vpisujemo abonma v Trstu novost 07/0 8 redi A, K in T nadnapisi vitalijanskemjeziku. brezplačna tel. št. 800 214 302 vpisujemo Lk^J abonma v Gorici anrišlci lirad 0481 547051 gonski urad 340 8624701 f pokrovitelj goriške sezo center POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski TOREK, 30. OKTOBRA 2007 Št. 256 (19.039) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Trnovo, kraj nesrečnega imena Dušan Udovič Prešernovska asociacija je zgolj naključna. Saj ne mislimo na trnovsko cerkevvLjubljani, kjer se je pesnik zaljubil v Julijo, pač pa na vas na robu trnovske planote nad Vipavsko dolino, kjer so osvobodilne enote partizanskega 9. korpusa leta 1944 uničile postojanko fašistične Decima Mas. Na Kobilniku pri Trnovem pa je tudi veličasten spomenik devetemu korpusu, kjer so vsako leto ob dnevu mrtvih spominske svečanosti, ki sta se jih v zadnjih letih skupaj udeleževala župana Nove Gorice in Gorice Mirko Brulc in Vittorio Brancati. Tako kot je Brulc vsako leto obiskal obeležje deportirancem v goriškem spominskem parku. Izkazovanje recipročnega spoštovanja žrtvam je imelo svoj učinek, spravna dejanja so iz leta v leto dobivala večjo kon-sistenco. Venec novogoriškega župana so v Gorici sprva metali v smeti, potem ne več, prevladali so razum, humanost in spoštovanje. Sedaj se je v odnosih med mestoma nekaj očitno zataknilo. Medtem ko je Brulc nameraval nadaljevati po uveljavljeni poti, so v Gorici novi upravitelji sklenili drugače. Z dokajšnjo zadrego so sporočili, da župana v Trnovo ne bo, pa tudi za skupno polaganje v Gorici se tokrat niso ogreli. Očitno se klima v odnosih spreminja. Dokler gre za splošne izjave o sodelovanju še gre, pri izrazito političnih in ideoloških vozlih pa se stvari na goriški občini zapletajo. Pri tem ne mislimo toliko na župana, v čigar dobre namene o sodelovanju vsaj za sedaj ne gre dvomiti, pač pa na njegove skrajno desne zaveznike, za katere je Trnovo, z vsem kar predstavlja, še vedno kraj nesrečnega imena. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Pravosodni minister napoveduje prestrukturiranje vlade Mastella pripravljen pustiti ministrski stolček Do tega naj bi prišlo ob preverjanju večine po odobritvi finančnega zakona daN M rtV ih - Vlada Republike Slovenije Poklon padlim v Rižarni in na bazoviški gmajni TRST - Republika Slovenija se je včeraj popoldne poklonila umrlim v Rižarni (foto Kroma) in štirim ustreljenim antifašistom v Bazovici. Slo- vensko vlado je zastopala ministrica Mojca Kucler Dolinar, ki so jo spremljali zastopniki obmejnih občin. Spominskih prireditev ob dnevu mrtvih so se udeležili tudi lokalni upravitelji in zastopniki manjšinskih organizacij. Na 6. strani RIM - Po odobritvi finančnega zakona bo najbrž potrebno preveriti odnose znotraj vladne večine, pa tudi prestrukturirati vlado. Tako je včeraj povedal pravosodni minister Clemente Mastella, kije ob tem izrazil pripravljenost, da zapusti ministrski stolček. V resnici trenja v vladni večini nikakor ne pojenjajo. Zdaj kuhajo trmo razne sredinske strančice in skupinice, zlasti Di Pietrova, Dinijeva in Bordonova, ki se ne udeležujejo sestankov Unije o finančnem zakonu. V soboto potrjeni voditelj Demokratske stranke Valter Veltroni je povabil vse stranke k pogovoru o reformah, vendar brez večjega uspeha. »Takoj na volitve!«, je bil odgovor FI, NZ in SL. Na 28. strani V Trebčah bodo od vasi do pokopališča uredili pločnik Na 7. strani Aretirana mlada Albanca, ki sta poleti kradla v hišah po Krasu Na 8. strrani Novogoriški župan bo na lastno pobudo položil venec k lapidariju v Gorici Na 23. strani Cortina d'Ampezzo želi prestopiti v Avtonomno pokrajino Bocen Na 29. strani južna amerika - Prva dama zmagala na volitvah Argentini bo predsedovala Cristina Fernandez de Kirchner BUENOS AIRES - Argentinska prva dama Cristina Fernandez de Kirchner je na nedeljskih predsedniških volitvah zmagala že v prvem krogu. Soproga sedanjega predsednika Nestorja Kirchnerja je prejela nekaj manj kot 45% Cristina glasov. Drugouvrščena Elisa Carrio je do- Fernandez je segla 23% glasov, sledi pa ji Roberto La-soproga vagna s 17%. Po argentinskem volilnem sedanjega zakonu je v prvem krogu izvoljen za argentinskega predsednika kandidat, ki prejme najmanj predsednika 45% glasov ali 40% glasov z najmanj 10-Nestorja odstotno prednostjo pred drugouvršče- Kirchnerja nim. Fernandezova bo svojega moža na položaju nasledila 10. decembra. — Na M. strani skd tabor - Openska glasbena srečana Za enkraten začetek Martina in Marko Feri OPČINE - Openska glasbena srečanja so se v nedeljo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah začela na najboljši način z nastopom Martine in Marka Ferija. Izvajala sta nov, raznolik koncertni projekt, ki je privabil številno publiko. V počastitev štiride-setletnice delovanja je društvo Tabor praznično obarvalo tudi program glasbenih srečanj in sodeč po odobravanju poslušalcev, je bil pri večer zelo posrečen. Martina in Marko Feri sta se predstavila s skoraj dveurnim programom, ki je bil zamišljen po ključu »za vse okuse«. Na 27. strani 2 Torek, 30. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Prvi januar • 1 1*v** je vse bližji Miro Kocjan / Za Stipeta Mesiča, hrvaškega predsednika, vemo, da je navezan na Istro, pa tudi na Kvarner, zato je tako z osebnega, kakor s političnega vidika pogosto na obisku v teh krajih. Ljudje ga imajo zvečine radi, saj sodijo, da spada med redke politike, ki znajo na kratko povedati marsikaj, razložiti stališče, kije navadno tudi takšno, da je sprejemljivo za ljudi. Ne zaradi odnosa do predsednika, marveč zavoljo predsednikove pametne presoje. Tokrat pa ni bil na obisku v Istri, marveč v Splitu, toda gornja ocena se ne spreminja. Kakor se ne spreminja tudi v zvezi s tem, da ima Mesič očitno rad morje in da se zadnje čase kar intenzivno ukvarja s pomorsko problematiko. V Splitu je predal namenu znani sej em »SASO 2007«, ki sodi med najpomembnejše v sosedni državi, v nagovoru pa se je dotaknil dveh problemov: bližnja vključitev v Evropsko unijo in pa sodelovanje s sosedi. In je razlagal: »Ne potrebujesamo Hrvaška Evropo, marveč tudi Evropa potrebuje Hrvaško. Dejstvo je, da je samo združena Evropa lahko pomemben partner v času, ko se na vzhodu prebujata kolosa Indija in Kitajska, kar seveda zgodovinsko sprejemamo«. »Dejstvo je,« je dejal Mesič, »da je za to ne samo izjemno veliko držav, pri njih pa prednjačijo sosede, zlasti tiste ob Jadranu.« To je znamenje, je poudaril predsednik, da je tudi naša država voljna stopiti v regijo (jadransko) in v njej aktivno sodelovati. Hkrati pa je to želja, da bi morali resnično odpreti vse meje ter za vselej pokopati ambicije nekaterih, ki še zmeraj sanjajo o razširitvi svoje meje. Kot primer je navedel Francijo in Nemčijo, ki sta bili zmeraj hudo skregani, danes pa sta jedro sodelovanja celine, saj sta smelo odprli meje. Opozorilo kajpak velja tudi za druga, zlasti evropska področja, ki so zlasti nam dobro znana. Z druge strani pa se, mimo tega obiska, kopičijo vprašanja v zvezi s tem, kaj dejansko namerava Hrvaška z znano ekološko - ribolovno cono. Slovenija je seveda skupaj z Italijo neposredno zainteresirana. Te dni je tudi kmetijski minister Peter Čobanko-vič na otoku Pagu, kjer j e bil na zborovanju jadranskih ribičev, kategorično dejal, da bo država s prvim januarjem uvedla to cono, saj pač ni mogoče prezreti sklepa parlamenta. Tudi on je sicer dodal, da cona ne bo vplivala na države, ki so članice Evropske unije. To stališče se nenehno ponavlja, toda zahodni Evropi še ni povsem jasno to jamstvo za evropske članice, pa tudi kaj se bo dogajalo z državami, ki niso članice Unije. Zato je te dni dobila hrvaška vlada novo »hladno« pismo evropske zveze, da se je treba o tej coni dogovoriti predvsem s sosedama, seveda pa tudi z Unijo. Z ene strani je opazna kategorič-nost hrvaške osrednje oblasti, z druge strani pa stopnjevano prizadevanje njene diplomacije, da o coni »še vedno razpravljamo«, kakor je dejal tudi hrvaški veleposlanik v Rimu (na obisku v Trstu) Tomislav Vidoševič. O hrvaški uradni odločitvi je v glavnem razlagal, da gre tej državi predvsem za to, da zaščiti pomorsko bogastvo. Vidoševič je na koncu še zatrdneje rekel, da »bomo do sporazuma zagotovo prišli«. Toda prvi januar je vse bližji. Ob vsem tem pa se zanimanje za nekatere lokacije na hrvaški jadranski obali le širi. Nova je vest, da je koprska luka menda z 8,2 milijona evrov odkupila glavni pomol zadrske luke Gazenica. Na Hrvaškem ta poteza odmeva, to pa predvsem s stališča, da je koprska luka pač konkurenčna Reki in drugim hrvaškim pristaniščem in da je, če je do tega prišlo, najbrž bilo napak. V bistvu: poteza je bržčas koristna za Zadar in okolico, za hrvaške interese pa ne. Nepovezano s tem pa je zaradi svetovnega obsega zanimiv poudarek, ki ga domala vse hrvaško časopisje da- je novi knjigi, ki jo je napisala slovita Naomi Klein z naslovom »Kapitalizem ruševin«. Kleinova predstavlja te dni to novo delo širom po Evropi, ocena, tudi tista z enim stavkom, pa najbrž ni potrebna. Knjiga odkrito razlaga tezo, da zdajšnji kapitalizem, kije zasnovan na grobem profitu, pelje v prepad. Italijanska unija na Hrvaškem in v Sloveniji (tu je samoupravna skupnost) je domala redna tema tudi v teh tekstih. Včeraj je bila v Kopru skupščina Unije, na kateri so obravnavali predvsem vprašanje šolstva tako na osnovni, srednji in visoki ravni. Zadnje čase je šola utemeljeno osrednja skrb manjšinskih predstavnikov. Na vrsti je objava razpisa za nagrado »Antonija Pe-lizzerja«, poseben finančni prispevek za tako imenovane »šolske operaterje«, ki prihajajo iz bližnje ali daljne okolice, pa tudi iz tujine, pa tudi, poleg drugega, predlog za objavo razpisa za posebna priznanja po opravljeni visokošolski diplomi. Na dnevnem redu pa so bili še drugi žgoči problemi (vpis, predstavitve, stanje objektov in podobno). V Pulju pa so ob 50. obletnici obstoja slovesno odprli prvo edicijo festivala »Lieber Histriae«. Gostiteljica je Mestna knjižnica, zanesljivo ena najbolj urejenih, pa tudi najbolj bogatih na Hrvaškem. Seveda gre za večjezi-kovno gradivo, predvsem hrvaško in italijansko. Založnikov je kar 23, prodajali pa bodo vrsto knjig opazno pod ceno, tudi od 30 do 40 odstotkov. Istra se tokrat plastično predstavlja, pravijo, kot »svetovno literarno bogastvo«. V zvezi z napori Italijanske unije pa ne smemo prezreti še dveh šolsko - literarnih manifestacij, ki sta bili v Bujah, in sicer »Čudež besed« in »Tekmovanje« v italijanščini«, pri katerem so sodelovali dijaki italijanskih srednjih šol iz Istre in Kvarnera. Ob tem zasluži pozornost posebno srečanje profesorjev v italijanščini v osnovnih in srednje -višjih italijanskih šolah pod naslovom »Posodobitev programov italijanskega jezika« in »Narodni ter šolski kuriku-lum v duhu šolskega sistema, ki velja na Hrvaškem«. S svoje strani pa je vodstvo kvar-nerske regije sprejelo sklep o dodeljevanju finančnih kreditov najbolj uspešnim študentom v regiji. Kredit naj bi znašal od 500 do 5000 kun, vračanje pa bi za najbolj uspešne bilo dolgoročno, za manj uspešne pa nekoliko manj ugodno. Razlog za ta kredit, so pojasnili na vodstvu regije, je da razširimo krog izobražencev, da se ne bi zgodilo, da bi se dobršen del prebivalstva po vključitvi v Evropsko unijo, moral ukvarjati s kmetijstvom in drugimi težaškimi deli. Piran pa je prav gotovo aktiven v prirejanju zgodovinskih razprav. »Društvo zgodovinskih in geografskih študij« je organiziralo letno srečanje »Deputacije domovinske zgodovine«. Tokrat je bila na sporedu, kakor smo slišali, »Beneška prisotnost«, za njo pa tudi »Razmere v času avstroogrske monarhije«. V kratkem, menda sredi decembra, bo na vrsti srečanje o piranski osebnosti Diega de Castra. O kontrastnih življenjskih razmerah, ki so v tem času na naši celini so otipljiv kazalec prodaje imetij, to je stanovanj: Istra in Kvarner nista izključena. Primer: na Reki bo cena stanovanj poskočila še za 19 odstotkov, in sicer tako, da bo kvadratni meter dvosobnega stanovanja s sprejemnico stal 1586 evrov. Naravno je, da bodo pri tem mrzlično prisotni samo tisti z neravno prazno mošnjo. V Pulju bodo cene nekoliko nižje, pa ne preveč. To je ena plat, druga pa nam razkriva, da bodo kmalu na vrsti stavke industrijskih delavcev, dela šolnikov, natakarjev in drugih. Vzrok: zdajšnji profitarski kapitalizem koristi le direktorjem, članom uprave in nadzornih svetov, o izboljšanju življenjskih razmer za ostale, ki jih je daleč največ, pa je prav malo duha in sluha. Če sploh je. BOGATIMO SVOJ JEZIK Čas in razmere nam prinašajo vedno več skrbi, zato je v naših medijih ena izmed najpogosteje rabljenih besed zaskrbljenost. Navadno je zapisana s predlogom nad, »muči« nas zaskrbljenost »nad šolo«, nad »razvojem otrok«, zaskrbljeni smo »nad slovenščino«. Kar cela vrsta je teh »zaskrbljenosti nad kom ali čim«, pri katerih bi morali uporabljati druge predloge, posebno zaradi in za. Zelo malo pa uporabljamo besedo, iz katere ta zaskrbljenost, ki je stanje zaskrbljenega človeka, izhaja. To je skrb. Skrb je v ital. j. pre-occupazione, cura, grattacapo, croce, pa tudi briga, ki je bila v prejšnjih časih tudi v slovenščini večkrat rabljena beseda. Danes njena raba močno peša. Nadomešča jo skrb in zanimanje za kaj. Še vedno pa je zelo pogosto slišati rek »šola mu je deveta (zadnja) briga«. Danes bi morali reči, da mu je šola deveta skrb, kar pa počasi in težko prodira v vsakdanji govor. Briga je namreč naša izposojenka iz ital. besede briga ali pa morda celo iz franc. brigue. Italijani bi v primeru, ko gre za šolo, uporabili glagol infischiarsene. Pri nas smo vedno zaradi česa »zaskrbljeni«, namesto da bi rekli, da smo zaradi česa v skrbeh. Otro- ci delajo staršem skrbi, kar je po vsej Sloveniji v splošni rabi, pri nas skoraj nihče ne zapiše. Namesto tega berem, da