapstva in torej izvoz premoga v Italijo ni več dovoljen.
Angleški vladni krogi pa izjavljajo, da je Anglija vsekakor pripravljena nuditi Italiji vsa nadomestila za izostanek tega nemškega premoga. To se pa ni zgodilo samo zaradi tega, ker med Anglijo in Italijo še ni bil dogovorjen način, kako naj Italija plačuje izvoz angleškega premoga v Italijo.
Obenem poudarjajo v Londonu, da je angle-
Nemška letala so potapljala parnike
Nemška meja, 1. marca. t. Reuter: DNB poroča danes, da so nemška letala napadla več angleških parnikov, ki so vozili v spremljavi. Ti parniki so bili večinoma oboroženi. Vsi parniki so bili večjega obsega. DNB poudarja, da je bilo več parnikov potopljenih, oziroma zažganih. Eno spremljavo so letala razpršili.
nad pravico. In mi bi morali to sprejeti kot znamenje zelo žalostnega, od dobrUi duhov zapuščenega časa.	Drin
London, 1. marca. t. Reuter: Angleško mornariško ministrstvo objavlja, da so sovražna letala danes pri belem dnevu potopila veliki angleški trgovski parnik (»Pyrrhus« (741S ton). Nemška letala so parnik napadla na zapadni obali Anglije. S parnikom je utonilo S mož posadke .Vsi so bili kitajski kurjači, na parniku pa ni bilo potnikov.
Iz Vorkshirea poročajo, da se jc danes potopil latvijski parnik »Katvaldis« (3000 ton). Parnik jc dolgo pošiljal klice na pomoč in sporočil, da sta ga napadli letali z bombami in s strojnicami. Parnik sta napadli dve nemški letali zgodaj zjutraj.
ška vlada zmerom mislila, da mora kontrolo nad izvozom nemškega premoga v Italijo raztegniti in tako preprečiti to trgovino, kakor je preprečena med Nemčijo in drugimi državami (po morju), [talija je bila o tem tudi obveščena, in sicer takoj, ko je angleška vlada sprejela ta sklep. Toda če bi Anglija takoj začela pleniti ta izvoz premoga, tedaj bi imelo to zelo težke posledice za italijansko gospodarstvo. Ker pa Anglija nikakor ne želi škodovati nevtralnim državam, je Italiji dovolila poseben rok, v katerem ne bo plenila nemškega premoga, računajoč, da bo Italija v tem času spremenila način nakupovanja premoga.
Pri tem je Anglija računala na to, da bo prišlo do ugodnega zaključka pogajanj z Italijo. Sedaj pa angleška vlada meni, da se rok, ki je bil Italiji določen in ki je znašal tri mesece, ne more več podaljšati. Ta sklep angleške vlade se nikakor ne sme razlagati tako, kakor da bi bil naperjen proti Italiji, še manj pa. da bi Anglija hotela izvajati na Italijo kakršenkoli pritisk.
London, 1 marca AA Reuter: Danes je bilo sporočeno v Londonu, da bodo od polnoči naprej britanske vojne ladje plenile ves izvoz nemškega premoga, ki gre po morju in je namenjen Italiji. Večje število itahjjinskih ladij natovarja nemški premog v holandekih lukah Kakor se izve, ne bo storjeno nič proti onim ladjam, ki se jim bo posrečilo, da bodo do^ polnoči zapustile luke. Na uradnem mestu izjavljajo, da je vedno obstojal namen, da se ves izvoz premoga iz Nemčije smatra za izvoz, ki spada pod kontrolo, in da j? bila o tem obveščena italijanska
vta/la Tnrta Iinnifpu.in^ iVnHn ki Ki i r\ mnrfl. -.n.
----; .? ., . -----.	------------I ...»„... K.~
trpeti italijanska industrija pri nenadni uveljavitvi tega sklepa, je bil Italiji dan rok, v katerem naj bi italijanska vlada uredila kak nov aranžman.
>
Kdo med Hrvati je zoper sporazum
Kmečko glasilo HSS »Seljački dom< prinaša članek o sporazumu, ki ga slavi kot velik uspeh hrvatskega naroda. Nato pa med drugim pravi: »Sporazum je velik uspeh hrvatskega naroda sploh, posebej pa še hrvatskega kmečkega ljudstva. To se najbolj vidi po besnih napadih, ki so se začeli na sporazum. Na eni strani ga napadajo ljudje, ki so imeli korist od prejšnjega stanja, na drugi strani pa ga napada pokvarjena in razbojniška hrvatska gospoda, ki ji ni prav preporod hrvatske domovine na seljačkem temelju.« •
Skupni interesi
»Srpska RijeČt, ki izhaja v Zagrebu kot zastopnica srbskih narodnih interesov na Hrvatskem, v svoji zadtnji številki prinaša uvodnik pod gornjim naslovom, kjer med drugim pravi: »Ako gre za končno raizmejitev posameznih enot, moramo le ugotoviti, da se nisino sporazumeli niti glede načel, niti glede metod, po katerih naj se razmejitev izvede. Hrvatsko časopisje na primer zahteva, naj se meje potegnejo na podlagi zgodovinskega, narodnostnega, gospodarskega ter celo prometnega načeda, kakor jim pač bolj ugaja, ista stran naglaša tudi potrebo, naj bi nairod s kroglicami odločil, h kateri enoti hoče biti priključen. Toda pri tem izključujejo glasovanje v srbskih krajih banovine Hrvatske. Tem hrvatskimi zahtevam pa srbska stran odgovarja z načelom enakopravnosti, po katerem uaj bi v banovini Hrvatski ostalo toliko Srbov, kolikor bo v banovini Srfbiji ostalo Hrvatov. Razumemo prizadevanje Hrvatov, da bi dobili čim večje ozemlje ter za gospodarski napredek sposobno celoto, vendar še bolj razumemo srbski narod, ki želi biti združen v čim večjem številu v skupni srbski enoti. Taki dve nasprotujoči si stališči pa je mr ;oče pomiriti le z obojestranskim popuščanjem ter poiskati skupni srbsko-hrvatski interes. Ta skupni interes pei ni le bramba državnih meja, marveč tudi gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje. Zato moramo na političnem polju delati na to, da se ustvarijo velike politične stranke, ki bodo delovale po \rsem državnem ozemlju in ki edine bi mogle brez velikih pretresljajev končati znpočete reforme pri .končni ureditvi države. Kaže, da vodilni možje našega političnega življenja irvidevajo potrebo, da ipe likvidirajo male stranke ter ustvarijo močne politične organizacije. Splošna želja je. da bi dogovoril v tem smislu bili uspešni, ker gre za splošni skupni interes Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
Oklic, ki ga Stanojevač ni podpisa!
Belgrajska »-Politika« je v četrtek zvečer v prvi izdaji prinesla nekak oklic, ki naj bi ga bil izdal glavni odbor radikalne stranke baje s Stano-jevičevo odobritvijo, vendar na oklicu ni nihče podpisan. Ker ni bilo nikjer nobenega podpisa, je vlada dala oklic, zapleniti, predsednik vlade pa jc ob tej priliki izjavil, da mu je Aca Stanojevič zatrdil, da on ni in ne bo podpisal nobenega oklica tako dolgo, dokler ne bo končal pogajanj s Cvetkoyičein. Predsednik vlade naglaša, da je tako početje tistih, ki so izdali oklic, navirdna mistifi-' k-icija ali pa zloraba Slanojevičevega zaupanja.
Med demokrati
Bclgrajsko »Vreme« poroča iz Kragujevca, da je znani voditelj demokratske stranke dr. Miloš Radosavlievič izjavil, da ne sprejema časti od predsednika demokratske stranke za kragujevSko okrožje, ker so bile volitve nepravilne in so volili ljudje, ki niso imeli pravice biti zraven. Največ je bilo Kragujevčanov, ki bi bili smeli biti le trije kot zastopniki, bilo pa jih je 30, medtem ko je sicer vsaka podeželska občina imela le po enega delegata. Zaradi teh nepravilnosti odklanja izvolitev. Dr. Radosavljevič je znan bojevnik demokratske stranke, ki je zlasti med kmečkim ljudstvom priljubljen.
Pred hrvatsko manifestacijo v Subotici
»Hrvatski Dnevnik« sporoča, dn se pripravlja v Subotici velika manifestacija HSS, ki bo dne 10. sušca. Med drugim list naglaša: »Ker se je za manifestacijsko zborovanje priglasilo ogromno ljudstva, je ukrenjeno, da bodo vozili posebni vlaki. Samo iz Sombora in okolice bo prišlo v Subotico na zborovanje več tisoč ljudi.«
Učitelji JUU na Hrvatskem
Glasilo JUU »Narodna prosveta« v Belgradu prinaša v zvezi z likvidacijo sekcij JUU na Hrvatskem, kjer je ustanovljeno hrvatsko učiteljsko društvo, uvodnik, kjer navaja sklep izvršilnega odbora JUU, ki se glasi: »Dne 27. februarja je na zahtevo več okrajnih učiteljskih društev in posameznikov na ozemljil banovine Hrvatske izvršilni odbor obravnaval o tem: kako naj bi se takim tovarišem omogočilo, članstvo v JUU. Sklenjeno je bilo, da se začasno, dokler se pravni odnosi ne urede, na podlagi pridobljenih pravic v duhu čl. 15. pravil obdrže v članstvu JUU vsa društva in posamezniki, če plačajo članarino neposredno glavni upravi JUU, ki jih bo imela v potrebni evidenci ter jim dajala pojasnila.«
Uradnik, ki na Hrvatskem preganja HSS
V »Hrvatskem Dnevniku« beremo poročilo iz Banja Luke, ki se glasi: »Zdravko Drakulič, upravitelj okrajne izpostave v Bosanski Kostajnici, ki smo o njegovem delovanju žc pisali, še naprej preganja pristaše HSS. Kaznoval je predsednika krajevne organizacije HSS Adil Goliča z 10 dnevi zapora, ker je imel sestanek HSS. Ko je izrekel kazen, je izjavil Goliču, češ da bo obsodbo uničil, zaradi česar naj se Golič nikari ne pritožuje. Ko pa je Goliču potekel rok za pritožbo, je Golič moral nastopiti kazen ter je dobil celo še tri dni več. Drakuliču, ki je uradnik brez kvalifikacije na tako odgovornem mestu, ne ugaja sodelovanje Hrvatov in muslimanov. Zato je v Bosanski Kostajnici našel nekega Hrvata, ki ni nikdar glasoval za dr. Mačka ter ni nikak pristaš HSS, ter ga pripravil, da je sklical sejo nekake nove uprave HSS, kamor pa ne bi smel priti noben musliman. Konferenca je bila res sklirana. Toda zaradi zavednosti Hrvatov je ni bilo, ker ni bilo nobenega človeka blizu Kako dolgo bo še tak nekvalificirani uradnik ostal na tem mestu?«
Osebne novice
Belgrad, 1. marca. m. Napredovali so na tehnični fakulteti v Ljubljani za rednega profesorja 2-1 inž.
Ml. _ n_l---:	nfA^aenria	in i Vor>-
IN1IVV i cnaiii, Z-a II,IVUIIVSU jji	• - — ----- • —
česlav Koželj in inž. Ladislav Kuzelj. V 5. skupini je napredovala Marjana Hvala na realni gimnaziji v Murski Soboti.
Izjava predsednika vlade g. Cvetkoviča
Odgovor na brezimni oklic nekega radikalnega glavnega odbora
Belgrad, 1. marca. m. Snočnja prva izdaja belgrajske »Politike« je prinesla na glavni strani članek, ki govori o oklicu radikalnega glavnega odbora. Članek ni bil podpisan, zaradi česar ga je oblast zaplenila. V zvezi s tem člankom je podal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič sledečo izjavo:
»Politika« je v svoji izdaji 1. marca, ki je namenjena notranjosti države, objavila daljši članek o notranjem in zunanjem položaju naše države pod naslovom »Glavni odbor narodno-radikalne stranke objavlja svoje stališče v sedanjem položaju«. Članek je brez podpisa osebe ali foruma, ki je zanj odgovoren. Ta odstavek je sporočen javnosti od strani lista ali pa je tiskan — kar se ne vidi točno — kot mnenje glavnega odbora, s katerim se baje strinja tudi Aca Stanojevič.
Držeč se načela, ki sem ga ponovno poudaril, da za take izpovedi, mnenja in mišljenja političnih skupin ali politikov take vsebine ne more nikdo nositi morebitne odgovornosti, če so brezimne in ker se tako kočljive in važne stvari o državnih vprašanjih ne morejo tako obravnavati, je tiskovna oblast prepovedala natisk te izjave vse dotlej, dokler bi kdo ne prevzel odgovornosti za članek.
Med tem pa smatram za dolžnost povedati,
da mi je Aca Stanojevič, na čigar soglasje se anonimni pisec sklicuje, še pred dnevi po senatorju Joksimoviču sporočil z ozirom na vesti, ki so krožile o tem, da pripravlja neko izjavo nekaf ljudi, ki sebe smatrajo za glavni odbor narodno-radikalne stranke, da nobene izjave ni podpisal in da je ne bo podpisal tako dolgo, dokler ne bo končal pogajanja z nami. Iz tega jc razvidno, da vsa dejstva potrjujejo, da je navedena izjava ali mi-stifikacija ali pa zloraba njegovega zaupanja.
Če bi tisti, v imenu katerih je sestavljena izjava, prevzeli osebno odgovornost, tedaj bom mogel, razvezan vseb obveznosti, na mnoga vprašanja, ki jih omenja izjava, povedati pravo resnico in znova razkrinkati vse zakulisne akterje, ki tudi tokrat niso imeli moralnega poguma, da "bi bili za tako važno izjavo prevzeli odgovornost in tudi vse posledice, ki iz tega izvirajo. Tako se bo poučila javnost in vsi radikali, ki jih ta izjava posebno prizadeva, da bodo potem imeli priliko videti in spoznati prave obraze ljudi, ki brez vsake moralne osnove prezentirajo in govore v imenu naše stare in zaslužne politične stranke,kateri pa so dejansko glavni krivci za vse težave, v katere je zabredla radikalna stranka.«
Tožba zaradi neresničnih poročil o naši državi
Belgrad, 1. marca. m. Pred tukajšnjim sodiščem se je danes nadaljevala obravnava o tožbi bivšega poslanca in ravnatelja »Vremena« in bivšega dopisnika agencije »Fournier« Dragoslava Stojadinoviča proti bivšemu poslancu Dragoslavu Pantiču ter »Pravdi« in »Politiki«.
Kakor znano, je Dragoslav Stojadinovič vložil tožbo proti bivšemu poslancu Pantiču zaradi znane njegove interpelacije, v kateri je napadel Stojadinoviča zaradi poročil, ki jih je le-ta pošiljal svoji agenciji v Pariz. Pantič trdi, da so Stojadi-novičeva poročila škodovala naši državi v tujini. Za priče so bili zaslišani ravnatelj agencije »Avale« Djordje Perič, bivši zastopnik šefa osrednjega tiskovnega urada Boško Bogdanovič, glavni ravnatelj »Vremena« Grgur Kostič, komisar Nenad Djordjevič, blagajnik »Vremena« Milan čolič in drugi. Glavni priči ravnatelj agencije »Avale« Perič in bivši zastopnik šefa osrednjega tiskovnega urada Bogdanovič sta potrdila, da je agencija
"Fournier« v času, ko je vodil njeno podružnico v llelgradu Stojadinovič, objavljala več poročil, ki so bila neresnična. Tako na primer je takoj po imenovanju vlade g. Cvetkoviča poročal, češ da je ta vlada takoj po imenovanju že morala dati ostavko in da se je pripravljala vlada pokojnega •lovana Jovanoviča, nadalje, da se premikajo naše čete proti Albaniji, o postavitvi topništva na madžarski meji in drugo. Tako agencija »Avala« kakor tudi Osrednji tiskovni urad sta večkrat posredovala, naj se ne pošiljajo taka poročila v tujino. Francoz Raymondi, bivši zastopnik te agencije v Belgradu. zdaj pa zaposlen v tukajšnjem francoskem poslaništvu, je izpovedal, da je bil šef tega dopisništva Stojadinovič.
Po zaslišanju vseh prič je govoril glavni zagovornik tožbe odvetnik Štefanovič, nato pa ravnatelj »Avale« Perič ter zastopnika »Pravde« in . -Politike«, nazadnje pa obtoženi Pantovič, nakar ! je bila obravnava zaključena.
Francoski parlament
brez komunističnih poslancem
Pariz, v februarju.
Francoski parlament je pred nekaj dnevi soglasno sprejel sklep, da 6e vsem komunističnim poslancem odvzemo poslanski mandati. V sedanji francoski zbornici so bili komunistični poslanci zelo številni, ker so bili izvoljeni z zmago »ljudske fronte« v letu 1936. Tedaj so tiste proslule volitve prinesle v parlament največ socialističnih poslancev, na drugem mestu so bili radikalni socialisti, ki so bili včasih najštevilnejši v zbornici, na tretjem mestu pa so bili komunistični poslanci, ki so prišli v zbornico 74 po številu. »Ljudska fronta« je zmagala v znamenju velikega zavezništva, ki se je zvarilo s podpisom pogodbe med Francijo in Sovjetsko Rusijo in ko je leta 1935 odšel v Moskvo podpisat tedanji predsednik vlade in zunanji minister Laval. Po sporu z Italijo zaradi Abesinije se je »protifašistična« gonja ob španski državljanski vojni še bolj razmahnila in v tej protifašistični borbi so po ukazu Stalinovem tedaj imeli glavno besedo v Franciji in drugod po 6vetu — komunisti. V prvih vladnih sestavah ljudske fronte, ob vladah, ki jih je vodil Leon Blum 60 imeli komunisti veliko besedo v vladni večini in so s svojimi glasovanji za zaupnico vladam »ljudske fronte« odločevali o usodi in smeri vladne politike. Tedaj so bili ravno irancoskj komunisti tisti, ki so zahtevali najostrejše nastope Francije in Anglije proti Italiji in Nemčiji; nikdo tedaj v Franciji ni bil tako navdušen za vojn; k redite in tako »rodoljuben« za borbo proti fašizmu, kakor ravno komunistični poslanci. Glavni zagovornik francoske komunistične politike v tej smeri je bil bivši pomožni tajnik kominterne Thorez, radikalno smer francoske zunanje politike pa so v tej dobi zagovarjali posebno komunistični poslanci Peri, Duclos in Ramette,
Ko je nato Stalin popolnoma sprem enil svojo politiko in ob koncu avgusta sklenil zavezniško pogodbo z Nemčijo, so tudi francoski komunisti takoj spremenili svoje stališče in obrnili 6Voj plašč po Vetru, kakor je to ukazala kominterna. Iz najhujših nasprotnikov fašizma so hoteli kar čez noč postati najzagrizenejši nasprotniki »zapadnega imperializma«. Ko je nato izbruhnila vojna med Nemčijo in Poljsko in ko je bila oklicana v Franciji splošna mobilizacija, 6e je nekaj komunističnih poslancev poskrilo in zbežalo v tujino, kjer 6edaj v objemu mednarodnega komunizma služijo na veleizdajalski način proti Franciji. Pobegnil je med prvimi prosluli »morilec iz Albacete«, najhujši krvolok španske državljanske vojne Andre Marty in zbežal v Sovjetsko Rusijo; kmalu nato so listi pisali o njem, da je odšel opravljat dela, s katerimi 6e je proslavil v Španiji, na Finko. Voditelj parlamentarnega kluba komunistične stranke'Thorez je sicer odšel v vojašnico, toda ob prvi priliki je pobegnil in živi 6edaj deloma na svojem gradu v Švici, deloma v Sovjetski Rusiji ali pa v Nemčiji. Za njim je pobegnilo še nekaj bivših poslancev, ki so bili mobilizirani. Ti sedaj izza meja v službi tujine rovarijo proti Franciji, jo blatijo in izvršujejo ukaze, ki jih jim pošilja kominterna.
Po zadnjem sklepu francoskega parlamenta bi sedaj več ne bilo nobenega komunističnega poslanca v francoskem parlamentu. Poprej je francoska zbornica štela 618 poslancev, sedaj pa jih šteje 551. Če bi bilo izključenih vseh 74 bivših komunističnih poslancev, tedaj bi mogla sedaj zbornica imeti eacno 544 poslancev.
V zbornici so namreč pustili mandate še 7 bivšim komunističn m poslancem, ki so se še le 26. oktobra odpovedali svojih zvez s kominterno in izjavili, da izstopajo iz komunistične stranke. Številni francoski desničarski listi zamerjajo ta ukrep, ker ne verujejo v iskrenost teh seclmih bivših komunističnih poslancev. Listi so prepričani, da so iz stranke v zadnjem trenutku izstopili na Stalinov ukaz, da bi tako lahko še naprej ostali člani francoskega parlamenta. Med vojnim časom namreč ni novih ali nadomestnih volitev in bi zato bilo težko komunističnim agentom svoje zaupnike na novo
Francoska ladja potopljena
T.nmlnn j. marca. AA. (Reuter.) v tnrpV se je potopila v Severnem morju francoska ladja Plom (6000 ton). Štirje mornarji so našli pri tem smrt, 39 pa jih je rešila neka angleška vojna ladja.
spraviti v zbornico. Teh sedem bivših komunističnih poslancev bi naj bilo ostalo v parlamentu zato, da besta Stalin in kominterna še naprej lahko stalno obveščala o vsem, kaj se dogaja v francoskem parlamentu in v vodilnem upravnem državnem življenju.
Tramvaj v avto
Belgrad, 1. marca. m. V Ulici kraljice Marije in Vladetini ulici se je danes zaletel tramvaj, ki vozi ha progi št. 7, v državni avtomobil, ki ga uporablja gradbeno ministrstvo. Tramvaj št. 7 je vozil od pokopališča proti Kalimegdanu, avtomobil gradbenega ministrstva pa je vozil po Ulici kraljice Marije in za-vozil v Vladetino ulico. Pri tem, ko je hotel zavoziti v to ulico, j a vanj zavozil tramvaj ter ga pritisnil k drogu. Nesreča se je zgodila ker so na tramvaju odpovedale vse zavore.
M potres
Belgrad,' 1. marca. AA. Poročilo potresomerne-ga zavoda na Tašmajdanu: Včeraj, 29. februarja ob 17.10 in 18 sekund so zaznamovali aparati zavoda začetek zelo močnega potresa v daljavi 1360 km jugovzhodno od Belgrada. Največje tresenje tal je bilo v Belgradu ob 17.40 in 54 sekund in je znašalo 267 mikronov z valovno periodo 10 sekund. Zadnji valovi tega potresa so bili zaznamovani ob 17.37.
Zopet potres v Turčiji
Trst, 1. marca. AA. (Štefani.) Observatorij je zaznamoval močan potres v oddaljenosti 1600 km jugovzhodno od Trsta. Smatra se, da je središče potresa ponovno v Anatoliji.
Obletnica papeževega kronanja
Obletnica kronanja papeža Pija XII. se bo praznovala v stolnici jutri, v nedeljo, 3. marca: ob pol 10 slovesna pridiga, ki jo bo imel univ. prof. dr. Lenček, ob 10 bo slovesna škofova pontifikal-na sv. maša z zahvalno pesmijo, na predvečer pa bo slovesno zvonenje.
Dan brez političnih dogodkov
Belgrad, 1. marca. m. V teku današnjega dne je iz Belgrada odpotovalo več ministrov deloma na svoje domove, deloma v svoje volivne okraje, kjer bodo imeli prihodnjo nedeljo svoja zborovanja s svojimi somišljeniki. Tako je odpotoval v Subotico prometni minister inž. Beslič. Po prihodu v Subotico je minister inž. Beslič imel sestanek s tamkajšnjimi funkcionarji JRZ. Kmetijski minister dr. liranko čubrilovič je odpotoval v Vojvodino. Ob tej priliki bo pregledal vse ustanove. ki spadajo v njegov resor Tam ostane tri dni Na otvoritev lipskega velesejma je danes odpotoval trgovinski minister dr. Andres. Z večernim vlakom je odpotoval v Ljubljano tudi gradbeni minister dr. Krek. Z njim ie odpotoval v Ljubljano tudi ban dr. Marko Natlačen, ki je bil sprejet pri finančnem ministru dr. šubašiču, prosvetnem ministru Maksimoviču in upravniku Državne hipote-karne banke Clomašiču.
Ban dr. Hatlačen v Belgradu
Belgrad, 1. marca. AA. Finančni minister dr. Šutej je danes sprejel bana dravske banovine dr. Marka Natlačena.
Sestanki manjšin
Belgrad, 1. marca. m. V nedeljo 3. marca bo v Senti shod madžarske manjšine, na katerem bo govoril bivši senator Imre Varadi. Madžarska in nemška manjšina prireja a stalne sestanke, na katerih nastopajo njihovi voditelji.
Prizad bo kupoval vino
Belgrad, 1. marca. AA. Ministrski svet fe na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o državni intervenciji na tržišču vina in žganja.
Čl. 1. Privilegirana izvozna družba za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije more za izvoz nakupovati vino in žganje na domačem tržišču. Družba bo nastopila na tržišču vina in žganja s cenami, ki jih bo določil minister za trgovino v sporazumu s finančnim ministrom. Stroški gredo v prvi vrsti v breme dohodkov, s katerimi razpolaga Prizad, v drugi vrsti pa na račun državne blagajne.
Čl, 2. Za izvrševanje intervencije bo finančno ministrstvo zagotovilo Prizadu potrebni obratni kaJ pital 50 milijonov dinarjev z državnim jamstvom.
Pomožni škof zagrebški dr. Lach
.. Zagreb, 1. marca. b. Po apostolski nunpiaturi v Belgfadu je prišla v Zagreb papeška bula o imenovanju novega pomožnega škofa v Zagrebu dr. Josipa L a c h a. Posvečen bo po veliki noči.
