Letnik 2. Maribor, petek 14. marca 1919. Štev. 60. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4‘50 mesečno, čefrtlefnp K 14—, polletno:.K-28'—, celoletno K 56'— Ce si prid^ naročnik sam po list: Mesečno K 4'—, Inserati po dogovoru. List izhhja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: > Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. plit zasedo. - Smeiianu zapustili Reta. Pod rdečo ali SHS zastavo llsl?vansk0 "TV?-pcd rf*°zastauo mo jinternaC1j0nale. Doli na solncnem jugu (v Trstu in Primorju), pa tudi v Ljubljani je ta ločitev rodila še danes v spominu živeče hude boje. Sredi teh deloma tudi bratskih bojev pa je vz-rasla nova delavska družina »Narodno Delavska Organizacija« ali s kratico NDO. Maribor, 13. marca. »Srečen je jugoslovanski proletarijat, da je osvobojena sveta zemlja domovine. Iz roda v rod je šla stara pravda in pisala žalostna poglavja o brezpravnosti šibkega in nasilju mogočnika. Sedaj je prišel čas, da izvojujemo pravico stari pravdi. Svobodna domovina mora omogočiti slehernemu duševnemu in manuelnemu delavcu vse pogoje za človeka vredno življenje. Kličemo Vas na zborovanje dela! Poglobiti hočemo svoja načela, razširiti svojo organizacijo in zastaviti rtajodločnejšo zahtevo za odpravo vseh krivic socijalnega reda. Pridite in pomagajte nam dvigniti zaklad srečnejše bodočnosti za najbednejši del jugoslovanskega naroda — za naš proletarijat!« Ta klic se te dni razširja in odmev^ po vseh slovenskih pokrajinah. To je v teh tudi za ostali jugoslovanski proletarijat usodnih dneh klic voditeljev našega jugoslovanskega delavstva, to je onega narodno zavednega proletariata, ki se je že pred 10 letjem kot samostojna skupina odtrgal od celote bratov sotrpinov, ki so ostali pod jugo- Ko se tički ženijo. (Ne za odrasle!) Še se,m ozadej platno prodajal in še nisemzna dobro Očenaša molk, ampak to sem pa ze vedel, da se na sv. .Gregorja - tički ženijo. Jozman, moi bližnji sosed in najljubši vuris, istot.iko brihten in istotako poreden t jaz, mi je dva dni pred sv. Gregorjem Pnnesel na uho najnovejšo novico: čez dva dni bo tičja ,,ohcet“. Pravzaprav sem moral to zam.,' najnovejšo novico po mojem takratnem prevdarku drago plačati, predno mi jo je mali povednež zaupal. Moral,sem mu izročiti polovico preste in večino orehov, .ki sem jih iz tetine omare izmuznil. — (Mi smo, imeli za take /ločine nevem od kod izhajajoči izraz: .,pofulil‘.) Ko je oboje veselo pobasai v nediije za srajco, mi je kot veliko tajnost tihotna za-uj>ai: veš, Kalinov Maksel mi je naročil, da se pripravimo na tičjo ,,ohcet“. Ta Kalinov Miksel, zelo nadebudni sinko našega učitelja, je bil namreč kolovodja nas \seh vaških pa-gl ivcev. Ker sem do tistega tienotka glede' oh c ti samo to vede, da se ta sl.um st vrši samo j ri odiasih ljuoeh. na pum er, če se on in ona »vzameta *, se mi je seveda riekam j Ni naš namen se na tem mestu pečati z nadaljnim razvojem in zgodovino te nove organizacije. Naj le omenimo, da je bila tik pred vojno raz puščena, kot — seveda »državi nevarna« organizacija. Takratni voditelji pa so otroku dali drugo ime in sicer: »Narodna-Socijalna Zveza« ali s kratico DSZ. Dolgotrajna vojna je zadušila vsako redno delovanje. Mnogi, ki so tej družbi pripadali kot predvojni člani, zdaj ob zaključku vojne po vsem svetu raztrešeni, niso več znali, je-li hiša, ki so jo za silo zgradili, sploh še obstoja ali je že vsled vpliva vojne razpadla. Nasprotno pa se je takoj ob sklepu vojne okrepila in čudno zdelo, da se tudi tiči