so »starši zaskrbljeni nad otroki«. Če že uporabljamo deležnik zaskrbljen, bi morali zapisati vsaj pravilno predložno zvezo, ki bi bila, biti zaskrbljen zaradi otrok. Zakaj nam je zveza delati komu skrbi tuja? Verjetno zato, ker nam pri tem prav nič ne koristi ital. preoccu-pato. Italijani bi namreč to povedali drugače. Rekli bi procurare grattaca-pi a qcn. Tudi v drugih zvezah, ki so v slovenščini v rabi, nam pa zvenijo tuje, bomo v italijanščini malokdaj ali celo izjemoma naleteli na besedi pre-occupazione ali preoccupato. Poglejmo si nekaj slovenskih povedi: Ker ima druge skrbi (poiché ha altri obblighi), zanemarja družino. Učenje naj bo tvoja glavna skrb (sia il tuo principale dovere). Dobro mu gre, živi brez skrbi (sen-za pensieri, tranquillo). Pa še nekaj drugih zvez: skrbeti za red (aver cura dell'ordine), skrbeti za živino (go-vernare le bestie), skrbeti za izvajanje zakonov (curare l'osservanza delle leggi), poskrbeti za kaj (pren-dersi la cura). Briga je v slovenščini tudi nadloga, nevšečnost. Zelo pa smo navezani na izpeljanko iz besede skrb, to je skrbstvo, pa tudi skrbstven, posebno ko gre za zdravstveno, še bolj pa socialno skrbstvo. Pri zdravstvu je skrbstvo že pred leti zamenjalo varstvo, torej zdravstveno varstvo. V zvezi (ital. assistenza sociale) socialno skrbstvo raba še vedno niha, vedno bolj pa se uveljavlja tudi socialno varstvo. Ital. misure di prote-zione sociale, pa so samo še social-novarstveni ukrepi. Tudi pri nas uporabljamo pravilne zveze: varstvo okolja (vendar nam SP iz l. 2001 že ponuja sopomenko) tudi okoljevar-stvo, okoljevarstvena problematika in okoljevarstvenik za človeka, ki se s tem ukvarja. Ostal nam je še skrbnik. Za mladoletne je v ital. j. tutore, če gre za premoženje pa amministratore. O zaskrbljenosti in zaskrbljenem kaj več pa prihodnji teden. Lelja Rehar Sancin UPRAVNO OKENCE Učinki sodnih razsodb na javne uprave (1.) Izvajanje upravnih razsodb Upravno sodišče ima v sklopu širših pristojnosti tudi posebno zadolžitev, da postopa ali točneje, da se dejansko uveljavi nad občino ali drugo ustanovo, kadar slednji ne izvajata določil sodnikove razsodbe. Enostavneje povedano, upravni sodnik lahko v okviru pristojnosti t. i. »giudizio di ot-temperanza«, to je posebne sodne pristojnosti po kraljevem odloku št. 1054/1924 zahteva, da občina določen akt izda ali pa da izdanega razveljavi, glede na pravice, ki jih občan zagovarja v pritožbi, ki jo je vložil in očitno zmagal. Da ne bo pomote, smo v fazi, kjer je bila že izdana sodnikova razsodba, s katero je slednji javno upravo obsodil, sama uprava pa se še ni podredila sodnikovim določilom. Povsem jasno je, da se bo v primeru negativne razsodbe morala uprava te držati in izdana določila tudi spoštovati, ni pa vse tako enostavno. Pravnomočne sodne razsodbe ni mogoče izpodbijati, vprašanje pa je, kako se ta postavlja v širšem pravnem redu. Treba je celo paziti, ali je razsodba pravnomočna ali le začasno izvršilna. Kakšne učinke ima taka razsodba za ostale občane, ki se nahajajo v podobni ali celo popolnoma enaki situaciji, kot tisti občan, ki je bil v pravdi uspešen? V kakšnih primerih je mogoča pritožba v sklopu te posebne sodne pristojnosti? Začnimo na koncu. V primeru razsodbe, s katero je sodnik določil izplačilo zahtevane vsote ali odškodnine privatniku, bo morala občina upoštevati tudi računsko sodišče, saj ni avtomatično, da se omenjene vsote lahko kar tako izdajo, samo ker to veleva druga sodna oblast. V primeru javnih naročil (it. appalti pubblici) ni dvoma, da bo treba poravnati plačila za škodo, katero je podjetje utrpelo pri izvajanju javnih del (npr. asfaltiranja ceste, prenove kanalizacije ipd.) ali nedovršene naložbe. Ostaja vsekakor odprto vprašanje, kako naj sodnik preveri in dejansko denarno oceni utrpelo škodo, v primeru, ko se oddana dela še niso začela. Podjetje ni imelo stroškov za material kakor tudi ne za delovno silo, zato poznamo formulo, s katero bo sodnik določil, da ni bilo dejanske škode (it. dan-no emergente), da pa je treba podjetju priznati izgubo možnega dobička (it. lucro cessante). Čeprav gre za razsodbo upravnega sodišča je jasno, da je sodnikova pristojnost zelo široka, saj odloča tudi meritorno. Drugačna je situacija, ko mora uprava izvajati določila razsodbe, katero je izdalo sodišče na področju delovnega prava, torej civilni sodnik. Niso redki primeri, pri katerih je bila uprava v vlogi delodajalca kaznovana tako, da mora izplačati določene vsote zaposleni osebi ali v izvajanju veljavnih kolektivnih pogodb ali v sklopu civilnega sodnega postopka. Kaj pa če tega ne stori? Sodna praksa je za take primere načeloma proti možnosti, da bi lahko javni uslužbenec postopal po 612. členu zakonika o civilnem postopku kakor tudi, da bi lahko sodnik sam postopal za izvajanje lastne razsodbe (DUS Marche, 19. 9. 2003, št. 997). Kot napovedano, za razsodbe na področju delovnega prava bo treba ločevati tiste, ki jih je izdal upravni sodnik - za katere je mogoče predstaviti pritožbo tudi če so le provizorično eksekutivne - od razsodb s strani civilnega sodnika, za katere ni dvoma, da se je za pritožbo zahtevana pravnomočnost na podlagi prvega odstavka 37. člena zakona 1034/1971 (v tem smislu glej DUS Sardegna, 11. 2. 2003, št. 182). Še bolj zapleteno je stanje takrat, ko se privatnik pritoži in zahteva izvršitev določil razsodbe prve stopnje. Branje zakonskih določil daje slutiti, da je mogoče zahtevati izvrševanje prvostopenjske razsodbe po prvem odstavku 33.člena zakona 1034/1971, o problemu pa se je izreklo tudi ustavno sodišče, ki je tako branje tudi potrdilo (Ustavno sodišče 3. 6. 1998, št. 406). Zakonodajalec je zatorej poskrbel in ude-janil tako možnost v 10. členu zakona št. 205/2000, po katerem »razsodbe deželnih upravnih sodišč so izvršilne«. dr. Igor Giacomini zdravstvo - Proti gripi je najbolj koristno cepljenje Začenja se sezona virusov in črevesnih obolenj LJUBLJANA - Prihaja sezona virusnih respiratornih in črevesnih obolenj, so na včerajšnji novinarski kon fe ren ci opo zo ri li pred stav ni ki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Inštituta za varovanje zdravja, ki so izpostavili koristnosti cepljenja proti gripi. Predstavili so tudi nasvete strokovnjakov za omejitev pojavljanja teh okužb, so sporočili z UKC Ljubljana. Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Sterle je poudaril, da je cepljenje najpomembnejši ukrep za preprečevanje gripe. "Za gripo je zna či len ne na den za če tek bo lez ni, mrz li ca, vi so ka te les na tem pe ra tu ra, bo le či ne v mi ši cah in sploš no sla bo počutje. Predvsem pri starejših in kroničnih bolnikih lahko poteka s težjimi zap le ti," je opo zo ril. Vi ru sa gri pe le -tos v Sloveniji še niso zaznali, saj se je se zo na ko maj za če la, je da nes po ve -dala Maja Sočan z IVZ. Kot je pojasnila, je zaščita cepljenje. Na otroškem oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pa so že zaznali povečano število otrok z dri ska mi, ki jih po vzro ča -jo predvsem rotavirusi, je povedala zdravnica na kliniki Tatjana Mrvič. Pri dojenčkih in majhnih otrocih obstaja večja nevarnost izsušitve, zlasti ko ti otroci bruhajo in imajo drisko. Zato je nujno potrebno, da veliko pijejo. Za preprečevanje širjenja okužb je ze lo po memb na hi gi e na rok - umivanje doma in razkuževanje v bol niš ni cah. Bo lan otrok naj ne ho -di v vrtec, na javna mesta, na obiske v bol niš ni ce ali do mo ve za osta re le, da se prepreči širjenje okužbe na druge, je opozorila. Med povzročitelji virusnih čre-ves nih okužb pri od ras lih so na pr -vem mes tu no ro vi ru si, ki jih v Slo ve -niji stroka spremlja že dlje časa, je pojasnila Mateja Poljšak Prijatelj z Inštituta za mikrobiologijo in imuno-logijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Virusi se širijo med ljudmi z ne-po sred nim sti kom ali s kon ta mi ni ra -no hrano in vodo. Poleg driske je običajno prisotno tudi bruhanje. Spora-dične okužbe in izbruhe opažajo v Sloveniji preko vsega leta, pogosteje pa v zim skih me se cih. ( STA) / ALPE-JADRAN Torek, 30. oktobra 2007 3 KOROŠKA - Po prekoračitvah dovoljene hitrosti v le enojezično označenih krajih Slovenci s samoovadbami znova v boj za dvojezične table Po besedah Jožeta Wakouniga je to edini način, s katerim se opozarja na neznosno stanje CELOVEC - Posamezniki iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so se po prekoračitvah dovoljene hitrost v zgolj enojezično označenih naseljih ponovno sami ovadili, da bi tako na ustavnem sodišču dosegli odločbe za dvojezične topografske napise. Kot je včeraj v Celovcu dejal predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) pri Narodnem svetu koroških Slovencev (-NSKS) Jože Wakounig, je to "edini način, kako opozoriti na pravno neznosno stanje" pri uveljavljanju manjšinskih pravic. Narodni svet koroških Slovencev je prvo akcijo samoovadb za dvojezične krajevne table izvedel spomladi leta 2005, ko je okoli 30 posameznikov prijavilo prekoračitve dovoljene hitrosti v naseljih, ki bi morala biti po njihovem prepričanju označena dvojezično. Kazensko odločbo, ki je sledila prekoračitvi dovoljene hitrosti, so nato izpodbijali z utemeljitvijo, da bi moral biti zadevni kraj v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) dvojezično označen. Ker je namreč krajevna tabla zgolj enojezična, ne more biti veljavna in zato tudi ne more veljati avtomatična omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, so zapisali v pri tož bi. Do konč no od lo či tev je nato moralo sprejeti avstrijsko ustavno so diš če, ki je za ve či no pri me rov spornih naselij razsodilo, da morajo biti označena s slovensko-nemškimi topografskimi napisi. Vozniki so sicer vseeno morali plačati kazen za prehitro vožnjo. Avstrijska vlada je junija leta 2006 sprejela novo uredbo za dvojezične topografske napise na avstrijskem Koroškem, v kateri je seznam iz leta 1977 dopolnila s Pliberkom in Drvešo vasjo. S tem je bila uredba iz leta 1977 razveljavljena, pritožbe na ustavnem sodišču pa so se nanašale prav na njo. Na tej osnovi sprejete odločbe so s tem postale nične. Kot je včeraj pojasnil tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Marjan Pipp, proti uredbi iz leta 2006, ki je za predstavnike koroških Slovencev enako nesprejemljiva kot predhodna, doslej še ni bilo pritožb. 25 posameznikov je zato v preteklih dneh za ne kaj ki lo me trov na uro pre -koračilo dovoljeno hitrost v zgolj eno-jezičnih naseljih in nato pripravilo sa-moovadbe, ki jih bodo predali pristojnim or ga nom. fjk - Kongres FNSI Vsi enotni listi Assostampa TRST - V soboto in nedeljo so v Furlaniji Julijski krajin i volili delegate za 25. kongres novinarskega sindikata FNSI, ki bo od 26. do 30. novembra v Castellaneti Marini pri Ta-rantu. FJK ima pravico do 11 delegatov (poklicnih novinarjev in 3 publicisti), vsi pa so bili izvoljeni na kandidatni listi Uniti nell'Assostampa, ki je odraz deželnega vodstva sindikata in večinskih komponent FNSI. Lista Senza Bavaglio ni dobila nobenega delegata. Volilo je 156 poklicnih novinarjev in 53 publicistov. Enotna lista je dobila 147 glasov (Gianni Martellozzo 86 preferenc, Maurizio Bekar 39, Claudio Cojutti 60, Giuseppe Cordioli 59, Igor Devetak 74, Poljanka Dolhar 68, Ciro Esposito 93, Fulvio Sabo 60). Na listi Senza bava-glio je Willi Ragusin dobil 4, Michele Scozzai 1 glas. Lista Uniti nell'as-sostampa je med publicisti dobila 53 glasov (Roberto Cannalire 26, Amos DAntoni 23, Aleš Waltrisch 26). Prve pritožbe na sodišču so se nanašale na Drvešo vas, ki pa jo je avstrijska vlada naknadno vključila v seznam krajev z dvojezičnimi napisi, da bi na ta način onemogočila pritožbe Predsednik Zbora narodnih predstavnikov pri NSKS Wakounig je pri tem razložil, da so se odločili za kraje, ki so na zadnjih dveh popi sih prebi val stva ime li vsaj de set odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Obenem je morala zgolj enojezična tabla biti modro obrobljena, saj le v taki podobi pomeni tudi avtomatično omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro. Tako Wakounig kot Pipp sta poudarila, da so prometne kršitve edini način, s katerim predstavniki manjšine lahko uveljavijo pravico do dvojezičnih krajevnih napisov. NSKS namreč nima pravice, da bi v imenu manj ši ne vlo žil tož be na ustav -nem so diš ču. Tu di sku pi na po sa -mez ni kov se ne mo re pri to ži ti kot ko lek tiv. Tajnik NSKS Marjan Pipp je ob tem še opo zo ril, da ne na zad nje os taj a samo pravna pot tudi zaradi tega, ker od avstrijske vlade za zdaj ni treba več pričakovati novih dogovorov glede dvojezičnih krajevnih tabel. Avstrijski kancler Alfred Gusenbau-er je namreč letos spomladi napovedal, da se avstrijska vlada v tem mandatnem obdobju ne bo več lotila koroškega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, če ne bo rešitve do letošnjega poletja. Področje pa še naprej ostaja neurejeno. (STA) POLAGANJE VENCEV SLOVENSKE DELEGACIJE Jutri in v četrtek v videmski pokrajini VIDEM - Kot vsako leto bodo za 1. november predstavniki Republike Slovenije, Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Tolmin, Kobarid, Bovec in Nova Gorica položili vence na grobove in spomenike padlim borcem tudi v videmski pokrajini. Spored polaganj je naslednji: Sreda, 31. oktobra Landar: ob 7.45 grob župnika Gu-jona; ob 8. uri grob prof. Petričiča; 8.30 grob D. Predana; Topolovo: ob 9. uri nagrobni spomenik, pokopališče; Što-blank: ob 9. uri nagrobni spomenik, pokopališče; Gorenji Tarbilj: ob 10. uri spomenik padlim na pokopališču; Po-dutana: ob 10. uri spomenik padlim na pokopališču; Sv. Pavel-Černetiči: ob 10.30 spomenik padlim na pokopališču; Oborča: ob 11. uri spominska plošča na pokopališču; Čedad: ob 12. uri spomenik odporništvu; Čenebola: ob 13.30 spomenik na pokopališču; Matajur: ob 15. uri nagrobni spomenik