Odbor, ki bo nadzoroval cene
Belgrad, 1. marca. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je danes podpisal ukaz za ustanovitev odbora za nadzorstvo nad cenami. V ta odbor pridpjo: Stojanovič Gojko, pomočnik ministra za socialno politiko, dr. Dragomir Kosič, ravnatelj direkcije za organizacijo kmetijstva za prehrano, Avgust Pavletič, inšpektor, Ra-domir Popovič, svetnik notranjega ' ministrstva, Svelislav Mahodič, glavni tajnik trgovske zbornice v Belgradu, Dragoljub Miloševič, član predsedstva obrtniške zbornice v Belgradu, dr. Djoka čurčin, glavni tajnik centrale industrijskih korporacij, Djordje Davidovič. tajnik glavne zadružne zveze, Sima Kotur, gospodarski referent delavske zbornice, Miloš Štibler. predsednik Zveze nabavljalnih zadrug in kot njegov namestnik Jovan Živanič, upravnik zveze potrošniških zadrug. Po naredbi ministra dr. Andresa bo odbor takoj začel delovati. Prva seja je sklicana za ponedeljek ob 10 dopoldne. Prostori odbora bodo v novi palači pokojninskega sklada uradnikov narodne banke, vogal na Terazijah, v ulici kralja Aleksandra.
SZ3
Povsod zahtevajo isto:
v Komunistična stranka na Švedskem bo razpuščena
Stockholm, 1. marca. t. Kakor povsod drugod, tako so se tudi na Švedskem prepričali, kako je delovanje komunistične stranke škodljivo in nevarno za državo. To prepričanje je sedaj prodrlo tudi že v parlamentarne kroge in je sedaj desničarska parlamentarna skupina predložila v parlamentu predlog, da naj se prepove na Švedskem delovanje komunistični stranki in vsem njenim organizacijam.
Švedski listi pišejo zmerom bolj obširno o tem, kako nevarno postaja za vsako državo delovanje komunističnih strank. V teh strankah se zbirajo sedaj pravi izdajalci svoje domovine in zato je nujno potrebno, da se povsod prepreči komunistom vse njihovo delovanje.
Celo delavske strokovne zveze so poslale svojim odsekom in podružnicam okrožnice, v katerih . zahtevajo, da naj iz svojih vrst takoj izključijo vse komuniste aH pa prijatelje komunistov, še manj pa bi komunisti smeli biti v javnih službah, posebno pa ne bi smeli biti v učiteljskem ali profesorskem stanu, ne bi smeli biti v upravnih službah, pa tudi v občinskih službah ne I
Komunisti na Švedskem ne smejo biti v nobenih pomembnih službah; komunisti morajo na Švedskem kratkomaio izginiti.
Zato moramo upati, da bo predlog desničarske skupine sprejet in da bo komunistična stranka razpuščena. Pri tem pa ni treba omejevati političnih ali demokratskih svoboščin, toda te svoboščine ne smejo veljati za komuniste, ki so včlanjeni v Internacionali, ki je tam, kjer je na oblasti, vzpostavila najstrahotnejšo diktaturo brez vseh pravic. Komunistična stranka tudi ni nikakšna
nnrortnn ctranl/o »mnnlr cn elAn« ----— _
—	----...... ............ ..v, o.^j.o pvnviava med-
narodni internacionali. Ta stranka izrablja torej svoj položaj v dveh smereh: izrablja politične svoboščine na Švedskem za svoje javno delovanje,
s svojim tajnim delom pa vohuni v korist tuje države oziroma organizacije, ki ima v tuji državi svoj sedež. Zato so člani komunističnih strank sovražniki svoje domovine, vohuni, saboterji in izdajalci.
Na Švedskem iina komunistična stranka 20.000 članov, mladinska organizacija te stranke pa šteje 15.000 članov. To je sedaj po razpustu komunistične stranke v Franciji najmočnejša komunistična stranka v Evropi in je Stockholm postal središče komunistične propagande za zapadno Evropo.
V Stockholmu tiskajo sedaj ves komunistični propagandni material za vse države v Evropi. Kominterna se trudi, da bi vso Skandinavijo lahko izrabila za svoje delovanje po vsem svetu.
Pred napadom na Finsko so sovjetski oblastniki največ računali na izdajalsko delovanje finskih komunistov. Toda vesti teh komunistov so morale biti zelo pomanjkljive, ker bi sicer Sovjeti ne ustanavljali finske komunistične vlade, ki ino-ra že 4 mesece čakati na svoj pohod v Helsinki — v Moskvi.
Toda zavedati se moramo, da vse vojske in vse požrtvovalne čete branilcev domovine ne morejo ničesir proti izdajalskemu delovanju skupine, ki ruši domovino v notranjosti. Komunisti so taki izdajalci, ki se tudi pripravljajo, da ob prvi priliki opravijo to nalogo. Ce bi finski komunisti bili številnejši, tedaj bi Mannerheimova črta pomenila bore malo proti sovjetskim napadalcem Ia proti komunističnim izdajalcem lastnega naroda. Zato je švedsko javno mnenje sedaj prepričan«, da je najboljše sredstvo za utrditev narodne obrambe to, da se začne najhujša borba proti komunistom. Iz teh razlogov mora biti uničen komunizem na Švedskem. V vseh švedskih krogih se zato tudi širi silno nerazpoloženje proti komunistom.
i
Strahoviti boji pred Oiipurijem
Helsinki, 1. marca. Reuter. Bitka pri Viipu-riju se nadaljuje s strahovito silovitostjo. Sovjeti trdijo, da so njihove divizije prišle na 2 km pred mesto. Finci še naprej nudijo močan odpor na svojih novih postojankah. Včeraj sta dva sovjetska bombnika v višini 600 m letela nad Helsinkijem. Letali nista metali bomb, temveč sta očividno fotografirali posamezne mestne četrti.
Helsinki, 1. marca. Havas. V zvezi s sedanjimi boji je treba naglasiti sledeča dejstva: Predvsem je ostal sovjetski pritisk, vsaj kar se tiče rezultatov včerajšnjega dneva, v smeri proti Vii-puriju brez uspeha. Umik Fincev nikogar ne preseneča, ki je v zadnjem času spremljal operacije na Karelijski ožini. Bilo je jasno, da se mora položaj bojišča spremeniti. Vsi prejšnji položaji so bili v največjem redu izpraznjeni. Umik je bil izvršen v takem redu in tako nepričakovano, da so bile sovjetske čete presenečene. Sovjeti bodo gotovo še nekoliko dni govorili o »betoniranih topniških utrdbah«, ki so jih zavzeli (klasičen izraz sovjetskih sporočil, ki pa ničesar ne pomeni). Gotovo je netočno v sovjetskih poročilih, da so sovjetske čete zaplenile obilen materijah kajti ve se, da je bil umik izvršen redno in metodično. Kar se tiče sovjetskega napredovanja, je pričakovati, da bo trajalo še nekaj časa. toda samo tako daleč, kolikor bodo to Finci sklenili.
Finci se bodo umaknili na nove položaje, za katere se lahko reče, da so bolj utrjeni, kot prvotni, ki so bij i utr jeni šele pred 10 meseci. Zaradi tega se lahko opravičeno trdi, da finski odpor ni niti najmanj omajan. Fincem je treba samo še več ljudi in vojnega materiala za uspešen odpor.
Severovzhodno od Ladoškaga jezera so finske čete uničile več sovjetskih gnezd, v katerih se je nahajalo 40 dni 2.000 sovjetskih vojakov, ki so bili skoro popolnoma odrezani od ostalih sovjetskih čet. V toku včerajšnjega jasnega dneva je vojno letalstvo izkoristilo vreme. Sovjetska letala so izvršila več bombardiranj. V Savonli je bilo ubitih 10 oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Tudi v drugih krajih so bili mrtvi in ranjeni. Morala Fincev je ostala na višku ter ni pričakovati, da bi Finci sprejeli mir pod pogoji, ki za Finsko ne bi bili sprejemljivi.
Viipurijski mestni svet je zasedal v Helsinkih
Helsinki, 1. marca. . Havas. Viipurški mestni svet je imel danes svojo prvo sejo v letu 1940 v Helsinku. Skoraj vsi člani mestnega sveta so bili na seji. Župan je v svojem govoru poudaril, da je vsak Finec odločen braniti vsako ped svoje zemlje do poslednjega diha.
Ob 11. uri je bilo dano znamenje, da se bližajo tuja letala. Ob 13.30 je bil dan znak, da ni več nobene nevarnosti.
Tri in polurni razgovor Sovražnosti naj se ustavijo
Helsinki, 1. marca. t. Havas. Dopisnik lista »Nusi Suomi« iz Rige je izvedel iz Moskve podrobnosti o razgovoru med ameriškim veleposlanikom Steinhardtom in Molotovim.
Dopisnik poroča, da je njun razgovor trajal tri in pol ure. Ameriški veleposlanik se je trudil.
da bi dosegel, da bi se ustavile sovražnosti med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Sovražnosti pa bi se naj ustavile na podlagi takih pogojev, da bi jih lahko sprejela tudi Finska.
Ameriški veleposlanik je Molotovu pojasnil ozadje potovanja Sumnerja Wellesa po Evropi. Dopisnik dodaja, da se ameriški veleposlanik Steinhardt in nemški veleposlanik Schulenburg trudita, da bi se nehale sovražnosti na finskem bojišču.
Stockholm, 1. marca. AA. Tidningarnas Tele-grambiro: Veliki švedski list »Svenski Dagbladet« razpravlja v današnjem uvodniku o možnosti posredovanja v sovjetsko-finski vojni. Člankar meni, da se sme verovati, da bi Nemčija pozdravila končanje tega spopada in obenem zastopa mnenje, da niso neutemeljeni glasovi, da je že v začetku tega leta Nemčija neslužbeno preiskovala možnost za kompromis. Kar se tiče današnjih izgledov za ta kompromis, pravi pisec članka, da se ne dajo povedati točni zaključki o stališču Sovjetske Rusije, vendar le ni zgolj slučaj, da je moskovska polslužbena agencija posebno nagla-sila, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel ameriškega veleposlanika in z njim dolgo razpravljal.
Članek pravi dalje, da je nekaj gotovega, pa naj bo kakorkoli, namreč, da Finska v nobenem primeru ne bo pristala na mir pod pogoji, ki bi jo nekega dne mogli oropati varnosti in svobode, za katero je dosedaj storila tolike žrtve. Dalje pravi člankar, da ni treba precenjevati prijateljskega vedenja Švedske do Finske, niti dosedanje dejanske švedske pomoči za Finsko. Ni treba izgubiti izpred oči določeno resno stvarnost. Treba je na svoj način delati, da bi pridobili čim več švedskih prostovoljcev za Finsko. Vsaka tuja pomoč za Finsko pomeni obenem koristen opomin za Moskvo.
>Dagens Nyheter< poudarja bilanco prvega trimesečja sovjetsko-finske vojne in meni, da rdeča armada v teh treh mesecih ni dosegla kakih posebnih uspehov, medtem ko po drugi strani vsaka tuja pomoč ojačuje Finsko moralno in gmotno.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 1. marca. AA. (Havas.) V današnjem sporočilu finskega vrhovnega poveljstva stoji, da
V enem tednu tretjič nad Berlinom:
Angleška letala so zopet križarila nad Nemčijo
London, 1. marca. t. Havas: Angleško letalskq ministrstvo je danes zjutraj objavilo uradno poročilo, ki je precej obsežno.
V tem poročilu naznanja ministrstvo, da so angleška vojna letala v noči med 29. februarjem in 1. marcem zopet letela nad Berlinom. Poročilo poudarja, da so bila angleška letala v tem tednu sedaj že tretjič nad Berlinom.
Ostala angleška letala so opravila številne iz-vidniške polete nad severozapadno Nemčijo. Nekateri letalci so bili celo tako drzni, da so pole-
To je zaveden narod
Pariški »Matin« od 20. t. m. objavlja pismo finske akademičarke, velike prijateljice Francije, ki se je, kakor hitro so Sovjeti napadli njeno domovino, vrnila na Finsko, kjer služi kot bolniška strežnica. Med drugim piše uredniku »Matina« sledeče:
»Pišem vam po treh tednih, odkar sem doma. Srečna sem, da zopet diham domači zrak. Tukaj je vse resno, redkobesedno in trdo. Vse dela. To je zame.
Vemo, da lahko izgubimo vse, razen časti. Vemo tudi, če bi nas ves civiliziran svet, ki toliko govori o potrebi, da se nam pomaga, pustil umreti, da bi to bila manj strašna usoda, kakor če bi ževil dalje pod režimom, katerega ne bi mogli spoštovati, ampak samo zaničevati.
Zato ni nobenega drugega vprašanja za nas, kakor da izpolnjujemo svojo dolžnost do konca, naj bo tak ali drugačen. Sicer pa imamo brezmejno zaupanje v Boga. Ali ni že to čudež, da naši vojaki vztrajajo? Ali ne veste, da je eden proti 30? Čudež je tudi, kako vzdrži naše civilno prebivalstvo, saj nas sovražnik neprestano bombardira iz zraka. Toda naj se zgodi karkoli, finski narod ne bo propadel in bo prestal vse, tisti pa, ki bomo padli, bomo srečni še v večnosti v zavesti, da smo k temu Seliko doprinesli s svojimi žrtvami. Zato nič ne razmišljamo in smo pozabili na malenkostne radosti in bolečine in skrbi, ki so se nam nekdaj zdele tako važne. To je ozračje, v katerem človek v resnici postane velik. Nobena stvar nima danes več nobene važnosti, kakor ta, da vsak stori svojo dolžnost.*
teli nad nekatera nemška baltska pristanišča in tako je bilo več angleških letal nad Kielom.
Več letal je letalo tudi nad utrjenim nemškim otokom Helgolandom.
Prav tako pa so angleška letala opravila tudi več patrolnih poletov nad samim zapadnim bojiščem. Letala so dolgo krožila nad sovražnim ozemljem tik za bojiščem.
Vsa ta poročila pa še zmerom ne omenjajo, da bi bila angleška letala prešla kjerkoli v kakšno borbeno delavnost. Lahko bi se torej reklo, da opravljajo angleški letalci nekakšne letalske vaje nad nemškim ozemljem. To se da mogoče razlagati samo na ta način, da sedaj vstopajo v angleške letalske vrste prvi kanadski letalci, ki so pred kratkim prišli v Anglijo. Prišlo jih je tokrat sicer šele samo 300, vendar pa jih morajo »privaditi« na evropske razdalje in širine.
Kako je bilo nad Berlinom
London, 1. marca. t. Reuter: Danes zjutraj so angleška letala zopet poletela nad Nemčijo in opravila polete, ki so bili najobsežnejši od začetka sedanje vojne. Letala so opravila predvsem celo vrsto izvidniških poletov.
Tega poleta so se udeležila številna letala in nikjer niso naletela na nobeno sovražno letalo. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja letališča. Letala so letela nad Nemčijo od 6 do 10 ur. Ponoči so bila angleška letala tudi nad Berlinom in je bil to tretji obisk angleških letal nad Berlinom v štirih dneh.
Letalci so lahko prav točno ugotovili važno železniško križišče, ki je 17 milj južno od Berlina. Prav tako so posneli vse železniške proge in kanale. Nad križiščem je letalec spustil tri padala z aparati in točno ugotovil vse, kar je važnega na tej postojanki. Nato je letalec nadaljeval polet proti Berlinu. Številni žarometi so ga začeli obsvetlje-vati, ko se je bližal Berlinu: Nikjer pa ni opazil sovražnega letala. Tudi protiletalski topovi ga niso začeli obstreljevati. Ko je opravil svojo nalogo, se je letalec vrnil na svoje letališče. Ko se je vračal, je skoraj dve uri letel v višini, kjer je temperatura znašala 25 stopinj pod ničlo.
Vodja fašistične mladine v Hamburgu
Hamburg, 1. marca. AA. (DNB.) V občinski palači je bil prirejen sprejem na čast šefa Štaba fašistične mladine polkovnika Bodinija, ki se se-
/1«! »»»»trli i» TI o m l-iii Hrtu Rr»<l! n I i o in nriormin fMV. vi<ij iiiuui v iiuimjui ^u, m/uui»jw j v- j>l mi «nu j'«
zdravil župan Krogman. ki je izrazil upanje, da bo ta obisk prispeval k poglobitvi prijateljskih odnošajev med mladino obeh narodov,
Bojišče na Karelijski ožini. Močna črta pomeni prvotno linijo Fincev. Črtkana črta pa nakazuje približnostne finske položaje po tritedenski sovjetski ofen-zivL
je sovražnik nadaljeval s svojimi napadi na Karelijski ožini. Najhujši napadi so bili vzhodno od Viipurija provti Nuore, Peronjoki in Ilanjoki. Finske čete so vse te napade odbile in prizadele sovražniku težke izgube. Uničenih je bilo več tankov. Na ostalih bojiščih je bilo v glavnem samo nekaj topniškega streljanja.
Potemkin - odstavljen
Moskva, 1. marca. t. Havas: Potemkin je bil odstavljen kot pomočnik komisarja za zunanje zadeve in imenovan za komisarja za ljudsko pro-sveto.
London, 1. marca. AA. Reuter: Po vesteh iz Moskve je pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin odšel s svojega mesta. Prevzel je mesto komisarja za prosveto.
Moskva, 1. marca. AA. DNB: Uradno sporočajo, da je bil pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin postavljen za prosvetnega komisarja. Dosedanji prosvetni komisar Tjurkin, ki je bil na svojem mestu 2 in pol leti je bil razvezan te dolžnosti na lastno prošnjo. Potemkim je prebil skoraj tri leta na mestu prvega pomočnika komisarja za zunanje zadeve pri Litvinovu in Molotovu. Že 15 let se nahaja v službi sovjetske diplomacije. Bil je že poslanik v Grčiji, veleposlanik v Rimu in več let v Parizu. Marca 1939 je prišel v osrednji odbor stranke,
Sven Hedin pri Hitlerju
Curih. 1. marca. AA. (Havas.) Švedski raziskovalec Sven Hedin je prispel v Berlin. V skandinavskih krogih v Berlinu se govori, da bi Sven Hedin lahko obiskal v toku sedanjega bivanja v Berlinu vodjo Nemčije. Hitlerja. Hedin ie znan zaradi svojih simpatij za Nemčijo.
Moderne angleške torpedovke
London, i. marca. A A. Havas: Britanska vojna mornarica razpolaga od nedavnega z nenavadno hitrimi torpedovkami, ki so zelo dobro oborožene in nenavadno gibčne. Dosedaj so te enote izvedle mnogo pomembnih podvigov. Značilnosti teh minijatur-nih oklopnih križark, ki so jih dosedaj držali v tajnosti, 60 sedaj objavljene. Torpedovke imajo samo 20 m dolžine in so oskrbljene z motorji za 1500 konjskih sil. Te torpedovke morejo tudi na razburkanem morju doseči izredno brzino 90 km na uro. Če jih gledamo od daleč, ko razvijajo polno brzino, izgledajo kot najmodernejši motorni čolni za dirke. Prednji del moli nad valove, zadnji del pa popolnoma izgine pod oblakom pene. Iz bližine daje vtis majhne,
m
PHKNOMEN PUCH
Bianchi
MOTORJI IN KOLESA
■	i?'M'
TAVČARJEVA 7 TELEFON 2687
toda nenavadno gibčne trdnjave. Opremljene so z vsemi potrebnimi orožji za borbo proti letalom in podmornicam. Te male angleške torpedovke pa imajo tudi več strojnih pušk, cevi za lansiranje torpedov in mnogo podmorskih bomb. Pomorski inženirji so izvedli veliko delo, ko se jim je posrečilo tako majhne ladje preskrbeti s tako močnim orožjem. S svojimi motorji morejo samo v nekaj 6eJtundah doseči hitrost od 20 na 80 km. Ta brzina je njihova najboljša zaščita, ker lahko napadajo, pa jih nihče ne more napasti ne z morja ne iz zraka. Posadka teh torpedovk je sestavljena iz mladeničev, ki 60 bili prej posebej zdravniško pregledani, kakor so pregledani člani posadk za podmornice. Potrebna je izredna sposobnost pri takih strašnih enotah, ki noč in dan patruljirajo na odprtem morju okrog britanskega otočja.
Francozi so z razumevanjem sprejeli vse omejitve
Pariz, 1. marca. (Havas.) Ves francoski tisk ugodno sprejema nove gospodarske ukrepe, ki jih je izdala francoska vlada. Prav tako so časopisi ugodno sprejeli radijski govor finančnega ministra Paula Reynauda. Politični uredniki pariških Ti-stov odobravajo novi vojno-gospodarski načrt, ker predstavlja voljo, da se vzdrži v borbi do zmage.
»Figaro« pravi, da noben Francoz ne bo začuden na odredbami, ki so bile izdane, še manj pa jih bo obžaloval, čeprav bi mu prinesle težke žrtve. Tisto, kar pa lahko začudi, pravi list, jo prav dejstvo prihrankov pri francoskih rezervah. Ti varnostni ukrepi, ki so tako nujno potrebni, niso bili izdani takoj v začetku vojne v polnem obsegu. Kadar je potrebno, se znajo Francozi odpovedati vsem dobrinam. Francozi zelo dobro vedo, da tisti, kdor želi kaj doseči, mora varovati svojega konja. Izkustvo je naučilo Francoze, da obstoji v enaki meri gospodarska in finančna fronta, kakor pač obstoji vojaška fronta in da se je treba krepko držati na vseli bojiščih istočasno, če želimo doseči zmago. Treba se je močneje in delj držati kakor sovražnik. Paul Reynaud ni imel mnogo napora, da je prepričal svoje poslušalce, da zahteva vojno stanje od naroda več proizvodnje in manj potrošnje. Govor Reynauda je bil enostaven in odkrit. Zadosti je obrniti se na Francoze s takimi besedami, apelirati neposredno na njihov zdrav razum, poudarili njihovo patriotsko dolžnost in nato se dobi od Francozov vse, kar se želi. Francija ima samo eno voljo, da bi naredila konec napadom in grožnjam, ki se od časa do časa pojavljajo v Evropi. Na koncu pravi list, da ho sovražna propaganda začela kar brez glave jokati
nad usodo »ubogih Francozov«, ki morajo trpeti nove omejitve zaradi Angležev.
»Petit Journal« kaže isto odločnost in voljo, da se zmaga na gospodarskem polju. List pravi, da v tistem, kar je bilo napovedano, ni nič takega, kar ne bi bilo v skladu s potrebami države, ki se nahaja v vojnem stanju. Vse je logično in vse se je dalo videti vnaprej. List pravi, da je treba obžalovati, da te uredbe niso bile izdane že takoj v začetku sovražnosti. Država je pripravljena na vse žrtve. Besedila veljajo več kakor govori in uveljavljenje uredb velja več kakor njihovo napovedovanje.
»Matin« posveča svoj uvodnik odločni politiki Paula Reynauda. »Oeuvre« pravi v uvodniku, da zahteva francoska vlada disciplino in sprejetje njenih ukrepov, kakor je podobno zahtevala od svojih državljanov britanska vlada. Kako bomo mi živeli in z nami vred naši otroci, to je odvisno od izida sedanje borbe. Mi bomo jedli manj mesa kakor naši vojaki, toda naši vojaki jedo svoje obroke pogosto mrzle. Mi bomo jedli črn kruh, toda naši vojaki so ga pozimi jedli včasih tudi zmrznjenega. Treba bo naše navade nekoliko spremeniti. Toda to je še daleč od tega, da bi bilo težko.
»Petit Parisien« pravi, da gospodarske mobilizacije ni mogoče smatrati za znak končne orientacije proti avtarkičnemu sistemu in Francija ostane zvesta vojnim ciljem, ki sta jih začrtala Chamberlain in Daladier. Zato ostane tudi zvesta ideji splošne gospodarske 6vobode.
Kako bo sprejet norveški protest v Berlinu
Berlin, 1. marca AA DNB. Nekateri tukajšnji politični krogi kritizirajo z več 6tališč izjavo, ki jo je včeraj podal v norveškem parlamentu zunanji minister Koht. Med drugim ne kažejo v teh krogih mnogo razumevanja za sporočilo Kohta, da je treba pričakovati skupni korak skandinavskih držav v obeh vojskujočih se taborih, od katerih bodo zahtevale, naj narede konec nezakoniti vojni z minami. V nemških političnih krogih p« pravijo, da so predpisi med-narodno-pomorskega vojnega prava o polaganju min popolnoma jasni in nedvoumni za tistega, ki te odredbe pozna. Vsakdo mora uvideti, da bi bil vsak korak ori vladi rajha zaradi nekega vojskovanja z minami neuoravičen, ker je bilo z nemškega mero-dajnega mesta že večkrat v vseh podrobnostih jasno obrazloženo, da izvaja Nemčija svojo akcijo z minami v pojx)!nem soglasju s predpisi mednarodnega prava. Dalje v Berlinu zamerjajo Kohtu, da je naslovil na Nemčijo apel, naj neha s takim načinom
70mnn.t. «rann«.L.	1_ 1 r
--..»1I.V..U..U u-,.« .	j.iil uuidb*
no6t v severnih, pretežno vedro pa v južnih krajih. Na severni polovici bo verjetno dež. Temperatura brez znatne spremembe.
vojskovanja, s potapljanjem ladij s podmornicami in bombami z letal.