ženijo in kar mi je še manj šlo v glavo, da se ta čudna ohcet vrši sredi posta. Pa ker moj Jožman o tej uganki tudi ni nič več vedel ko jaz, sem se na i-sezadnje zadovoljil, z novico, da se tudi tički ženijo. Na večer tistega zame zgodovinskega dne, nas je naš 'kolovodja Kalinov Maksel pozval na zborovanje, zaupno sej6 pri žabji luži sredi vasi. Dobili smo kar se je le dalo strogo povelje," da se za ta praznik pripravimo na ta način, da vsakdo izmed nas pripravi vse, kar za tako (gostijo potrebno: preste, orehe, jabolka, žemlje sploh vse, kar tiči potrebujejo, kadar se ženijo. Tudi na pijačo ne smemo pozabit. Matuzlov Jakn je dobil ukaz, da pripravi najmanj 1 Steklenico „rozolije“, in če le mogoče, tudi steklenico „kitnlovke-‘. Vso to pripravo moramo zgo^lej zjutraj na dan ohceti spravit po vrtovih na določeni kraj----------------- Kam bi prišel moj stavec s prostorom in kam še le vi s potr: lenjem, če bi se lotil natančno opisati vse naše misli in delo, si katerim smo pričeli takoj po tej seji pri žabji luži. Mislim, da veste več ko dovolj, če Vam na kratko zaupam, da je v času med tičjo ohcetjo in našo sejo pri žabji luži v vsaki i oživila, starejša organizacija »Jugoslovanska soc. demokracija«. Ako bi se le-ta bila ob enem takoj tudi odločno ločila od ideje na internacijonalo, ki je ravno v tej vojni doživela poraz, kakor morda nobena druga svetovna ideja, bi se bilo med tem časom pod rdeči prapor najbrže zbralo vse, kar od na-, šega proletarijata čuti v duši i srcu jugoslovansko. ]SDS bi postala v slovenskih pokrajinah, kjer je bila doslej najbolj omalovaževana, ne le kot najmočnejša organizacija, marveč tudi kot politična stranka. Kajti pritegnila bi bila naše ne le vse zavedno slovensko de-lavslvo, marveč tudi veliko večino urad-ništva in malega kmeta, sploh vse, kar sumiramo pod naslov: ljudski sloji. Toda prišlo je drugače. Mislimo, da ne pretiravamo, ako izrekamo trditev, da je v to veliko vprašanje odločilno vmes posegel ravno naš — Maribor ‘z vsemi znanimi in neznanimi dogodki. Danes ni še vse dozorelo/s.temi dogodki in njih dalekosežnimi vplivi se podrobneje pečati. hiši, pod katere streho so gnezdili taki tički kot sem bil jaz, Jožman, Makselj in tako naprej, zmanjkalo vse toinono, kar potrebujejo tički za svatbo. Seveda tičji ženini in neveste kolikor jih je bilo tedaj v naši vasi, niso prav vse dobili, kar smo za nje iz raznih omar in miznic »pofulili«. Sicer pa sem vsaj še tisto predpoldne, ko bi se bila imela vršiti svatba, doživel dvakrat priliko zelo dvomiti, če so tičji svatje od naših priprav sploh kai dobili. Ko sem stal skrit za kozolcem in tja na vrt zijal kdaj se prične napovedana poroka, sem videl, kako se je Finkov Lojze (Kalinov adjutant) previdno se oziraje priplazil na vrt in pobral ne gnezda, ki sem ih za tičje pare po Kalinovem povelju nastavili, ampak zlodej poredni pobral je naše »priprave« in izginil na sosfednji vrt, kjer se e kajpakda ponovil isti prizor. Ampak maščevanje za te naše priprave na tičjo svatjo ni zaostalo. Pričelo se je pri »adjutantu« Finku in našem »komandantu« Kalinu, ko so ju na Rozinovem podu zaprta zasačili, kako sta hrestala in hrustala naše svatbene priprave, namenjene 2dino le za tičje ženine in neveste. Pri tej novici se je našim materam in tetam naenkrat posvetijo Voditelji N SZ so v odločilnem tre-notku spoznali potrebo, v središče Slovenije pozvati na »glavno skupščino« svoje 'širom domovine raztresene sobojevnike. V nedeljo, 16. marca ima pasti od-ločitva