padlim, pokopališče; Osojane: ob 16.30 spo- menik padlim partizanom, pokopališče. Četrtek, 1. novembra 2007 Gonars: ob 9.30 grobnica in spomenik umrlim v nekdanjem koncentracijskem taborišču. Slovensko delegacijo v Gonarsu bo vodil predsednik Državnega sveta Janez Sušnik, ki bo položil vence skupaj s predstavniki generalnega konzulata in občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba. Predstavniki Slovenije pa so že včeraj položili vence na Hrvaškem na Rabu in v Taborišču Jesenovac. Na Ra-bu je delegacija položila venec v Spominskem parku na bivšem italijanskem taborišču Kampor. V delegaciji so bili poslanec Srečko Prijatelj, predstavnik veleposlaništva iz Zagreba in predstavnik ministrstva za delo Dimitrij Omer-sa. Venec je položila tudi delegacija ZZB NOB Slovenije, ki jo je vodil predsednik Rabskega odbora Herman Janež. V taborišču Jasenovac pa je položil venec predstavnik veleposlaništva iz Zagreba. videm - Pokrajina Strassoldo je tokrat šel kar na kavo ••• arhiv VIDEM - Marzio Strassoldo je še naprej predsednik videmske Pokrajine. Pokrajinski svet namreč na včerajšnji seji sploh ni glasoval o nezaupnici predsedniku, ki jo je predložila opozicija leve sredine. Prišlo je do hudih proceduralnih sporov, tako da bo zadnja beseda o Strassoldu padla na prihodnji seji, ko bo govor o nezaupnici, ki jo je vložil desna sredina, kateri pripada tudi predsednik. Strassoldo je, kot znano, odstopil zaradi objave pisma, v katerem je nekdanjemu videmske-mu podžupanu Italu Tavoschiju v zameno za volilno podporo obljubil službo. Predsednik je potem svoj od stop pre kli cal in se s tem zelo zameril vodilni koaliciji, ki ga sedaj hoče odstaviti. Zgodba pa se ne bo končala tukaj. V primeru odstavitve Strassoldo grozi svoji (nekdanji) koaliciji, da se bo na spomladanskih volitvah predstavil s svojo listo in s tem skušal kar se da nagajati desni sredini. Predsednik je prepričan, da hočejo nekatere sile Doma svoboščin enostavno »darovati« videmsko Pokrajino levosre-dinski koaliciji. Strassolda včeraj vsekakor ni bilo na pokrajinski seji. Članom stranke Italija vrednot, ki so protestirali pred pokrajinsko palačo, je povedal, da gre na kavo in da ga »iz korektnosti« ne bo na seji, pač pa bo najbrž zraven, ko bo tekla razprava o nezaupnici desne sredine. Leva sredina obtožuje predstavnike Doma svoboščin, da imajo za norca Pokrajino in volilce. V desni sredini te obtožbe zavračajo, nekateri posamezniki v Forza Italia pa upajo, da bo Strassoldo ostal na svojem mestu in da torej ne bo predčasnih pokrajinskih volitev. ljubljana - Reportaža v reviji letalske družbe Adria Airways Skrivnostna Landarska jama Besedilo je prispevala tržaška novinarka Poljanka Dolhar, fotografije pa Arne Hodalič LJUBLJANA - Revija slovenske letalske družbe Adria Airways objavlja v oktobrski številki reportažo o Landar-ski jami, ki jo je napisala tržaška novinarka Poljanka Dolhar. Novinarka predstavlja naravne in druge lepote tega znamenitega kraja, katerega zgodovina je tesno povezana s Slovenci v Na-diških dolinah. Fotografije je prispeval Arne Hodalič. Stara slovenska legenda pravi, da se je v Landarsko jamo v času Atilove-ga divjanja vanjo zatekla kraljica Vida in z zvijačo ugnala hunskega vojskovodjo, piše Dolharjeva. Furlani so prepričani, da se je v jami skrivala langobard-ska kraljica Teodolinda. Težko je ugotoviti, katera pripovedka ima večjo verodostojnost, nekaj pa je kljub temu jasno: Landarska jama je ovita v mit in skrivnost. In tako kot marsikateri kraj v Beneški Sloveniji vredna obiska, beremo v slovenski reviji. V reportaži so med drugim omenjeni Marino Qualiz-za, Božo Zuanella, Živa Gruden, Ivan Trin ko in Izi dor Pre dan. Landarska jama v Beneški Sloveniji je od vedno ovita v mit in v skrivnost foto arne hodalič 4 Torek, 30. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / trst - Skupščina družbe Autovie Venete Lansko poslovanje zaključili z dobičkom v višini 24 milijonov € Delničarji odobrili bilanco za obdobje 2006/2007 - Zadovoljstvo z doseženimi rezultati TRST - Delničarji družbe Autovie Venete, ki kot koncesionar upravlja avtocesto A4 Trst - Benetke in odcepa za Por-togruaro in Pordenon, so včeraj odobrili bilanco za obdobje 2006/2007, ki se je zaključila z dobičkom v višini 24 milijonov evrov. Pri glasovanju se je vzdržal le predsednik goriške pokrajine Gherghet-ta, medtem ko so vsi ostali delničarji izrazili zadovoljstvo zaradi pozitivnega obračuna in še posebej zaradi ohranjenega ravnovesja pri postavki stroškov ter velikega obsega opravljenega dela. Kot je povedal predsednik družbe Giorgio Santuz, je bila pozornost družbe namenjena predvsem dvema stvarema. V prvi vrsti je v zvezi s tem omenil pogajanja z družbo Anas za spremembo konvencije o koncesiji. Pogajanja so bil uspešna, j e dej al Santuz, tako da bodo 7. novembra podpisali osnutek dogovora s spremembami. Kot drugo pomembno zadevo, pa je Santuz omenil pridobitev dovoljenja za začetek načrtovanja tretjega voznega pasu na avtocesti A4, kar naj bi v končni fazi omogočilo rešitev problema prevelike obremenjenosti avtoceste, ki jo upravljajo Autovie Venete. Podrobneje je bilanco predstavil pooblaščeni upravitelj Pietro del Fabbro. Tako so dohodki od upravljanja avtoceste znašali 133.263.966 evrov (5,5 odstotka več v primerjavi s prejšnjo bilanco). Del Fabbro je pri tem pojasnil, da so morali podatke za prejšnjo bilanco ponovno »rekonstruirati«, saj se je njihova poslovna doba pred vstopom družbe v Friulio Holding zaključevala na 31, december, medtem ko je bila zdaj zaključena na 30. junij. Od 5,5 odstotnega povečanja dohodkov je treba 3,29 odstotka pripisati povečanemu prometu, 0,87 odstotka držaji cestnini in 0,85 odstotka večjemu deležu težkih vozil v primerjavi z lahkimi. Stroški upravljanja (delovanje in vzdrževanje) so znašali 38.398.283 evrov, kar j e 11,5 odstotka več kot v prejšnjem obračunskem obdobju. Za osebje so porabili 31.972.912 evrov. Pri tem je Del Fabbro poudaril, da je treba upoštevati, da se je število zaposlenih povečalo za 20, pri čemer so za 7 delavcev zaposlitev za določen čas spremenili v zaposlitev za nedoločen čas. Poleg tega je bila podpisana kolektivna državna in tudi notranja pogodba, k večjim izdatkom pa je prispevalo tudi napredovanje zaposlenih in dodatki na povečano stalnost zaposlitve. Od dobička v višini 24 milijonov bodo 6 milijonov in 45 tisoč evrov razdelili za dividende, ostalo pa bo šlo v izredni in redni rezervni sklad. Na avtocesti Benetke - Trst je bil letos poleti promet večkrat izredno gost, prihajalo pa je tudi do zastojev SLOVENIJA - Odziv predsednika ZSSS na Pahorjevo izjavo Semolič: Delavske plače ne ogrožajo konkurenčnosti LJUBLJANA - Na račun delavskih plač v zadnjih desetih letih ni bila ogrožena konkurenčnost slo ven ske ga go spo dar stva, de lav -ske plače, ki so praviloma mizer-ne, ne ogrožajo delovnih mest, ta so ogro že na za ra di sla bih po slov -nih od lo či tev, na pač ne eko nom ske politike, je v odzivu na petkovo izjavo predsednika največje opozicij ske stran ke So ci al nih de mo kra -tov (SD) Boruta Pahorja, da bi line ar na rast plač lah ko ogro zi la konkurenčnost, na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Semolič je včeraj opozoril tudi na pravilno razumevanje zahtev sindikatov in razumevanje pojma line ar ne ras ti. Kot je po uda ril, se v sindikatu zavedajo, da pri upoštevanju produktivnosti in poslovne us peš nos ti li ne ar ne ga pris to pa ne more biti, hkrati priznavajo, da je dodatek v tem primeru odvisen od panoge do panoge. "Nihče od nas ne zahteva linearnosti," je poudaril in dodal, da pomenijo opozorila okoli linearnosti neposredno nasprotovanje sindikalnim zahtevam. "Do zdaj je veljalo in velja v Evropi, da ko ščitiš realno vrednost delavskih plač, ne da rastejo realno, ko želiš, da realno vrednost ohranijo, potem moraš upoštevati inflacijo in upoštevaš takšno, kot je na državni ravni ugotovljena. Do zdaj je bilo tako in mora biti tudi naprej," je pojasnil zahteve sindikatov. Ob tem j e dodal, da j e vsak, ki opozarja na nesprejemljivo linearnost, v konfliktu s stališči, ki so desetletja preverjena v Sloveniji. "Bi stvo kon flik ta je, ali 3,5 od stot -ka osnovne plače ali 2,5 odstotka izhodiščne plače," je dejal Semo-lič. Kot je še po uda ril, je te pla če treba zaščititi "zaradi inflacije, zara di dra gi nje". Bolj kot se tru di mo do ka zo -va ti, tu di po li ti kom, da gre v kon -fliktu med nami in delodajalci za konflikt med delom in kapitalom, bolj po gos te so "ne rod nos ti", iz re -čene s strani politikov, ki gredo v prid delodajalcem, je v odgovoru na izjavo Pahorja povedal Semolič in do dal, da če jim po li ti ki že ne morejo pomagati, naj jim vsaj "ne odmagajo". Po li ti ki naj se po nje go vih be -sedah v tem primeru raje ukvarjajo z zakonodajo o prevzemih, po katerih bo, tako Semolič, slovenska država kmalu v lasti 50 ljudi, delodajalcem naj sporočijo, naj dobiček delijo z delavci. Ob tem je povedal, da j e leta 2001 de jež plač v bruto domačem proizvodu znašal 52,7 odstotka, delež dobička pa devet odstotkov, medtem ko se je lani delež plač znižal na 51,4 odstotka, delež dobička pa se je povečal za 12,4 odstotka. (STA) televizija - Prehodno obdobje se bo zaključilo konec leta 2010 V Sloveniji začenjajo prehod z analogne na digitalno radiofuzijo LJUBLJANA - Zakon o digitalni radiodifuziji, ki ga je slovenski državni zbor sprejel 25. oktobra, je zelo pomemben za prihodnost vseh televizijskih gledalcev oziroma uporabnikov tega medija, obenem pa je zelo pomemben tudi z vidika nadaljnjega gospodarskega razvoja, je včeraj povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. "S prehodom z analogne na digitalno radiodifuzijo se bo namreč sprostil znaten del radiofrekvenčnega spektra in nastala bo tako imenovana digitalna dividenda, torej prostor, kije izredno primerno okolje za razvoj novih vsebin, novih storitev. S tem predstavlja pomembno priložnost za razvoj gospodarstev, ki se s tem ukvarjajo, in nenazadnje neko novo dodano vrednost nam uporabnikom, ki bomo uporabljali te nove storitve," je pojasnil minister. Preostanek frekvenc se bo uporabil tudi za mobilno televizijo in nekatere tako imenovane inovativne storitve, je povedal generalni direktor direktorata za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu Matjaž Janša. Andrej Vizjak Zaradi vsega tega je obravnavana tematika pomembna in je potrebno učinkovito urediti ta prehod. Zakon po ministrovih besedah podrobneje ureja področje digitalne radiodifuzije v Sloveniji, njegov glavni cilj pa je zagotovitev učinkovite spremembe tehničnega načina distribucije radiodifuznega signala iz analogne v digitalno obliko ter s tem tudi ugodnosti, ki jih prinaša sama uvedba digitalne radiodifuzije. Prehod, tako Vizjak, bo veliko stal, še posebej tiste, ki bodo morali spremeniti način oddajanja, pa tudi potrošnike, saj bodo morali nabaviti novo opremo. "Zato predvidevamo nekatere oblike pomoči, še posebej zakon že pokriva področje socialno šibkih," je povedal minister. "Ne rečem, da je to, kar zakon ponuja v smislu pomoči gospodinjstvom, vse, kar imamo ta trenutek v mislih. Lahko, da bomo v prihodnje sledili tudi določenemu sofinanciranju nabave te opreme." Ustrezna oprema, predvsem v obliki pretvornikov, ki se jih postavi poleg televizijskega sprejemnika, že obstaja, a na slovenskem trgu še ni razširjena, je povedal Janša. "Tisti, ki bodo želeli spremljati digitalno televizijo, bodo morali to opremo kupiti, tisti, ki bodo čakali na zadnje dneve prehoda, pa bodo verjetno izbrali obdobje, ko bo oprema že bistveno cenejša kot danes. Takrat domnevamo, da bodo tudi že na voljo televizijski sprejemniki, ki ne bodo potrebovali posebne zunanje enote za spremljanje digitalne televizije." Prehodno obdobje, v katerem bosta vzporedno delovala tako analogna kot digitalna radiodifuzija, se bo zaključilo z izklopom analogne radiodifuzije konec leta 2010. Obenem dodajajo, da je optimi- zirano izkoriščanje radiofrekvenčnega spektra pri digitalni prizemni TV od tri do šestkrat bolj učinkovito kot pri analogni prizemni TV. "Cela Slovenija bo pokrita z vsaj osmimi različnimi multipleksi. Od teh osmih multipleksov predvidevamo, da bodo vsaj štirje uporabljeni za digitalno radiodifuzijo, kar pomeni, da bomo lahko gledali okrog dobrih 30 televizijskih programov v digitalni radiotehniki praktično po celi Sloveniji," je povedal Janša. Ob tem je glede multipleksov pojasnil, da gre pri njih za večje število televizijskih ali drugačnih kanalov, ki se posredujejo preko ene televizijske frekvence. Operaterji multipleksov bodo po njegovih besedah vsi izbrani na javnih razpisih, razen operater multipleksa za programe javne radiotelevizije, saj je ta že izbran in že postavlja svoje omrežje. Z zakonom je predvidena tudi omejitev, da drugi multipleks lahko pridobi samo eden od konkurentov. "Vse nadaljnje pa podelimo na podlagi javnih razpisov enakopravno med različne konkurente." (STA) Evropska centralna banka 29.oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 29.10 26.10 ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lev slovaška krona litovski litas latvijski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,4391 165,17 10,7566 35,5740 7,4546 0,69895 9,1920 7,7220 26,922 1,6776 15,6466 252,25 3,6246 1,3822 1,5652 1,9558 3,3406 33,278 3,4528 0,7022 0,4293 86,77 1,7132 7,3505 1,4384 164,50 10,7845 35,5790 7,4549 0,70100 9,1800 7,7095 26,962 1,6732 15,6466 252,25 3,6275 1,3785 1,5734 1,9558 3,3541 33,291 3,4528 0,7021 0,4293 86,85 1,7161 7,3449 Zadružna Kraška banka valute 29. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,4617 1,4317 britanski funt 0,7097 0,6934 švicarski frank 1,7004 1,6590 japonski jen 169,1250 160,8750 švedska krona 9,4151 8,9648 avstralski dolar 1,5974 1,5300 kanadski dolar 1,4095 1,3558 danska krona 7,5980 7,3117 norveška krona 7,9232 7,5367 madžarski florint 258,5562 245,9437 češka krona 27,6360 26,2879 slovaška krona 34,1232 32,4587 hrvaška kuna 7,5285 7,1612 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 29. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja 1,4635 1,4275 0,7117 7,567 1,4051 167,21 1,7007 7,831 9,321 1,5826 7,57 0,6942 7,380 1,3705 163,09 7,638 9,092 1,5436 7,03 Banca di Cividale BANCAGHICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 29. oktobra 2007 Indeks MIB 30: +0,39 delnica cena € var. % AEM 2,875-0,21 ALLEANZA 9,365 -0,26 ATLANTIA 27,09 +0,07 BANCA ITALEASE 14,32 +1,09 BANCO POPOLARE 16,18 -0,29 BPMS 4,3575 +0,68 BPM 10,66 +1,45 EDISON 2,385 -2,21 ENEL 8,25 +0,35 ENI 25,36 +0,79 FIAT 21,85 -1,31 FINMECCANICA 20,48 +0,44 FONDIARIA-SAI 33 +0,06 GENERALI 33,17 -0,78 IFIL 7,95 -0,06 INTESA 5,41 +1,03 LOTTOMATICA 24,87 +1,72 LUXOTTICA 23,63 +1,98 MEDIASET 7,13 +0,21 MEDIBANCA 16 -0.96 PARMALAT 2,5375 +0,34 PIRELLI 0,872 -1,23 SAIPEM 30,65 +0,62 SNAM 4,51 +2,43 STMICROELEC 11,95 -0,01 TELECOM ITA 2,175 -0,55 TENARIS 18,18 +1,10 TERNA 2,7325 +0,90 UBI BANCA 18,68 +0,24 UNICREDITO 5,68 +1,34 Podružnica Trst 1© ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Torek, 30. oktobra 2007 5 predsedniške volitve - Manjkajo samo še rezultati približno tisoč glasovnic Uradni rezultat prvega kroga bodo razglasili danes V drugem krogu bo padla odločitev med Peterletom in Turkom LJUBLJANA - Na Državni volilni komisiji (DVK) še niso zaključili s štetjem glasov, prejetih iz tujine. Kot so pojasnili na DVK, čakajo še rezultate iz volilne enote Ljubljana Center, kjer morajo prešteti okoli 1000 glasovnic. Rezultate so morali iz volilne enote poslati najkasneje včeraj do polnoči, so še pojasnili na DVK. Po podatkih objavljenih na spletni strani DVK so volilne komisije do 15. ure preštele 989.322 glasovnic. Lojze Peterle je po tem štetju prejel 28,68 odstotka podpore, Danilo Türk 24,49 odstotka glasov, Mitja Gaspari 24,11 odstotka glasov, Zmago Jelinčič Plemeniti 19,19 odstotka glasov, Darko Krajnc 2,18 odstotka glasov volivcev, Elena Pečarič 0,89 odstotka glasov in Monika Pi-ber - 10,48 odstotka glasov volivcev. Kot je znano, je DVK v četrtek ugotovila, da drugega kroga predsedniških volitev še ni mogoče razpisati zaradi neprešte-tih pričakovanih 44.865 glasovnic volivcev iz tujine. Državna volilna komisija in 88 okrajnih volilnih komisij so glasovnice pričele šteti včeraj popoldne. Do do 12. ure je bil namreč včeraj še čas za prispetje volilnih gradiv, ki so jih slovenski izseljenci, gre za volivce s stalnim prebivališčem v tujini, poslali po pošti. Po napovedih naj bi Državna volilna komisija, če ne bo kakšnih zapletov ali sodnih sporov, uradni izid prvega kroga volitev objavila danes. Takrat pa naj bi razpisala tudi ponovno glasovanje, ki bo na Martinovo nedeljo, 11. novembra, hkrati z referendumom o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. (STA) Čeprav uradnih rezultatov še ni, pa je že jasno, da se bosta v drugem krogu predsedniških volitev pomerila Lojze Peterle (levo) in Danilo Türk (desno) pojasnilo - Po objavi korespondence med Milanom Kučanom in Vatikanom Nekdanji predsednik Kučan za ločevanje med pravico do pokopa in rehabilitacijo škofa Rožmana LJUBLJANA - Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je glede svojega pisma nekdanjemu državnemu tajniku Angelu Sodanu o prekopu posmrtnih ostankov nekdanjega ljubljanskega škofa Grego-rija Rožmana včeraj pojasnil, da jasno ločuje med pravico do groba oziroma do pokopa na domači zemlji in svojim odnosom do medvojnega delovanja škofa Rožmana. Nadško-fija Ljubljana pa je v sporočilu za javnost zapisala, da ne more komentirati pisma, ki se je pojavilo v medijih, saj gre za diplomatsko kores-pon den co med Sve tim sede žem in tedanjim predsednikom republike. Kučan je povedal, da sta se s Sodanom velikokrat pogovarjala o tem, "kako se razbremeniti hipoteke, ki je nad nami Slovenci, in je povezana z medvojnimi in povojnimi dogodki ter tudi z delovanjem rimo-katoliške cerkve". Pri pismu Sodanu iz leta 2001 o prekopu posmrtnih Milan Kučan ostankov škofa Rožmana ni šlo za pobudo, temveč za povabilo k skupne mu pre mis le ku, je še pouda ril. Nekdanji predsednik države je pojasnil, da je nekdanji državni tajnik prekop povezal s postopkom škofove pravne in politične rehabilitacije. Po Kučanovih besedah to zanj takrat in tudi sedaj ni sprejemljivo. "Pozneje stika z rimokatoliško cerkvijo o tem vprašanju nisem imel več," je zatrdil. Glede javne objave pisma je dejal, da se mu zdi ne- navadno, da se je to sploh zgodilo. Prav tako se mu zdi nenavadno, da osebna korespondenca tako preizkušene diplomacije, kot je vatikanska, ne ostane v arhivih. Pri tem je nekdanji predsednik zatrdil, da "pisma v javnost niso prišla z njegove stra ni". Kučan je tudi povedal, da se ob objavi razveljavitve sodbe Rožmanu ni javno oglasil zato, "ker ni v moji na vadi, da ko men ti ram sod be". Obenem je dejal, da po njegovem mnenju vrhovno sodišče ni razsojalo o morebitni krivdi ali nekrivdi škofa, ampak je samo razveljavilo pos topek iz pro ces nih raz lo gov. O volitvah za predsednika države je nekdanji predsednik države dejal, da so znani njegovi kriteriji in opredelitve. "Tem kriterijem sta blizu kandidata, ki sta se uvrstila na drugo in tretjo mesto," je poudaril in do dal, da "podpi ram oba, ker pa je sedaj bližje Türk, podpiram pač njega". Pojasnil je tudi, daje že pred prvim krogom pričakoval jasna stališča kandidatov do razmer v državi in vrednostnih temeljev, s katerimi utemeljujejo ta stališča. V nedeljo je TV Slovenija poročala, da je Kučan nekdanjemu vatikanskemu državnemu tajniku Angleu Sodanu leta 2001 predlagal, naj Vatikan omogoči prenos posmrtnih ostankov nadškofa Gregorija Rožmana v Slovenijo. Po poročanju televizije naj bi tedanji predsednik republike prenos Rožmanovih ostankov Sodanu prvič predlagal med ustnim pogovorom 6. oktobra 2001 v Ljubljani. V Sodanovem imenu mu je na pobudo pisno odgovoril takratni veleposlanik Slovenije v Vatikanu Karl Bonutti. Kučan mu je odpisal še istega leta, natančneje 7. de-cem bra. Škof, ki je umrl leta 1959, je sicer pokopan v Lemontu v zvezni državi Illinois v ZDA. (STA) V prometnih nesrečah minuli teden dva mrtva LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo 146 prometnih nesreč, v katerih sta umrla dva človeka, poškodovanih pa je bilo 186 ljudi. Za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 18. oktobra, pa je v bolnišnici umrl voznik osebnega avtomobila. Samo med zadnjim vikendom so se zgodile tri prometne nesreče s telesnimi poškodbami, v katerih so se poškodovali štirje ljudje, so sporočili z Generalne policijske uprave.Najpogo-stejša dejavnika prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in nepravilno prehitevanje. Na slovenskih cestah je v letošnjem letu umrlo 249 oseb, v enakem obdobju lani pa 208. Kriminalna združba na območju Ptuja prodajala droge PTUJ - Mariborski kriminalisti so 16. oktobra končali prvo fazo preiskave kriminalne združbe, ki se je na območju Ptuja ukvarjala z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili. Ob tem so kriminalisti izvedli sedem hišnih preiskav pri osumljencih, v njih pa so zasegli pripomočke za uživanje in preprodajo prepovedanih drog, kot so tehtnice, folije in vrečke za pakiranje. Zasegli so tudi manjše količine prepovedanih drog, so sporočili z mariborske policijske uprave. Dvema mlajšima moškima z območja Ptuja so kriminalisti odvzeli prostost in ju privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil pripor. Po doslej zbranih obvestilih sta osumljenca prepovedane droge dobavljala oziroma prodajala odvisnikom in manjšim prodajalcem na območju Ptuja, Go-rišnice, Moškajnc, Ptujske gore, Dor-nave, Stojinc, Cirkulan in Markovc. Osumljenca sta oskrbovala najmanj 300 kupcev - odvisnikov. V prodajo sta ponujala različne vrste prepovedanih drog: konopljo, extasy, speed, heroin in hašiš. Prodajo sta organizirala tudi v neposredni bližini šol na omenjenih območjih, še posebej pa je izstopala prodaja v neposredni bližini Srednješolskega centra na Ptuju z izpostavami. Po ugotovitvah kriminalistov sta osumljenca sodelovala tudi z osebami iz drugih krajev Slovenije. Doslej je bila zoper osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve najmanj 14-tih nadaljevanih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa za mamili, za katera je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. Kriminalistična preiskava se je sicer začela pred pol leta in zaradi obsežnosti primera še ni končana. (STA) ljubljana - V Cankarjevem domu Danes slovesnost ob dnevu reformacije LJUBLJANA - Slavnostna govornica današnje slovesnosti ob dnevu reformacije bo ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kuc ler Doli nar. Ker je praz nik del no kulturni in delno verski, izbirajo častne govorce na drugačen način kot ob drugih državnih praznikih, je izbiro pojas nil predsed nik ko or di na cij ske ga odbora za državne proslave Aleksander Zorn. Na proslavi pričakujejo zanimive literarne in dramske predstavitve in manj spektakla in šova kot pri drugih prireditvah, je še povedal Zorn. O reformaciji, Primožu Trubarju in ostalih refor mis tih je ve li ko zna nega, zato so ob vprašanju, kaj ponavljati vsa ko le to ob tem praz ni ku, ved no ne ko li ko v zagati, je pove dal Zorn. Kljub temu so do bi li tudi le tos za izvedbo programskega dela zanimive avtorje z zanimivimi scenariji, ki odpirajo tudi kakšne manj znane stvari i z zgodovine. Proslavo bo zaznamovala zanimiva zgodba preteklih dni, ki so krojili pr- ve pre vo de sve tega pis ma in ostalih tekstov, kar je za slovensko zgodovino izred no pomemb no, je pouda ril Zorn. Scenarij je napisal Kozma Ahačič (tudi lan ski sce na rist), režiral pa jo bo Janez Vajevec. Nastopal bo še Ljubljanski godalni kvartet in ženski pevski zbor Rozka Usenik, ki i ma v svoj em na boru več pro tes tantskih pes mi in je gle de tega uni katen. Poleg tega je le tos do bil tretjo na gra do na tek mo vanju pev skih zbo rov v Ma riboru, je izbor pojasnil Zorn. Nas topi li bodo tudi Boris Kerč, Bine Matoh, Jožef Ropoša in Lidija Sušnik. Pričakujejo zanimive predstavitve, kajti del proslave je literaren in gle da liš ki. Zato bo tudi manj spek-takla in šova, kot je v navadi pri drugih državnih prireditvah, predvsem tistih, ki se dogajajo na prostem, je še pove dal Zorn. Za pri redi tev, ki bo v da nes zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani, je država namenila približno 31.000 ev-rov. (STA) javno mnenje - Oktobrska anketa dnevnika Delo SD precej pred ostalimi Na tretje mesto so povzpeli nacionalisti - Med politiki Pahor še naprej prvi - Nizka podpora vladi LJUBLJANA - Največjo podporo v javnosti še naprej uživajo Socialni demokrati, kaže oktobrska anketa Dela, objavljena v včerajšnji izdaji časnika. Druga po podpori volivcev je SDS s 13,9 odstotka, veliko presenečenje pa je tretje mesto, 9,3 odstotka vprašanih je namreč izbralo SNS. Borut Pahor še vedno vodi na lestvici priljubljenosti, čeprav se mu je povprečna ocena znižala, še kaže anketa Dela. Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile v torek volitve, je 26,2 odstotka vprašanih navedla SD, 13,9 odstotka SDS, 9,3 odstotka pa SNS. Za LDS bi glasovalo 6,5 odstotka vprašanih. 6,4 odstotka glasov bi dobila stranka Zares, ki je bila v tokratni anketi prvič upoštevana samostojno, vendar skorajda ni vplivala na dosežke konkurenčnih strank na levici, navaja Delo. Le malo za njo se je v oktobru povzpela NSi, ki so ji potencialni volivci namenili 6,1 odstotka glasov, sledi ji SLS s 3,3 odstotka glasov. Najslabše se je med parlamentarnimi strankami odrezala DeSUS, ki ji je v tokratnem merjenju svoj glas namenilo 1,7 od- stotka vprašanih. Delo vlade v zadnjem mesecu je pozitivno ocenilo 22,3 odstotka vprašanih, negativno 37,7 odstotka, kot srednje pa je delo vlade ocenilo 18,8 odstotka vprašanih. Kot zelo negativno je delo vlade ocenilo 16,2 odstotka anketiranih, zelo pozitivno pa 1,9 odstotka anketiranih volivcev. Neopredeljenih na to vprašanje je bilo 3,1 odstotka vprašanih. Tretjina vprašanih (33,3 odstotka) je negativno ocenilo delo državnega zbora, oceno pozitivno je DZ namenilo 24,7 odstotka anketiranih, oceno srednje je delu DZ namenilo 21,5 odstotka vprašanih, zelo negativno 10,3 odstotka vprašanih, zelo pozitivno pa 1,2 odstotka vprašanih. Neopredeljenih je bilo devet odstotkov vprašanih. Borut Pahor je s povprečno oceno 3,82 še naprej na prvem mestu lestvice priljubljenosti politikov, čeprav mu je podpora padla. Delo ugotavlja, da so predsedniške volitve precej premešale priljubljenost, saj se je na drugo mesto povzpel predsedniški kandidat Danilo Türk s povprečno oceno 3,51, na tretjem mestu pa je z oceno 3,49 Mitja Gaspari. Na lestvici priljubljenosti sta zdrsnila predsednik republike Janez Drnovšek s povprečno oceno 3,31 in Zoran Jankovic z oceno 3,44. Predsedniški kandidat Alojz Peterle je z oceno 3,18 padel na osmo mesto, tik pred njega pa se je z desetega na sedmo mesto povzpel Zmago Jelinčič, ki je dosegel povprečno oceno 3,20. Premieru Janezu Janši je priljubljenost padla in je zdrsnil na enajsto mesto, narasla pa je ministru za javno upravo Gregorju Virantu, ki se je po izboru anketirancev povzpel na 13. mesto, in ministru za finance Andreju Bajuku, ki je na 18. mestu lestvice. Edini dve ženski na lestvici, Katarina Kresal in Majda Širca, sta bili ocenjeni najslabše in jo zato zapuščata, po izboru anketirancev pa se nanjo prihodnji mesec uvrščata Sašo Peče in Gregor Golobič. Anketo je po naročilu uredništva Dela izve del Delo Stik, odde lek za trž ne raziskave, telefonsko anketiranje pa je potekalo od 23. do 25. oktobra na reprezentativnem vzorcu 726 ljudi. (STA) SVET Torek, 30. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it DAN MRTVIH - Uradne komemoracije republike Slovenije Rižarna in Bazovica simbola boja za svobodo in demokracijo Slovensko ministrico Kucler Dolinar spremljali upravitelji in zastopniki slovenske manjšine Slovenija se je včeraj, kot že v tradiciji, ob priložnosti četrtkovega dneva mrtvih poklonila Bazovici in Rižarni, ki sta trajno zapisana zgodovinska simbola slovenskega naroda. Slovensko vlado je na spominskih svečanosti v taborišču smrti pri Sv. Soboti in pred obeležjem na bazoviški gmajni zastopala ministrica za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ki sodi v mlajšo generacijo slovenskih politikov. In prav mladim je bil namenjen njen krajši priložnostni nagovor na dvorišču Rižarne. »Kaj bi lahko vsega v življenju preživeli in ustvarili mladi ljudje, ki so padli v Rižarni«, se je vprašala ministrica. Vse kar se je tam zgodilo je iz današnje perspektive najbrž nerazumljivo, Rižarna pa je trajni opomin, da se takšne grozote ne smejo več ponoviti, je dejala Kucler Dolinarjeva. Obsodila je vse totalitarne režime in opozorila, da danes najbrž ne bi imeli samostojne Slovenije, če ne bi bilo Rižarne in tudi Bazovice. To sta danes simbola, ki poosebljata potrebo po sodelovanju, strpnosti in ljubezni med ljudmi in narodi. Podobne misli je ministrica izrazila tudi pred spo me ni kom na ba zo viš ki gmaj ni. Kucler Dolinarjevo, ki se je poklonila tudi grobnici bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani, so spremljali zastopniki generalnega konzulata Slovenije in občin Komen, Sežana, Hrpelje, Kozina, Koper, Izola in Piran, ki imajo Rižarno in Bazovico od vedno za svojo. Prišli so tudi nekdanji borci in veterani vojne za Slovenijo, pobudo pa je obogatil sežanski kvartet trobil. Obeh ko me mo ra cij so se ude le -žili tudi javni upravitelji, zastopniki manjšinskih organizacij in stranke Slovenske skupnosti, ki je v Rižarni in v Bazovici položila tudi svoj venec. Dolinsko občino, ki se je včeraj poklonila svojim padlim, je zastopala županja Fulvia Premolin, tržaškega župana Ro ber ta Di pi az zo od bor nik za so -cialo Carlo Grilli, SKGZ in SSO pa predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka. Predstavniki občin Sežana, Komen, Hrpelje in Kozina so pred Bazovico in Rižarno obiskali spomenike na openskem strelišču, Proseku in na Co lu, na to še v Zgo ni ku, Kri žu, Nabrežini in na Kontovelu. Kot zadnjega, a ne po pomenu, so obiskali spo me nik pad lim par ti za nom in an -tifašistom pri Sv. Ani, Škednju in Ko-lonkovcu. Slovenska ministrica Mojca Kucler Dolinar govori v Rižarni (zgoraj), desno pa včerajšnja slovesnost pred spomenikom bazoviškim junakom kroma POKRAJINA - Dan mrtvih Jutri spominska pot županov in Basse Poropat Od danes do konca tedna so pri nas napovedane številne spominske svečanosti in komemoracije ob dnevu mrtvih, ko se spomnimo ne samo naših najdražjih, temveč tudi padlih za svobodo. Jutri bo tako tradicionalna spominska pot zastopnikov Pokrajine in vseh občin skih uprav, ki se bo za če la v Ba -zovici, končala pa v Miljah. Občina in Pokrajina se bosta jutri ločeno spomnili tudi padlih za priključitev Trsta Italiji, ob 15.30 pa bo v Ul. Pin-demonte komemoracija antifašistke Alme Vivode, ki jo prireja Občina Milje. Jutri se bodo padlih za svobodo spomnile tudi borčevske organizacije VZPI-ANPI, Aned in Annpia, katerih predstavniki se bodo zbrali ob 9. uri v Ul. Massimo DAze glio ob obeležju v spomin štirih tam obe še nih par ti za nov. V četrtek ob 11. uri bo med drugim spominska svečanost pred spomenikom padlim pri Sv. Ani. Ob is ti uri bos ta slo ves nos ti tu di v Kri -žu in pri Sv. Ivanu (pred Narodnim domom). V Križu se bodo domačini na pobudo sekcije Zveze borcev VZPI-ANPI Evald Antončič zbrali na dvorišču Ljudskega doma. / TRST Torek, 30. oktobra 2007 7 tržaška pokrajina - Na odseku od vasi do pokopališča V pokrajinskem svetu »boj« za trebenski pločnik Desna sredina si je hotela prisvojiti»očetovstvo« nad javnim delom Pokrajinski svetnik Slovenske skupnosti Zoran Sosič je bil sinoči zelo zadovoljen: pokrajinski svet je odobril odlok o gradnji pločnika na pokrajinski cesti od Trebč do tamkajšnjega pokopališča. Sosič si je že kot predsednik vzhodnokraškega rojonskega sveta dolgo prizadeval pri takratni desnosredinski pokrajinski upravi za ureditev nevarnega odseka. Scoccimarrov odbor je sicer izdelal predhodni načrt in poseg vključil v seznam javnih del, odbornik Piero Tononi pa ni »našel« zanj finančnih sredstev. Novemu odborniku Mauru Tomma-siniju je v poldrugem letu to uspelo. Sinoči se je zahvalil sedanjemu predsedniku rajonskega sveta Marku Milkoviču za pomoč in poseg pri domačinih, kar je omogočilo hitro rešitev razlastitvenega postopka, kije bil potreben za ureditev pločnika nad tamkajšnjo dolino. Razlaščenih je bilo skupno kakih 500 kvadratnih metrov dveh zemljišč (300 in 200 metrov) za nekaj manj kot 2 tisoč evrov vrednosti. Pločnik bo dolg kakih 110 metrov, poseg bo obsegal 750 kvadratnih metrov. Investicija bo vredna 610 tisoč evrov, po predvidevanjih se bo gradnja začela v prvih mesecih prihodnjega leta, dokončana bo v 180 delovnih dneh. Sosič je poudaril, da je pločnik potreben predvsem zaradi varnosti domačinov, ki se vsakodnevno podajajo na pokopališče. Po ureditvi izhoda s hitre ceste pri Trebčah se je promet na tem odseku močno povečal, s tem se je povečala tudi nevarnost. Na kraju je že prišlo do nesreč, na srečo brez hujših posledic. Po njegovem posegu se je v skupščini začel »boj« za očetovstvo nad pločnikom. Načelnik Forze Italia Claudio Grizon je poudaril, daje že prejšnja uprava posvetila pločniku svojo pozornost, pripravila je predhodni načrt, levosredinska uprava pa je le dokončala takrat začeto delo. Mariza Škerk (Levi demokrati) mu je odgovorila, da je imela desnosredinska uprava mačehovski odnos do javnih del na Krasu, kar dobro vedo v devinsko-nabre-žinski občini s tlakovanjem pokrajinskih cest. Elena Legiša (SKP) ji je pritrdila s konkretnim primerom: sedanji levosredinski upravi se je treba zahvaliti, da je bila cesta v Prečniku po več desetletjih asfaltirana. Odbornik Tommasini je »našel« sredstva, ki jih prejšnja uprava ni »znala« pridobiti (ob čemer so svetniki Nacionalnega zavezništva odborniku ironično zaploskali...). Odlok o gradnji pločnika od Trebč do pokopališča je bil odobren z glasovi leve sredine, medtem ko se je desna sredina vzdržala. milje Predstavitev projekt Interreg V Miljah bodo danes dopoldne v dvorani Millo v okviru konference predstavili rezultate projekta Mapsharing, pri katerem so v zadnjih dveh letih sodelovali Pokrajina Trst, Regionalni razvojni center Koper, Občina Videm in Občina Milje. Cilj projekta, ki je stekel v okviru evropskega programa Interreg IIIA Ita-lija-Slovenija, so bile skupne pobude za upravljanje teritorija ob spoštovanju okolja v luči trajnostnega čezmejnega razvoja. Pri njem so sodelovale slovenske in italijanske javne uprave, katerih cilj je bila izdelava skupnih datotek za smotrnejše načrtovanje javnih del na osnovi t.i. strateške okoljske presoje. To je nova metoda, ki ji bodo morale slediti javne uprave pred posegi v okolje na podlagi ustrezne direktive Evropske unije 2001/42/ES. V Miljah bodo predstavili tako metodološki predlog za izvajanje strateške okoljske presoje v čez-mejnem prostoru kot instrumente, ki so jih pripravili v sklopu projekta za njegovo izvajanje. (ag) Zgoraj: Zoran Sosič; desno: odsek pokrajinske ceste pri Trebčah, na katerem bodo zgradili pločnik kroma zdravstvo - Skupščina Cgil-FP o težavah upravnega osebja Čemu služi center CSC? Uslužbenci za nova zaposlovanja ter ovrednotenje vloge in proti premeščanju osebja Med upravnimi uslužbenci zdravstvenih podjetij vlada velika zaskrbljenost Uslužbenci upravnega sektorja tržaških zdravstvenih podjetij zahtevajo preverjanje realnih potreb po upravnem osebju znotraj omenjenih podjetij. Če ta potreba obstaja, je treba odpraviti blokado, ki velja glede novih zaposlitev. Prav tako uslužbenci zavračajo vsakršno možnost premeščanja osebja, razen tiste, ki jo predvideva vse-državna kolektivna delovna pogodba. Ponovno je treba ovrednotiti vlogo uslužbencev upravnega sektorja in opraviti analizo dejanskega prihranka, do katerega naj bi prišlo po uvedbi t.i. Centra za skupne storitve (CSC) leta 2004, ter posledic razpisov tega centra znotraj posameznih podjetij. To so točke dokumenta, ki bo v kratkem predstavljen deželnemu odborniku za zdravstvo Eziu Beltrameju in ki so jih odobrili na včerajšnji skupščini uslužbencev, ki jo je v popoldanskih urah v dvorani Alessi Novinarskega krožka v Trstu sklical sindikat Cgil-Fp za javne uslužbence. Skupščine seje po besedah organizatorjev udeležilo kakih 150 uslužbencev (vsega skupaj je uslužbencev upravnega osebja v tržaških zdravstvenih podjetjih kakih 600), katerim so spregovorili pokrajinski tajnik sindikata Cgil-Fp Marino Sossi, članica pokrajinskega vodstva Rossana Giacaz in sindikalni predstavnik za zdravstve- na podjetja Sergio Fuccaro. V ospredju skupščine je bilo vprašanje centra CSC in njegove dejanske koristnosti za deželni zdravstveni sistem. Center je Dežela Furlanija Julijska krajina ustanovila z zakonom št. 20 iz leta 2004: gre za konzorcij, v katerega so se morala obvezno včlaniti zdravstvena podjetja, poleg tega imajo pravico do članstva še otroška bolnišnica Burlo Garofolo, onkološki center v Avianu (oba sta se včlanila) in univerzitetna poliklinika iz Vidma. Center bi moral skrbeti za centralizirano upravljanje tehničnih in upravnih dejavnosti s ciljem jih izboljšati in prenoviti. Tako naj bi nudil kakovostne storitve po nizki ceni na področjih oskrbe zdravstvenih struktur, administracije, nadzora, upravljanja z osebjem, upravljanja z informativnimi sistemi idr. Ali je ustanovitev takega centra res prinesla pozitivne učinke, ni dano vedeti, saj, so opozorili govorniki, se to še ni preverilo, vendar po podatkih sindikatov npr. v otroški bolnišnici Burlo Garofolo že poldrugo leto čakajo na prihod pošiljke novih coklov. Zato se marsikdo sprašuje, čemu sploh služi taka ustanova, ki zdaj želi imeti tudi možnost premeščanja osebja npr. iz ene pokrajine v drugo, pri čemer po mnenju Cgil-Fp postopa tudi z veliko mero aro- kroma gance in postavlja uslužbence pred izbiro »ali-ali«, brez jasnih jamstev glede prihodnosti. Na skupščini je bilo slišati tudi marsikatero pikro na račun tega, da se želi zmanjšati število zaposlenih v administrativnem sektorju podjetij, istočasno pa povečati število funkcionarjev. Sindikat se ne strinja s takim postopanjem, ravno tako se ne strinja z logiko zavračanja pogajanj s sindikalnimi predstavniki in postavljanja uslužbencev pred izbire. Zato so na včerajšnji skupščini sprejeli nekaj točk, ki jih bo vseboval dokument, ki ga bodo predstavili odborniku Beltrameju. Najprej uslužbenci želijo vedeti, koliko upravnih sil potrebuje deželni zdravstveni sistem: če je uslužbencev premalo, j e treba vzeti v službo nove, poleg tega se osebja ne sme premeščati razen v primerih, ki so omenjeni v kolektivni pogodbi. Pripadniki upravnega osebja dalje želijo, da se jim prizna njihova vloga, obenem pa, da se opravi analiza, koliko se je dejansko prihranilo z ustanovitvijo centra CSC (glede tega naj bi ustanovili posebno delovno skupino). Vse to bodo odborniku Beltrameju predstavili jutri, ko se bo v Trstu mudil v okviru posveta o socialnem skrbstvu, niso pa izključene niti manifestacije. (iž) Polaganja vencev v občinah Zgonik, Repentabor in Devin - Nabrežina ZGONIK Občina Zgonik se bo ob Dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po sledečem razporedu: sreda, 31. oktobra 2007 ob 12.00 PROSEŠKO POKOPALIŠČE - pokopališče, ob 12.20 PROSEŠKA POSTAJA - spomenik, ob 18.00 ZGONIK - zbirališčeob 18.15 REP-NIČ - spominska plošča, ob 18. 30 BRIŠČKI - hiša spomenik ob 18.45 GABROVEC - vaški spomenik, ob 19.00 SAMATORCA - vaški spomenik, ob 19.15 SALEZ - vaški spomenik, ob 19.30 ZGONIK - vaški in občinski spomenik Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor RDEČA ZVEZDA. Občinska uprava vabi vse občane ter društva in organizacije, da se zberejo pri spomenikih ob navedeni uri za skupni poklon Padlim. REPENTABOR V počastitev dneva mrtvih bo uprava občine Repentabor polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB dne 1. novembra 2007 po sledečem razporedu: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu; ob 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu -sodeluje MoPZ Kraški dom; ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo. NABREZINA V četrtek, 1. novembra 2007, bo uprava občine Devin Nabrežina položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 8.30 Zupanstvo (3), ob 8.40 Sliv-no (1), ob 8.50 Medjevas (1), ob 9.00 Štivan (2), ob 9.15 Devin (1), ob 9.30 Sesljan (1), ob 9.40 Vižovlje (1), ob 9.50 Cerovlje (1), ob 10.00 Mavhinje (1), ob 10.10 Prečnik (19), ob 10.20 Trnova (1), ob 10.30 praprot (1), ob 10.35 Šempolaj (1), ob 10.45 Križ (1), ob 11.00 Nabrežina (2). Nesreča pred nekdanjo tovarno Grandi motori Včeraj okrog 12.30 je prišlo do prometne nesreče na hitri cesti v smeri Katinara-Trst, pred tovarno Wartsila. Nek moški je izgubil nadzor nad svojim avtom, ki je trčil v cestno ograjo in se prevrnil. Po vsej verjetnosti naj bi bila kriva prehitra vožnja. Posegla je prometna policija, služba 118 pa je lažje ranjenega voznika odpeljala v katinarsko bolnišnico, kjer so ga zadržali na opazovanju. Na odseku se je ustvarila kolona vozil, promet se je sprostil šele nekaj ur pozneje. Pri Opčinah iščejo mladega moškega Mladega moškega visoke postave, starega približno 32 let, pogrešajo od nedelje. Moški, ki po besedah nabrežinskih karabin-jerjev stanuje v Trstu, je staršem, s katerimi živi, v nedeljo popoldne pustil sporočilo, v katerem je pisalo, da odhaja v gozd nekam blizu Repentabra. Zvečer se ni vrnil domov, zato so starši poklicali sile javnega reda, ki so sprožile iskalno akcijo. Na željo staršev karabinjerji niso razkrili istovetnosti pogrešanega. Pod vodstvom tržaške gorske reševalne službe se je z iskanjem ukvarjalo kakih 40 oseb. Poleg gorskih reševalcev so bili to open-ski gasilci, sedem prostovoljcev civilne zaščite in nabrežinski ka-rabinjerji, po sončnem zatonu so baje uporabili tudi pse. Glede na razpoložljive informacije so enote prerešetale zlasti gozd med Opčinami in Fernetiči, tja do Cola. Zaradi težav, ki jih na težko prehodnem območju povzroča tema, se bo akcija nadaljevala danes ob zori. 8 Torek, 30. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / POLICIJA - V okviru preiskave »Nightrobbers« (nočni roparji) Tatova v zaporu Kradla sta po hišah na Krasu Mlada Albanca odgovorna za vsaj tri vlome med aprilom in junijem - Razčlenjena združba s sedežem v Rimu KMETIJSTVO Nabrežina: • •• »Jimmy« in »Miri« oziroma albanska državljana Fitimtar Porja (21 let) in Besmir Fufi (22 let), domnevna protagonista nedavnega vala kraj v številnih hišah na Krasu, sta za zapahi - prvi v Benetkah, drugi pa v Milanu. Dvojica je baje stalno potovala iz Rima na sever Italije, kjer je kradla po hišah. Na Tržaškem naj bi bila odgovorna za vsaj tri kraje: zaenkrat ni znano, kdo je poskrbel za ostale vlome. Rezultate obširne preiskave z imenom »Nightrobbers« (Nočni roparji), ki je še v teku in se ukvarja z razčlenjeno tolpo, delujočo v raznih italijanskih deželah, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaški kvesturi. Kriminalno združbo z operativno bazo v Rimu sestavlja kakih 10 oseb, in sicer moških in žensk albanske, romunske in bolgarske narodnosti, ki so preiskovani zaradi kraj, prikrivanja in prodaje ukradenega blaga, nezakonitega priseljevanja in izkoriščanja prostitucije. Pravzaprav naj bi šlo za tesno sodelovanje med različnimi združbami, vsaka od teh je specializirana na določenem področju. V preiskavi sodelujejo leteči oddelki policije iz Trsta, Rima, Turina in Cesene. Med aprilom in junijem letos so se kraje v hišah na Krasu vrstile kot na tekočem traku, njihove tarče so bile zlasti vile v Devinu, Sesljanu, na Opčinah in Proseku. Tatvine, ki so jih zabeležili v istem obdobju v središču Trsta, naj ne bi bile povezane z delovanjem omenjene tolpe. Drzni zmikavti, ki so bili na delu v kraških vaseh v nočnih urah, so si upali krasti tudi ob prisotnosti stanovalcev. V hiše so vlamljali s pomočjo svedra, v luknjo v okenskem okviru pa so vtikali jekleno žico, s katero so naposled povlekli ročaj okna. Odnašali so drage kamne, mobilne telefone in podobne predmete, na Opčinah pa so odpeljali tudi avtomobil audi A6, ki ga sile javnega reda niso več našle. Konec junija je val tatvin pojenjal. Glede na to, da so tržaški policisti pred enim letom zaradi podobnih dejanj aretirali dva Albanca (Artana Ginaja in Fatjola Per-leko, ki sta še vedno v priporu), se je zanimanje preiskovalcev takoj usmerilo na področje organiziranega kriminala albanskega pečata. Poveljnik tržaškega letečega oddelka Mario Bo je razložil, da je bila preiskava vse prej kot enostavna. Tatovi so iz nekaterih hiš odnesli mobilne telefone, ki so jih preiskovalci poskusili nadzorovati. Preiskovalno delo je bilo zapleteno, vlomilci so med nočnimi podvigi vsakič izklopili vse telefone; s časom pa je postala slika jasnejša. Do ključnega dogodka je prišlo 19. avgusta, ko je policija v Jesolu pri Benetkah izsledila avto s tremi albanskimi državljani, ki so pravkar okradli hišo v bližini. »Jimmy«, »Miri« in njun tretji pajdaš so se z avtom pognali v beg, dirkanje pa se je končalo tragično: avto je zavozil s ceste, v nesreči pa je eden od treh mladeničev umrl. V zadnjem delu avta sta ležala dokaza - jeklena žica in sveder, tako da so policisti preživela Albanca aretirali. Preiskovalci so nato izvedeli, daje blago, ki je bilo ukradeno v Trstu, že v Romuniji. Po dogodku v Jesolu je bilo delo preiskovalcev lažje: s pomočjo telefonov so prišli na sled ostalim članom organizacije, v Rimu in Trevisu so pregledali razna stanovanja, z zasego nekega računalnika v Rimu pa so odkrili, da sta Porja in Fufi v Venetu »čistila« hiše skoraj vsak dan, pri tem pa baje nista uporabljala orožja. Policija je našla tudi ključe ukradenega avta znamke BMW. Medtem so v Ceseni aretirali še albanskega nezakonitega priseljenca, ki je imel pri sebi lažne osebne dokumente. S slednjimi se ukvarja bolgarski kriminal v Emiliji-Roma-gni: bolgarska policija je sporočila italijanskim kolegom, da se v zadnjem obdobju redno bori proti trgovini z lažnimi dokumenti. Trenutno sta Bolgara, stara 43 in 39 let, preiskovana zaradi podpiranja nezakonitega priseljevanja in izkoriščanja prostitucije. Tri mlade romunske državljanke (dve, stari 19 in 21 let, živita v Rimu, ena pa v Tu-rinu), ki so se prostituirale, so preiskovane zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Vodstvo tržaškega letečega oddelka je pojasnilo, da se preiskava še nadaljuje, saj se kraje na območju Veneta niso končale. (af) Med včerajšnjo tiskovno konferenco na tržaški kvesturi kroma opozicija o kmetijski varianti V Medji vasi je bilo sinoči srečanje o t.i. kmetijski varianti, ki sta ga skupaj priredili Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev. Stanovski združenji tržaških kmetov sta zelo kritični do te ga spor ne ga ur ba nis tič ne ga na čr ta, ki je že do bil ze le no luč deželne vlade. To vprašanje je tudi predmet tiskovne izjave vodje leve sredine v devinsko-nabrežin-skem ob čin skem sve tu Mas si ma Veroneseja in svetnika Maurizia Rozze. Zastopnika opozicije pravita, da bi morala Občina Devin-Nabrežina precej spremeniti t.i. kmetijsko varianto. Zlasti tam, kjer deželni dekret (smernice zanj je sicer izdelal občinski svet) omejuje oziroma prepoveduje gradnjo kmetijskih objektov na območju, ki je oddaljeno 300 metrov od zaščitenih območij Natura 2000. ERDISU Predstavili obračun projekta Move Za študente je projekt zelo koristen, a potrebuje deželno financiranje Trinajst razpisov za staže v tujini za skupno 295 štipendij so sadovi projekta Move, ki ga je deželna ustanova za pravico do študija Erdisu izvajala v letih 2000-2006. Projekt za mednarodno mobilnost je sprožil sam tržaški Erdisu s financiranjem Dežele FJK, finančno podporo pa so ponudili tudi Fundacija CRTrieste, tržaška univerza, tržaška Zveza industrij-cev, družba Illycaffe in Fundacija CRGo-rizia. Move je torej pomembna pobuda, ki daje možnost tržaškim študentom spoznati nove države in kulture. Obenem širi poznavanje našega območja v svetu. Zal je Erdisu v zadnjih dveh letih vodil projekt brez financiranja, ker je Dežela FJK zaprla blagajno s ciljem preverjanja doseženih rezultatov. Nov razpis za leto 2008 je zato pod vprašajem. Obračun projekta je predstavil včeraj predsednik ustanove Erdisu Silvano Magnelli na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili tudi ustrezno publikacijo. Ob udeležbi Magnellijevih sodelavcev sta o svoji izkušnji govorila tudi dva stažista. To sta Federico Verzegnas-si, ki je bil od avgusta leta 2003 do februarja leta 2004 zaposlen v bolnišnici Divina Providencia v glavnem mestu Angole Luandi, in Hrvatica Morena Skala-mera, ki je od januarja do maja letos sodelovala na Trgovinski zbornici v Solunu, kjer je opravila tudi raziskavo o blagovni izmenjavi med Grčijo in Italijo. Raziskavo so tudi objavili na spletni strani zbornice. Move je inovativen projekt, kije dal možnost skoraj 300 študentom, da opravijo 3 do 6 mesecev trajajoče staže pri uglednih ekonomskih, znanstvenih ter kulturnih evropskih in zunaj evropskih ustanovah, je poudaril Magnelli. Erdisu je v tem smislu sklenil kar 220 konvencij. Med najpomembnejšimi ustanovami so evropski parlament, visoki komisari-at ZN za pribežnike Unhcr, dublinski Trinity College, Bureau International du Tourisme Social in organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi Ovse. Študenti po končanem stažu dobijo tudi evropsko certifikacijo Europass, ki potrjuje opravljeno delo oz. študijo na evropski ravni. Projekt Move je skratka izredno koristen za študente tržaške univerze, je naglasil Magnelli in izrazil upanje, da bo deželna vlada pri pripravi proračuna za leto 2008 upoštevala, da je projekt že dve leti brez finančnih prispevkov in da zato nujno potrebuje ponovno financiranje. Drugače je vprašljivo, ali bo razpis za leto 2008 zagledal luč. (A.G.) Projekt Move predstavlja za študente priložnost stažiranja v tujih državah kroma NA PREFEKTURI Dogovor o varnosti Tržaški kvestor Domenico Mazzilli, pokrajinski poveljnik kara-binjerjev Carlo Tartaglione in pokrajinski poveljnik finančne straže Giorgio Pani so se včeraj srečali na tržaški prefekturi s predstavniki združenj trgovcev, obrtnikov in zadrug, pa tudi z vodstvom pokrajinske zbornice lekarnarjev in z združenjem upraviteljev lekarn. Ob prisotnosti prefekta Giovannija Balsama so navzoči podpisali »Dogovor o varnosti«, s katerim so se omenjena združenja zavezala, da bodo spodbudila varnost trgovin, tobakarn in lekarn. Stanovska združenja in organizacije bodo zaprosila svoje člane, naj si v roku treh mesecev zagotovijo vsaj dva varnostna sistema med sledečimi možnostmi: nadzorovalno službo; videonadzor; video snemanje; zvočni alarm; alarm, ki samodejno zavrti telefonsko številko policije; sef za varstvo dragocenosti; napravo za časovno določeno izdajanje denarja; varovanje vhodov in oken. Ob tem bodo združenja spodbudila člane, naj silam javnega reda poročajo o sumljivih osebah ter o povečani nevarnosti kraje, npr. zaradi večje količine denarja v blagajni. ZAHODNI KRAS - Prerana smrt V Križu žalujejo za Gičkom Candottijem Med nedeljsko nogometno tekmo Vesne se je v Križu razširila žalostna novica o smrti Alojza-Gičkota Candottija, dolgoletnega športnega delavca, pevca in vsestransko priljubljenega domačina. Candotti, ki je bila star 67 let, je podlegel kratki, a neizprosni bolezni. Can dot ti je bil več kot tri de -set let neprekinjeno aktiven v šport nem druš tvu Ves na, kjer se je bavil predvsem z mladinskim nogometom. Lahko rečemo, da je bil gonil na si la te pa no ge, saj so z njim rasle generacije kriških nogometašev ( med ka te ri mi sta bi la tu di nje -gov sin Roberto in nečak Fabio). Pri Ves ni se je ba vil tu di s čis to prak -tičnimi zadevami, saj je pred usodno boleznijo npr. prepleskal slačil-nice nogometnega igrišča. Gičko je bil na mreč po po kli cu ples kar, naj -prej kot sodelavec domačina Uto-ta Tretjaka, nato pa je bil dogo let vedno kot pleskar zaposlen v tržaški bolnišnici. Pri Vesni je bil zadnja leta tudi član nadzornega odbora. Gičko pa se ni ukvarjal samo z no go me tom, dol go let je na mreč tudi pel pri moškem pevskemu zboru Vesna. Redno je zahajal na vse vaš ke kul tur ne in dru ge pri re -ditve. Skratka bilje zelo navezan na svojo rojstno vas. Na Primorskem dnevniku se ga spominjamo tudi kot zvestega in marljivega sodelavca. Vsako soboto je redno klical na športno redakcijo in novinarjem (dolga leta je bil to ko le ga Bran ko La ko vič) po ro čal o tekmah mladinskih ekip Vesne. Hudo prizadeti družini naj gre, poleg sožalja kriške skupnosti, tudi sožalje Primorskega dnevnika. / TRST Torek, 30. oktobra 2007 9 TRST - Vožnja z muzejskim vlakom je pravo doživetje Izlet s hlaponom nudi pogled na Trst z drugačne perspektive Kdor si želi Trst in Kras ogledati z nekoliko drugačne perspektive, naj ob naslednji priliki takoj izrabi priložnost, ki mu jo ponujata podjetje Trenitalia in železničarski krožek FerStoria, ki upravlja tržaški železniški muzej v poslopju bivše postaje pri Sv. Andreju (Campo Marzio). Nekaj desetin ljudi je to priložnost izkoristilo že pred dnevi, ko je bi la na spo re du tu di zna meni ta jadrniška regata Barcolana. Poseben muzejski vlak jih je namreč v mrzlem ne delj skem jut ru že ča kal na tretjem tiru železniške postaje pri Sv. Andreju. Na čelo kratke železniške kompozicije, ki je svojčas opravljala redno vožnjo na bivši železniški progi Trst-Hrpelje, so železniški delavci priklopili parno lokomotivo serije 270 kkStB oziroma 728 FS, ki so jo pripadniki društva FerStoria z izredno požrtvovalnostjo obnavljali celih dvanajst let. Obnova pa se je vendarle izplačala, saj se danes parna lepotica lahko šopiri po neznanih tržaških progah. Tako ime (Binari sconosciuti di Trieste) so namreč prireditelji nadeli nedeljskemu muzejskemu vlaku. Parno lokomotivo, ki je bila izdelana leta 1920 v Floridsdorfu nedaleč od Dunaja in je v Italijo prišla s povračilom vojne škode iz prve svetovne vojne, so morali za to priložnost za-ku ri ti ce lih šti ri in dvaj set ur prej, in sicer v soboto zjutraj, saj se morajo njeni mehanski deli segrevati čim počasneje. Pot ni ki, med ka te ri mi je bi lo tudi nekaj takih, ki se ob teh priložnostih radi oblečejo, kakor je bilo v modi ob začetku stoletja, so naposled vstopili v vagone tretjega razreda, v ka te rih so le se ni se de ži, ki na mah spomnijo na tiste v znamenitem openskem tramvaju. Vlak je naposled le odsopihal po prvem delu Bohinjske proge ali Transalpine, ki je leta 1906 povezala Trst z Jesenicami oz. mestom Česke Budejo-vi ce. Vzpon iz Tr sta na Op či ne po Bohinski progi je seveda za lokomotivo, ki se ponaša s tako častitljivo starostjo, precej zahteven. Njen trud pa je seveda poplačan z veseljem in navdušenjem potnikov, ki mesto lahko vidijo z drugačne perspektive. Ob progi namreč stojijo obdelani vrtički, hišna in blokovska dvorišča, marsikateri zaspani Trža-čan pa v nedeljo zjutraj skorajda z začudenjem opazuje mimohod muzejskega vlaka. Iz mostov nad drevoredom in ulicami Campi Elisi, San Marco, Broletto je pogled na mesto čisto poseben. Včasih se rado zgodi, da se v predoru zaradi pare in pepela zameglijo okna vagonov, tako da morajo potniki pri iz-hou iz predora na ponoven razgled malce počakati. Čakanje se vsekakor iz pla