S tem svojim apelom zahteva Koht od Nemčije, da se odreče pravno dopuščenih sredstev za obrambo proti britanski blokadi, ki je po načinu svoje izvedbe v nasprotju z mednarodnim pra»om. Na tako čudno zahtevo, ki je postavljena Nemč:«. kažejo tudi besede Kohta, da britanski način pobijanja vojnega tihotapstva sicer ni po volji Norveški in da je v nasprotju z mednarodmm pravom, vendar pa ti postopki Velike Britanije ne dajejo pravice Nemčiji, da potaplja norveške ladje. V Berlinu pravijo, da te besede docela kažejo na popolno nerazumevanje položaja. Če pravijo nevtralne države, da ne žele ali pa, da se ne upajo vstati proti postopanju enega tabora, ki ga smatrajo za protipravno in škodljivo za lastno državo, ali morejo potem zahtevati od druge vojskujoče »e države, da mirno dopušča te postofike in da se pred njimi ne brani. V nemških političnih
L.—u ------:j_____.• ______j.s9...u ....
»iuj{ui pia.ljv, ua uiuidiu * ne, naliiiii ui.ninu upu-
števati, kako bo v vojskujočih se državah odjeknilo to ocenjevanje vojnih postopkov in pojavov z dvojnim merilom.

Potrošnja obleke in obutve v naših delavskih in nameščenskih rodbinah
V reviji »Tehnika in gospodarstvo« je gosp. Uratnik priobčil študijo o gosjx>darstvih delavskih m nameščenskih družin V Sloveniji. Iz te študije posnemamo nekaj izvajanj glede potrošnje obleke in obutve v teh družinah v primeri z njihovimi celokupnimi dohodki. Ker so piscu te študije služili kot podlaga za izračunavanje potrošnje na obleki in obutvi v delavskih in nameščenskih družinah podatki izpred vojne, cene so se pa v zadnjem času prav pri teh predmetih znatno dvignile, bo sedaj ta slika najbrž nekoliko spremenjena, vendar nam kljub temu daje poučno sliko o uporabi dohodka v naših družinah.
Obleka in obutev se trošita v daljših razdobjih. Zato je težko dobiti zanesljivo sliko o tem, koliko obleke in obutve naše delavske in name-ščenske družine v letnem povprečju dokupijo.
Dunajska delavska zbornica je ugotovila pri svoji statistiki potrošnje, ki jo je izvršila v 1. 1928, da je odpadlo na obleko in obutev od 8.10% pa do 14.15% celokupnih dohodkov. V naši državi imamo tudi nekaj privatnih raziskovanj na tem polju. Tako je Tadičeva anketa pokazala, da znaša odstotek dohodka, ki odpade na izdatke za obleko in obutev, med 4.8% in 12%. Tadič je računal te odstotke za družine s povprečnim letnim zaslužkom od 7500 din pa do 55.500 din. Na posamezne skupine odpadejo sledeči odstotki kot izdatki za obleko in obutev pri povprečnem^ letnem zaslužku:
7.500 din	4.8%
12.000 „	7.5%
14.500 „	11.8%
23.500 „	11.7%
55.500 „	12.0%
Težave v trgovini z Italijo
Naš uvoz iz Italije je navezan na vedno večje težave. Te težave so že tolike, da je bil z naše strani, kot smo že poročali, stavljen predlog za ukinitev klirinškega plačilnega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Na vsak način bo to vprašanje predmet razgovora jugoslovansko - italijanskega stalnega odbora, ki bo najbrž zasedal konec tekočega meseca v Rimu.
Težave niso samo pri nakupovanju in uvozu bombažnega prediva in ostalih bombažnih produktov iz Italije. Italijanski izvozniki zahtevajo sedaj ludi za laneno predivo, ki smo ga mi do sedaj uvažali iz Nemčije, pa ga Nemčija zaradi vojne več ne izvaža, za 80% višje cene kot pa so na svetovnem trgu. Isti je slučaj z gumijem. Tako zahtevajo italijanski izvozniki za nekatere vrste gumija 150 din za kg, dočim je cena takega gumija na angleškem trgu 40 din za kg, kar pomeni, da zahteva Italija za 275% višjo ceno kot pa znaša svetovna cena.
Poleg tega postavljajo italijanski izvozniki pri nokaterih dobavah v našo državo kot pogoj, da je dol blaga plačan V kliringu, drugi del pa v'prostih devizah. Naši uvozniki bombažnega prediva so pričeli stomirati zaključke, ki so jih napravili pred 1. septembrom, ker jim ne konvenirajo cene, ki so jih zahtevali Italijani.
Iz navedenih razlogov je potrebno, da podvza-menio pri nas čimprej ukrepe, da bi izločili vse težave, ki nastajajo pri uvozu blaga iz Italije, ker je nevarnost, da bo prišlo, če te težave ostanejo, do zastoja našega izvoza v Italijo.
Pred vpeljavo izvoznih carin
»Trgovinski glasnik« prinaša pod gornjim naslovom sledečo vest:
»V zadnjih dneh proučujejo naši merodajni krogi vprašanje ponovne vpeljave carine na večino naših izvoznih predmetov. To vrsto carine smo imeli do 1. 1923, ko je bila za večino izvoznih predmetov ukinjena, dočim je ostala v veljavi za omejeno število artiklov.
Izvozna carina je bila leta 1923 za večino naših izvoznih artiklov ukinjena vsled stabilizacije gospodarskih razmer na svetu in vsled vedno večje konkurence, na katero so naleteli naši proizvodi na svetovnem trgu.
Danes, ko je vsled vojne v Evropi zopet nastal na svetu gospodarski nered in z ozirom na položaj, ki ga mi zavzemamo proti bojujočim se državam, je nastalo večje povpraševanje po naših proizvodih in sirovinah. Zato so kompetent-ni gospodarski činitelji mnenja, da je prišel primeren trenutek, da zopet vpeljemo izvozne carine.
Vpeljava izvoznih carin je danes po mnenju merodajnih krogov toliko boli upravičena, ker ta obremenitev ne bi v nobenem primeru neugodno vplivala na naš izvoz. Kar pa tiče višine obremenitve, trdijo, da bi bila minimalna, da pa bi z ozirom na obseg izvoza, dala zadosten finančni efekt, ki bi jo opravičeval.«
Prinašamo gornjo vest po belgrajskem listu, ker bo naše izvoznike gotovo zanimala.
Povišanje cen bencinske mešanice. Minister financ je odobril sklep odbora za kontrolo in reguliranje prodajnih cen bencinske mešanice z alkoholom, s katerim se cena bencinske mešanice zviša za 0.20 din pri litru. To povišanje je stopilo v veljavo s 1. t. m., pa bo v bodoče bencinska mešanica stala din 0.00 oziroma din 0.85 in 6.96 za liter.
Avtomobilisti k uredbi o omejitvi prodaje tekočih goriv
Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je prejel k svoji kalkulaciji o rentabilnosti prodaje bencinsko mešanice še kalkulacijo rentabilnosti vožnje z avtomobilom prizadetega avtomobilista — trgovskega potnika — po izidu naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočih goriv. Evo kalkulacije:
Trgovski potnik, ki v svojem poklicu nujno f>otrebuje avtomobil, ima mali avtomobil znamke »Ford«, tipa »Ajfel«. Po naredbi št. 3 bo prejel z nakaznico 5 litrov bencina na teden, kar znese 20 litrov na mesec, odnosno 200 litrov za še preostalih 10 mesecev v letu 1940. S temi 200 litri bencina lahko prevozi vsega skupaj 2000 km naj obišče tolikokrat svoje odjemalce, da bo lahko preživljal sebe in svojo družino. Vsakomur je jasno, da je to mnogo premajhna količina bencina in mnogo premajhna kilometrina, ter da ie s tem življenjski obstoj trgovskega potnika in njegove družine v nevarnosti.
To pa ni vse. Človek bi v naglici mislil, da vožnja z avtomobilom ni samo praktična in ugod-
na,
,.,orv„x ti a ia tur)! cenena- Ko se na malo
preračunajo stroški, ki so v neposredni zvezi z
V splošnem nam pokažejo gornje številke tendenco, da čim večji je dohodek družine, tem več znašajo njeni izdatki za obleko in obutev.
Zagrebški statistik dr. Artur Benko, ki se tudi bavi s statistiko jx>trošnje, je izračunal, da porabi štiričlanska družina z mesečnim družinskim zaslužkom 1789 din za manulakturo 396 din na mesec ali 4750 din na leto. Po tem računu bi taka družina trošila za oblačilne potrebščine 22% celokupnih dohodkov. Ta številka pa je za povprečje očividno previsoka in je lahko točna le v kakem posebnem primeru. Dr. Benko je vzel za jx>dlago svojega računa obleko in obutev preveč dobre kakovosti in predrago. Ako za tisto množino obleke in obutve, ki jo jemlje v poštev dr. Benko, vzamemo slabše kakovosti, s čimer se vsaj za delavske družine bolj približamo resničnosti, pridemo do letnega izdatka za družino v znesku 1176 din, kar bi znašalo pri družinskem zaslužku 12.000 din 9.8%.
Teža moške obleke, ki jo je dr. Benko vzel kot podlago svojega računa, znaša 4.90 kg, za žensko pa 4 kg. Cenijo, da je znašala potrošnja bombaževih in volnenih surovin pred švetovno vojno v Sloveniji 4.27 kg na osebo. Tudi sedaj ne bo potrošnja tekstilnih surovin na osebo in leto v Jugoslaviji jx> količini zaostajala za količino, ki je bila pri nas pred vojno. Ako pri količini, s katero računa dr. Benko, vzamemo, da se obrabi na leto polovico zimske in polovico letne obleke, bi znižali povprečno količino na 4.2 kg. Slabše plačane delavske družine si ne morejo nabaviti niti toliko novega perila, kakor računa dr. Benko, večkrat so tudi brez zimske suknje, s katero on računa.
Tako jjostaja fKitrošnja manufakture v iznosu 8 do 10% dohodkov za naše razmere verjetna. Iz tega sledi, da izda delavska ali nameščenska družina pri nas nekako desetino svojih dohodkov za obleko in obutev.
avtomobilsko vožnjo, vidimo, da temu ni tako.
Po novem stanju, ki ga je ustvarila uredba št. 3, ima jx>tnik tele izdatke za svoj avtomobil:
Din
garažnina mesečno din 200, letno .... 2.400 razne takse: mestna, banovinska, državna,
cestna pristojbina na pnevmatiko, skupaj 1.990 letna zavarovalnina za opisani voz . . . 3.440 200 litrov bencina (K) ceni 6.00 liter . . . 1.320 4 kratno menjanje olja tekom leta (olje se mora menjati, četudi avtomobil ne vozi, ker se sicer nabere voda med oljem) sku
paj 16 kg........... 512
najmanjša obraba pnevmatik za eno leto . 1.800 Skupni izdatki za 2000 km vožnje Din 11.462
Avtomobilista stane torej 1 km vožnje preko din 6, ker moramo upoštevati še uporabo avtomobila. Vožnja trgovskega potnika z lastnim avtomobilom je torej mnogo dražja, kakor če bi si najel najdražji avtotaksi; to je sicer praktično nemogoče, ker tudi avtoizvoščki nimajo dovoljne količine na razpolago. Popolnoma druga pa je rentabilnost v primeru, če lahko trgovski potnik prevozi letno 15.000 km. Tedaj je tudi vožnja s privatnim avtomobilom rentabilna, ker stane 1 km vožnje pri istem ključu kalkulacije le din 1.50,
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je z na-redbo št. 3 privatni avtomobilizem globoko prizadet, deloma pa uničen.	*
Zato je popolnoma upravičena in razumljiva kritika te naredbe ter je nujno potrebna takojšnja revizija.
Uvedba bencinskih kart in naša industrija
Ob priliki razdelitve bencinskih kart se je pojavilo precejšnje nezadovoljstvo, zlasti pri onih1 industrijskih podjetjih, ki imajo organizirano svojo prodajo po večjem številu trgovskih potnikov. Upravičeno nezadovoljstvo pa se je pojavilo tudi med lastniki tovornih avtomobilov, katerim so se dodelile povsem nezadostne količine. Zveza indu-strijcev za dravsko banovino je na te nedostatke opozorila pristojna mesta v Belgradu ter zahtevala, da se stvar nujno in pravilno uredi. Kakor znano, je kategorizacijo lastnikov motornih vozil, ki je merodajna za količino bencinske mešanice, ki se odredi za posamezno vozilo, to pot izvedla Uprava državnih monopolov. Lastniki motornih vozil so morali že meseca decembra lanskega leta vložiti tozadevne prijave s točnimi podatki. Pričakovalo se je, da se bodo bencinske karte izdale že meseca januarja, pa se je stvar vedno znova zavlačevala, češ da se morajo podatki, katere so predložili lastniki motornih vozil, proveriti in podrobno proučiti. Pri vsem tem pa izgleda, da se je to delo izvršilo prilično površno. Ugotovljeni so slučaji, ko so se za povsem enake vrste avtomobilov dodelile različne količine bencina. Med interesenti je tudi razširjeno prepričanje, da se ni v vseh upravnih področjih države uporabila enaka mera. Skrajni čas bi bil, da se kategoriziranje lastnikov motornih vozil zaradi dodelitve bencinske mešanice izroči banskim upravam, kakor je to končno predvideno tudi v Uredbi. Težkoče glede preskrbe naše države s tekočim gorivom prav gotovo niso tolikšne, da bi se morala uporaba bencina v poslovne, t. j. v produktivne svrlie, v takšni meri omejiti, kakor je to storila Uprava državnih monopolov. Zahteva naših gospodarskih krogov je, da se vsaki banovini pravično dodeli odgovarjajoča količina tekočega goriva, razdelitev na lastnike motornih vozil pa da se prepusti banski oblasti.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
_Ogl reg S br. 30474/35._
Znižane carine na pluge. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 15. zakonskega predloga o splošni carinski tarifi odredil, da se na blago iz tar. št. 552 uvozne carinske tarife zniža maksimalna in minimalna carina. Ta točka se zdaj glasi: Št. tar. 552 (plugi in njihovi deli: 1. plugi 20 din, carine, minimalna postavka 10 din; 2. deli plugov maksimalna postavka 20 din, minimalna 5 din).
Nakup bencinske mešanice, ki se rabi v industriji in v obrti kot pomožno sredstvo. Po čl. 8. na-
Goreča hiša, ki je vanjo zadela nemška granata na zahodnem bojišču.
redbe 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva za potrebe obrtniških delavnic in glasom razpisa uprave državnih monopolov z dne 24. 2. 1940, M. br. 7130 tudi za industrijske namene, bo izdajala dovoljenja za nakup, kolikor se porablja navedeno gorivo kot pomožno sredstvo, Uprava državnih monopolov zbornicam za trgovino, obrt in industrijo, vsako za njeno področje. Dovoljenja se bodo izdajala na količine, potrebne za trimesečno porabo s tem, da se odobrena količina more vzeti v 3 enakih delih. Odobrene količine bodo razdeljevale zbornice same. Da bo mogla določiti, kako količino te mešanice naj zahteva od Uprave državnih monopolov, poziva Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse obrtnike in industrijalce na svojem področju, da ji najkasneje v treh dneh prijavijo, koliko bencinske mešanice rabijo v svojih obratih kot pomožno sredstvo. V prijavah naj proces, v katerem rabijo bencinsko mešanico, na kratko popišejo. Poleg tega naj pošljejo tabelarične podatke o nazivu obrta, imenu in priimku lastnika obrta o potrošnji mešanice bencina v prošlem letu in posebej za leto 1940.
Borze
Dne 1. marca 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 15.12 milij. din, na belgrajski pa 7.15 milij. din. — Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 111.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.915, London 17.495, Ne\vyork 446, Bruselj 75.25, Milan 22.52, Amsterdam 236.90, Berlin 178.80, Stockholm 106.15, Oslo 101.325, Kopenhagen 80.10, Sofija 5.50 pon., Budimpešta 79.5 pon., Atene 3.30 pon., Carigrad 3.55 pon., Bukarešta 3.40 pon., Helsingfors 7.00 nom., Buenos Aires 104.125.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt.......173.50- 176.70
Pariz 100 frankov............98.05— 100.35
Newyork 100 dolarjev ....	4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold............2350.00—2388.00
Bruselj 100 belg............746.25-'758.25
Ljubljana — Svobodno tržišfe:
London 1 funt.......214.32- 217.52
Pariz 100 frankov......121.18— 123.48
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00 -5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1228.18-1238.18
Amsterdam 100 gold...... 2902.40—2940.40
Bruselj 100 belg...... 921.65- 933.65
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka........ 14.70-14.90
Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni.......... 30.91-31.61
Belgrad — Zasebni kliring:
Grški boni.......... 31.40-32.10
Vrednostni papirji Vojna Skoda;
v Ljubljani 430—432 v Zagrebu 428—432 v Belgradu 431—432
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 do 99.50, agrarji 52— 53, vojna škoda promptna 430 do 432, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 72 do 73, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo poso^ jilo 89—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 96—99. — Delnice: Narodna banka 7600 -7800, Trboveljska 240-247.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 den, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 428—432, šumske 68 den, begluške obveznice 78 bi., 4% sev. agrarji 50—52, 8% Blerovo posojilo 98 den, 7% Blerovo posojilo 90 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den, 7% stab. posojilo 96 den. — Delnice: Narodna banka 7600 den, Priv. agrarna banka 198 den, Trboveljska 243—245, Gutmann 55 den, Sladk. tov. Osijek 165—180, Osij. livarna 165 bi., Isis 32 do 50, Oceania 600 den, Jadr. plovba 500 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99 do 100 (99.50), agrarji 53 den, vojna škoda promptna 431-432 (431), begluške obveznice 77.50—78, dalm. agrarji 71.25—71.50 (71.30), 8% Blerovo posojilo 98 den, 7% Blerovo posojilo 90.25 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 den, 7% stab. posojilo 98 den, šumske 69.50—70.50. — Delnice: Narodna banka 7800-7900, Priv. agrarna banka 208—210
Žitni trg
Novi Sad in Sombor. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Ptuj, 28. febr. 1940. Prignano: Svinj 117, prascev 125. Skupaj 242 komadov. Prodano: >6 komadov. — Prasci od b—12 tednov stari 80—180 din komad, pršutarji 7—8 di nkomad, debele svinje 8.25—8.75 din kg, plemenske svinje 5.50—6.75 din kg.
^adftell" - tehnični strokovni list
ti
»Vaditelj« — telinično-strokovno glasilo ZFO. Izšla je prva številka tehnično-strokovnega glasila ZFO »Vaditelj«, ki prinaša na 16 straneh večjega formata mnogo telovadne in športne tvarine, ki jo rabijo posamezne edinice ZFO. ZFO, ki je odmerila v svojem obširnem programu zelo važno mesto telesni vzgoji, jo napravila s tem tehničnim glasilom velik korak naprej. Četudi bo to prepo-trebno glasilo izhajalo zaenkrat na vsake dva meseca, dobijo v njem naše edinice vse, kar rabijo za telovadlv) in šport. Že prva številka je tako bogata in ima toliko tehničnih stvari, da noben odsek brez pomoči tega glasila ne bo mogel delovati na telovadnem in športnem polju.
Vsebina prve številke je naslednja: Najprej utemeljuje v uvodni besedi prof. M. Dobovšek potrebo tega tehničnega glasila, pojasni njegov namen in pomen ter v kratkih obrisih naznači, kaj bodo vse dobili v njem naši načelniki in vaditelji. Dr. Slane Grapar nam v članku »Higiena v telovadnicah« pove, kakšne ne smejo in kakšne morajo biti telovadnice.
Najvažnejše poglavje pa tvori naslednji članek »Naša telovadna ura«, ki jo je izdelal tehnični odsek ZFO. Tu namreč dobe načelniki in vaditelji popolno tvarino za osem telovadnih ur, odnosno osem telovadnih večerov, in sicer za člane, mladce in naraščaj. Vsi ti telovadni večeri so tako obdelani, da bo vsak načelnik dobil potrebno tvarino za vse svoje telovadce, oziroma šjjortnike, tako za začetnike kakor za izvežbane člane. To poglavje je bilo zelo potrebno, kajti naši odseki, zlasti novo ustanovljeni si niso znali pomagati pri telovadnih večerih. S to tvarino, ki bo stalno izhajala v »Vaditelju«, se je spopolnila ena največjih verzeli na telovadnem polju ZFO.
Ivo Kermavner obravnava orodno telovadijo, metodiko in izrazoslovje (terminologija). Izredno važno vlogo ima v ZFO orodna telovadba, za katero doslej nismo imeli nikakega priročnika. Poglavje o orodni telovadbi v »Vaditelju« bo sedaj to verzel spopolnilo, kajti načelniki in vaditelji bodo dobili v njem to, kako je treba poučevati orodno telovadbo (zlasti začetnike) in kako se ena ali druga prvina imenuje. Slike še točneje pojasnjujejo posamezne prvine.
Zelo važen je članek J. Ilvaleta o prireditvah, nastopih in akademijah. Nekateri odseki imajo to
navado, da se šele zadnje dni pred nastofiom pripravljajo nanj. In tudi prejjovršne so nekatere priprave. Kako se moramo pripravljati za vse javne nastope, nam najbolj nazorno pojasni ta članek, katerega naj vsi, ki imajo opravka z nastopi, večkrat predelajo pri sejah.
V članku »Delo lahkoatleta v zimski dobi« od prof. M. Dobovška, dobijo lahkoatleti vsa potrebna navodila za zimski trening. Za lahkoatleta, ki pod nobenim pogojem ne bi smel počivati pozimi, so ta navodila nujno potrebna in nihče, ki hoče doseči na lahkoatletskem polju kak uspeh, ne sme iti preko tega članka.
Br.^ Florjan nain podaja navodila za vaje e težko žogo ali kakor po tudi imenujejo z medicinsko žogo. O koristih in potrebi teh vaj bi se dale napisati cele knjige. Te vaje so pri nas še manj poznane,.hočemo jih pa povsod upeljati, ker so izredno važne in koristne za telovadca, šjiort-nika ali pa za onega, ki goji telesne vaje zgolj iz zdravstvenega stališča. Slike nam prikazujejo, kako se izvajajo posamezni gibi.
Našim smučarjem je odmerjena cela stran in dobijo tem vse, kar jim koristi ali kaj jih zanima.
Umrla je po kratki, mučni bolezni naša zlata, štiriletna hčerka edinka
LJUBINKICA
Pogreb bo v soboto, 2. marca ob 3 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Topolšica, Ljubljana, Beograd, dne 1. marca 1940.
Žalujoči:
Ljubinka, mati; dr. Ivo Smrečnik, oče
in ostalo sorodstvo.
O državljanstvu naših izseljencev
Ali sn naši izseljenci v tu jini naši državljani? In kako dolgo ostanejo državljani? Kaj je s tistimi, ki so sprejeli tuje državijunstvo?
.To so zelo važna vprašanja ne samo za izseljence same, temveč tudi za državo, za narod, za občine, predvsem pa za sorodnike izseljencev. Ta vprašanja so v teku let prinesla Družbi sv. Rafaelu izredno mnogo dela in težav, izseljencem v tujini povzročila že težko škodo in neprilike, posebno pa so bili po njih prizadeti izseljenski ]>ovratniki tu doma.
V	pojasnitev teh težav naj tu navedemo tri značilne primere iz naše pisarne, ki kažejo vso zmedo pri postopanju v takih zadevah-
1.	F. 11. so je rodil v Clevelandu, torej je po postavah Združenih držav neizpodbitno njihov državljan. I.eta 10% je prišel na obisk svojih staršev, ki so se medtem vrnili za stalno domov. Toda oblasti so ga prijele, mu vzele ameriški potni list, češ da je naš državljan, ga izročile vojaški oblasti, ki ga je seveda vtaknila v vojaško službo in sicer kot vojaškega begunca kar za tri leta.
Poldrugo leto težkega dela, dokazovanja, prošen j in intervencij je. vzelo Družbi, da ga je rešila. Sporočila je slednjič zadevo tedu-njemu notranjemu ministru dr. Korošcu, ki se je za stvar zavzel, jo dal preiskati po strokovnjakih in izdal zdolaj' omen jeno okrožnico, po kateri je bil F. 11. rešen in se je mogel vrniti v Ameriko. V Ameriki jc seveda ta primer povzročil silno mnogo zle krvi in je veliko naših slovenskih ameriških fantov ostrašil, da niso prišli na obisk domovine svojih staršev.
2.	J. Ž. se je rodil v Ljubljani. V Ameriko je odšel leta 1907. Bil je doma štirikrat, trikrat po svetovni vojni vsakokrat po več let. Slednjič se je vrnil leta 1954. in sedaj stalno biva tu. Toda ker si je pridobil ameriško državljanstvo, so ga naše oblasti smatrale za tujca in ga podvrgle vsem težavam za bivanje tujcev v naši državi, in to tudi potem, ko je po dveh letih bivanja v domovini izgubil še ameriško državljanstvo in tako ni bil več državljan nobene države na svetu.
5. V. H. je v Ameriki že nad trideset let. Tudi on je dobil ameriško državljanstvo. Sedaj bi se rad vrnil domov, da bi tu doma na stara leta dobil pri sorodnikih oskrbo, ker je še sam. Toda Amerika od začetka te vojne ne izdaja nikomur več potnega lista, torej ga tudi V. II. ni dobil. Prosil je jugoslovanskega konzula, da bi tu i ■ dal jugoslovanski potni list, pa so mu ga odrekli, češ da je ameriški državljan. Sorodniki so začeli tu doma postojiek, da urede to zadevo.
Družba sv. Rafaela se je lotila težavnega dela ra/.šičenja tega vprašanja že takoj pri prvem primeru. Dr. Korošec je nn podlagi ugotovitve svojega ministrstva izdal okrožnico, katero smo zgoraj omenili. Ta okrožnica ugotavlja uvodoma: »Vprašanje državljanstva naših ljudi, ki so se izselili v Ameriko, nam zadaja skrbi in ustvarja nezaželjene spore z ameriškimi oblastmi... Po drugi strani pa delajo naše oblasti prave zapreke tistim našim Tojakom, ki so se izselili v Ameriko in si tam pridobili z naturalizacijo ameriško državljanstvo in so prišli k nam z ameriškimi potnimi listi na obisk k svojim družinam.«
V	tej okrožnici razdeli izseljence v dve
vrsti: v iiste, ki so se izselili pred I. dece.m-brom 1918, in v tiste, ki so se izselili po tem dnevu.