zgodovinsko važnih vprašanj: Ali se jugoslov. soc. demokrat, stranka definitivno odloči za popolno razdružitev od internacijonale —'pred vsem pa od vodstva nem. avstrijskih soc. demokratov? In v slučaju, da se to zgodi, bodemo li imeli dvoje sličnih organizacij, dvoje istovetnih političkih strank, med katerima se naravno morajo pričeti zopet novi boji? Ali pa se obe skupini združite v eno celoto? Ako ta, za ves jugoslovanski proletarijat vele-važna spojitev iz bodisi katerihkoli vzrokov ne bi bila izvedljiva, na katero obeh poti krene večina jugoslovanskega pr^letarijata? S kratka: bo zaveden jugoslovanski proletarec kurakal za mednarodnim rdečim praporom ali pod odločno zastavo SHS? Političen pregled. mr^ K A IZ ir- ll— Kako so oborožili štajerski Nemci prebivalstvo na naši severni meji. (Več. L) Točka XI. pogodbe, ki jo je sklenila deželna vlada za Slovenijo s štajersko deželno vlado, določa, da se razoroži prebivalstvo na ozemlju med demarkačnima črtama na Štajerskem. Po zapisniku, ki so &a po razoroževanju sestavili obojestranski zastopniki dne 24. februarja t. 1 v Arnožu, se je oddalo v Halbenrainu 208 pušk z opremo in približno 14 000 nibojev, v Spodnji Pur Ji 425 pušk z opremo in približno 11 do 12 tisoč nabojev, v Gosdorfu 301 puško z opremo in približno 32.000 nabojev, 210 ročnih granat in 84 žarnih nabojev, v Strassu 1 strojnico, 31 Jjušk, približno 2500 nabojev in 80 ročnih granat, v Arnožu 4 puške in v orožniškem okolišu Arnož 3 puške in 17 točnih granat, skupaj tedaj 1 strojnico, 972 pušk, nad 60.000 nabojev, 247 ročnilt granat in 84 žarnih nabojev. Odprava blokade proti bivši Avstro-Ogrski. G e n e v e, 10. marca (»Sl. N«.) »Svet desetorice« je sklenil odpraviti blokado proti vsi N bivši Avstro-Ogrski, dasi se je temu srdito' upirala Italija. v glavi, kam je tiste dni toinono izginilo. In dobil sem tudi občutiti drugo priliko, da se je vsa tičja poroka in gostija izvršila tudi brez naših »priprav«. Pa vse te bridke izkušnje na naši mladi koži in ušesih in dolgih laseh, nas niso prav nič motile, da se nismo drugo in naslednje leto zopet na sličen način pripravljali na »tičjo ohcet«. Med tem so pač za nami vzrasli drugi, ki so morali pod našim vodstvom pričeti v isti »šoli« kakor smo morali mi. In ti »mi« smo rasli naprej v učenosti in modrosti. In zvedeli smo še od starejših kot smo bili »'mi« tudi, kaj pametnega od tičjih porok na dan sv. Gregorja.. Tako n. pr. da je ta dan za ktnjta že prvi spomladanski dan — če je namreč lepo —; da se v tem času vračajo tiči in tiče seivke iz' dajnih gorkih krajev zopet k nam nazaj; da se pričnejo če ne ravijQ do pičice na dan sv. Gregorja, vsaj okiot; tega časa, med seboj pat it; da ob en.'m. s' ..poroko ■ pričnejo .-tudi s pripravami y.n gri /da; skratka, da s tičjo svatbo tudi spomlad prihaja v'dele o. Se\e4a je naša'domišljja zašla tudi na še bo’j kriva pota, kot samo na „pofulenja“ iz Naše meje. —Ugodna rešitev. — Meja med nami in Italijo se ne bo določila brez VVilsona. G en e ve, 11. marca. (»Sl. N.