Tisti, ki so so izselili pred t. decembrom 1918 v Ameriko in so bili tam pet let ter so si pridobili ameriško državljanstvo, so |>o avstrijskih postavah, ki so zanje odločilne, izgubili državljanstvo, oziroma ga niso dobili v novi državi, in to je bila velika večina naših izseljencev.
Tisti, pa, ki so se izselili jx> tem dnevu kot naši državljani, pa ostanejo naši državljani,-tudi če so si tuje državljanstvo pridobili, vse do tedaj, dokler niso po pravilni poti prosili za izbris iz državljanstva in jih je država na podlagi te prošnje črtala iz seznama svojih državljanov.
Glede izseljencev po drugih državah določa ta okrožnica, da naj z njimi postopajo oblasti po našem novem dr. zakonu o državljanstvu. Nikomur pa ne smejo občine izdajati domovnice, temveč se morajo v vsakem primeru obračati na bansko upravo, ki določuje, ali jo sine izdati ali ne. Banska uprava pa mora vse te jiriinere jiresojati po določilih te okrožnice.
V času, ko je nastopila Družba sv. Rafaela s svojim delovan jem, je vladalo med našimi državnimi izseljenskimi oblastmi prepričanje, da naj naši izseljenci v tujini ne sprejemajo tujega državljanstva. Nekateri so šli tako daleč, da so trdili, da mora država smatrati vse take za izdajalce države in naroda.
Družba sv. Rafaela se je uprla temu nazi-ranju kot krivičnemu, ter državi in narodu zelo škodljivemu in dokazovala:
1.	da se nobeden naših izseljencev s sprejemom tujega državljanstva ne namerava odrekati ne državi in ne narodu, temveč da to store samo v sili in, iz potrebe.
2.	da se 90% naših izseljencev nikdar več ne bo vrnilo v domovino.
3.	da jim država pri naši, tako slabi izseljenski skrbi, v bolezni, brezposelnosti, revščini ih drugih težavah ne bo mnogo mogla pomagati, da so navezani samo na pomoč in varstvo tujine.
4.	da jim bo tuje državljanstvo jx>magalo pri iskanju dela v brezposelnosti in vseh drugih potrebah, pri urejevanju njihovih družinskih in gmotnih razmer.
5.	da je spričo neurejenih svetovnih razmer, za primer kakih vojska ali nemirov, bolj varno zanje, če so obenem tudi državljani tujih držav, v katerih živijo.
6.	da j>a naši izseljenci kljub tujemu državljanstvu lahko ostanejo dobri Jugoslovani in Slovenci.
Zaradi tega naziranja so nas takrat zelo napadali.
Toda danes nam je neizmerno gorje, ki ga je prizadejala našim izseljencem v marsikateri državi minula svetovna gospodarska kriza, jasno pokazalo, kdo je imel prav. Zaradi te jiropagande jiroti tujemu državljanstvu med rojaki v tujini je res na tisoče in tisoče naših izseljencev zanemarilo skrb, da bi si pridobili tuje državljanstvo in so tako danes brez državljanstva. Tujega državljanstva si niso pridobili, domače so izgubili, kakor jasno ta
Zime še ni konec in tu je videti železniške vagone, ki so vsi v ledu.
okrožnica kaže. Okrožnica pu tudi jiove, da tistim, ki so dobili državljanstvo po letu I9IH, tu doma to novo državljanstvo ni nič škodilo, ko jih naš zakon smatra za naše državljane. Dobil i so pu s tem zaščito, in siccr v nekaterih državah zelo lepo Mnogo jih je pa vendar ostalo brez državljanstva in so sedaj v zelo
težkem položaju brezdomcev. Kdo je sedaj temu kriv? Kilo bo tem ljudem sedcij pomagal?? Kdo jih ščitil? Žrtve so prenapeteg.i nacionalizmu in kratkovidnosti teh krogov, ki so agitirali med njimi, da naj si ga ne pridobe.
I/ tega pa sledi, kako je sedaj potrebno in edino pravično, da, dolžnost naših oblasti je, da postopajo v vseli zadevah glede državljanstva naših izseljencev skrajno tolerantno, obzirno, da nuj tu govori l>olj srci' kakor pa mrtva črka, za kar Družba sv. Rafaela s tem v imenu tisočev teh revežev lopo prosi.
Vašo kožo varujem jaz!
Bodisi da dežuje, da sneži ali pa da pada toča, tudi če oster, mrzel veter tuli okrog oglov, vedno je NIVEA pripravljena varovati Vam kožo. Zato si dobro namažite lice in roke s kremo NIVEA, preden greste ven v naravo! Tako preprečite, da bi Vam koža spokala ali pa postala hrapava.
Maginotova črta sredi morja
24 ur na bojišču na morju
Obrambne črte niso samo iz jekla in cementa. Tudi drugod so »Maginotove črte«, a so nevidne. Francija je na severu, zahodu in jugu obdana z morjem. In ker ima trojico mej na morju in ker ima onkraj oceana kolonije, ki so življenjskega pomena za domovino zaradi surovin in živil, zato tvorijo razne čuvajske ladje na morju nekako Maginotovo črto, ki Francijo varuje nevidno in pretakajoče se po potih oceana.
Nič ni moči reči, ali je topničar večjega pomena kot pešec, ali je pilot bolj koristen kot voditelj tanka, zato je tako težko pravilno presojati nejioznano junaštvo pomorskih vojakov...
Najbolj neprijetna in nevarna je na ladji druga straža ponoči. Od polnoči do štirih zjutraj je mrzlo. Ko se začne daniti, pa debele meglene plasti ovirajo razgled in pomorščaki niso prespani. In zmeraj nanese prilika tako, da se dogajajo razburljiva srečanja s sovražnimi ali sumljivimi ladjami vedno v zgodnjih jutranjih urah, ne da bi kdo vedel, zakaj prav za prav.
, Mrzla sapa brije po krovu. Valovi škropijo, mornarji od mraza šklepetajo z zobmi, medtem ko se kurjači pri svojih kotlih in strojih v vročini 50 stopinj kar kuhajo in jim znoj curkoma teče po goleni životu. Ti in oni vršijo svojo dolžnost. Neprestano plove kaka stražniška ladja ali torpedov-ka ali rušilec po tistem delu morja, ki jim je odkazan. Z napeto pozornostjo stoji čuvajno moštvo na straži. Radio niti za minuto ni pri miru in vzdržuje zvezo med ladjo in svojo glavno postojanko, ki ji poroča o vseh važnih vesteh, o vremenu in o »sumljivih ladjah«. Če je kje sovražnik, tedaj ladja takoj spremeni svojo smer. Znaki za alarm zadonijo, kapitana zbudijo, topniško moštvo se postavi k topovom. Čez četrt ure mučnega čakanja se pojavi siva senca naznanjene tovorne ladje. Pokažejo se znaki s prapori, z lučmi, s streli. Nato so ceremonije s kontrolo in ogledovanjem, ceremonije, ki so skoraj zmeraj uspešne, pa vedno drugačne. Višji mornar drži napet samokres v roki, ko s častnikom in štirimi pomorščaki stopi na tujo, ustavljeno ladjo. Pri pregledovanju ladijskih listin je precej presenečenja; večkrat so že patrulje odkrile sovražno ladjo pod zastavo nevtralne države, in ladja je bila polna surovin in živil, to se pravi snovi, ki jih je treba po blokadnem pravu zaseči. V takih primerih ravnajo mornarji povsem uradno: iznad kljuna zasežene ladje se dvigne trobojnica kvišku, spodaj pa se razvije prapor sovražne države, kar je po pomorskem pravu znak, da plove tu trgovska ladja, ki jo je bojna stražniška ladja zalotila in zasegla.
Če je nevtralna narodnost ladje neoporečno dejstvo, tedaj je ta potek bolj preprost. Le v
dvomljivih primerih, če kakovosti in namere blaga, ali tudi potnikov ni mogoče jasno opredeliti, pozovejo ladjo, naj odpluje v kako blokadno luko v spremstvu enega od častnikov, enega ali dveh nadmornarjev in peščice mornarjev francoske bojne ladje.
Zjutraj ob štirih je: druge nočno straže je konec Zdanilo se je in tudi malo topleje je; megla začenja izginjati. Prva dnevna straža spleza na krov, da zamenja tovariše. Ladja, ki so jo pravkar pregledali, se je izkazala kot nevtralna, njenega tovora ni bilo treba zaseči, in na bojni ladji je spet kmalu mir in red.
Spet se oglasi radio in naznani prihod angleških trgovskih ladij, ki jih spremlja bojna ladja. Mornar na mestu za signale le pozdravi s praporom. Potem pomorščaki spet odplovejo po svoji poti patruljiranja, in to v dežju in mrazu, v nevihtah in v soncu, medtem ko se zgoraj mornarji tresejo od mraza in si spodaj kurjači brišejo svoje razgrete obraze. To brezimno, tiho junaštvo mož s povodne fronte brez dvoma še zdavnaj ni javnosti zadostno znano.
AA Morda je ravno za Vas
ujilV Radensko zdravilno kopali-ee naj-^^^^^ boljše, ker je po mnogih zdravilnih
^	sestavinah najmočnejše v Jugoslaviji 1
Sedaj imate dovolj časa, da proučite prospekte raznih kopališč in da si izberete ono, ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustreza! Prospekle pošilja zastonj, rado in z veseljem:
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Italijanska jadrnica se je s posadko vred potopila
Iz Rima poročajo: V viharni noči se je blizu otoka Ischia potopita jadrnica »Sani Vicenzo«. Jadrnico je petrolejski parnik zaradi zlomljenega jambora vlekel za seboj. Med vožnjo proti Neaplju pa se je konoper pretrgal, ne da bi parnik to opazil. Nato se je parnik vrnil, a je jadrnico zaman iskal. Ta se je medtem s posadko vred, kakih 10 mož, pogreznila v morje.
Zahtevajte povsod naš list!
Bognslav Kuczynski:
29
Beg iz Varšave
»Gospod jjoročnik!« je zavpil za njim Stachovviak. »Dajte mi za nekaj časa svoj revolver.«
Čutil je, da ga prevzema živčna napetost, podobna histeriji.
»Pojdiva!« mu je rekel strelec in se mu pridružil. Polkovnik je šel za njima. Stachovviak je držal v roki revolver. Nikogar ni bilo na dvorišču trgovine. Stachovviak je začel vlamljati polknice. Tedaj je sredi sobe zapazil jirestrašenega štiridesetletnega žida.
»Kje jc cement!« je zaklical Stachowiak. Ves bled je bil in tresel se je po vsem životu. >Kje je cement? Govorite, drugače vas ustrelim!« " ■	" ' '
Skočil je skozi okno in pobral na tleh sekiro.
»Cement je tam, je rekel žiri. »Pomirite se. Pokažem vam. Samo ne razburjajte ini stano-■\anja. Pojdite čez dvorišče.«
Toda Stachovviak se ni dal kar tako odgnati. Držal je revolver v roki in tiral Žida v zid.
»Prosim, pospremite nas!«
»Tu je cement!« je rekel in jiokazal na zaprta vrata. Stacho\viak je takoj začel ključavnico razbijati s sekiro. Strelcu pa se je? zdelo, da je laže razbiti okno, ki je gledalo na dvorišče. In to je tudi storil. Pod oknom je bilo nekoliko papirnatih vreč cementa, lino si je j^gel strelec nu rame.
Čez deset minut bom prišel in poravnal škodo,« je rekel Stachovviak.
Sram ga je bilo zaradi tega postopka. Za-gnusil sc je sam sebi. Vedel je, da se je kompromitiral v očeh teh žensk, ki potujejo z
njim. Pogledal je najprej na Wando. Stala je na ulici za avtom in si popravljala copate, »Noče me niti pogledati.« je pomisli), »in mene jo je sram.« lako so tudi ženske umaknile svoje poglede. Potreben mu je bil sedaj kakšen navadni majhen triumf, ki bi zabrisal slab vtis njegovega nastopa.
»Gospod polkovnik!« je rekel tiho vendar tako, da so ga lahko slišali tudi drugi. »Kam prav za jjrav greino?«
Polkovnik se je dvignil iznad hladilnika.
»Na sever,« je rekel. Toda tu ostanemo nekaj ur. Dokler se hladilnik ne posuši.«
»Prosim vas, se je začudil Stachowiak, »sovražna vojska je že v Pružanah in je lahko vsak hip tu. Ne bomo jih vendar čakaii!«
Sam sebi se je začudil, da že preje ni začel s tem. Tedaj je mislil — in sedaj je bil prejiričan —, da je bil cement vendarle še važnejša stv«r. S cementom je bilo treba popraviti hladilnik, popravljati ga bodo morali v avtobusu, obenem pa voziti kot sedaj po nekaj kilometrov, ter zopet čakati, da se ohladi.
Vsi so molče sedli na stara mesta. Odpeljali so se iz mesta, ne da bi se še kaj ozirali na meščane. Po poti so vzeli vodo vsaj že dvakrat. Cesta je bila izpraznjena. Le nekje, ko so spet čakali, da se motor ohladi, so srečali kmečki voz, ki ga je vozil j)a konj. Z voza se je sklonil vitek moški in stopil na cesto.
»Noče nas dalje peljati,« je rekel o fantu, ki je sedel na kozlu, »Moja žena se z njim pregovarja.«
Tedaj ga je fjoklicala žena.
»Kamil!« je rekla. »Peljal nas bo še do Vlodave.«
Motor je medtem počival, .šofer je spal pri njem. Z nasprotne strani je pribrnelo vojaško motorno kolo. Vozil je šofer. Zu njim je bil mladi poročnik v bojni uniformi. Stacho\viak in poikovnica sta ga ustavila na cesti. Poročnik
se je rad ustavil. Zdel se jim je odnekod znan. Govoril je tiho in se neprestano smejal.
»Da,« je pritedil, »Kobrynov je morda že padel. En del sovražne vojske se je tam od-lx)čil in prodira sedaj proti Brestu.«
Še se je parkrat nasmehnil, še jc povedal, da so se naši oddelki napotili prav tja, da bi presekali onim sovražnikom pot, in se je poslovil.
Pri drugem odmoru so srečali nekaj avtomobilov. Obstali so tu, ker jim je zmanjkalo nbencina. Polkovnik je začel kupčijo za zamenjavo. Šofer je namreč vsak hip morul sušiti s cementom popravljeni hladilnik, dočim so vojaki imeli en avto pokvarjen in bi sc dal morda hladilnik zamenjati.
Stachovviak ni posegal vmes. Vrti! se je okrog koč in kupoval kakšne malenkosti za hrano ter pojedel kaj kuhanega. Toda vse koče so bile polne ljudi in avtomobilov. Kuhali so tam mleko in čaj. Vrnil se je v avtobus in sedel v kot. Nasproti njemu je sedela majorka, zraven mati, in preoblačili hčerko, ki je bila že umita in sita Stachovviak ni gledal nanje. Ničesar jim ni žalega storil, pa sta ga vendar prezirali na vsakem koraku. Ko so po odhodu iz Kobrvnja postala strelca zopet nervozna in sta načenjala vprašanje zopetne vrnitve v Lukov in je rekel Stachovvik, »ne delajte zmešnjave,« je majorka takoj prezirljivo pripomnila:
»Kakšna manira!«
Še prej po jo je Stachovviak slišal, kako je mati govorila hčeri: »Seveda, organizator je dober, toda ...«
Ta »toda« je sedaj slal zdaj med njimi.
Sedeli so tako drug drugemu nasproti, ne da bi kaj spregovorili niti se pogledali. Tedaj so zaslišali alarm, ki je naznanjal letalski napad. Babica je prva skočila c punčko iz avta in bežala v zasedo. Nekateri so šli iz voza pri zadnjih vratih. Majorka je hotela
še nekaj vzeti s seboj. Šofer se ni brigal za napad in je med vrati avta popravljal hladilnik. Majorka je bila nervozna in ni mogla takoj iz voza, zato je kričala nad šoferjem. Tedaj ji je Stachovviak vrnil:
»On dela važnejše stvari kot mi vsi. Rešuje naše življenje.«
Rekel je to sicer tiho, toda majorka je bila vsa rdeča od jeze.
»Prosim vas,« je rclka zahriplo.« Mine sploh ne eksistirate že od vsega početka! Da boste vedeli. In tudi jaz bi rada, da se ne brigate zaine.«
Potem je izstopila. Stachovviaku se je zdelo, da ta t renutek ni vredno govoriti o tem, ali je vredno zu koga eksistiruti na svet i ali ne. Vendar mu je bilo neugodno. Stopil je tudi on iz avta in se ra/.gledal po cesti. Strelca sta sedela ne daleč od njega. Nasmehnila sta se mu. Nista se več spominjala njegove opa/.ke, naj ne delata zmešnjave in po-nepotrebnega strahu Povabila sta ga k sebi na konzerve. Zahvalil se jima je in rekel:
»Poiščimo naše dame.«
še prej so se ponudili šoferju, če mu je treba kaj pomagati. Toda nikogar ni rabil, kajti dovolj mu je bila ženina pomoč, šli so zato v gozd. To iskanje dam s strelci je bil od njegove strani velik napredek v njihovem medsebojnem razmerju. Oba sta hotela nekaj govoriti, na kar je mlajši začel:
»Pravila mi je gospa kapitanova. da so danes rano prišli sovražniki že v Brest.«
Bili so v majhnem gozdičku. Za njim je bila valovita loka. Majhen griček, ki le redko zaraste. Tja so šle ženske Stachovviaka je to malo vznemirjalo, katji taki grički so pomenili vedno večjo nevarnost.
»Da. Oni poročnik, ki smo ga srečali na poti, je rekel, da je vse mogoče.«
Strelca sta se spogledala.
novice
Koledar
Sobota, 2. marca: Simplicij, papež. Neža Praška, devica.
Nedelja, 3. marca: Četrta, sredpostna nedelja. Kunigunda, cesarica. Marin, mučenec.
Novi grobovi
+ V ljubljanski bolnišnici je umrla v nežni dobi 4. let Smrečnik Ljubinka, hčerka g. dr. Smrečnika, zdravnika v 6anatoriju v Topolšici. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Žalujočim staršem naše globoko sožalje.
-j- V Ljubljani je po dolgotrajnem bolehanju umrl v starosti 79 let gospod Joško Stariha, dolgoletni delovodja tvrdke L. M. Ecker. Pogreb blagega pokojnika l>o danes ob % na .r> popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti 9 na pokopališče k Sv, Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Tretje zborovanje duhovnikov
Za izvršitev resolucij kongresa Kristusa Kralja
bo v sredo, (>. marca dopoldne ob 9 v Ljubljani v frančiškanski dvorani. Razpravljalo se bo o dušnem pastirstvu med delavstvom. Referati bodo trije: 1. Katoliška akcija med delavstvom: J. Strokovne organizacije; 3. Praktično socialno delo duhovnikovo.
Ta zborovanja pričajo, da je resna volja, resolucije ne snmo sestavljati, ampak tudi izvršiti. Na zadnjem zborovanju izvoljeni odbor za izvršitev jc na podlagi referatov sestavil določne sklepe. Ko bo še lo zadnje zborovanje končane, se bodo dali ti sklepi, ko bodo odobreni od škofa, natisniti in se bodo razposlali v ravnanje.
•
—	Poštne vesti. Dne 19. februarja t. I. )e bila pri pošti Skocijan pri Mokronogu uvedena brzojavna in telefonska služba, dne 22. februarja pa je bila uvedena pri pošti Pesnica telefonska služba.
—	Za »Sklad prof. dr. P. Grošlja« so dosedaj darovali: Oton Burdych, lekarnar v škofji Loki, din 100; inž. Iloris Hribar, din 500: dr. H obe rt Neubauer, ravnatelj zdravilišča Golnik, din "00: gospa Davorina Grošelj, vdova po g. prof. dr. P. Grošlju. in njen sin Vid, cantl. med., din 1000; prof. Rudolf Grošelj in gospa Marija GroSel j, brat in sestra prof. dr. P. Grošlja, din 1000; Julka Breznik, gospod. j>omočniea pri družini pokojnega prof. Grošlju, din 100: Alfonz Vules. pro f. v p., din 50; dr. Jovan Iladži, dekan filozofske fakultete, din 500; neimenovani din 1000: doc. dr. Cholevva Josip, <lin 100; A. Volk, veletrgovec v Ljubljani, din 500; neimenovani din 100. Vsem darovalcem se najtopleje zahvaljujemo in vljudno prosimo ustanove, društva, podjetja, zavode in posameznike, da darujejo v Groiljev sklad. — Prirodoslovno društvo.
—	Občni zbor Lovske zadruge, r. z. z o. z. bo v torek. 5. marca t. 1. ob 20 v lovski sobi restavracije »Slamič« v Ljubljani.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Meningitis v Prekmurju. V Prekmurju je bilo ugotovljenih več slučajev meningitisa, prav tako pa tudi tostran Mure v ljutomerskem okraju. Naš i zdravstvene oblasti ponovno opozarjajo prebivalstvo, da takoj pokliče zdravnika po pomoč, kjer bi se pcjavil sumljiv slučaj te nevarne bolezni
—	Društvo za zgradbo in vzdrževanje bolnišnice in hiralnice v Ribnici ima svoj redni občni zbor dne 11. marca ob 4 popoldne v občinski posvetovalnici 6 sledečim dnevnim redom: 1. Poročila odbora. 2. Sprem--mba pravil. 3. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor 8 dni pozneje, to je 18. marca, ki je sklepčen pri vsakem Številu članov. — Odbor.
—	Cerkveni rop na Prihovi pri Konjicah. V noči od 27. na 28. februarja je neznani vlomilec dvignil s tečajev stranska vrata nasproti zakristiji s železnim drogom in tako prišel v cerkev, razdrt nabiralnih za velikim oltarjem in zamorčka na stranskim oltarju in odnesel nabrani cerkveni denar. Tabernakelj je nedotaknjen. Njegov plen pa ni poplačal truda. Dobil je morda vsega skupaj komaj 10 din. Sledi v snegu so kazale, da je bil 6amo eden, ki bo kmalu v rokah pravice.
—	Mislinjska podružnica SPD v Slovenjem Gradcu vabi na redni občni zbor dne 13. marca 1940 ob 20 v Sokolskem domu v Slov. Gradcu. Dnevni red običajen. — Odbor.
—	Zdravilišče Radio Therma Laško bo zaradi večjih adaptacij od 15. marca do 1. maja 1940 zaprto in bo ta čas vsako zdravljenje izključeno.
—	Slaboumnega svaka Alojza Kopuna je pustil spati v zelo mrzlem hlevu Janez Potočnik v Ka-menščaku pri Ljutomeru. Nesrečni Kopun je bil v
Kazdrio francosko izvidniško klalo.
nevarnosti za svoje zdravje in življenje, pa si ni mogel pomagati. Okrožno sodišče v Murski Soboti je obsodilo neusmiljenega svaka, ki je moral skrbeti za nesrečnega staboumneža, na 1 mesec zapora.
—	Zakrknjena tatica je Bernarda Pušenjak od Male Nedelje. Večkrat je bila kaznovana zaradi različnih tatvin, pa jo kazni niso prav nič poboljšale. Ko je pred nedavnim v Drakovcih pri neki posest-nici vzela par srajc, nekaj prosa in gotovine, je spet morala pred okrožno sodišče v Murski Soboti, ki jo je obsodilo na 6 mesecev 6trogega zapora. Sodišče je izr.-klo visoko kazen, ker ni upanja, da bi 6e po manjši kazni poboljšala.
—	Štiriperesna deteljica iz okolice štrigove je uprizarjala tatinske pohode v okoliške vasi in si prilaščala tujo laslnino, kar ji je pač prišlo pod roke. Sodišče jim je dokazalo precej takih prestopkov, zaradi katerih so bili obsojeni ed?n na 10 mesecev, dva na 5, četrti pa na 2 meseca strogega zapora. Proti visoki kazni so se pritožili.
Trbovlje
Blagoslovitev mladinskega prapora. V nedeljo, 3. marca, obhaja Fantovski odsek praznik blagoslovitve mladčevskega in naraščajskega prapora. Cela armada jih je mladih junakov, da jim je obširni Društveni dom skoraj premajhen. Nekdanji sloves mračnih Trbovelj je izginil, saj je mladi fantovski odsek že ponovno razgibal in zajel vse naše verno in pošteno misleče ljudstvo. Prav mladina, vzgojena v Fantovskem odseku, je naše največje upanje, da bo vodila ljudstvo po edino pravih katoliških načelih v boljše življenje. Zvesti tem načelom polagajo mladi člani Fantovskega odseka
s svojim neumornim delom največje žrtve na oltar Bogu in domovini. Večkrat lačni, od težkega dela izčrpani vztrajajo pri svojem delu. Sebe ne vidijo, temveč le bližnjega in zaupano jim mladino. Zato vabimo dobro trboveljsko ljudstvo, da jim s številno udeležbo izreče svoje priznanje. Pokroviteljstvo proslave je prevzel naš veliki prijatelj g. duh. svetnik Mirko Ratej, kumtije pa vzprna krščanska mati ga. Pavla Ban. Spored: V soboto, 2. marca ob 6 zvečer v cerkvi večerna pobožnost z govorom. — V nedeljo, 3. marca ob 7 zbirališče v Društvenem domu, ob pol 8 odhod v cerkev. Skupno sveto obhajilo. Ob 8 slovesna sv. maša in blagoslovitev prapora. Ob 9 v veliki dvorani Društvenega doma razvitje prapora in zaobljuba mladine. Popoldne ob 2 slovesne večernice, ob 3 slavnostna akademija v Domu.