«) Kakor smo poročali že pred dnevi, je takozvaua romunska komisija končala svoje delo in izdelala operat o mejah kraljevine -Srbcv, Hrvatov in Slovencev. Naše meje so po tem operatu že dovtšene napram Nemški Avstriji, Ogrski, Romuniji, Bolgarski in Grški. O detajlih ni mogoče doznati. nobene avtentične vesti Po informacijah iz krogov jugoslovanske delegacije na pariški konferenci, kakor tudi iz francoskih in angleških krogov je pa gotovo, da so te meje zelo ugodne zlasti tudi proti Nemški Avstriji. Meja z Italijo ni določena in Se komisija doslej žnjo ni bavila, marveč je samo vzela na znanje elaborata o obojestranskih zahtevah. Določil bo to mejo »Odbor desetorice« ob udeležbi Wilsona in Orlanda. Radič še vedho hujska. — Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, II. marca »Jur goslavija« poroča: V nedeljo dopoldne bi sa morala vršiti na zagrebškem strelišču skupščina Radičevih pristašev. Ker je policija shod prepovedala, so šli Radičevi pristaši tta pokopališče, kjer je hotel Stjepan Radie, govoriti na grobu nedavno umrlega brata dt. Ante Radiča. Policija je tudi ta govor prepovedala, toda vkljub temu je držal Stj. Radič kratek govor, v katerem je neizmerno hujskal proti sedanji državni ureditvi in posebno proti Srbom ter zahteval neodvisno hrvatsko republiko. Policija je demonstrante razgnala. > Nemška Avstrija se ne združi z Nemčijo. Ge n e ve,; 11. .oarca. (»Sl. N,«) Na konferenci je odločitev glede Nemške Avstrije v* principu že sprejeta: Pod nobenim pogojem ne bo priznan eventualni sklep nemško avstrijske skupščine, da se Avstrija združi z Nemčijo. Najbolj verjetno je, da bo pariška konferenca za poznejši čas zahtevala v Avstiiji referendum (plebiscit) glede združitve in se sedaj vrše med zavezniki pogajanja za določitev pogojev in načina tega referenduma. V vseh teh vprašanjih so vkljub velikim naporom Lahi ostali ne samo v manjšini, marveč popolnoma osamljeni. Med Angfijo, Francijo in Ameriko vlada v vseh bistvenih vprašanjih popolen in prisrčen sporazum. Pogoji za premirje. LDU. Curih, 11. marca. (ČTU.) Iz Pariza se poroča »Corriere della Seta« : Aliiranci bodo dne 19. t. m. označili Nemčiji in v zadnjem lednu meseca marca Avstro-Ogrski pogoje, ki naj pripravljajo pred-mirno dobo. Viljema ne bodo postavili pred sodnijo. LDU. Pariz, II. marca. (DKU) Reuterjev urad poroča: Kakor doznavajo, je komisija za preiskavo odgovornosti prišla do zaključka, da se na podlagi današnjih mednarodnih- zakonov ne more poklicati bivšega nemškega cesarja in njegovih svetovalcev pred sodišče. Pogoji za novo premirje z Nemčijo. LDU. Berlin, 1.0. VVoIffov urad poroča: Maršal Koch je naznanil minski komisiji ?a 'premirji- v Spaaji, da se bodo našli zastopniki aliitanih vlnd dne 13. t. m. z nemškimi zastopniki v Bruslju, da jim prinese odločitev glede nemškega trgovskega brodovja in glede oskrbe Nemčiji z živili in da urede vprašanja, ki so s tem v zvezi. Nemška delegacija bo v torek zvečer odpotovala v Bruselj. > r M. Posebne vesti. omar in živilikih shramb. Pričeli smo tudi mi — in tedaj je bil med tem »mi" mišljen tudi že naš mladi nežni spol — misliti, da ko se tički ženijo, je prvi in pravi čas prišel tudi že — za nas. Poleg otročjih norčavosti, ko smo se na tak. dan tudi mi pričeli „ženiti“, se je po vaseh zgodilo tudi marsikaj ostudnega, kur bi bilo izostalo, če bi bili deležni druge vzgoje. Z; to danes, ko že polstoletja ne prodajam več platna odzadej, marveč vsiljujem starim in mladim svoje dobre in slabe izkušnje, prav iz s ca želim: „Nevesta Jugoslavija!" Ko v dneh, ko se tički ženijo, ustvarjaš toliko novih reform v blagorbit nam starim tičem in grešnikom, vrzi vso starokopitno vzgojo mladine na grmado. F* Lit st i jo sežgati! Na tem pognojenem pogorišču paj zareže plug globoke brazde, da se vanje zaseje seme moderne delinske in šolske vzgoje. Tako, da len s«, zopet tički ženijo, bomo z lahkim srcem zili na našo mladino in'bomo z mirno zavestjo rekli: Naj se le ženijo tudi ti — naši tički! „Naprej“ in „Mariborski delavec". Glasilo socijalno-demokratične stranke ^Naprej" z našim odgovorom in našimi pojasnili še vedno ni zadovoljno. Nimamo namena se v nadaljne brezplodne debate spuščati. Vzamemo na znanje, da je tudi po „Naprejevem“ zatrdilu bil gospod V. Weixl upravičen, list oddati. Prevzetje lista smo v prvi'naši številki objavdi, če nismo, v to uporabili obli e, ki so jo hoteli gospodje dopisniki „Napreja“ diktirati, nam tega pač ne bo nihče štel v zlo. Kje na svetu se bo pa našel tak izdajatelj lista, ki bi pustil v listu objavljati, da preneha list izhajati, če ima ravno namen krepkejše življenje začeti, i udi glede naslova se ne bomo prerekali — naš list bo nosil tak naslov, kakršnega mu bomo sami določili po s.ojem sprevidu in ne bomo hodili nikamor in tudi ne k dopisnikom „Napreja“ po svete. Kaj je pa gospod Vilko Weixl za materijalno stran lista, za njega ustanovitev, obstoj in razširjenje storil, pa gospodje itak dobro vedo, torej tudi o delu za list ne kaže dalje razpravljati Kontrola nem. železničarjev. Kakor znano, se tukajšnji nemški železničarji v zadevi načrtov, s pomočjo graških komunistov se polastiti nadvlade v mestu, istotako y svrho tihotapstva živil v Gradec, opetovano vozarijo v Gradec. Tozadevne poizvedbe so dognale, da se ti hujskači vozarijo na podlagi takozvanega službenega naloga (Dienstauftrag), ki ga pod raznimi pretvezami dobivajo od pristojnega železniškega urada oziroma od nezanesljivih uradnikov. Proti tej izlorabi je varnostna oblast primorana na pristojnem mestu ukreniti strožjo kontrolo. — Nam še je že zdavno čudno zdelo; kako je mogoče, da se ti ljudje, ki so tudi svojim pošteno mislečim tovarišem s svojimi huj-skarijami povzročili že toliko nepotrebnih razburjenj, nemoteno vozarijo semintja med Mariborom in Gradcem. Upajmo, da bodo odslej tudi za te vrste »potnikov« se uveljavljali tisti strogi predpisi, katerim se morajo podvreči vsi. drugi, ki niso nemško-avstrijski misleči železničarji. Brzojavni in telefonski promet z inozemstvom izvzemši Nem. Avstrije ustavljen. Ker do sedaj ni še urejena 'jedinstvena valuta in ker je republika Ogrska ustavila brz.oj.ivni promet s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, je po odloku ministrstva za pošto in brzojav ustavljen v celem področju kraljevine SHS ves brzojavni in telefonski promet z inozemstvom izvzemši Nemško Avstrijo, v katero se smejo še nadalje pošiljati, drž ivne in trgovsko-poslovne brzojavke. Telefonski pogovori so dovoljeni med Dunajem in/ Jugoslavijo, Dovoljene pa so državne in časopisne brzojavke iz kraljevine SHS-preko Dunaja v Švico in preko Švice s Francijo in obratno s pogojem, da se brzojavne pristojbine plačujejo v frankih ali pa v kronah po predpisanem kurzu. Tudi privatni brzojavni promet med ozemljem, .zasedenem po Italijanih in med ostalo Jugoslavijo je ustavljen. Vpokojencem državne železnice, ki pokojnin iz penzijskega iri provizijskega zaklada bi\ših avstrijskih državnih železnic se niso dobili od ravnateljstva za progo državno-železniške družbe na Dunaju, kateremu je lnlo poverjeno likvidovanje in nakazovanje teli preskrbni potom bivše c. kr. poštne hranilnice in Ljer jih je podpisano ravnateljstvo opetovano urgiraio, bo odslej izplačevalo ravnateljstvo železnic, kr ulj. stva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljuolja ;i to pokojnino od 10. marca 1919 naprej po tukajšni poštni hranilnici, ker je. pokrajinska v tdu sedaj dovolila za ta u rep potrebni kicdit. n k. .d- Dnevne