Volivni shod ZZD bo danes, v soboto popoldne ob 4 v Društvenem domu zaradi volitev obratnih zaupnikov, ki se vršijo jutri, v nedeljo. Vloženih je vsega 5 kandidatnih list. Glasovnice naših so zelene, ki se morajo dati cele v volivno kuverto, druge pa je treba pretrgati in tudi v isto kuverto vložiti.
Brezposelni, ki zaradi izrednih gospodarskih razmer brez svoje krivde ne morejo dobiti zaposlitve, se naj oglase na občini zaradi novih raz-vidnic od 5. do 8. marca. Obenem so razveljavljene dosedanje izkaznice. Vsakdo naj prinese s seboj delavsko knjižico in dosedanjo razvidnico.
Prestavljen je v Rajhenburg tukajšnji g. kaplan Videčnik Vilko. Na njegovo mesto pride g. Vo-lasko Jožef.
Dolenjske Toplice
Za zidavo novega gasilskega doma v Toplicah so darovali gg.: Kovač Franc, trg., Ljubljana, Poljanska 29, 100 din; Vodnik Ivana, kamnoseška industrija, Ljubljana, Kolodvorska 34, 100 din; dva neimenovana po 100 din; Sedej Ivan, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta 8, 50 din. Za velikodušne darove najprisrčnejša hvala.
Paul Hartmann — Leny Marenbach — Kathe Dorsch — Hans Sobnker
Premiera danes!
KINO SLOGA
Telefon 27-30
SESTRA ANGELIKA
Ljubezenska drama, globoke vsebine, ki bo segala vsakemu do srca! Nabavite si vstopnice « predprodaji 1

pCf dhžovi
*	Nova kolodvorska pošta v Zagrebu. Te dni
so iz Zagreba jjoslali izdelane načrte za novo kolodvorsko poštno poslopje poštnemu ministru dr. Tor-barju. Načrte je izdelal tehnični oddelek banske uprave v Zagrebu. Upajo, da bo ministrstvo načrte kmalu potrdilo in bo že aprila razpisana licitacija. Novo poslopje bo najmodernejša in največja državna zgradba v Zagrebu. Dolga bo 100 m, široka pa 40 m. Stala bo poleg sedanjega kolodvorskega poslopja od Petrinjske do Palmotičeve ulice. Zgradba bo štirinadstropna in bo veljala okrog 25 milijonov dinarjev,
*	Za zboljšanje ribištva na Jadranu. V ravnateljstvu pomorskega prometa v Splitu je bil te dni sestanek, na katerem so razpravljali, kako bi se zboljšalo ribištvo. Navzoč je bil tudi referent za ribištvo pri banski oblasti v Zagrebu, ki je izjavil, da bo banska oblast po svojem odseku za ribištvo podpirala vse ukrepe ravnateljstva za pomorski promet za reden ribolov in zboljšanje ribištva.
*	Posadka našega parnika noče na Angleško. V Split je priplul parnik »Labud«, last Atlantske plovidbe na Sušaku. Parnik je potoval iz Kalkute v Anglijo, ko pa je priplul v Port Said, se je poveljnik parnika kapitan Vilim Mikuličič izkrcal in je moralo lastništvo poslati v Port Said novega poveljnika v osebi kapitana Boža Mandiča. Tudi ostali častniki in mornarji so izjavili, da nočejo potovati v Anglijo in so zahtevali, da se parnik vrne domov. Parnik zato priplul v Split, kjer bo vkrcal novo posadko. Pristaniške oblasti so uvedle preiskavo, ker ne gre samo za neposlušnost mornarjev, ampak tudi častnikov.
*	Dubrovnik bo dobil glasbeno šolo. Banovina Hrvatska je v ta namen že določila potrebno vsoto v svoj letošnji proračun. Dubrovnik je to vest sprejel z velikim veseljem, ker se je v resnici izbralo dobro mesto za tako ustanovo, saj ima Dubrovnik veliko tradicijo in glasbeno kulturo. Po večletnem odmoru bo 6. marca spet nastopilo dubrovniško gledališko društvo v Bondinem gledališču.
*	Velik požar v Sarajevu. V noči od 28. na 29. februarja je nastal v sarajevski Baščaršiji, kjer so večinoma lesene zgradbe, velik požar. Požar so slučajno odkrili mimoidoči. Ko so prihiteli gasilci, se je požar že razširil na sedem delavnic oziroma trgovin. Od vseh delavnic je bila zavarovana 6amo ena za 100.000 dinarjev, lastnik pa trdi, da ima 300 tisoč dinarjev Škode, Skupna škoda znaša okrog pol milijona dinarjev. Gasilci so z vodo naredili tudi bližnjim trgovcem precej škode.
*	Afera v koprivniškem trošarinskem uradu. Poročali smo že o af^ri v mestnem trošarinskem uradu v Koprivnici. Sedaj je končan pregled poslovanja trošarinskega urada, ki ga je opravil odposlanec davčnega urada iz Zagreba. Ugotovljeno je, da 6ta na račun nepobrane trošarine na pijačo mestna in banovinska blagajna oškodovani v zadnjih desetih letih skupaj za 140.304 din in sicer mestna blagajna za 51.360 din, banovinska pa za 88.944 dinarjev. Rezultat pregleda bo predložen banski oblasti in bodo krivci prišli v disciplinarno preiskavo. To je bil že tretji pregled mestnega trošarinskega urada v Koprivnici v zadnjih devetih mesecih. Stroški vseh treh pregledov znašajo nad 50.000 dinarjev, ki jih mora plačati koprivniška mestna občina.
*	Živega volka je ujel, da bi dobil izvoljenko. Nenavaden pogum je pokazal kmet Selim Bajramovič iz vasi Šalje pri Kosovski Mitrovici, ki je ujel živega volka, da bi si pridobil roko svoje izvoljenke. Bajramovič je snubil Djulsijo, hčerko kmeta Rušida Bajgora. Stari Bajgora je zahteval za hčer 10.000 dinarjev, za današnje čase nenavadno visok znesek. Bajramovič, ki se je do ušes zagledal v lepo deklico, je bil s tem zadovoljen. Ze januarja bi moral plačati celo vsoto, pa je spravil skupaj samo 7000 dinarjev, ki jih je izročil svojemu bodočemu tastu. F o uujjuvuru bi moral osianek plačali do 1. marca.
Stari Bajgora je dvomil, da bi mogel Bajramovič v tako kratkem času dobiti za malega kmeta naravnost veliko v6oto. Na drugi 6trani pa mu je bilo hudo, da bi moral že prejetih 7000 dinarjev vrniti. Zato je izjavil Bajramoviču, da mu odpusti ostanek dogovorjene vsote, če ujame živega volka. Očividno je upal, da bo Bajramovič pri tam nevarnem podjetju prišel ob življenje in bi tako Bajgori ostalo 7000 dinarjev, povrh pa še hčerka, ki bi jo lahko drugič prodal. Zaljubljeni mladi mož pa se je pogumno podal na nevarni posel in se mu je proti pričakovanju starega Bajgore po dolgih dnevih iskanja po zasneženih gozdovih izslediti volka in ga po ubupnem boju premagati. Ves vesel je privedel zvezano zver v hišo starega Bajgore, ki je moral držati dano besedo in se pripraviti na ženitovanje.
*	Vse premoženje zapila in umrla za za-strupljenjem alkohola. V vasi Gradušu pri Prokuplju so našli brata Miloša in Nenatla Mi-loševiča v njiju napol podrti hiši mrtva. Preiskava je dognala, da sta umrla za zastruplje-njem z alkoholom. Oba brata sta bila udana alkoholu. Po smrti staršev sta skupaj zapila njivo za njivo, travnik za travnikom.' Tlehtar njive sta dala za 100 litrov žganja. Ob bogatega posestva jima je nazadnje ostala samo še hiša, ki sta jo pa že zdavnaj ]x>polnoma zanemarila. Te dni sta prodala sosedu dvorišče za sodček vina. Sodček sta zavlekla v hišo. Legla sta v posteljo in do zjutraj izpila vse vino. V pijanosti je oba doletela smrt.
» Odmev volitev leta 1935 pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Bihaču se je te dni začela razprava proti enajstim bivšim orožnikom zaradi zločinov, ki so jih pri volitvah leta 1935 zagrešili nad kmeti v vasi Dubovici, okraj Bosanska Krupa. Pri prvih volitvah je predsednik volilne komisije z vsemi silami pomagal k zmagi Jevtičevemu kondidatu željko-viču, toda pristašem zemljoradniške stranke se je posrečilo doseči razvel javi jen je volitev, nakar so bile nove volitve. Predsednik je bil isti in je na vse pretege goljufal za režimskega kandidata. Ker je zastopnik opozicijske liste protestiral, ga je dal predsednik odgnati po orožnikih. Ker so pa ljudje zunaj protestirali. so jih orožniki naskočili in 50 prijeli. Zvezane so odpeljal na orožniško j>ostujo, kjer so jih nečloveško mučili, pretepali ii sploh z njimi uganjali stvari, kakršne so bile pod režimi živkovičev, Jeftičev in njihovih oprod vsakdan je, šele sedaj se je začel proces, ker so kmetje tožili enajst orožnikov, ki so bili najbolj divjaški. Večina orožnikov je bila pozneje odpuščena iz službe, le eden med njimi, Josifovič, je še v službi. Prav ta mož je bil največji mučitelj. Razprava l>o trajala več dni.
*	Nepojasnjen uboj posestnika. Pred okrožnim sodiščem v Somboru je bila te dni razprav zaradi uboja posestnika Nandora Vlaha, ki je bil ustreljen, ko se je ponoči vračal proti domu. Ubijalec je njegovo truplo zakopal v slamo in zažgal, da bi tako prikril sledove. Zaradi tega uboja so zaprli 251etnega delavca Stanka Staniča iz Vitine. Kritični večer se je namreč Stanič 6prl in stepel z nekimi delavci in je bil v pretepu ranjen. Zato je padel nanj sum. Proti njemu pa ni bilo nobenih dokazov, zato ga je moralo sodišče oprostiti. Tako je ta uboj ostal še nepojasnjen.
Anekdota
Ko je grof Chaml>ord skušal zasesti francoski prestol, so se njegovi pristaši trudili, da bi spravili skupaj 20 milijonov frankov, ki so jih potrebovali za propagandne namene. Med pristaši je bil tudi zelo bogat, pa skop plemič, ki je grofu Chambordu vedno zagotavljal svojo ndanost. Ko mu je grofov odposlanec izrazil prošnjo, da bi dal večjo vsoto denarja, je plemič odgovoril:
»Moja kri je vedno nn razpolago Njegovemu Veličanstvu!«
»Prav lepo.< odgovori odposlanec, »ampak uii uc uumeravamo ustanoviti tovarno klobas.«
Ljubljana, 2. marca
Gledališče
Drama: Sobota, 2. marca: »Strahopetec«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 3. marca ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 4. marca: Zoprto. — Torek, 5. marca: Zaprto. (Gostovanje drame v Mariboru: »Županova Micka«).
Opera: .Sobota, 2. marca: »Tosca:. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova.
—	Nedelja, 3. marca ob 15: »Lumpaciu Vagabundus«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Balet llrestač«. Jolanta. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 4. marca: Zaprto.
Rokodelski oder
Jutri ob petih popoldne bo v Rokodelskem domu predstava igre z godbo in petjem »Deseti brat«. Ker je za lepo igro zelo veliko zanimanje, naj bi si občinstvo oskrbelo vstopnice v predprodaji jutri dopoldne od 10—12 in po-poldne od 4^—5 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Vljudno vabimo k prav obilni udeležbi.
Radio Ljubljana
Sobota, 2. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošče v venček povežimo, brez besede jih navijmo — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošče v venček povežimo, brez besede jih navijmo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice (bere M. Boltar-Uktnarjeva) b) Kaznovana trdosrčnost«. Lutkovna igrica, izvaja radijska Pavlihova druščina. (Prenos iz velikega študija) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Obramba in zaščitna sredstva protiletalske zaščito
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O zununji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Ježkove muhe. Za 89 pisane šare. Izvajajo člani rad. igral, družine, zvočne kulise in plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec tedna igra Rad. orkester.
Drugi programi
Sobota, 2. marca: Belgrad: 20.30 Prenos iz Sarajeva — Zagreb: 20.30 Ork. in vok. konc.
—	Bratislava: 20.20 Pisan sjiored — Sofija: 20 Zbor in ork. — 21 Valčki — Angleške postaje: 21.30 Lahka gl. — Bermiinster-Sottens: 20.50 lloneggerjev »Smrtni ples« — Budimpešta: 20.30 Ork. konc. — Bukarešta: 20.15 Ork. konc.
—	Francoske postaje: 22 Pisan spored — Trst-Milan: 20.45 Veberjeva opera »Carostrelec« — Rim-Bari: 21.30 Violina — Florcnca: 20.30 Opereta.
Prireditve in zabave
Za misterij »Grofica Cathleen« vlada v Ljubljani veliko zanimanje, kar je dokaz veliko povpraševanje po vstopnicah. Dobivajo se vstopnice še danes v trafiki šoukal Pred škofijo. Stolna prosveta vprizori ta misterij v frančiškanski dvorani jutri zvečer ob osmih.
Frančiškanska dvorana. Jutri v nedelio, točno ob 5 popoldne vprizori frančiškansVa prosveta, ljudsko igro s petjem v 5 dejanjih »Deseti brat«. Petje med igro spremlja orkester in tudi med pavzami bo za prijetne komade skrbel vodja orkestra. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj, ter na dan predstave, dopoldne in popoldne.
Prosvetno društvo Trnovo vprizori v nedeljo 3. marca sodobno igro v treh dejanjih »Naši otroci« v režiji g. I. Križnarja. Predpro-daja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Prosveta v Zeleni jami priredi v nedeljo, dne 3. t. m. popoldne ob 5 v Zavetišču v Zeleni jami igro »Mašna strežnika iz Santarema« ter predavanje ge. dr. Melite Pivec-Stele o ženskih^ samostanih med Slovenci. Vsi vljudno vabljeni.
Pomladek JS na III. drž, reaL gimnaziji priredi drevi ob pol 8 zvečer svojo tradicionalno akademijo z izbranim in pestrim 6poredom. Nastopili bodo med drugimi poleg izvrstnega baritonista in tenorista, ki sta oba dijaka, tudi skrbno pripravljeni moški zbor, gimnazijski oktet in orkester. Prireditev je v prostorih bežigrajske gimnazije.
Jubilejni simfonični koncert. Ob dvajsetletnici Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, 4. t. m., nam prinaša skoro popolnoma nov spored. Program je jako interesanten in temeljito naštudiran. Opozarjamo na programno knjižico, ki je izšla za jubilejni koncert na 32 straneh in prinaša vse važnejše podatke iz življenja našega zaslužnega orkestralnega društva Glasbene Matice. Koncert bo v veliki unionski dvorani. Začetek ob 20, predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Filozofsko društvo bo imelo drevi, dne 2. marca t. 1. svoje redno predavanje. Predaval Ik> g. univ. prof dr. Boris Furlan o Henri-ju Bergsonu. Preda vanje je namenjeno proslavi 80-letnice velikega francoskega filozofa in se bo vršilo ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Predavanje iz življenja instrumentalne glasbe in njenega udejstvovanja v stari Ljubljani, kakršno je bilo od leta 1702 do leta 1872, bo danes ob 18 v Hubadovi pevski dvorani. Na podlagi točnih zgodovinskih zapiskov bo predaval predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice dr. Ivan Karlin. Vstop prost.
Naie dijaltvo
Člani kat. akad. društevl Jutri, v nedeljo bo v stolnici slovesno opravilo ob priliki obletnice kronanja papeža Pija XII.: ob pol desetih bo govor Prevzvišenega, ob desetih pa slovesna sv. maša. Vabimo vse člane, da se v čim večjem številu udeleže slovesnega opravila. — Akademska zveza.
Poizvedovanja
V Frančiškanski ulici je bil najden zlat prstan s kamni. Dobi se v upravi »Slovenca«.
Lekarne
Nolno slutbo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite
zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josel< grenčice.
Salve smeha — rekord zabave — poldrugo uro pozabljenja
HANS MOSER kot Nezvesti ljubimec
Prisrčno se boste zabavali pri tem filmu. Nasme- Min A MittfifA IClClOll 21-24 jali se boste Se Theo Lingen u in Lucie Engluh. 111IIU "10111,0 Ob lo, 19 in 21
p L1IIBIJ4NA
Drzen vlom na Miklošičevi cesti
50 fotografskih aparatov ukradenih iz drogerije fJHermes"
V noči od zadnjega februarja na prvi marec je bilo namreč vlomljeno v sredini mesta v najbolj prometni ulici naravnost skozi glavna vrata v trgovini. Neznani vlomilci so obiskali znano dro-gerijo in fototrgovino »Hermes« na vogalu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice. Lahko rečemo, da za vlom bolj neprikladne ulice, kakor je Miklošičeva, v Ljubljani skoraj ni. Na enem kraju ceste je kavarna, ki je odprta pozno v noč, na drugem pa gostilna in buffet, ki je tudi odprt skoraj do zgodnjih jutranjih ur. Skoraj vso noč prihajajo na ljubljansko postajo vlaki in tretjina potnikov gre prav po Miklošičevi cesti v mesto. Vse to pa ni plašilo vlomilcev, ki so se neznano kdaj v noči lotili trgovine. Sicer ni znano, ali jih je bilo več ali samo eden, vendar je verjetno, da sta bila vsaj dva.
Do 10 zvečer je bila v pisarni trgovine sama lastnica drogerije ga. Zdenka Peganova. Ko je zapustila trgovino, je hišnik tudi zaprl in zaklenil železne roloje pred izložbenimi okni in vrati. Zjutraj ob pol 7, ko je hišnik prišel odpirat roloje, pa je zapazil, da je železni rolo pri vratih zaklenjen le še na eni strani, čeprav se je dobro spominjal, da ga je zvečer zaklenil na obeh straneh. Ko je odprl rolo, je videl steklena vrata v trgovino skoraj na stežaj odprta, debelo šipo na vratih pa razbito. Takoj je zaprl in zaklenil rolo ter obvestil lastnico. Ta je nemudoma sporočila vlom policiji, ki je bila brž na mestu.
Že prva preiskava je pokazala, da so so vlomilci postopali z izredno drznostjo. S ponarejenim ključem ali vitrihom so najprej odklenili rolo in ga nato zaprli za seboj. Na cesti pa je najbrž ostala straža, ki jih naj bi varovala pred presenečenji. Steklena vrata v trgovino so bila trikrat zavarovana. Zaklenjena so bila s ključavnico v vratih, zapahnjena z zapahom in zavarovana z debelim in težkim železnim drogom, ki je bil vodoravno položen za vrati in zataknjen v posebne zatične odprtine, tako da vrat sploh ni bilo mogoče odpreti, tudi če bi bila odklenjena in nezapahnjena. Vlomilci so nato odrezali del šipe v bližini kljuke. Razbitih ostankov odrezane šipe ni bilo nikjer in so jih najbrže vlomilci odnesli s seboj. Skozi odprtino v steklu so nato odklenili vrata s ključem, ki je bil v ključavnici na notranji strani, in sneli železni drog, ki je kot ogromen zapah držal vrata. Mali zapah pa so nato s silo odtrgali, najbrž z močnim zaletom v vrata.
Ko so bili v trgovini, so po sledovih, ki so jih pustili, napravili temeljito preiskavo. Najprej so prebrali fotografske aparate. Iz načina, kako so izbirali aparate, moremo upravičeno sklepati, da je bil eden od vlomilcev najmanj prav dober amaterski fotograf. Spoznal se je namreč na najraz-
—, Kino Kodeljevo tei. 41-64
Danes ob 17. uri (znižane cene) in 20"30
Majske nevihte
Mr. Moto:
Džindgis-kanovi zakladi
ličnejše aparate boljše kakor marsikak priznan amater. Tako je na primer med tremi popolnoma enakimi aparat' iste tvrdke izbral samo enega, in sicer tistega, ki je imel najbolj drago optiko (1:3.5). Ostala dva z bolj cenenimi objektivi (1:4.5 in 1:6.3) pa je pustil na polici. Vlomilci so tudi odprli izložbeno okno in iz njega pobrali sedem izredno dragih aparatov v skupni vrednosti 30.000 din. To so seveda lahko storili brez skrbi, ker je bilo izložbeno okno zunaj zaprto z železnim rolojem. Nabrali so si tudi raznih kozmetičnih potrebščin, ko-lonjske vode, čopičev za britje in drugega drobiža. Pozabili tudi niso termoforov in termosteklenic. Najvažnejši in najbolj dragocen njihov plen pa so bili seveda fotografski aparati, med katerimi tri »Leice« z dragimi objektivi, več Zeissovih aparatov z daljinomeri, Zeissova zrcalna kamera »Iko-flex«, 15 kamer znamke »Voigtlander«, večinoma tipa »Bessa« z daljinomerom, 2 Kodak-Retini z da-ljinomerom in še celo vrsto dražjih kamer znamk »Certo«, »Wirgin«, »Welta«, »Kamerawerke« in »Agfa«. Vsega skupaj so si nabrali 50 fotografskih kamer, poleg tega pa so odnesli še štiri kinosne-malne aparate za ozki film, in sicer enega za 16 mm film, tri pa za 8 mm film. Za dragocene kamere so si med zalogo usnjenih torbic izbrali tudi pripadajoče originalne torbice ter še precej drugega fotografskega drobiža. Da jim ne bo zmanjkalo fotografskega tvoriva, so si nabrali tudi zvitih filmov. Odnesli so jih nad sto. Vse nabrano blago so naložili v tri kovčege, v katerih so sicer zloženi prenosni projekcijski aparati za kino-filme. Iz teh kovčegov so zmetali ves papir in rezervne žarnice ter jih nato napolnili z nakradenim blagom. Ko so opravili svoj posel, so jo mahnili spet skozi glavna vrata, dvignili rolo, ga spet zaprli in na eni strani spet zaklenili, zato da ne bi po naključju sam od sebe predčasno ušel spet navzgor.
Škoda, ki jo trpi tvrdka, znaša okrog 100.000
dinarjev in je krita z zavarovalnino samo do višine 60.000 din. Prav zaradi tega razpisuje tvrdka nagradd 10.000 din tistemu, ki bi mogel pokazati kako sled, ki bi privedla do odkritja vlomilcev in odkritja ukradenega blaga. Dosedanja policijska preiskava ni sicer pokazala še ničesar določenega, vendar pa vodi uprava ljubljanske policije temeljito preiskavo. Trgovino je takoj zjutraj natančno preiskala in strokovnjak za prstne odtise je imel tam tudi precej posla. Zanimivo je, da je to že tretji vlom v trgovino. Prvič je bil ukraden iz izložbe en sam fotografski aparat, drugič pa je bil poskušen vlom iz veže, tam pa so vrata iz železa in imajo tri zapahe. Dva zapaha so vlomilci tedaj s silo odprli, tretjega pa niso mogli, tako da se jim je njihov podvig tedaj ponesrečil. Prav verjetno je, da ta drzni vlom dolgo časa ne bo ostal nepojasnjen, saj so bile ukradene kamere, ki vlomilcu pač ne bodo koristile, če jih ne bo prodajal.
1 Maša za turiste in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj
1 I. mladinska akademija, ki jo priredi v nedeljo ob U dopoldne ZFO s sodelovanjem ZDK in SDZ, ima zelo izbran spored. V pestrem menjavanju si slede skupinske, simbolične in proste vaje ler nastopi. Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se akademije udeleže ter s svojo navzočnostjo dajo pobudo nastopajočim k nadaljnjemu delu na kulturnem in telesnovzgojnem polju. Opozarjamo, da je treba dvigniti rezervirane vstopnice v soboto do 12. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze.
1 Rezervni častniki, ki prebivajo v Ljubljani
in še nimajo vojaške uniforme ; ter si je iz svojih sredstev tudi ne morejo nabaviti, naj pošljejo najkasneje do 10. marca t. 1. tozadevno pismeno vlogo mestnemu vojaškemu uradu na Ambrožev trg 7/1.
Nekolkovani vlogi naj prilože potrdilo o imovinskem stanju ter mero svoje uniforme.
1 Lovske karte in ribolovnice odslej izdaja obči oddelek mestnega poglavarstva v sobi št. 39 v I. nadstropju hiše na Mestnem trgu št. 2.
1 Za utrditev mestnih cest in ulic je mestna občina tudi letos poskrbela v proračunu ter sta v ta namen že razpisani dobavi 40 vagonov drobnih granitnih kock ter 12 tonskega cestncga valjarja in bo za ti dve dobavi mestna občina morala šteti okoli 400.000 din. Sedaj ima mestna občina 3 velike cestne valjarje in en majhen valjar, vendar pa ti valjarji še ne zadostujejo za redno in povečano utrjevanje mestnih cest ter ie zato nabava novega težkega valjarja prav potrebna.
1 »Lumpacius vagabundus«, prvič po znižanih cenah, bo v nedeljo 3. marca popoldne ob 15 za Bolniški sklad Združenja gledaliških igralcev. Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane, opozarjamo, da kupite vstopnice v predprodaji.
1 Jutri na Pasjo ravan. Prijave do danes oj>oldne. Za Kurešček do danes zvečer. — Putnik.
1 Tekstilni ostanki vseh različnih vrst za obleke in perilo se dobijo po starih cenah v Goričar-jevi trgovini za Ljubljanico, Sv. Petra nasip 29, Ljubljana. Najboljši rožasti krepdešini v ostankih po 15 din meter. Pohitite, dokler traja zaloga!
1 Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij in ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, les, dele oprave in drugo, se obrača uprava Narodnega gledališča na lastnike takih predmetov s prošnjo, naj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefonično obvestijo upravo kdaj, kje in pri kom si jih njen zastopnik lahko ogleda.
1 »Sestra Angelika«. Kino Sloga predvaja od danes dalje izredno lep film, ki na pretresljiv dramatičen način predočuje borbo zdravnika za ljubezen mlade bolničarke. Mladenič, ki je 6topil med nje, 6« je ob priliki letalske nesreče nevarno ponesrečil in samo znanje slavnega zdravnika ga more rešiti. Zdravnik, zavedajoč se svoje dolžnosti, reši mladeniča. V tem lepem filmu srečamo zopet odlična nemške filmske igralce, kot: Pavla Hartmanna, Leny Marenbach, Kaethe Dorech in Hans Sohnkerja. Na sporedu bo samo nekaj dni ter ga ljubiteljem lepih filmov prav toplo priporočamo.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pr! frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
Maribor je kljub industrializaciji zdravo mesto
To dokazuje desetletni pregled o nalezljivih boleznih
Maribor, 1. marca.
Mestni fizikat, ki bedi nad zdravjem mariborskih meščanov, izdaja vsako leto zanimiv statistični pregled o življenju in smrti na področju mesta, iz katerega so razvidne tudi bolezni, ki kosijo Mariborčane. Izvleček iz tega pregleda za leto 1939 smo že objavili v »Slovencu«. Poleg letne statistike pa vodi mestni fizikat tudi pregled čez daljša razdobja, ki je važen zlasti za strokovnjake, zelo zanimiv pa tudi za javnost, saj prav nazorno dokazuje, da ni upravičena trditev tistih, ki pravijo, da danes Maribor v zdravstvenem pogledu ni več to, kar je bil nekoč, ko v mestu še ni prevladovala industrija. Posebno se trdi to glede nevarnosti jetike, ki se pogostokrat slika v prečrnih barvah. Psihološko je morda to pravilno in je bilo gotovo tudi potrebno, ker bi drugače težko vzdra-mili počasne Mariborčane, da bi s tako vnemo
Tržič
V soboto zvečer ob 8 in v nedeljo pojX)ldne ob 4 bo stopila na svojem lastnem koncertu pred tržiško občinstvo tržiška glasbena umetnica, slepa gospodična Milica Pretnarjeva. V zgodnji mladosti je po nesrečnem slučaju izgubila vid, pa je vseeno obiskovala s svojimi družicami tržiško osnovno šolo, nakar je kmalu odšla v zavod za slepe v Zemun, kjer je osnovno šolo dokončala odlično. Potem je obiskovala tržiško meščansko šolo, ki jo je dokončala prav tako odlično, le risanja je bila oproščena. Že v Zemunu in še prej v Tržiču je kazala izredno zanimanje za glasbo. Učila se je petja in klavirja. Po dokončani meščanski šoli je odšla nazaj v Zemun, kjer se je posvetila izključno glasbi in napravila potem tudi predpisane izpite za samostojno poučevanje klavirja. Leto dni deluje sedaj v Tržiču in v nedeljo, odnosno v soboto, želi, da jo tržiško občinstvo oceni za njeno dolgoletno in vztrajno delo.
Koncert obsega imena Adamič, Pregelj, Mirk, Schubert, Beethoven, Loewe, Drdla, Durant, Verdi, ki so sama na sebi zadosten porok, da bo vsakogar zadovoljil. Nastopi mladinski zbor meščanske šole, ki ga vodi slepa Milica, nastopijo gg.: Frlanova s svojim zvonkim sopranom, Srečnik Viktor zapoje dve operni ariji, Zazvonil Oto zaigra Drdlov »Souvenir«, slišali bomo štiriročno igranje na klavir z malo Uršičevo Ivico in samo Milico, ki zapoje Schubertov »Spomladni sen«.
Zanimivo pri tem koncertu bo, da so vsi nastopajoči izšli iz tržiške meščanske šole, kjer so dobili prve nauke o glasbi. Gdč. Frlanova je nameščena v tovarni KID na Jesenicah, gospod Srečnik v tržiški predilnici, oba pa sta obenem vpisana na ljubljanskem konservatoriju, kjer obiskujeta solopetje. Gospod Oton Zazvonil pa je reden konservatorist in se uči gosli. Vse točke spremlja Milica, ki pričakuje na obeh koncertih velik obisk. Podprimo jo in dokažimo, da je njena vera v človečnost upravičena.
pomagali pri organizaciji protituberkulozne borbe ter toliko za njo žrtvovali. Prav zaradi vzornega funkcioniranja te organizacije se jetika v Mariboru tudi ni mogla tako razširiti, kakor bi se sicer, ko so dani za razširjenje te nevarne morilke z industrializacijo, zlasti z ustanavljanjem tekstilnih industrij, kar najugodnejši pogoji. Danes ima Maribor v štirih ustanovah — v' protijetičnem dispanzerju, ki je najmoderneje urejen ter ima lastni rentgenski aparat, v specialnem oddelku za pljučne bolezni pri Okrožnem uradu, v posebnem oddelku za je-tične v bolnišnici in pa v Društvu za oskrbo re-konvalescentnih jetrčnin delavcev močna orožja, ki se z največjim uspehom ustavljajo širjenju jetike, ter je ta uspeh razločno viden predvsem v statističnih številkah. Tako je umrlo leta 1918., ko je bil Maribor še pravo podeželsko mesto brez večje industrije, za jetiko 81 meščanov, naslednje leto je bilo število smrti od jetike 94, 1. 1920 jih je bilo 76, potem slede do leta 1934. naslednje številke: 58, 57, 73, 66, 67, 61, 67, 65, 70, 53, 61, 46, 52. Kakor je iz teh številk razvidno, nazadujejo smrtni slučaji zaradi jetike kljub temu, da je prav v omenjenem razdobju od prevrata do 1934. industrializacija mesta najbolj napredovala. Da tudi ostale nalezljive bolezni Mariborčanom niso posebno nevarne, pa nam kaže 10 letni pregled od 1. 1929 do 1939. V teh številkah pa so vsebovani tudi smrtni primeri iz bolnišnice, tako da odpade skoraj Jelovica smrti zaradi nalezljivih bolezni na obolele, ki jih spravijo v bolnišnico s podeželja. Iz omenjene statistike se vidi, da je bilo v Mariboru z bolnišnico vred v zadnjih 10 letih 6596 smrtnih primerov. Od tega pa odpade na nalezljive bolezni samo 1916 primerov, in sicer na jetiko 891, na raka 745, na difterijo 168, na trebušni legar in pe-gavico 26, na otroško kolero 46, na oslovski kašelj 4, na škrlatinko 16, na otročniško vročico 4, na grižo 3. Vsi ostali primeri smrti imajo vzrok v drugih, nenalezljivih boleznih.
Za pomlad lepe ročne torbice, kovčeke za potovanja, nahrbtnike, denarnice, listnice, gamaše, nogometne žoge, nasobčnike, ovratnice in vrvice za pse priporoča Ivan Kravos. Maribor,
Aleksandrova cesta 13, telefon 22-(7
m Za proslavo prve obletnice kronanja papeža Pija XII. je v nedeljo, 3. marca, dovoljena za stolnico in vse župnijske cerkve slovesna votivna sv. maša: In die creationis et coronationis Papae, kakor je natančneje ob-jašnjeno v Direktoriju za stolnico na dan papeževe izvolitve dne 2. marca t. 1. Ordinnriat.
m Proslava prve obletnice kronanja papeža Pija XII. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo cerkvena proslava obletnice kronanja papeža Pija XII. v maribor. stolnici. Slavnostne proslave se udeležijo vsa maril>orska katoliška društva. Ob 9.15 se zberejo zastopniki katoliških in cerkvenih organizacij z zastava-
Danes premiera monumenfalnega velefilma vlehnikoloru
ŠESTDESET SLAVNIH LET
LJUBEZEN IN SREČA KRALJICE
V glavnih vlogah; Ana Neagle, Adolf Wohlbriick, C. Aubrey Smith itd.
Film je napravljen po zasebnem dnevniku Kraljice Viktorije I
Nastopajo najbolj znane osebnosti preteklega stoletja, podani so vsi najvažnejši dogodki tega časa in prikazani vsi kralji, kjer so se v tem času odigrali večji dogodki. — Razkošna oprema, aijajna
režija in neprekosljiva igral
Predstave danes ob 2 6., 19. in 21. uri	KINO UNION tel. 22-21
mi pred škofijo, da spremljajo ob 9.30 prevzvišenega g. knezoškofu v cerkev.
in >Shupauova Mizka« na mariborskem odru. Ker je nred kratkim preteklo 150 let, knr je bila v ljubljanskem gledališču vpriznr-jeua prva slovenska igra, Linhartova Shupu-nova Mi/ka. je povabilo mariborsko gledališče ljubljansko cfruino, du gostuje s tem delom v prvotni starinski slovenščini tudi v Mariboru. To gostovanje se vrši v okviru svečane proslave te 150-letnice v torek, 5. marca v inu-riborskem gledališču.
m APZ. — Vstopnice za koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane 16. t. m. v Unionu ob 20 zvečer bodo od ponedeljka naprej v predprodaji v biljetamici »Putnika«. Pre skrbite si jih čimprej. Cene od 30 (fin navzdol.
in članom odseka III. Danes je poleg redne večerne telovadbe še posebej telovadba za vse nastopajoče članske mladce točno ob 16 (4. popoldne). Zvečer ob 6 je retlen članski sestanek.
m Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru opozurju svoje člane na predavanje o praktični uporabi »Glutoli-noc in glutolinski tehniki, ki ga prireja p. Mo-ster iz Zagrebu v [Kinedeljek, 4. marca ob 20 v lovski sobi hotela >Pri Zamorcu«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. K predavanju, ki je brezplačno, je namenjen vsem mojstrom in pomočnikom.
m Podzveza katoliških nameščenk vabi vse katoliške nameščenke na redni sestanek, ki Im> v torek, 5. marca ob 19 v Domu na Slomškovem trgu.
m Mariborski trio (Tars Poljanec — violina, Oton Bujde — čelo, dr. Roman Klnsinc — klavir) priredi v sredo. 6. marca ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke koncert. Na sporedu so Smetana, Bralims in l)ebussy.
m Gostilničarji iz mariborske okolice so zborovali. Združenje gostilniških obrti za Maribor okolico je imelo v sredo svoj redni občni zbor, katerega je vodil dolgoletni predsednik Matija llolc. Nujprej je poročal predsednik o delu združenja v preteklem letu, zu njim je pa obširno poročilo o delu gostinskegu odseka pri zbornici podal dr. koee. ki je zlasti navajal uspeh, s kuterim je bil spremenjen najnovejši trošarinski pravilnik. Tajnik je poročal, tla je v združenju včlanjenih 346 gostilničar jev, od katerih se je v preteklem letu prijavilo osem novih. Ti obrati imajo 124 pomočnikov in 14 vujencev. Vsi ti gostinski obrati so stočili 1,300.000 litrov vinu, 330.000 litrov piva, 35.000 litrov žganih pijuč in 300.000 litrov sadjevca. Vsi skupaj so plačali 3,T(K).00() dinarjev davka, tako du odpude |x>vprečnc nu enega gostilničarju 11.000 dinarjev. Združenje je imelo 116.000 din dohodkov, in 83.500 dinarjev izdatkov. Proračun za prihodnje leto predvideva 52.000 din dohodkov in pruv toliko izdatkov. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava z dosedanjim predsednikom M. llol-cem na čelu, ki hučeljuje združenju že 15 let. Podpredsednik je Kostanjšek, člani uprave pa so — Kerenčič, Grašič, Finžgar ketiš, šarh Marica, Kovučič, Urbane, Vručko in Klobasa.
m Premoga je sedaj dovolj. Premogovno krizo smo v Mariboru že prestuli. Bila je res liudu, saj so morule zapreti zu en teden svoje učilnice vse ljudske in meščanske šole in celo bolnišnica se je za en dan znašla brez trohice goriva, toko da niso mogli nu kirurgičnem oddelku vršiti niti operacij. Sedaj pu so spet vse važne ustanove dovolj zuložene s premogom, tuko da se pouk v šoluh v redu in v toplih so-buli vrši, tudi bolnišnica niinu več strahu, da bi ji zmanjkalo goriva, prov tako pa so dobili tudi trgovci s premogom dovoljno zalogo, idr
m Neprevidnost — vzrok smrti. Tragična smrtna nesreča se je pripetila v noči n-j |ietek v Vrtni ulici 12. Pri stavbeniku g. Nussimbe-niju zaposlena 21-letna kuharica Boža Nikl je pezabiln zvečer zapreti jilin v kuhinji. I.egla je jKitem k počitku v svoji sobici, ki se nahaja tik kuhinje, zjutruj pa so jo nušli v poteiji mrtvo.
m Požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Pernata v Zg. Gorici pri Kačah. Ostrešje je popolnoma pogorelo, uničenega je pu tudi nekaj gosopodar-skega orodja, 5000 kg sena in 2(HH> kg slame, škoda /naša 25.000 dinarjev in je krita z zavarovalnino. Požar je nastal zuradi slabega dimnika.
m Mesto v društveno blagajno, v svoj žep. Danes se je pred inulim senutoin zagovarjal bivši blagajnik športnega kluba v Studencih ključavničar Franc Blužič. Mož je ponaredil nabiralne pole, s katerimi je pri raznih osebah nabral lepo vsotico denarja in nekaj daril v blagu. Mesto da bi denar izročil klubu, ga je porabil zase. Blažič krivdo priznava, izgovarja pa se, du ni nabral toliko denarja, kukor ga navaja obtožnica, ker je pripisoval večje zneske, du bi na ta način vplival na druge stranke. Pravi, da je dobil le 5.595 dinarjev. Obsojen je bil nu 4 mesece i 300 dinarjev denarne kužni, leti.
Gledalce
Sobota, 2. marca ob 20: »Cigan barone.
Nedelja, 3. marca ob 15: »Navihanka«. Znižune cene. Ob 20: »Vdova Rošlinka«. Premieru. Proslava Golarjeve 60-letnice.
Ponedeljek, 4. marcu: Zaprto.
Torek, 5 marca ob 20: »Shupunova Mizka«. Gostovanje ljubljanske drame. Jubilej slovenskega gledališča. Izven.
Novo mesto
Drevi ob 8 zvečer bo v dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu akademija »Kulturnega združenja« ljubljanskih učiteljiščnikov, na kateri so glasbene točke in pa komedija »Vzgojitelj Lanovec«. Ernst nam je zbral v tej komediji nekaj originalov iz učiteljskega življenja, katerih ne manjka kljub vsem modernim reformam v našem javnem življenju. Predprodaja vstopnic v knjigarni Krajec. K udeležbi vljudno vabi odbor.
Novi potresni sunki v Turčiji
Iz Rima poročajo 24. februarja: Iz Istanbula so prišle vesti o novem hudein potresu v Turčiji. Kakor poročajo, ni samo pokrajina Cezareja močno prizadeta, marveč tudi Smirna, Adana in Mer-sina. Vrhu vsega pa je začel spet brulinti ognjenik Erges, ki že nešteto let ni deloval. Prebivalstvo je zbežalo z obronkov in bližnjih gričev, kjer so bili več 100 m na visoko gosti oblaki dima.
O novem potresu pravijo, da je izšel iz potresnega središča pri Doveliju. V nasprotju z Analo-lijo je pokrajina Cezareja industrijska. Zatorej je škoda po potresu tem večja, zlasti še, ker so delavci kar zbežali iz tvornic, ne da bi ustavili stroje.
Prvi sunek je trajal jako dolgo. Nato je sledilo več tresljajev, čeprav se prebivalcem v Cezareji ni treba bati mraza in snega, na njih položaj ni nič boljši, ker Rrozijo velike povodnji, ker so reke spremenile strugo in se ua hribih taja sneg.
in 15 dni zapora, pogojno na dve
KULTURNI OBZORNIK
Mariborsko gledališče: Schiller: Kovarstvo in ljubezen
' Izmed treh Schillerjevih mladostnih dram je meščanska tragedija Kovarstvo in ljubezen najbolj blizu našemu občutju in je po problemu, ki ga dramatik rešuje, čisto 6odobna, namreč po problemu državne sile in oblasti ter notranje človekove svobode. Medtem ko v Razbojnikih kaže v Karlu Mooru plemenitega zločinca, ki se upre umazanemu stoletju, to je družbi in njeni nekulturi, ter je v Fiescu postavil problem boja za državljansko svobodo, je v Kovarstvu in ljubezni zastavil glas v obrambo pravic človeškega srca, Sedem let pred francosko revolucijo je postavil nemški vojaški zdravnik Schiller na oder meščansko tragedijo, kakor sam imenuje Kovarstvo Spregovorilo je v njem ogorčenje nad dejstvom, da sila in oblast posegata tudi v človeško srce in družba neusmiljeno uniči tistega, ki 6e ji ne podvrže. Če ne prva, pa je Kovarstvo brez dvoma ena prvih socialnih dram svetovne literature. Ta drama upora proti družabni nasilnosti je nastala tudi iz užaljenega osebnega dramatikovega čuta, saj je zato, ker je brez vojaškega dovoljenja odšel k reprizi 6vojih Razbojnikov, moral po ukazu vojvodovem v zapor. V tej drami je ostro obtožil samovoljo malih nemških knezov, saj je za prezidenta Wurma napisal, da deluje »na dvoru nekega nemškega kneza« ter s tem prav za prav s prstom pokazal na omejeno nasilnost samozvanih despotov in še slabši despotizem njihovih ministrov. Ko dandanes poslušamo to dramo, se nam mestoma zdi odmaknjena, toda 6amo v svojih zunanjostih, ki niso bistvene. Jedro problema pa nam je prav tako blizu in je prav tako naše kakor Schillerjevim sodobnikom. Proti absolutističnemu etatizmu, obožavanju države, postavlja Schiller novo idejo. Na besede lady Milfordove: Ta meč vam je dal knez, odgovarja Ferdinand: Dala mi ga je država po knezovi roki. Tu je že zanikana knezovska vsavlada in vojvoda ni drugega kakor samo zastopnik suverenega naroda. Kako je mogla tedaj v revolucionarnem smislu učinkovati obsodba knezovega sluge, da je knez prodal v Ameriko sedem tisoč svojih vojakov in zato kupil svoji ljubimki dragega kamenja! Odpor mladega Ferdinanda proti pravicam plemstva in zahrbtni zlobnosti lastnega očeta, zločinskega Walterja, ter tragična borba mlade meščanske Luize za čisto človečnost sta glavni gibali tragedije, danes mogoči po svoje prav tako kakor včeraj, le v drugačni obleki, a porojeni iz bistveno istih notranjih napetosti.
Nemogoče je seveda Schillerjevo pat etiko in obširmost besedila prenesti na sodobni oder. Dolge tirade in govori so za naša ušesa danes preobširni, prenabrekli, prezgovorni, zalo mora sodobna režija nujno mnogo izčrtati, da spregovori povsod samo bistveno in najtrdnejše v drami. Tako je tudi mariborski režiser P. Malec prevzel praško režisersko priredbo ter dal na oder novo podobo Schillerjeve tragedije. Kljub mnogoštevilnim črtam pa je Schiller v bistvu ostal tak, kakršen je v svojih mladostnih tragedijah, to je viharniški, čustveni in zaneseni obto-ževalec, glasnik nemškega Sturma und Dranga. Silovitost dogodkov in oseb ter s tem vezana silo-
vitost visoke besede 6o se odlično uveljavile na odru. Celotna uprizoritev je dihala vzvišeno pate-tiko obtožujoče žaloigre. Besede so vilikokrat zavihrale do največjega razmaha, do krika in vpitja. Glavni igralci so podali karakteme podobe. Druga polovica drame se nam zdi danes malce preveč literarna, neživljenjska. Luiza ki Ferdinand se ločita radi podtaknjenega oziroma izsiljenega Luizinega pisma neresničnemu ljubimcu. Pismo se nam ne zdi primemo močno dramatično sredstvo in tudi smrt obeh mladih se nam zdi malce knjižna s tisto zastrupljeno — limonado. Z literarno zgodovinskega stališča pa je mogoče občutiti ta zaključek kot prijeten odmev starih časov.
Edo Verdonik je z mladostnim glasom zaigral viharnega in iskrenega Ferdinanda popolnoma odgovarjajoče dramatiku in duhu režije. Bil je lepa osebnost v svoji neugnani volji po lepši človečnosti in po zmagi nad nasiljem, ki ga predstavlja njegov lastni oče. Prezidenta Walterja, njegovega očeta, je podal Just Košuta. Dandanes 6e nam take postave zdijo nemogoče, toda v onem času, pa tudi še danes, le v drugi obliki, so bile resnične. Košuta je izdelal postavo brezobzirnega vladohlepneža, ki mu je sila V6e in ki zanjo žrtvuje tudi lastnega sina. Bil je samozavesten zločinec, ki ima svoja dejanja za pravilna in edino pametna. Tudi pri Schillerju prav po šekspireko plemenitost v tem neenakem boju sicer podleže, toda slavi obenem zmagoslavje nad zlobo, ki sc sama uničuje. Na nasprotni strani stoji Miller (Gorinšek) s svojo hčerjo Luizo (Razberger-jevo), prvi v nemoči strt poštenjak, mehak do hčere, a brezobzirno neuklonljiv v boju za njeno prostost, Razbergerjeva pa meščansko dekle, plemenita in dobra, zakleta v sveto ljubezen do mladega Ferdinanda. Bila je pristna in prav nič sentimentalna. Starčeva kot !ady Milfordova je podala razklano osebnost užaljene ženske, ki jo je dramatik sicer postavil nekako ob stran, toda je globoka v svoji tragični usodi. Wurm Rada Nakrsta se je izvil iz nekoliko knjižne podobe šilerskega intriganta ter postal resnična podoba hlapca višjemu, gospodovalca nižjemu. Poleg teh moram omeniti še maršala Kalba, ki ga je igra! Crnobori, osebo, ki je bila blizu različnim šekspir-skim Rosenkranzem in Gildensternom, ter Miller-jevo ženo, omejeno meščanko, ki jo je igrala Go-rinškova Izredno močan je bil epizodni knezov sluga režiserja P. Malca. V manjših vlogah so nastopili še Križajeva, Turk in Ledinek.
Pripis. Potrebno se mi zdi, da na tem mestu opozorim na zelo neprijetno razvado, ki jo imajo obiskovalci mariborskega gledališča, zlasti abonenti. Mislim na prepozno prihajanje v gledališče. Nikoli ni mogoče slišati z odra prvih besed in prvih nastopov, ker neprestano dohajajo novi gledalci. To moti zlasti igralce, a nervira splošno vse gledalce, ki so bili toliko taktni, da so prišli o pravem času. Več obiskovalcev me je ponovno in pogosto prosilo, naj to javno napišem. Stvar naj uredi gledališka uprava.
S. V.
Vera Majdičsva in Boris Popov v Puccinijevi »Tosci«
Nocojšnja predstava Puccinijeve »Tosce« v naši operi bo izredno zanimiva zaradi dvojnega gostovanja, Vere Majdičeve in Borisa Popova, dveh pevcev, katerih kvalitete so našemu občinstvu dobro znane. Tako jc Majdičeva že lansko leto po svojem povrat-ku iz Nemčije, kjer je nastopala v največjih gledališčih: Berlinu, Hamburgu, Leipzigu itd. z velikimi uspehi, pela pri nas naslovno partijo »Tosce«. Na podlagi takratnega njenega uspeha smemo to kreacijo upravičeno šteti med njene najboljše. Sploh je pevka s svojimi nastopi v »Aidi«, »Giocondi« in »Tosci« dokazala svoj vsestranski napredek, 6 katerim je dosegla zavidljivo umetniško zrelost pevskega in igralskega izraza.
Nič manj zman in priljubljen pa ni pri našem občinstvu ruski baritonist Boris Popov, ki bo pel drevi partijo Scarpie. Popov je pevec velikega formata, ki je bil pred leti tudi dalje časa član našega gledališča. V tistem času je na našem odru pokazal vrsto bleste-čih odrskih likov, izmed katerih je poleg Figara v »Seviljskem brivcu« vzbudila največ pozornosti prav izredno izklesana in krepka figura njegovega Scarpie. Umetniška pot ga je pozneje iz Ljubljane vodila na najznamenitejše evropske odre, kjer je povsod, pri občinstvu in pri kritiki zmagoval v največjih partijah. Tako je bil več let reden član pariške l'Opera Comique, kjer je neštetokrat nastopal skupaj 6 slovitim rojakom Šaljapinom. Pozneje pa je bil dalje časa tudi član milanske Scale, in je ponovno gostoval v Barceloni, Berlinu, Pragi, Varšavi, Londonu ter celo v Filadelfiji in drugih ameriških odrih.
Ker je tudi Cavaradossi našega prvega terno-rista Zana Francla vseskozi odlična in pevsko sijajna kreacija, obeta nocojšnja predstava ob dvojnem gostovanju, Vere Majdičeve in Borisa Popova še poseben umetniški užitek!
Pred današnjo premijero izredno aktualne vojne drame. Lcnormandov »Strahopetec«. Za literarno orientirano občinstvo ima ime francoksega pisatelja in dramatika Lenormanda visoko ceno. 2e pred leti uprizorjena drama izgubljene duše«, (zgodba iz življenja potuječe igralske družine) je uvedla Lenormanda v naše gledališče.
V »Strahopetcu« obravnava vpliv vojne v zaledju, na nevtralnih tleh ter psihozo posameznika in družbe ljudi, ki 60 pasivne žrtve vojnega občutja. Ravno v današnjih dneh vzbuja ta drama globok dojm — pisana je za časa svetovne vojne — in priča-znova o pošastnem krogoteku in ponavljanju dogodkov v svetovni zgodovini človeštva.