novice. T< Smo bili in smo pripravljeni! Ko so v četrtek zjutraj naši prikriti in očiti sovražniki prišli na ulico, so se morda začudeno morali n;j lastne oči prepričati, da smo bili — na vse pripravljeni, kar so imeli oni za nas »pripravljeno* v zvezi s proti nam obrnjenimi načrti v Gradcu, na Koroškem — in po sedaj došlih zasebnih poročilih tudi na naši obmejni Črti zlasti v Radgoni. lhevidnost taktike naše pripravljenosti nam veleva, da se danes v to 4. dejanje blazne igr- »zarotnikov« ne spuščamo v nadaljni raz govor. I.e toliko jim bodi v njih lastnem interesu povedano, da smo — pripravljeni in da jih m- i*i preveč — plava bolela. Kaj je s slovenskim poukom ? Iz ia v hotelu meni vkrad^na zlata zapestnica. Hotela sem se odškodovati na ta način, da sem »najdene* uhane vzela seboj in jih tu v Mariboru zastavila za 170 K. Iz tega zagovora se je ugotovilo edino le to, da so bili uhani res zastavljeni- Nov član v verigi vlomilcev. Policij,i se je posrečilo v verigo znane vlomilske družbe Robinšek priklopiti še enega člana v osebi Alojza Mejavšek, brezposelnega natakarja iz Celja. / temu ste ši out pravičnosti in poštenja? Naj slavni gospodje v, tobačni tovarni svoje smeti in prah ,S i pokadijo, nam pa naj pošljejo tobak kakor je zrastcl, ali pa naj nam puste, da si ga sami 0 Narodno gospodarstvo, jp Usoda naših gozdov in našega Pohorja. Agrarna reforma ima odločiti med drugim tudi usodo naših gozdov. Glede našega Pohorja je to vprašanje naravnost živ-Ijenskega pomena za naše ljudstvo naseljeno na Pohorju ali v njega neposredni bližini. Zakaj Pohorcu, je njegov gozd vse, je ne samo del njegovega življenskega obstanka. Drugod so posestniki, ki imajo dovolj polja za živež, gozd jim le nekak priboljšek. Pri naših Pohorcih pa je gospodarski, oziroma preživljenski položaj ravno narobe. Pohorcu redi in živi v, glavnem le njegov gozd, če ima izven njega še kje kak košček polja, je to zanj le priboljšek. Zato Pohorcem ne more in ne sme biti vseeno, ako se agrarna reforma glede razdelitve gozdov ne izvede z izjemami, ki se morajo vzirati na posebnosti krajevnih razmer. Za izvedbo take — bi rekli —- »reformirane" reforme, se resno trudi naša »Podravska podružnica gozdarskega društva za slovenske pokrajine". Tudi v stari Avstriji je za naše dežele obstojalo gozdarsko društvo, ki naj bi imelo zastopati interese naših gozdnih posestev. Toda vodstvo tega društva je bilo seveda v rokah nemškega veleppsestva, ki se je za male slovenske posestnike zelo malo brigalo. Sedaj se je to društvo po bistvu in obliki preobrazilo in ustanovilo na čisto jugoslovanski podlagi. Sedež društva je v Ljubljani, ena njegovih prvih podružnic je naša Podravska, ki ima do definitivne rešitve stalnega društvenega delokroga zastopati ves Slov. Štajer ..in tudi Koroško. Po izvršeni preuredbi pa dobi tudi Savinjska dolina svojo podružnico s sedežem v Celju in ravno tako se mora tudi za Koroško ustanoviti samostojna podružnica. Tako ao naša »Podravska" omejena na ožji zato pa vspešneji delokrog, katerega glavni cilj ima biti obrnjen na varstvo interesov našega Pohorja. (Dalje prih.) Italijani zasedli Split. LDU. Split, 12. marca. (DKU.) Italijanske trupe zo zasedle Split. Italijanski general je prevzel poveljništvo nad mestom in pristaniščem. Angleške čete in ladje so odplule. Naši zopet osvojili Saboto. Ljubljana, 13. marca. (LDU.) poroča iz uradnega vira: Dne 12. marca ob 2. uri pop. so naši oddelki zopet zavzeli Samoto, ki so jo napadle nemške koroške čete. — Pri Dramljah