Motiv drame je tragična krivda človeka-umet-nika, ki se je odtegnil kot člen skupnosti svoji dolžnosti do soljudi in ni zastavil življenja za obrambo domovine in naroda. Izognil se je vojaški dolžnosti in pobegnil s svojo ženo iz Francije v Švico, pod pretvezo, da je bolan na pljučih in se mora zdraviti. S prihodom v Švico spozna veličino svojega prestopka, ki zadobiva tudi zaradi načina, kako ga presoja družba, v^dno večji obseg. Odnos drugih bolnikov do njega, ki mu kažejo zaničevanje, in sum, da ga ladna žena prezira, povzročilo očitke vesti. Ti mu očitajo, da je iz nagona samoohranitve kršil dolžnost. Njegova tragika je v tem, da v svojem bistvu ne čuti dolžnosti, da bi moral ubijati ljudi, ker je po svoji biti, kot človek in umetnik vseskoz konstruktiven in pacifist. — Protiutež v dramatski akciji tvori delovanje nemškega in francoskega špijona, ki sla gonilni siii v dogajanju i« zastopnika vojne misli.
Konflikt je za popa den v borbi vesti med življenjskim nasprotjem: destruktivno silo vojne in željo po življenju in plodnem ustvarjajočem delu.
Dejanje drame se godi v Selvasu v hotelu, kjer se zdravi internacionalna družba bolnih na pljučih. V vzdušju, ustrezajočem tistemu, ki ga je popisal Thomas Mann v svojem romanu: »Čarna gora«, pokaže peščico ljudi, ki se krčevito oklepajo svojega življenja Dnevi jim potekajo v kultu njihove bolezni in čenčanju o znancih in vsakdanjostih. V vseh pa živi pohlep po življenju in strah pred bližajočim 6e bobnenjem topov, ki priča, da 6e pomika fronta proti nevtralnim tlem. Mrzlično delovanje vohunov, ki skušajo drug drugemu onemogočiti delo in njihove spletke.
V prvih petih slikah je plastično podana naraščajoča psihoza vojne bližine in slikarjev duševni konflikt. Tretja slika je himna življenju, ki jo doživlja genialni slikar v sožitju s kozmosom in ilustrira vzdušje čiste harmonije, ki jo pa kali misel na strahoto vojne.
Nasprotje tej je šesta slika, pijanska orgija, kjer skušajo smrti zapisani uiti mori vojne s pozabljenjem v veseljačenju še pod dojmom smrti njihove znanke, v ekstazi strahotno grotesknega maškeradnega plesa. Obup tenkočutnih, topost, omenjenih in manevri vohunov, dajejo prizorom močan izraz.
Do šeste slike je igra psihološko obračunavanje slikarja s sam:m seboj in njegovo pasivno okolico. Razvoj drame nastopi v sedmi sliki, ko fe postavljen od vohuna pred alternativo: ali naj se javi k vojaški dolžnosti ali pa naj postane vohun. Poizkus, da bi se oddolžil domovini na drugi način, 6e mu izjalovi. Znova postavljen pred še bolj dramatično alternativo: samoohranitve ali izdajstva spet popusti. Avtor pelje junaka — strahopetca skozi vse faze duševnih konfliktov, ko se otepa zanjke, ki 6e mu vedno bolj zadrgava okrog vratu in se vedno bolj zapleta v mrežo do katastrofe, ko ga zatne »kazenska ekspedicija« in ga zvabi s seboj.
Njegov tragičen konec je povračilo za njegovo človeško krivdo glede na moralne dolžnosti do družbe, zakonov in države. Toda ves čas med dejanjem in ko igra izzveni, čuti gledalec nedožnost strahopetca, ker čuli fakt vojne kot največjo krivdo in pozna nedogledno tragiko, ki jo prinaša kot posledico s seboj.
Lenormand je izvršil v svoji drami dve mojstrski potezi: podal je subjektivno krivdo človeka v razmerja do obstoječega svetovnega reda, gledano s stališča občeveljavne morale; s stališča višje etike in svetovne harmonije pa je dokazal slikarjevo nedolžnost in obsodil človeštvo, ki pripušča vojno.
Maša SI.
Nov prevod Aeneide v bolgarščini. Mladi bolgarski pesnik Boris Tonkov je vnovič prevel Ver-gilejevo Aeneido, ki je bila sicer v bolgarščino prevedena že pred petdesetimi leti. Tedaj jo je prevel škof Theodozij. Pozneje je nekaj spevov prevel Rajko Goranov, ki je bil lektor klasičnih jezikov na sofijskem vseučilišču, 1. 1935 pa prve štiri speve tudi prof. Dečev. Sedaj je pa izšel v novem prevodu v celoti in bolgarski kritiki ga hvalijo.
MLADINSKA AKADEMIJA ZFO 3. MARCA OB II V »UNIONU «
	ai......^ 11 j	jflfl	lili
M ---S J \ J, TJBT -j^A	L ; j/''	7 v* S . 'jNfJp i SsJ i % SSfSMp ' * *	* ••■ ^ • »i I:t VI Sil i! •*> MUa.fi
Znana pivovarna Carlsberg v Kodanju je morala zaradi pomanjkanja bencina s takšnole
kočijo na dan.
Ali se človek vsemu privadi?
Kaj naredi zatemnitev iz nas?
imajo z oranžnobarvno razsvetljavo lepe uspehe.
Glede na oblačila pa profesor Low svetuje, naj bodo obleke bele in sploh v svetlih pastelnih barvah, da bodo ljudje v njih bolj vidni zaradi šoferjev in kolesarjev. Tisti, ki iščejo v zatemnitvi dobiček, so že tudi iznašli posebne okraske za na ženska pokrivala, da bodo bolj vidna...
Sploh pa utegne zatemnitev prinesti tudi kaj dobrega — pravi omenjeni profesor. Ljudje so prisiljeni ostajati doma in bodo tudi začeli bolj razmišljati. Ljudje bodo več brali, izvajali glasbo, poslušali radio, se bavili z domačimi igrami in ročnimi deli in nemara, da bo tudi spet oživelo pisanje pisem, ki je že kar ponehalo in je škoda, da jih ni več. V vseh zatemnjenih mestih, piše profesor Low, si ljudje močno izposojajo knjige in knjižnice in knjigarne imajo izvrstne kupčije. Profesor pravi, da je to na vsak način dobro, da se je nekako zavrlo dosedanje lahkomiselno življenje velemest, — žalostno je to seveda — da je to morala storiti — vojna!
Angleški univerzitetni profesor A. M. Low, slaven zdravnik, sociolog, fiziolog in kulturni zgodovinar, je nedavno imel znamenito predavanje o tem, kako nam naši pra-pra-pravnuki ne bodo nič več podobni, da bodo imeli krajše roke in noge, pa prav veliko lobanjo, velike uhlje in oči... Zdaj pa isti učenjak objavlja v velikem angleškem časniku članek, ki bo brez dvoma prav tako zanimiv, in sicer o posledicah zatemnitve v velikih mestih vojskujočih se držav. Saj je razumljivo, da zatemnitev vpliva na človeka, zlasti še, če bo trajala dolgo.
Predvsem bodo oči doživele marsikaj sprememb. Profesor Low meni, da ljudje zato ne bodo bolj kratkovidni in podobno, pač pa bodo naše oči dobile obliko »matjih oči«, to se pravi, da bodo ljudje tudi v temi kaj videli, in sicer bolje kot zdaj. Da se to more zgoditi s človeškim očesom, je dokaz že to, ko divji narodi tudi zdaj v temi prav dobro vidijo in so tudi jamski prebivalci dobri videli v temi.
Nekaj učenjakov pravi, da izhaja možnost videnja v temi od vitamina A. Ponočue živali, kakor sove in netopirji, ga veliko uživajo; v čem da je, pa ne povedo. Tudi profesor Low molči o tem.
Toda jasno je videti, kako bo zatemnitev vplivala na naše duševno in kulturno življenje, pravi profesor Lo\v. Modra barva, ki dandanes tako obvladuje ponočno življenje velemest, vpliva na živčevje duhamorno. Profesor Low zato svetuje, naj se modra barva razsvetljave nadomesti z oranžno, ki je glede na varnost spričo letalskih napadov prav tako učinkovita. V Franciji to že izvajajo in
Blago iz krompirjeve ga škroba
Iz Amsterdama poročajo: Neka holandska družba je začela proizvajati prozorno blago iz odst. teina. Dejstvo, da na vsem svetu preide na krompirjevega škroba, ki je dobil ime »antrazovo steklo«, če je prozorno; če ni prozorno, pa se imenuje »amilite«. »Antrazovo steklo« vsebuje baje dobre optične lastnosti tudi pri ultravioličasti svetlobi. Je tudi zadosti trpežno za izdelovanje glavnikov, ogrevačev, šip itd. Ta snov se da oblati, brusiti, žagati in pobarvati.
ŠPORT
Jutri v Planico!
Izlet v Planico bo pomenil v nedeljo višek športnega doživetja. Smučarji bodo lahko izkoristili čas pred in po tekmi po dobrem snegu na vse kraje, za vožnjo z vzpenjačo, za smuk z Mecesnovr ca, za izlet k Tamarju, izlet na Petelinek — a najzanimivejše bo gotovo prisostvovanje napeti borbi za prvenstvo v skokih na 65 metrski skakalnici. Ta tekma se bo razvila v veliko smuško tekmovanje med Nemčijo in Jugoslavijo. V ostri in negotovi borbi se bodo morali naši smučarji pošteno potruditi, da dokažejo svoje znanje in dosežejo za nas časten rezultat. Naši tekmovalci trenirajo že od srede na tej skakalnici pod vodstvom g. Bogo Šramla ter so posamezniki dosegli že 65 metrske skoke, a vsega imeli le 3 padce brez poškodb. —
V	teh dneh bodo še pridobili na izvežbanosti, tako da bodo v nedeljo gotovo popolnoma pripravljeni.
Nemci pridejo danes v Planico in bodo popoldne že trenirali, da se pravočasno spoznajo s skakalnico. Tudi oni so odločeni priboriti si zmago v tej borbi.
Gledalce opozarjamo, da bo na skakalnici montirana izvrstna zvočna naprava tvrdke Radio Pegan, tako da bodo lahko točno obveščeni o vsakem tekmovalcu in o doseženem rezultatu. Vstopnina je nizka, 5 din, vožnja je polovična, tako da je za izletnike z malenkostnimi stroški dosegljiv ta izlet in zanimiva in važna tekma.
V	nedeljo tedaj na tekme! Pridite in vzpodbujajte naše tekmovalce za zmago!
Pričetek nogometne sezone
Ljubljančani radi gledamo tekme velikega formata, pa ni prav nič čudno, da vlada med nami veliko zanimanje za jutrišnje srečanje. Nastop »mojstra z morja« nam je vedno nudil elitni 6port. Haj-dukovci so temperamentni in tehnično vsestransko izvežbani igralci. Že samo imena Matošič Jožo, Le-mešič, mali »Ive« Radovnikovič, Marušič, Kragič, Milutm in naposled znana zvezda čehoslovaškega nogometa Sobolka so dovolj privlačna športna atrakcija za še tako razvajenega gledalca.
Kaj pa naši fantje? Neumorni trener g. Bloch jih je v kolikor je pač čas dopuščal dobro pripravil. Jutri nastopi po daljšem odmoru zopet Pogačnik, Pu-pa bo pojačal prednje linije, Prcs'nger je tudi tu, in ako dobi Lah dopust, mimo lahko pričakujemo srečanje 6 Hajdukom. Že se je dogodilo, da so temperamentni Dalmatinci puščali v Ljubljani dragocene točke, zakaj se to jutri ne bo moglo ponoviti.
Pričetek tekme ob 14.30 ob vsakem vremenu.
Sneg v planinah
V	planinah Slovenije je dovolj snega za ugodno smuko. Ob Bohinjskem jezeru je 70 cm snega, osrenjen. Na Komni je 140 cm snega, in sicer na prisojni strani srenec. Triglavska jezera imajo 150 cm snega ter jc s Hribaric najlepša smuka.
V	Kamniških planinah je na Krvavcu 100 cm snega in na Veliki planini 70 cm snega, na obeh krajih na prisojni strani srenec.
Snežne razmere
Poročita Tujsko prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SIT), in J/.SZ 1. marca iiUfl. Ratcle-Plandica STO in: —1, jasno, Ml cui snega, sKa-
knlnica uporabna. Kranjska qnra sin m: —2 barometer pada, jasno,
vetrovno, .VI em snega, sren. Dom na Komni 1510 m: —1. jn«no, vetrovno, Hfl cm
snega sren, prisojno srenec. Dom na Krvavcu 17W m: —2, jasno vetrovno, lun
cm snega, sron. prisojno srencc. Kofa na Veliki planini i;,:,s m: —1, jasno. Tfl cm sno-ga, srcu, prisojni srenec.
imajo vo7,ne olajšave na državnih železnicah in sicer v skupinah štirih članov 5(1% popust, vendar morajo biti članske izkaznice za tekoče leto overovljene od železniške uprave, kar preskrbi društvena pisarna SPD. Izročite torej svoje članske izkaznice nemudoma pisarni SPD zaradi ovorovijenja. — Člani SPD uživajo tudi številne ugodnosti na raznih atobusnih progah, kar je bilo že objavljeno v dnevnih časopisih in ''Planinskem Vestniku«. ltazcn tega je članska izkaznica važna listina kot izkaziio napram obmejnim organom v planinskih predelih. Društvena pisarna SPD nraduje v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4-1 dnevno od 8 do 12 in popoldne od 13 do 19.
Ustanovitev boksarske sekcije pri ŽSK Hermesu
Planinci, pozor!
Slov. plan. društvo je povabilo svoje člane, da poravnalo članarino za I. 1!UO Pianinci, ki si ?,e niso preskrbeli imlrdila na svoji hI. izkaznici za letošnjo leto, naj to nemudoma storijo. Planinci, člaui SPD
Na zadnjem občnem zboru ŽSK Hermesa se je pojavila težnja mnogih članov, da se v okrilju Hermesa v Ljubljani osnuje boksarska sekcija. Odbor je to zamisel toplo pozdravil in zagotovil vso svojo pomoč.
Pripravljani odbor se zaveda, da smo v Ljubljani v boksu že zavzemali zelo važno mesto, saj so izšli lz naše »rede celo državni prvaki. Zal pa je ta panoga športa pri n»s v zadujem času nekako omrtvela. Ker pa jo kljub temu še mnogo idealno vnetih boksarjev, ki žal nimajo možnosti in prilike pravilnega udejstvovanja, smatramo, dn je ustanovitev te sekcija pri Hermesu res nujna potreba. Posrečilo se nam je dobiti ljudi, katerih strokovno znanje in volja jamčita, da bo nova sekcija res služila napredku in razmahu boksa. Zato vabimo vse one, ki se za boks za-nimnjo, t. j. vse one, ki so se v boksu že udejstvo-vnli, odnosno tudi vse one, kateri so tej športni panogi žele posvetiti, da se zglasijo v ponedeljek zvečer od 19 do 21 v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti, kjer bodo dobili vsa nadaljna navodila in potrebne informacije.
Športni drobiž
Italijanski špecijalisti v smuku se niso mogli uveljaviti v Wengenu v Švici. Zmagal je namreč švicareki mojster Heinz v. Allmen, medtem ko je dosegel najboljši Italijan Marcellin samo šesto, njegov rojak Armand pa osmo mesto.
Zahtevajte povsod nas list!
ZF0
Akademija FO in DK Devica Marija v Polju
FO in DK pri D. M. v Polju bosta priredila jutri ob po! štirih v Prosvetnem domu telovadno akademijo. Spored je pester in bogat in obsega 20 točk. — Prijatelji in starši naše mladine vljudno vabljeni! Vstopnice se dobe v predprodaji v domu po 7, 6, 5, 4 in 3 din.
FO Št Vid — zavod sv. Stanislava vabi na svojo III. telovadno akademijo, ki jo bo priredil 3. marca ob pol 4 popoldne v veliki zavodski dvorani. Na programu so poleg obveznih prostih in orodnih vaj številne točke, ki so jih naštudirali fantje sami. Pridite, pričakujemo vas! Bog živil
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Slovenska kolesarska zveza ima, kakor je bilo že javljeno, svoj prvi redni občni zbor jutri, 3. t. m. ob 10 na sedežu Ljubljanske kolesarske podzveze, Stari trg, kavarna Vospernik — Ker je ta zbor za nadaljnji razvoj slovenskega kolesarskega športa izredne važnosti, se je nadejati, da bo po delegatih prizadetih klubov odnosno podzvez kar naj-številneje obiskan. — Poldrugo uro pred tem občnim zborom bo imela v istih prestorih nadaljevanje prekintenega občnega zbora tudi Ljubljanska kolesarska podzveza, ki se bo bavila le z volitvami novega odbora podzveze in pa s slučajnostmi.
STK Moste. Drev^ oh ar. važen sestanek vseh igralcev. Kdor ima t-bvije za iHipraviio, naj jih Prinese na sestauek, Vsi sigurno in točno. Obvestite »e med seboj I
Hindonstantski vojaki z zahodnega bojišča se dajo fotografirati. — Francoska vojaka strojniškega oddelka.
Iz Julijske Krajine:
Strašna nesreča v istrskem rudniku
Pred par dnevi smo poročali o hitrem razvoju Raškega premogovnika, kjer bodo v kratkem začeli graditi novo rudarsko mesto. V sredo, dne 28. februarja, je pa ta rudokop zadela grozna nesreča. V globini 280 m je nastala eksplozija, ki je ubila preko 60 delavcev, nad sto jih je pa težko ranila. Zamena, ki je bila ravno nastopila delo, je štela par sto ljudi. Prav po božji sreči je ob nenadnem poku večini uspelo zbežati v sosedne rove in uteči smrti. Kako je eksplozija nastala, še ni ugotovljeno. Vse rudniško delavstvo je takoj po nesreči pod vodstvom inženirjev in delovodij šlo na reševalno delo. Vsa požrtvovalnost pa ni mogla zmanjšati visoke številke smrtnih žrtev, pač pa se je posrečilo spraviti še pravočasno mnogo hudo ranjenih na varno in v bolniško oskrbo. — Med mrtvimi je mnogo domačinov Istrianov, zato je nesreča še bolj pretresla to pretrpinčeno našo deželo, zlasti okolico Labinja.
Trsi, 1. marca. b. V rudnikih v dolini reke Raše je bilo po hudi nesreči komaj delno vzpostavljeno obratovanje. Rudniki bodo pričeli v celoti obratovati šele v dveh do treh dneh. Število mrtvih rudarjev je poskočilo na 86, ranjenih rudarjev je okrog 100. Oni rudarji, ki so lažje ranjeni, so že zapustili bolnišnico. Reševalna deia se nadaljujejo in iz rudniških rovov nosijo nove žrtve. Mrtvi rudarji so doma večinoma iz južne Istre. Na kraj nesreče je prispel podtajnik v ministrstvu za kor-poracije Pianetti. ki je v spremstvu visokih fašističnih in državnih funkcionarjev odšel v rudnik
in se o vsem podrobno poučil.
♦
Razpisana župnija. S prerano smrtjo g. Ivana Lukežiča osirotela župnija v Ajdovščini je razpisana. Prošnje naj se do 15. marca pošljejo pisarni nadškofijske kurije v Gorici.
Sirarski tečaj v Tolminu. Na mlekarski šoli v Tolminu se je pred kratkim pričel sedmi teoretično-praktični tečaj za sirarstvo. Trajal bo 3 mesece. Poučevali bodo računovodstvo za mlekarne, nekaj bakteriologije, kemije in fizike zlasti s pogledom na mlekarstvo, nekoliko iz živinozdravništva ter prak-
tična izdelava sira, masla in drugih mlečnih izdelkov.
Okostje v svetovni vojni padlega junaka. V Ločniku je neki kmet pri prekopavanju svojega zemljišča naletel na okostje v svetovni vojni padlega vojaka. Svojo žalostno najdbo je javil pristojnemu oblastvu. Ker ni bilo mogoče ugotoviti pokojnikove identitete, so zbrane kosti položili k zadnjemu miru v grobišče neznanih v kostnici na Oslavju.
Kal nad Kanalom je dobil novega občinskega predstojnika. V obsežni občini Kal nad Kanalom je lepo vrsto let županova! in delal sončne in senčne dneve goriški inženir E. Casanego. Iz stanovskih razlogov je podal sedaj ostavko. Začasno ga bo nadomestoval kot občinski komisar fašist Albert Bodigoi.
Ustje na Vipavskem. Gospa Frančiška Bačar, soproga zdravnika dr. Justa Bačarja, ki službuje v Jugoslaviji, je več let živela pri doktorjevem bratu na njegovem rojstnem domu v Uhanjah. Po daljšem bolehanju je 47 letna gospa sedaj umrla in smo jo prejšnji teden pokopali. Pokoj njeni duši!
Planina pri Vipavi. Na Brithu je umrl 79 let stari Anton Petrič. Svoj vinski pridelek je vedno tako pospravil v sode, da ga ni nikdar pretočil, dokler ga ni prodal, tudi če ga je hranil doma dve leti ali še več. Vino se mu kljub temu ni nikdar pokvarilo. Ker je bil bolj čudaškega značaja, svoje skrivnosti ni razkril nobenemu — šla je z njim v grob. — Prvo postno nedeljo pozno zvečer se je vračal proti domu 29 letni fant Jože Kete iz Dolenje-vasi. Na slabi stezi, kot jih je pri nas mnogo, je imel božjastni napad in je tako nesrečno padel, da je obležal na mestu mrtev. Naslednje jutro ga je našel deček, ki je šel v šolo. Fantje in dekleta so ga počastili s 14 venci in obsuli njegovo krsto s cvetjem. Cerkveni pevski zbor mu je prisrčno pel v slovo. Kljub hudemu mrazu — 12 stopinj pod ničlo — ga je na zadnji poti spremljala vsa lara in molila za njegov večni mir.
I Listnica uredništva. Ekspresnega poročila o smrti župnika Lukežiča nismo prejeli.
Skrivnost Falklandskih otokov
Falklandski otoki so otočje na južni konici Južne Amerike in so hkrati najvažnejše angleško oporišče ladij v Atlantskem oceanu. V teh dneh je ves svet govoril 0 njih, ko se je razvedelo, da je britanska vojna ladja »Ekseter« dobila zatočišče na njih.
Pustolovska Odiseja »Eksetra«
Ko se je pred nekaj tedni zbudilo zjutraj 1500 prebivalcev ribiške vasi Pori Stanley, ki je poglavitna luka malih, skalnatih Falklandskih otokov, je bilo njih pristanišče povsem spremenjeno. Ribiči in pristaniški nameščenci, ki tvorijo dve tretjini prebivalstva v vasi, so zagledali veliko, sivo, podolgovato molovilo v luki, česar pa zvečer še ni bilo ondi. Kmalu so videli, da je ta skrivnostna reč britska vojna ladja, in ko jo je sonce povsem razsvetlilo, so mogli prebrati njeno ime »Ekseter«, In koj je bilo vseh 1500 ljudi na bregu, ki so vzklikali in zapeli angleško himno in radijski brzojavni uslužbenec jo vse dopoldne važne stvari sporočal v London. .
Zares se je ladja »Ekseter« po hudih pustolovščinah zatekla v malo ribiško vas. »Ekseter« se je bila udeležila pomorske bitke pri Montevideu, kjer je bila uničena nemška križarka »Graf Spee«, in je bila v tem boju poškodovana. Vendarle je »Ekseter« vztrajala na svojem mestu, dokler je ni zamenjala ladja »Cumberland«. Nato je »Ekseter« izginila. Velika skrivnost se je zgrnila krog nje. Londonska admiraliteta se je branila dati pojasnila časnikarjem. Nemci so poročali, da je bila »Ekseter« potopljena.
Šele čez več tednov, ko se je ta bojna ladja vrnila v Anglijo, je svet zvedel, kaj je ladja medtem prestala. Odplula je bila v Buenos Aires in se je okoristila z dovoljenjem pomorskega prava, da sme ondi ostali 24 ur. Vzela je na krov nekaj ondotnih zdravnikov, bolničark in rokodelcev in je odplula na Falklandske otoke, kjer so poškodbe popravili. Bolniki, ki so bili že spotoma operirani in oskrbljeni, so imeli ondi priliko, da so se pozdravili. Zdravniško osebje se je vrnilo v Buenos Aires, »Ekseter« pa je vsa popravljena odjadrala v domovino, v Anglijo.
Port $tanley, angleško oporišče
Falklandski otoki so šo dandanes, kakor priča primer z »Eksetrom«, že prav takega pomena za angleško brodovje kot prej. Ti otoki so resnično najvažnejše angleško oporišče v južnem Atlantskem oceanu.
Nekako 2000 km južno od Montevidea tvori kakih 100 majhnih otokov, ki so večidel le skalnate čeri, sklenjeno otočje v divjem, večno viharnem južnem Oceanu. Kakih 500 km bolj na zahodu je južni rtič ameriške celine, je divja Patagonija ali Ognjena zemlja, je Magallnnski preliv in zaradi nuiogih brodoloiiicev piusiuli Kajj Hurn. To je skupina Falklandskih otokov, ki so zaradi vihar-
nega morja, zaradi velike oddaljenosti od kulturnih in prometnih središč in zato, ker so vsi dohodi do njih posejani z nevarnimi čermi in ker se zalivi zajedajo kakor zanožine ali fjordi najbolje zavarovana kolonija Anglije. Ondi je že po naravi spričo slehernega sovražnega napada zavarovani Port Stanley, ki vsebuje polovico prebivalcev Falklandskih otokov, katerih je skupaj 3fl00. Medtem ko se ostalo prebivalstvo preživlja skoraj samo z rejo ovac, pa je poglavitno opravilo prebivalcev v Port Stanleyu ribolov, in sicer lov na slanike, kite in polenovke. To malo, a odlično pristanišče Port Stanley služi že več stoletij, že izza dobe kraljice Elizabete (nasprotnice Marije Stuart) angleškemu brodovju kot oporišče. In večkrat ko enkrat so pastirji in ribiči s Falklandskih otokov imeli priliko videti najponosnejše edinice kraljevskega brodovja, kako so plule pred njihovimi čermi ali se ustavile v luki...
Vojna pred 26 leti
Medtem ko v vseh drugih zadevah civiliziranega življenja prebivalci s Falklandskih otokov niso skoraj prav nič v zvezi z ostalim svetom, saj je Montevideo štiri dni vožnje oddaljen in so vožnje z ladjami redke in neredne, pa se morejo ponašati, da so več videli od pomorske bitke pri Montevideu kot največ drugih podložnikov angleškega kralja. Toda njih srečanje z »Eksetrom« ni skoraj nič v primeri s tem, kar se je pred 26 leti dogajalo pred skalnatimi bregovi otočja. Starejši otočani se tega še spominjajo. Usoda je hotela, da je bil tudi takrat neki »Graf Spee« v osrčju dogajanja, a takrat je bil ta grof resničen in živ in je nedavna ladja dobila po njem svoje ime.
To je bila velika pomorska bitka pri Falklandskih otokih, in sicer 8. decembra 1914. Razen križarke »Dresden« je takrat Nemčija" izgubila štiri bojne ladje in dve pomožni križarki. Poveljnik ladjevja, admiral grof von Spee, je v teku bitke sam umrl ondi junaške smrti. Kar 200 nemških mornarjev so potegnili iz morja in jih internirali na Falklandskih otokih.
Odtlej je prišlo še mnogo drugih ladij v malo luko Port Stanley, kjer so bili 4 leta dolgo nemški vojni ujetniki.
Južnega oceana in vsega, kar je suhe zemlje ali vodovja ob južnem tečajniku, ne ogreva noben zalivski tok, nobena topla sapa in vse je tu divje, nerodovitno, nedostopno, zahrbtno in je ta pokrajina najbolj strahotna in za mornarje najbolj nevarna na vsem svetu. V tem kotu sveta pa dobro izvajajo svojo službo pristaniške oblasti v Port Stanle.vu, ki skrbijo za to, da se tudi v zapuščenem svetu uveljavlja oblast Anglije. Prebivalci skalnatih in revnih ctokov, ki se trdo ubijajo s prirodo in si le z največjo težavo priskrbujejo vsakdanji kruli, vršijo vsak dan in vsako uro samo s svojo pričujočnostjo veliko politično misijo na teh angleških skalnatih čereh.
Celjske novice
c Obletnico kronanja sv. očeta Pija- XII. proslavi celjsko Katoliško prosvetno društvo v torek, 5. marca ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. O obisku Slovencev pri sv. očetu govori g. ravnatelj Vinko Zor iz Ljubljane. Skioptične slike in film.
c G. dr. Benedičič Miha zapustil Celje. Včeraj je odšel iz Celja v sodno prakso v Ljubljano agilni delavec v naših prosvetnih organizacijah g. dr. Miha Benedičič, S svojim odločnim, odkritosrčnim nastopom in z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo pri delu v naših društvih, si je v kratkem času pridobil v Celju mnogo iskrenih in dobrih prijateljev. Bil je podpredsednik ZFO, celjske podzveze, prvi predsednik Fantovskega odseka Celje II., podpredsednik Družabnega kluba in aktivni član vseh naših društev. Uveljavil se je s svojimi izredno zanimivimi predavanji, ki jih ni imel 6amo v Celju, temveč v tonogih krajih celjske podzveze. G. Benedičiča bomo ohranili v najlepšem spominu in ga vedno z največjim veseljem sprejeli v svojo sredo.
c Gostovanje komedije »Mala ženka brez logike« v Celju, v soboto, 2. t. m. se ne vrši. Odpoved predstave je bila nujna, ker je vpliven član društva, čigar bivši člani ob tem gostovanju nastopajo v glavnih vlogah, ustvaril potom telefonskega pogovora med celjskim občinstvom nerazpoloženje za zadosten obisk te predstave. Celjsko občinstvo bo že zvedelo za to čudno in neupravičeno vmešavanje. Gostovanje se bo vseeno vršilo. Datum objavimo pravočasno.
c V nedeljo, 8. marca nepreklicno žrebanje efektne loterije poštnih nameščencev v Celju z začetkom ob 3 popoldne v Narodnem domu. Oglejte 6i krasne razstavljene dobitke pri tvrdkah: Gams, Hla-din, Lečnik, Rakusch, Schramm, Stermecki in We-renf, Glavni dobitek avto znamke »Opel«, drugi dobitek spalnica, izdelek mizarske delavnice Vrenko v Celju. Poleg tega še 18 glavnih in 200 drugih lepih dobitkov. Vstop prost.
c Zločinska roka požiga dalje. Predvčerajšnjim smo poročali o velikem požaru v župnijskem gospodarskem poslopju v Št. Petru v Savinjski dolini. Od velikega gospodarskega poslopja je ostalo le zidovje in je škoda precejšnja, ker je zgorelo vse seno, slama* žito, rešili pa so le živino. Na vse načine so ugibali, kako je ogenj nastal, ko pa je v četrtek zvečer nenadoma začel goreti še župnijski kozolec, niso več dvomili, da je to delo izvršila zločinska roka in da je bil ogenj podtaknjen. Kozolec je pogorel do tal,' tako da znaša skupna škoda nad 100.000 din. Pred mesecem dni je na enak način nastal ogenj v hiši in gospodarskem poslopju posestnika Parfanta. Orožniki so uvedli preiskavo in je upati, da storilec to pot nc bo ušel. Prebivalstvo je zelo razburjeno. Fantje so uvedli nočno stražo.
c Prednaznanilo. Dijaki državne realne gimnazije v Celiu bodo vprizorili v petek, 15. marca v mestnem gledališču znano Meškovo dramo »Mati«.
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih priredi jutri, v nedeljo, 3. marca ob pol 5 popoldne lepo misijonsko igro »Andakuma«.
c Dežurno zdravniško službo za člane OIJZD Ima jutri, v nedeljo g. dr. Premšak, Cankarjeva ulica št. 6. Dežurni zdravnik nudi potrebno pomoč samo v neodložljivem primeru, kadar je pristojni zdravnik OUZD odsoten.
c Na državno dvorazredno trgovsko šolo v Celju
je premeščen iz Splita s trgovske akademije g. prof. Beruš, rodom iz Novega mesta.
c V petek, 8. decembra bo v Delavski zbornici oh 6 zvečer sestanek 6plošne skupine ZZD.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(27) Ko pa je zagledal kralja, se je prijazno nasmehnil, na široko odprl vrata in veselo zaklical »Prisrčno dobrodošel!« Ančka je videla, da palača ni drugega ko! ogromno drevo z vrati in tu pa tam kakim okenčkom. Ali je drevo morda votlo in ali bo res ona mogla noter!?
(28) Rdečeliček se je Ančki na-smehnli in rekel: »Kar za mano!« In Ančka je stopila za njim skozi lemna vrata. Šla sta po dolgem hodniku; na koncu hodnika'je visela velika, težka zavesa. Rdeče-
liv^iv jvr jo vugiliu IU lfuaj.#§
Glavna kolektura Drž. razr. loterija
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulira 14
javlja izid žrebanja z dne 1. marca V. razreda 39. kola: 80.000 din St. 10020, fil).O(K) din št. 37.000, 30.000 din »t. 36000, 65501, 24.000 din št. 88781, 20.000 diu št. 16565, 37788, 96713, 16.600 dih št. 37370,
10.000 din št. 47250, 47793, 74444, 84451, 98937,
S.OOO din št. 18393, 22631, 32235, 43902, 46796, 47683, 503X7, 50-112, 63461, 70672, 79919, 87771, 89628. 94759, 947<i8, 96196,
6.000 din št. 6920, 12269, 15386, 17048, 28806, 30714, 40220, 52143, 54959, 04855, 67160, 88217, 90769, 99118,
5.000 din št. 22732. 32236, 37638, 38709, 47122, 49282. 51007, 67829, 72601, 74723, 78060, 85467, 93380, 99775,
4.000 din št. 1263, 11039, 11498, 19414, 19455, 22366, 23124, 24920, 28300, 31162, 32565, 43411, 61001, 62033, 69655, 72246, 72886, 76673, 78879, 83494, 93888, 97484.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v soboto 2. marca. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »VRELEC SREČE«, lahko denar takoj dvignejo.
Pouk
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, vpisovanje dnevno, pričetek pouka 4. marca. Christotov zavod, Domobranska 15.
zsiamčijo najpopolnejji uspeh
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Center, tudi periferija 1189
Dve osebi 2323 Glasba 2715
Izplačana gotovina 1920 Plača. 250 št. 2164 Pomoč gospodinji 2694 Poštena 1510 Fovhe 1831 Samota
ftofer-Industrija 2208 V centru 2205 Zanesljiva 205 št. 2444
Umrl mi je, previden s tolažili svete vere, moj nadvse ljubljeni, nej>ozabni soprog, gospod
Joško Stariha
delovodja v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2. marca ob % nn 5 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska 0) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 29. februarja 1940. Globoko žalujoča soproga Anica.

Mali oglasi
Vlužbodobe
Hlapca
sprejme Ivan Burkeljca, Zadobrova 3, D. M. Polje
Razno
Gumbnke, gumbe, plise,
monograme, entel. ažur 'ino >n hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Frandikanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roil dela
Kupimo
Vsakovrstno Zl&tO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božlj, Ljubljana Frančiškanska ulica a
Objave
Razglas.
Kdor bi razširjal neresnične in izmišljene govorice o gostilni Majdič v Medlogu, v zvezi s Hace-tom, se bo proti njemu sodnljsko postopalo ln bo moral vse govorice dokazati.
Nagradna križanka
Kakor že objavljeno, bomo odslej vsako soboto v oglasnem delu »Slovenca« priobče-vali križanke, ki bodo lahko tudi velikega reklamnega pomena za razne tvrdke, katerih imena ali naslove ali imena proizvodov bomo vpletli v križanko.
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi „Slovenca''.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka« do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebanjem razdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
			1		2	3	4	5	6	7	II	B
			8								9	
	i	10			■	U			■	12		
	13			m	14			■	15			
16				17			n	18		1		
•	■	10							1		.11-	
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Priznano solidna manufak-turna tvrdka v Ljubljani, 8. Dan v tednu, 10. Del celote, zem. tečaj. It. Dobro znana prodajalna dvo-koles in motornih koles v Ljubljani 12. Igrhlna karta, 13. Član slovanskega naroda, 14. Ljubek, zal, 15. Kratica krstnega imena največjega slov. pisatelja, 16. Stražnik, 18. Kratica, ki pomeni »pol-nonaslovno«, 19. Združevati, vezali.
Navpično: 1. Zadetek v nogometni igri, 2. Osebni zaimek, 3. Mesečnik, pregled, parada, 4. Namišljeno božanstvo. 5. Vrsta položnic, denarnega nakazila. 6. Ljudska vprašalnica 7. Barvast, 8. Nasip, peščena plast, 9. Nota, 10 Utrip žile,
13.	Grška črka, polumer včrtanega kroga, 14. Naj-Ieoši mesec, 15. Veznik, 17. Kratica, ki pomeni »okrog« (circa), 18. Geometr jsko število, grška črka.
Rešitev sobotne križanke z dne 24. febr.
Vodoravno: 1. Slovenec 7. Tu, 9. L,es, 10. Dam, 11. Lim. 12. A. p , 13. Inserat, 15. Tisk, 17. Knin, 19. Ilo, 20. Sodo, 21. Up, Z2. No, 23. Sako, 24. Sto. 25. Alt, 26. Lehar.
Navpično: Slatina. 2. Lepilo. 3. Os, 4. Edn, 5 Naskok, 6. Emendol, 7. Tit. 8. Um, 11 Lan. 13. Ik,
14.	Rio, 16 So, 18. Spor, 20. Sat, 21. Uta, 23. SI., 24. Sh.
Izžrebani nagrajcnci:
Med številnimi reševalci križanke, ki so jo pravilno rešili, je žreb izbral sledeče:
Škoda Franc, Zaplaz, p. Vel. Loka;
Osnovna šola, Skale, p. Velenje;
Vozelj Žarko, Herbersteinova 4, Ljubljana;
Majdič Marija, dijakinja, Bežigrad 18, Ljubljana, ki vsi dobe »Slovenca« 1 mesec brezplačno.
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEM
SE VRŠI
10.-16. MARCA 1940
TEHNIČNI VELESE3EM DO 17. MARCA
Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfa-brikati, »hiša mode«, modna industrija, umetna obrt itd.
Vse informacije se dobijo pri častnem zastopniku za Banovino Hrvatsko in Dravsko banovino s
J. KULHANEK, ZAGREB, llica 9 — Telefon 24-307 in pri generalnem zastopniku za Kraljevino Jugoslavijo:
H.PFANNENST1LL, BEOGRADU., Brankova8, tel. 30-881
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah Kraljevine Jugoslavije in na nemških državnih železnicah
MMMHUMM^HI IMHMHIHH
rmEriiMi 11|232323
•rostnvolina dražba' Lenn nnsestvn
Prostovoljna dražba gozdov in kmetije z gostilno.
V nedeljo, 17. marca t. 1. ob 1 pop., bo prostovoljna dražba za gozd v Menl-ševskem Ravniku, in sl-Sevska Pušča 6 oralov, Begunjska Pušča 6, Kaluža 8 in Gladovec 6 oralov. Gozd je lepo zaraščen s trgovskim jelo-viin lesom ln so vsi gozdovi blizu skupaj, iz katerih se les lahko izvaža v Borovnico, Verd, Logatec, Planino, Kakek in v Begunje. — Obenem je naprodaj hiša v Selšče-ku št. 19 z vsemi gosp. poslopji, svinjaki, hlevi itd.; vse stavbe so že-lezobetonske. V hiši je gostilna in trgovina, vinska klet za 2 vagona vina, vrt, nasajen z lepim sadnim drevjem ca. 5 ora lov, njive, senožetl, gmajne in bukov gozd v obsegu ea. 40 oralov. Hiša se nahaja ob banovinski cesti Begunje—Sv. Vid, kjer se pravkar gradi tudi banovinska cesta preko Selščeka — Cajnarje — Ravnik in zveza z Vel. Laščami. Spomladi nameravajo graditi tudi cesto Selšček— Otave — Rakitna —Ljubljana, kar bo trg. promet potrojllo. Kupce vabimo tem potom, da si med tem časom ogledajo imenovane parcele ln se navedeni dan sigurno te prostovoljne dražbe udeleže. Vse ostale informacije so na razpolago pri lastniku v Selščeku št. 19
Fižol, krompir
dobite poceni pri »Miklavžu« pod Lemenatom.
Najugodnejši nakup
mosklb oblek nudi Presker, 8v. Petra o. 14.
Ljubljana.
Lepo posestvo
v neposredni bližini Zagreba, v enem kosu, 50 kat. juter — 300 ha, naprodaj. Natančna pojasnila pri upravi »Slov.« pod št. 2707 ali pri g. Mijo pi. Stepanič, župnik Velika Gorica.
Enodružinsko hišico v okolici LJubljane prodam. Potrebno 32.000 din - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2865.		Vnajem
	ODDAJO: Lokal na Tyrševl cesti št. 5S takoj oddamo. Informacije daje podjetje Mavrič	
Prodam parcelo 800 m' s trotoarjem in napeljanim vodovodom. — Elektrika in kanalizacija, lega južna, 220.000 din. Ljubljana, Trnovski pristan 22.		
	čitajte »Slovenca«	
Natečaj
za izdelavo idejne skice za novo zgradbo bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ki se bo gradila v Beogradu na Pašinem brdu.
Centralna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osebje krajjevine Jugoslavije razpisuje javni splošno jugoslovanski natečaj za izdelavo idejne skice za novo zgradbo bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije, ki se bo gradila v Beogradu na Pašinem brdu.
Pravico sodelovanja na natečaju imajo vsi arhitekti, državljani kraljevine Jugoslavije.
Ziri predstavljajo:
Predsednik: g. Ivan Jankovič, predsednik glavnega upravnega odbora bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugo-sjavije; udje: arhitekt g. D. Leko, vseučiliški profesor; arhitekt g. V, Vladisavljevič, delegat beograjske inženirske zbornice; arhitekt gosp. dr. B. Maksimovič, profesor srednje tehnične šole v Beogradu; arhi-
ieKi g. v. rvojic, docent na vseucutscu v rseograilu; arhitekt g. Ui. Šuica, tehnični svetnik mestnega poglavarstva v Beogradu; g. dr. B. Konstatinovič, ravnatelj osrednjega higijenskega zavoda v Beogradu; g. dr. D. Kalanovič, upravnik železničarske bolnišnice na Dedinju v Beogradu; namestniki: g. R. Mihelič, glavni upravnik bolniškega fonda za državno prometno Osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu; arhitekt g. M. Radovanovič, docent na vseučilišču v Beogradu, delegat
inženirske zbornice v Beogradu; ing. g. P. Vukovič, šef odseka glavnega ravnateljstva državnih železnic v Beogradu; g. dr. ing. Janko Grampovčan, podpredsednik glavnega upravnega odbora bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije; g. dr. M. Vasič, šef kirurgičnega oddelka železničarske bolnišnice na Dedinju v Beogradu; g. M. Stefanovič, oblasni upravnik bolniškega fonda Beo-
Šrad-Jug; g. M. Djordjevič, oblasni upravnik bolniškega fonda Novi ad; ing. g. A. Bogner, višji svetnik prometnega ministrstva v Beogradu; poročevalec: arhitekt g. D. Manojlovič, višji svetnik glavnega ravnateljstva državnih železnic v Beogradu.
Skupni znesek vseh nagrad znaša 100.000 (sto tisoč) dinarjev.
Rok izročitve idejnih skic: 30. april 1940 do 18. ure zvečer.
Pogoji in načrt natečaja se dobe v delovnih dneh v pisarni Centralne uprave humanitarnih fondov za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu, palača Ministrstva prometa, Nemanji-nova ulica št. 6, III. nadstropje, soba št. 542 a, za ceno 30 dinarjev.
Iz pisarne Centralne uprave bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije, Beograd, Č. U. št. 588/40.
Jakob K, Heeri
29
Berninskl
Rom n . ivicarskega pogorja.
kralj
Sreča ju je vodila mimo ledenika v jesenski sončni svetlobi med mogočnimi gorami po lepi Berninski dolini navzgor. Stopala sta, ne da bi opazila, enakomerno kakor po taktu pesmi.
Prišla sta do Berninske koče pod donebno visokimi zidovi Diavo-lezze — Vragovice. Med vrati je stal navidez nekako divji mož in pozdravil.
»To je vodja potov,« je dejal Marko, »in opravlja težavno službo S svojimi tovariši se prebija, kadar grozi v gorah nesreča, dan in noč skozi meteže in viharje, svari, rešuje.«
»In če bi bil tudi samo takšen divji p6t, Marko, ki zastavlja svoje življenje, bi že bila ponosna natel« je dejala Cilgija.
Tedaj se je odbil od skalnih sten pok.
»Ali vidiš tam, Cilgija, na najskrajni polici Vragovice stoji lovec. Maha s klobukom, strel mu je uspel.«
Razgreto je govoril Marko.
»Ali te nič ne boli srce, da nisi sam ta strelec?« je vprašala Cilgija v napetem pričakovanju.
Svobodno in prosto jo je pogledal. »Nekoč je bila moja najljubša misel, da bi se bavil vse življenje z lovom in umrl nato ponosne lovske smrti, smrti samotno v gorah. In leta dolgo ni nobenega človeka, končno pride morda lovec, najde okostje, puško, in ko vse reišče, pravi: To je Marko Paltram, Bog ti bodi milostljiv, tovariši — daj bi pa želel nekaj drugega: prav dolgo, dolgo srečno živeti s teboj, Cilgija!«
Prispela sta bila v sedlo. Pred njima je stala krasotna, pod nebom ko encijanov zvon, zgnetena vojska drznih skalnih vrhov, italijansko gorovje.
Bilo je okoli poldneva, in na vrhu so si vzklikali tovorniki s severa in z juga, ki so se poznali, so pozdravljajoč se rezgetali.
Cilgija in Marko sta stopala po kamniti opločeni poti, ki se vije med čudnima visokogornima jezeroma.
Neodločno in od Boga zapuščeno ždita vodi v strahotni pustinji golega kamenja in oblivata s trepetavimi kolobarji skale, ki molijo iz valov. Eno jezero je svetlo, drugo temno, pravijo jima Belo in
l
Črno. Iz svetlega teče potok in njegovi valovi najdejo svoj mir, ko so dovolj dolgo potovali, v Črnem morju; iz Črnega jezera izvira zopet potok in njegove vode gredo v sinjo Adrijo.
Toda čudno! Vetrič zaveje nad prelazom in njegov pihljaj je dovolj, da udarijo valovi enega jezera pod pločami stare usodne poti v vode drugega jezera, in vode, ki bi bile morale potovati v Črno morje, se izlijejo v Adrijo, in v Adrijo namenjene gredo samo zaradi enega pihljaja vetra v Črno morje.
Čeprav je dan nad pustinjo sedla še tako svetel in sončen, in naj stojijo gore ko luči, leži vendar nekaj kakor skrivnostna usoda nad jezeroma, zakaj tako lahko, kakor se razhajata tu zgoraj morje in morje, se razhajata sreča in nesreča.
Po prastari poti, ki loči obe vodi, so potovali gospodje na jug in se vračali kot berači, berači so potovali na sever in se vračali kot gospodje na jug, zmagovite in poražene armade so potovale po tej cesti.
Na to ne misli mladi par, ki stopa po kamenini. Gre po samotni skalnati poti na južnem pobočju Bernine in dospe do Sassal Masona, brezljudnega pomola in do ledenika Palii, ki visi strahotno strmo v krasno spreminjastih lomih z belega pogorja, bobni in se neprestano prasketaje udira v globino.
Ob ledeniku so postavili Bergamaski okroglo s kamenjem zidano kočo z obokano streho. Lovci in pastirji so jo okrasili z vsakovrstnimi živalskimi lobanjami, obeljene konjske in kravje glave, gamsje in lisičje črepinje se režijo raz sten in s hišnega slemena.
»Poznam Sassal Masone izza mojega prvega lova,« pravi Marko, »čez ledenik vodi, pol ure hoda, gamsja stečina k solnicam prav onstran ledu«
Toda Cilgija ga posluša le napol.
»0 Marko,« mu seže v besedo, »poglej mojo domačijo, moj Pu-schlav, globoko pod nama leži ko večnost, v kotlu se smeji kakor v pekel pogreznjen paradiž, moja vas ob sinjem jezeru — in o lepote! — skozi temno udrtino za vasjo žari Madonna di Tirano, kakor iskra se sveti podoba Matere božje, pozdrav Veltlina, In ali vidiš tam veliko streho levo v vasi? To je moj dom, in nekoč tvoj dom, Marko!«
Ko dva otroka strmita začudeno v zeleno lepo dno.
»Ne boj se torej, predragi, da sem popolnoma revna,« je nadaljevala Cilgija. »Res je moj oče, kakor vsakdo vč, ob veltlinskem ropu izgubil večino imetja, toda, Marko, dovolj ga je še ostalo, da boš, kadar ti ga nekega dne položim v roke, svoboden mož, ki se ume postaviti.«
»Cilgija, mar sem po tem kdaj vprašal?« je odgovoril rahlo očitajoče. »Samo ti si mi dovolj, pa se že prebijem skozi življenje!«
»Pa je vendar le dragoceno,« je odvrnila.
Zaideta v prepir in se naposled poljubita.
In zdaj upirata oči zopet v blestečo streho v Puschlavu. Vabi ko obljubljena dežela, slika miru, slika sreče.
Blažena v soncu sta zaljubljenca in kujeta v veliki tihi samoti gorovja načrte za bodočnost.
Mnogo prezgodaj pride Tomaž s konji na Vragovico, pride pa le.
Marko stoji, pozdravlja in pozdravlja Cilgijo, dokler more v večernem somračju ujeti le še odtenek jahalke.
Ko se obrne, uzre trop gamsov.
Prhnejo v beg.
On pa pravi; »Nespametne živali, kaj se bojite Marka Paltrama?«
In pogleda v modro večerno globino Puschlava; »Varuj in spremljaj te Bog, moja draga, krasna Cilgija!«
V gorah je sončnozlata jesen. Veseli župnik Tass lovi, lovi kdor ima puško ter je sposoben in tega vreden. Z očetom ali dedom gre nedorasli deček v gamsje revirje, z burno utripajočim srcem poklekne poleg prve ustreljene živali in prestreže z drhtečimi rokami kri v lovsko skodelo.
Nekdo pa ne lovi, tisti,, ki je bil že kot deček v Maduleinu lovec para.
sem zasmehovanjem nakljub ostaja Marko Paltram doma pri primežu.
Nekega dne je pa veselega lova v gorah konec.
Ko trgajo viničarji spodaj v Veltlinu vriskaje grozdje, zadrhtijo udje Bernine, gora sc drami in šepeta: »Krasite se, otroci!« In skalni vrhovi, ki stoje najbližje, se odenejo s snegom »Sneg na glavo!« prosijo zdaj tudi maliči. In nekega jutra, ko se daljni svet v dolinah še ziblje v zlatih jesenskih sanjah, si posadi vsak palček v gori krono na glavo, da vsaka jelka v globoki dolini se okiti, in ob nekem sončnem vzhodu plameni vsa dežela v snegu.
Silno veselje prevzame ljud.tvo Zakaj bosonogo in v žarečih oblačilih stopa sonce po zimski krajini visokega, svetlega Engadina in drami svoje mirnosrčno ljudstvo. In kar živi veselja v zadovoljno zaspanih dušah, se prebudi.
»Sankanje! Sankanje!« se glasi čarobna beseda.
brez pa
Vse
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaris
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
urednik: Viktor Ceneč