zapadno od Labuda so Nemci streljali s strojnicami na naše postojanke. Sokolska slavnost v Čakovcu. S pričov brzojavnega obvestila je sokolska slavnost v Čakovcu, določena za nedeljo 16. t. m., odložena na 30. aprila. Vstaja nemških kmetov na Štajerskem. Radgona, 12. marca. (Ljub. Več. 1.) poroča: Na vzhodnem Štajerskem, v okolici Glei-chenberga, Fiirstenfelda in Weitza je izbruhnila že zadnje dni prejšnjega tedna vstaja nemških kmetov. Gradec je namreč začel med nemškimi kmeti nasilno rekvirirati ne samo živine, marveč tudi vsa druga živila. Socialnodemokraški in nemško-nacionalni rekvizitorji so po nekaterih občinah kmetom pobrali skoro vse, tako, da se je kmetijsko ljudstvo dvignilo in z orožjem v roki uprlo. V Radgoni se je včeraj ves dan slišalo zamolklo streljanje od severne smeri. Na vzhodno Štajersko sta se odpeljaja bivši poslanec Hagenhofer in kaplan Sceinberger kot voditelja vzhodnoštajerskih kmetov. Po najnovejših poročilih se vstaja nemških kmetov širi tudi na Gornjem Štajerskem, kjer socialni demokratje in drugi brezposelni ljudje trumoma prihajajo med kmete in jim sjloma jemljo živila. V Gradcu je dan za dnem večje pomanjkanje živil. Na tisoče brezposelnih delavcev sili na deželo, kjer rek-virirajo na lastno roko. fMeteorologično opazovanje. >1 Že dva dni se opazujejo predznaki večjih vulkaničnih izbruhov od jugozh. V zvezi s iemi pojavi je tudi sedanje toplo vreme, ki pa se že tekom 48 ur spremeni. — v- : :— ---------------- — —----- Listnica uredništva: Gg. dopisnikom v Št. Lenartu, Pobrežje, Studenci itd.: Hvala za poslano..Pride vse na vrsto. G. opazovalcu: Prosimo natančnejih podatkov in za — podpis. Ne bojte se, varujemo strogo uredn. tajnost. ■ , Oklic! rv Zadnje vesti. ~n u Vojna z Italijo ? — Amerikanska posadka zapustila Reko. LDU. Reka, 12. marca (DKU.) Ameri-kanska posadka je danes zapustila mesto. Španski konzul, ki zastopa amerikanske interese, je pozval vse podanike Zedinjenih držav, da naj se takoj pripravljajo za odpotovanje. Amerika hoče ostali nevtralna v konfliktu, ki bo najbržc izbruhnil med Jugoslovani in Italijani, Na. povelje št. 5 kraljevske SHS-kotnande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani od 2. marca 1919, št. 1363|I, se morajo zglasiti 15. marca 1919 pri mestnem poveljstvu v Mariboru (soba št. 18 pritličju poslopja okrajnega glavarstva) med in 12. uro predpoldne in med 3. in 6. uro popoldne vsi v območju postajnega poveljstva v Mariboru stanujoči častniki sledečih kategorij: a) vsi aktivni častniki nemško-avstrijske vojske; b) vsi rezervni častniki nemško-avstrijske vojske; c) vsi Častniki bivše avstro-ogerske vojske, kateri niso naši držav,janci (Nemško-Avstrijci, Cehoslovaki, Poljaki, Ukrajinci, Madjari in Romuni); d) vsi biyši častniki avstro-ogerske vojske, koji so pristojni sem, toda še niso vstopili v vojsko kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Častniki, ki stanujejo v mestu ali v bližini Ptuja, Pragerskega, Slov. Gradca, Spilja in Radgone, naj se zglase pri stacijskih poveljstvih teh mest. Maribor, dne 12. marca 1919. Kraljevstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev: Štajersko obmejno poveljstvo v Mariboru. . Pers. res. št. 1081. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Delniška glavnica 13,000.000 K Rezervni fondi nad 4,000.000 K CENTRALA V UUBLJAN8 Poslovalnica avstrijske razredne loterije Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žfro-račun proti najugodnejšemu obresto- Izdaja čeke, nakaznice in akreditive, vanju. Rentni davtk plača banka sanja. Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje i, 1. .---j.!. ........ t.A l)la(r0# Izvršuje borzna naročila najkulantnije. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. PisaSm stroj se kupi. Cenjene ponudbe' poti „Stroj“ na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 31. Mirna begunska družina išče v slovenskem delu Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 1. ali 15. april. Ponudbe na upravništvo lista pod »Stanovanje 15«. 1 s Knjigarno in veletrgovina papirja i & Vilko Weixl A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Sodnijska ulica 17 i jagT priporoča se občinstvu. Ze 20 let izvršujem mojo obrt kdt strokovnjak, zato se priporočam cenj. občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča popravila, kakor tudi gramofonov z natančno izvršbo in jamstvom. Natančna popravila gramofonov. Zaloga vsakovrstnih zlatnin in sre-brnin po nizkih cenah Lovrenc Stoječ, urar, Maribor Tegetthoffova cesta st. 30. i Maribor, Glavni trg 22 i ^ priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih raz-K glednic, raznega papirja in sploh vseh pi> A p salnih in šolskih potrebščin. V zalogi razne šolske ter leposlovne knji- 7A ge, tudi v hrv. jeziku. ^ ^ Prevzame naročila na štanipilije. ^ Še v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače se S razprodajo. ‘ « /> • /) ^ V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. (?) Pisarniška moč. Pri evidenčnem uradu zemljiškodavčnega katastra v Mariboru se sprejme za stalno takoj žensko pisarniško moč. Predstaviti se je v petek, 14. t. m., med 8. in 11. uro dopoldne v pisarni, okrajno glavarstvo, pritličje desno, soba št. 20. Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni M. Berdajs, Maribor , ob Dr. Solijin trg = Exportna trgovina = Vidovič Franjo Pri slovenski rodbini išče sobo ^ če mogoče tudi prehrano, naš sourednik. Ponudbe na uredništvo lista. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Maribor, Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo in nakup vseh — v trgovino spadajočih stvari. — Ki /. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni atelije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se izgotovijo v najkrajšem času. Zaloga vsakovrstnih oblek za mdške In dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete. siassBi Prirezača (le prvovrstno moč) sprejme Ignac Božič, krojač za gospe in gospode v Mariboru Tegetthoffova cesta 34. V pismenih ponudah se*1 naj navede zahteva- plače. Raznašalci časopisov se sprejmejo v upravništvu »Mariborskega delavca". :xxxxxxxxxxxxxxxx3 .Mariborski delam' se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Welxl Ivanka, Gosppska ulica Mahalka J., „ „ Czadnik L., Stolna ulica Specijajna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Prfsternik Mar., „ w Schifko Terezia „ n Schifko Maria, Melje Pichler Ana, „ Jurko Maria, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., (Tlagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „ „ „ „ Meier J., Pobrežje, Frau-Staud. cesta Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor :xxxxxxxxxxxxxxxx:s cepice • _ VI V • bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovina Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov. Zalpga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago. M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28 Izdaja; Tiskovna zadruga. • Odgovorni ureinik: Fr. Voglar. Tiskarna: Karl Rabrtscb v Mariboru.