ča, saj se po že lez niš kih postajah pri Rocolu in Vrdeli odpre ču do vit po gled na Trst in nje gov za -liv, kar je na nedeljo Bacolane toliko večje doživetje. Lokomotiva pa mora poleg vzpona pretrpeti tudi padanje manjšega kamenja in malte, ki se spri čo pri tis ka iz dim ni ka kruši iz sten predorov. A nič za to, ob prihodu na naslednjo postajo od saj v obrazih črni strojevodje poskrbijo, da parni lepotici takoj vrnejo njen sijaj. Parna lokomotiva častitljive starosti se je kar dobro izkazala pri vzponu iz mesta na Kras, potniki pa so doživeli res neobičajen dan Na Op- činah parni hlapon odklopijo od prvega vagona in ga priklopijo na zadnjega, tako da mora lokomotiva po-vratek v Trst preko Nabrežine in Mi rama ra pre vo zi ti vzvrat no. Pot -ni ki lah ko med tem v vož nji mi mo Briščkov, Proseške postaje, Ga-brovca in Križa občudujejo lepote kraške pokrajine. Oddih si lokomotiva in strojevodje spet privoščijo na stari nabrežinski postaji, ki je danes malodane v obupnem stanju. Ob odprtju Južne proge Trst-Dunaj leta 1857 je veljala za eno najpomembnejših, po prihodu Italije v naše kraje pa jo je začela izpodrivati njena mlajša sestra, postaja pri na bre žin skem kri ži šču (Au ri si na Bivio). Prazni postajni kamniti hodni ki in za ra šče no dvo ri šče ter sko -rajda obupani obraz postajnega načelnika v rdeči kapi zgovorno pričajo o njenem nezadržnem propadanju. Vožnja pa se v veselje potnikov po krajšem postanku nadaljuje preko znamenitega viadukta pri Nabrežini, ki mu domačini pravijo kar mosti oz. kalune, od koder se začne znova odpirati pogled na morje. Nato muzejski vlak po na-brežinskem cepišču zapelje na glavno progo Trst - Benetke, kjer je danes pro me ta na pre tek. Med ob ču -dovanjem razpetih jader v vetru tržaškega zaliva je čas za krajši postanek še na Miramarski železniški postaji. Po zadnjem delu proge med Miramarom in glavno postajo ter prihodu na osmi tir glavne tržaške postaje pa priložnost za sprehod po »barkolansko« obljudenem tržaškem nabrežju. Primož Sturman Včeraj danes Danes, TOREK, 30. oktobra 2007 MARCEL Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 10.14. Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 12.07. Jutri, SREDA, 31. oktobra 2007 BOLFENK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 1020,1 mb pada, veter 15 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje C. [I] Lekarne li (Črna gora), v nedeljo, 4.novembra 2007, ob 18.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Nastopajo Otroški pevski zbor Slomšek, in pevka Martina Feri, ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. Vsi vljudno vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert komornega zbora »Gallus Kranj«, ki ga vodi Angela Tomanič. Nastopili bodo tudi in-strumentalisti Cappella Cantiani ter solisti Pija Brodnik-sopran, Anja Strajnar-alt, Metod Palčič-tenor, Blaž Kladnik-bas in Barbara Pibernik-or-gle. Koncert bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na zahvalno nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri. Od ponedeljka, 29., do srede, 31. oktobra 2007 in v petek, 2. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 4/1 (040 941048), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042). Četrtek, 1. novembra 2007 in sobota, 3. novembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 4/1 (040 941048), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. SS Prireditve GLASBENA MATICA - Koncertna sezona »Glasbeni spleti« 2007/08-jutri, 31.oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu koncert orkestra Padove in Veneta v poklon osemdesetletnici Pavleta Merkuja. Dirigent: Anton Nanut. Kot solist bo nastopil pianist Emanuele Arciuli. Koncert v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. KULTURNO DRUŠTVO Rovte Ko-lonkovec Ul. M. Sernio 27, vabi v soboto, 3. novembra 2007, ob 20.uri na večer z lonjersko pevsko skupino. Vodi Manuel Purger. OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in z Zvezo kulturnih društev prirejajo 20. srečanje oktetov Primorske v Bol-juncu, v gledališču France Prešeren v soboto, 3. novembra 2007, ob 19. uri. O.P.Z. SLOMŠEK, vabi na Dobrodelni koncert v korist sirotišnice v Bje- M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Mol-taller v petek, 2. in soboto, 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348-8012454 in 347-5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji. SKD VESNA vabi na »jesenski sprehod v Rubije pri Briščih« v nedeljo, 4. novembra 2007. Zbirališče ob 14. uri pri spomeniku padlim v Križu. V primeru slabega vremena bo sprehod odpadel. Za informacije tel. na št. 339-4359868. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi v nedeljo, 4.novembra 2007 na »15. jesenski pohod na Grmado in okolico«. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na koncu vasi. Med potjo sta predvideni kontrolni točki s čajem ter ob prihodu topel obrok z družabnostjo. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave! Prispevki V spomin na Karla Čoka ob 100-let-nici rojstva darujeta žena Malja in hčerka Marta z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ivana Lesizzo darujejo bivši osnovnošolski sošolci 120,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na košarkarja Ivana Lesiz-za darujeta Mitja in Sara Terčon 30,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na prijatelja dr. Livia Stoc-co darujeta Bruna in Raimund 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na našega dragega Bogdana darujejo Magda, Daša in Domen 50,00 evrov za Mešani mladinski pevski zbor Trst (dir. A. Pertot). V spomin na našega dragega Bogdana darujeta Alma in Stojan Pertot 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V počastitev spomina Marija Magaj-ne daruje Sonja 25,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. V spomin na Maria Magajno daruje Tatjana Koren 50,00 evrov za Dom Zora Perello v Škednju. V spomin na dragega moža Maria Pu-riča darujejo žena Marta ter hčeri Darma in Elena 100,00 evrov za JK Čupa. Ob prerani smrti Suzane Cragnez darujeta Miranda in Guštin 30,00 evrov za otroški pevski zbor Fran Venturi-ni od Domja. V spomin na dragega družinskega prijatelja Maria Magajno darujejo družine Čok, Kocjančič, Mezgec, Kralj, Petaros in Mihalič 110,00 evrov za obnovo bolnice Franje. 30.10.2003 30.10.2007 V Mario Cernjava Še vedno živ v mojem srcu in mislih. Gracijela Gabrovec, 30. oktobra 2007 Torek, 30. oktobra 2007 U Kino ALCIONE - 17.15 »La ragazza del lago», 19.00, 21.00 »Piano, solo«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«. ARISTON - 21.00 »Storia di Ernesto«. CINECITY - 21.45 »Stardust«; 16.30, 22.05 »Molto incinta«; 15.45, 16.00, 17.00, 18.05, 18.30, 19.30, 20.30, 22.00 »Ratatouille«; 16.30, 19.40, 22.10 »Die hard - vivere o morire«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »2061 - Un anno eccezionale«; 19.55 »Seta«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA -16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«. FELLINI - 16.30, 18.30, 22.15 »Stardust«; 18.30, 20.30 »La giusta distanza«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Seta«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00, 22.20 »Žaga 4«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »3D manija«; 19.00, 21.30, 00.00 »Petelinji zajtrk«; 17.10, 19.30, 21.50, 00.10 »Sedem dni skomin«; 15.10 »Ratatouille«; 15.20 »Divji valovi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ratatouille«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.20 »Molto incinta«; 16.30, 22.15 »Quel treno per Yuma; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o morire«; Dvorana 4: 18.30, 20.30 »2061«; 16.00 »Hair-spray«. SUPER - 11.00, 14.15, 16.30 »Hair-spray«; 18.20, 20.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 20.10, 22.15 »Seta«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »2061«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Angel - La vita, il romanzo«. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar« v Trstu sporoča, da bo v petek, 2.no-vembra 2007 šola zaprta. Čestitke Na tržaškifakulteti je z uspehom diplomirala iz pravnih ved SARA BA-VILACQUA. Iskreno ji čestitamo in ji želimo veliko uspehov. Robert, Neva, Ada, Martina in Katja. ID Obvestila GLASBENA MATICA TRST obvešča, da so v prodaji abonmaji za koncertno sezono 2007-08. Rezervacije in informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.0011.30 ter 16.00-18.30). OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi med svoje vrste nove člane v gledališče F. Prešeren v Boljuncu vsako sredo: od 16. do 17. ure otroci od 1. dol 4. razreda, petošolci in dijaki srednjih šol pa od 17.00 do 18.30. Za informacije tel.: 349-5252201. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 30. oktobra ob 20.45 redna pevska vaja. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo delegacija tržaških županov in predsednice tržaške pokrajine polagala vence na spomenike padlim v sredo, 31. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Na-brežini. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini približno med 12. in 12.30. COŠ STANKO GRUDEN iz Šempolaja sporoča, da bodo za vhtič, šolarji obiskovali vaščane danes, 30. oktobra dopoldne in sredo, 31. oktobra v zgodnjih popoldanskih urah. GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju s KD Soča iz Kanala ob Soči, vabi na prvi koncert abonmajske koncertne sezone 07-08, v sredo, 31. oktobra 2007, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Orkester iz Padove in Veneta, Emanuele Arciuli - klavir. Dirigent: Anton Nanut. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje su-hljadi do 31. oktobra. OŠ FRAN MILČINSKI iz Katinare obvešča, da se bomo učenci in učitelji, ter malčki otroškega vrtca iz Lonjera, poklonili padlim pred spomenikom v Lonjeru, v sredo, 31. oktobra, ob 11.15. Vabljeni. KD F. VENTURINI IN VZPI-ANPI sekcija Domio, vabita na tradicionalno spominsko svečanost ob vaškem spomeniku NOB v četrtek, 1. novembra ob 14. uri. KULTURNA DRUŠTVA Slovan-Padriče in Skala-Gropada vabita vaščane v četrtek, 1. novembra na počastitev padlih v NOB pred spomenikoma in sicer v Gropadi ob 10.15 in na Padričah ob 10.30. Ob polaganju cvetja bo zapel združeni MePZ Skala-Slovan. OBČINA DEVIN NABREŽINA v četrtek, 1. novembra 2007, bo uprava občine Devin Nabrežina položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 8.30 Županstvo (3), ob 8.40 Slivno (1), ob 8.50 Medjevas (1), ob 9.00 Štivan (2), ob 9.15 Devin (1), ob 9.30 Sesljan (1), ob 9.40 Vižovlje (1), ob 9.50 Cerovlje (1), ob 10.00 Mavhinje (1), ob 10.10 Prečnik (19, ob 10.20 Trnova (1), ob 10.30 praprot (1), ob 10.35 Šempolaj (1), ob 10.45 Križ (1), ob 11.00 Nabrežina (2). SKD S. ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in s Kolonje vabita v četrtek, 1. novembra 2007, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE kriška sekcija Evald Antončič Stojan vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra 2007, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel moški pevski zbor Vesna. Odhod povorke od ljudskega doma v Križu ob 11. uri. VZPI - ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanici vabi v četrtek, 1. novembra na počastitev Padlih v NOB. Pel bo MoPZ Tabor in na pokopališču tudi CPZ sv. Jernej. Zbirališče v prosvetnem domu na Opčinah, ob 9.30. Vabljeni. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na komemoracijo v četrtek, 1. novembra 2007 ob 11. uri spomeniku (Istrska ulica 192). Govornik na proslavi bo zgodovinar Borut Klabjan. Sodeluje ŽPZ »Ivan Grbec«, vodi Marjetka Popovski. Polaganje vencev: sreda, 31. oktobra ob 15. uri na Škedenjskem pokopališču, ob 15.30 na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace), ob 16.15 na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani. Četrtek, 1. novembra ob 10. uri pri Škedenjski cerkvi. KM EČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata cenjene člane, da bodo naši uradi v petek, 2. novembra 2007 zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v petek, 2. novembra 2007 uradi zaprti. OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov primorske, ki se bo odvijalo 3. novembra 2007 ob 19. uri v Občinskem gledališču France TRST Prešeren v Boljuncu. Pokrovitelji so Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-OI Koper. Revijo so podprli Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Vina Koper d.o.o., Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C. SKD FRANC PREŠEREN Boljunec, VZPI - ANPI Boljunec, fantovska in dekliška Boljunec v sodelovanju z občino Dolina vabijo v soboto, 3. novembra 2007, ob 14. uri na slavnost ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Spored: zbirališče na gorici v Boljuncu; sprevod z venci in prapori do spomenika; uvodna beseda; polaganje vencev; nastop MPZ Upokojencev Breg; priložnostni govor dolinske županje dr. Fulvie Pre-molin, pozdravi gostov; zaključna misel. A. R. C. A. T. - Deželno združenje klubov alkoholikov v obravnavi priredi sensibilizacijski tečaj od 5. do 10. novembra 2007, v prostorih tržaškega škofijskega semenišča, v Ul. Besenghi, 16. Tečaj je odprt vsem. Info: ob urah obedov, na tel. št.: 040-281887 (Nataša). KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 5. novembra 2007, ob 16. uri na sedežu, Ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, zel.: 040360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja po tečajih informatike steklo vpisovanje za dodatni tečaj za začetnike, ki naj bi se odvijal ob torkih, od 20.30 do 22.00. Prostih je še nekaj mest. Predvidenih je 28 srečanj, cena za bivajoče v občini je 125,00 evrov, za nebivajoče pa 150,00 evrov. Vpisovanje in dodatne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17. VZPI -ANPI Kontovel vabi na proslavo 60-letnice odkritja spomenika Padlim, v NOB. Zbirališče v nedeljo, 4. novembra, ob 14.30 pred društveno gostilno na Kontovelu. Sledi povorka do spomenika. KMEČKA ZVEZA Ker je oglaševanje preko interneta postalo neobhodno potrebno za vidljivost vsake dejavnosti, smo tudi mi kot zveza zasnovali spletno stran (»www.kmeckazveza.com«), kjer bomo objavljali vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo našo dejavnost in na splošno kmetijsko stvarnost. Da bo naša internetna stran čim uspešnejša in koristnejša predvsem našim članom, bomo na njej gostili vse naše kmetije, ki si tega želijo. Zato bo mogoče na naši strani brezplačno oglaševanje osmic, kmečkih turizmov, kmetij itd. Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabimo kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije. SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIR« vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v soboto, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do 19. ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutkinja. Vse potrebne informacije na tel. št. 347/4437922. MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni kras organizira mar-tinovanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour« igrali bodo le Mi-tiche pirie, sobota, 10. novembra, Kontovel unite in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Alter ego. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. - Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. PLANINSKA ODSEKA SLOGA DEVIN priredita v nedeljo, 11. novembra tradicionalno Martinovanje. Za informacije in vpisovanje do 4. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040226283 (Viktor). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu vabi vse slovenske vernike iz mesta na srečanje s tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem ob začetku pastirskega obiska Središča, ki bo v četrtek, 8. novembra ob 18.30 v dvorani Marijinega doma v Ul. Risor-ta, 3 - Pastirski obisk, se bo nadaljeval v petek, 9. novembra z obiskom doma počitka Tilia v Ul. Valdrivo, 22 in z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Risorta, 3 ter v soboto, 10. novembra z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Donizetti, 3. - Slovesni zaključek bo v nedeljo, 11. novembra ob 16.00 uri v stolnici sv. Justa z vsakoletno Hvaležnico. Toplo vabljeni vsi! TUDI LETOS s sodelovanjem z mladinskim odsekom bomo planinci SPDT priredili Martinovanje in sicer v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je pohod daljši ali krajši, kosilo in družabnost s pekom kostanja. Vabljeni vsi člani mlajši, starejši in prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih. TEČAJ ZA DOJENČKE Zbornica kliničnih pedagogov in Šc Melanie Klein obveščata, da zaradi velikega povpraševanja se bo naslednji tečaj za dojenčke začel 12. novembra. Tečaj predvideva 6 srečanj, 4 posvečena masaži in 2 dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdisci-plinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti ime- -/ na športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Na-brežina 102 (tel.: 040-2017371). ČLANICE LIKOVNE SKUPINE Zlati žarek Marija Maraz, Božica Mihalič, Dajana Čok in Tatjana Mihalič, v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane, vabijo na otvoritev razstave »Ujete sledi« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 18. uri, Štanjel-Stolp na Vratih. Razstava bo na ogled do 10 decembra 2007. Mali oglasi PODJETJE GUŠTIN VW-AUPI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Ul. Travnik 10 - obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago krasne in cvetoče krizanteme in v torkli ekstra deviško olje po ugodni ceni. NOVOST: Bukova drva za kurjavo po zelo zanimivi ceni. Ponudba po znižani ceni žag JONSERED in ALPINA ter cepilcev 'spaccalegna'. DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. na št.: 3479534644. KMEČKI TURIZEM UŠAJ je odprt v Na-brežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 339-4193779. PRODAM hidravlični plug Friuli 600 l, hidravlično drevo na dve kolesi za globino oranja do 70 cm, težak kultivator Marolin širok 180 cm, mikroporični filter s petimi vložki, vsak po 100 cm, filter za drožje in oljke, pletenke po 54 l.; in še suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481-390238 (ob uri obedov). PRODAM stanovanje v Ronkah (približno 90 kv.m.) z dvema balkonoma (dve sobi, dve kopalnici, kuhinja in dnevna soba), s kletjo, z garažo ter z zunanjim parkirnim prostorom; cena po dogovoru, tel. 339-6980287 (ob uri obedov ali večernih urah). PRODAM VW Golf 1.6 Highline 16 V letnik 2001 prevoženih 59.000 km eur 4, sivokovinjske barve v odličnem stanju. Tel 335-6328351. TRST - v mestu iščem bivališče (tudi podstrešno ali soba - wc in kopalnica) neopremljeno, tudi preprosto, le da je svetlo, okoli 40 kv. metrov za največ 320,00 evrov mesečno. Tel. na št.: 040392018 ali 340-2620400. V CENTRU Trsta (ul. Battisti) oddajamo pisarniške prostore (50 kv. metrov). Tel. na št.: 348-4447530. VELIKI SLOVAR TUJK, M. Tavzes, Cankarjeva Založba 2002, 1300 strani - nov nerabljen - prodam za 60 evrov. Grško-slovenski slovar A. Dokler nov v ovitku prodam za 35 evrov. Tel. 3471516964. H1 Osmice JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. OSMICO bo jutri, 27. oktobra odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040208375. OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36. OSMICO je odprla družina Colja v Sa-matroci 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu 27. Vabljeni! Loris Mania med kandidati za nastop z odbojkarsko reprezentanco na kvalifikacijah za olimpijske igre >/12 Košarkarji Jadrana Mark so po štirih krogih še vedno nepremagani Danes ponoči se začenja košarkarska NBA liga s petimi Slovenci in dvema Italijanoma Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika odbojka - Stekla so vsa deželna prvenstva Počasen začetek V dosedanjih 14 tekmah so naše ekipe dosegle le štiri zmage, eno v derbiju.. i KRAS NAMIZNI TENIS Helena Halas in soigralke so v A2-ligi po prvem delu prvenstva celo presegle zastavljeni cilj, saj so klonile le pred favoriziranim San Donatesejem. Drugo mesto bi jim po rednem delu omogočilo nastop v končnici ZALAYETA Napolijev igralec Zala-yeta je bil zaradi simuliranja prekrška na tekmi proti Juventu-su kaznovan s prepovedjo igranja za dva kroga JUVENTINA Trinajst prejetih zadetkov na samih treh tekmah (po šestih krogih) so nadvse tehten razlog za zaskrbljenost v Portellije-vem (na sliki) moštvu. B & BB Košarkarski Bor Radenska in združena ženska odbojkarska ekipa Bora in Brega sta v svojih prvenstvih še brez točk. Dekleta imajo nekaj olajševalnih okoliščin, nezadovoljstvo pa je pri obojih precejšnje i ITALIJANSKI SMUČARJI Poleti je smu- čarski zvezi grozil finančni bankrot, toda prvi nastop na ledeniškem So-eldnu je bil vse prej kot slab. Denise Karbon, kariero katere so pestile stalne hude poškodbe, je v soboto dosegla drugo zmago v svetovnem pokalu, moški sektor pa je dan zatem uvrstil tri smučarjem med prvih 13 Na odbojkarskem polju so dva tedna po začetku ženskih deželnih prvenstev štartala še moška. V boj za točke so se spustile tudi Sloga, Soča in Val v moški C ligi ter Sloga in Olympia v moški D ligi. Uvod je bil takoj vroč, v Štandrežu je bil na sporedu prvi tretjeligaški derbi, v njem pa je Soča gladko odpravila okrnjeni Val. Prvi krog sicer ni bil kaj prida uspešen. Do edinih (dveh) točk je prišla še druga Slo- gina ekipa v D ligi. Tudi ženske niso pričele najboljše. Do prvih zmag sta se Govolley in Kontovel dokopala šele v sobotnem tretjem krogu, Sloga je v C ligi še brez zmage, Bor Breg pav D ligi celo še brez točk. Napovedi so za vse še negotove, za zdaj ne kaže, da bi se lahko veliko ekip vmešale v boj za napredovanje, morda pa se bo po nekaj letih tudi spremenila hierarhična lestvica med našimi društvi. Andrej Černic /^13 360° Petra Dilli / 19 POGLED Z VEJE Mrtvi svetovi Marij Čuk_ Vsi sveti mrtvi ali mrtvi vsi sveti? Vrstni red se le navidezno prekriva s sencami istopomenskosti, z malce fantazije pa je vsebinska razlika taka, kot sta si v navzkrižju dan in noč. Da so svetniki že zdavnaj v družbi črvov in korenik, je na dlani, kajti njihovo svetost je treba preveriti in razglasiti šele po telesnem odhodu iz naše solzne doline, ker se v njihovo tuzemsko bivanje še zadnji hip lahko prihuli greh. Svetniki (in predvsem ženske) pa so vedno brez greha. Veliko bolj zapleteno je, ko govorimo o mrtvih 'svetih' (svetinjah, svetovih...). Takrat pomeni, da ni več vzorov, vzornikov, idealov, vse se je posedlo na hipno in konkretno vodoravno črto. Skratka: sodobni čas videza, pridobitništva in strogo pragmatičnih medosebnih odnosov. Primer s športnega območja. Nekoč smo lepili v albume sličice vrhunskih igralcev, vsrkavali njihove vragolije na igriščih, sanjali, da bi bili kdaj kot oni, da bi navduševali »široke ljudske množice« (kot se j e nekdaj reklo). Bili so idoli naše fantazije in želja. Danes je to mrtev svet. Vrhunski športniki so postali televizijska krama, imaginarne figure s T V zaslonov, igračkaste Barbike (naj mi Borut Pahor ne zameri). V ospredju ni več njihova tehnična imenitnost, ampak vprašanje, koliko zaslužijo, kolikšna je njihova vrednost v evrih, če so predebeli in katera je njihova zdajšnja priložnostna ljubi- ca... Hlepenje za uspehom in navideznim bliščem je na prvem mestu, kar se prenaša tudi na otroke, ki komaj ovohavajo športni agoni-zem. Ali ste že kdaj bili na primer na tekmi nogometnih cicibanov? Pravi ne-vzgojni spektakel! Pa ne na igrišču, po katerem se podijo desetletniki! Na tribunah si starši dajejo duška na rovaš nasprotnikov in sodnika, letijo psovke in živalski kriki, velikokrat grožnje. Poraz postane sinonim krivice, pa naj bodo tekmeci tudi stokrat boljši. In starši ne uživajo v tem, da se njihov otrok telesno in duševno dobro razvija, ampak vodijo račune o bodočih bajnih zaslužkih. Če otroci ne uspejo, jih potem z igrišča napotijo pred računalnik ali na jezikovni tečaj... Razlaga: moj sin ali hčerka nista uspela zaradi slabega trenerja in nerazumevanja okolja. Vedno so krivi drugi! Mrtvih svetov je seveda še veliko več. Med temi je tudi slovensko smučarsko gibanje (v smislu, da se smučarji na snegu le razgi-bavajo med količki, se z njimi pogovarjajo, zaradi česar dosegajo katastrofalno visoke čase). Ali pa dika in ponos slovenskih športnih novinarjev, katerih delegacija je pred dnevi obiskala Zamejstvo. In sam presvetli predsednik društva se je čudil, kako v teh krajih ljudje še govorijo slovensko, kako so se Slovenci še ohranili! Res, pravi svetniki smo! Mrtvi ali živi? To je sedaj vprašanje, ki ga po hitri pošti obračam na Hamleta. Tanja Romano bov Avstraliji * naskakovala rekord legendarne ji m Raffaelle del Vinaccio "V i** p rà Li á 1 t^l 1... v> " /15 SJjOrt-fnMsO * l'ALNd<ï.trMLbCL. 11 ftrELiMtn * 1HST PREOBRAZBA 12 Torek, 30. oktobra 2007 ŠPORT / ODBOJKA - Med 22 kandidati za nastop z Italijo na kvalifikacijah za OI v Pekingu Loris Mama po sledeh Mateja Černica Loris: »Ponoči nisem spal!« - Anastasi:»Temperamenten, svež, željan uspeha« r Selektor reprezentance Andrea Anastasi j zaupa tako Lorisu Maniaju kot Mateju Černicu »Nisem vedel, da Corsano in Farina ne mislita več igrati za reprezentanco, zato sploh nisem pričakoval, da bi me lahko Anastasi poklical. Kaj naj rečem? Sem presrečen in se mi je adrenalin bliskovito povečal. Do take mere, da prejšnjo noč nisem spal. Ne jaz ne moja žena,« nam je povedal števerjanski odbojkar prvoligaša Mon-tichiari Loris ManiaJ potem ko ga je novi selektor odbojkarske reprezentance Andrea Anastasi včeraj uvrstil med 22 kandidati za nastop na predkvalifikacijah za olimpijske igre 2008. Italija se bo od 28. novembra do 2. decembra v Catani-i pomerila z Makedonijo, Hrvaško, Nizozemsko, Romunijo in Grčijo, zmagovalec pa bo imel pravico do igranja na kvalifikacijah, ki bodo od 7. do 13. januarja 2008 v Turčiji. Poleg Maniaja je na Anastasijevem seznamu tudi Matej Černic, poleg njiju pa še Meoni, Coscione, Travica, Vermiglio, Bari, Fei, Perazzolo, Gavotto, Mastrange-lo, Tencati, Bovolenta, Sala, Semenzato, De Togni, Martino, Paparoni, Cisolla, Zlata-nov, Savani in Parodi. Selektor bo moral seznam skrčiti na 12 igralcev, ker pa sta se dosedanja standardna libera reprezentance Corsano in Farina odrekla igranju za Italijo, ima Mama dobre možnosti, da ostane na seznamu. Njegov edini konkurent je libero Trenta Bari, Anastasi pa je včeraj iz- kroma javil, da mu je Mania' všeč zaradi temperamentnega pristopa, svežine in želje po uveljavitvi. Mania je za poziv izvedel že v nedeljo zvečer po prvenstveni tekmi v Perugii. »Med vožnjo z avtobusom nazaj domov, me je poklical moj trener Velasco in mi sporočil veselo novico. S soigralcema Ga-vottom in Salo, ki sta bila prav tako povabljena v izbrano vrsto, sva že isti večer plačala za pit ostalim članom moštva,« je povedal Števerjanec. Loris še ni govoril z An-stasijem, je pa z njim govoril Velasco in Lorisu povedal, da selektor nanj resno računa. »A tudi če nazadnje ne bom igral, saj je Bari bolj izkušen od mene, bom vseeno zadovoljen, saj sem še mlad. Osemindvajset let za libera, ki je težje podvržen poškodbam kot drugi igralci, ni še takšna starost, da ne bi mogel dobiti priložnost tudi kdaj kasneje,« je še povedal Mania, ki se je v ospredje odbojkarske javnosti prvič prebil lani, ko je v finalu »play-off«a v dresu Piacenze odlično zamenjal poškodovanega soigralca Sergia, zelo dobro pa je pričel sezono tudi v novem klubu Montichiarju, ki je eden boljših v ligi. »V sprejemu servisa imam dobre odstotke, v veliko pomoč pa mi je tudi Velasco. Zdaj se v obrambi manj premikam v prazno in se bolje postavljam pred žogo,« je povedal Mama! Aleksander Koren So tedni, ko o A ligi resnično ni kaj dosti pisati. So tedni, ko je dogodkov celo preveč ali pa če jih ni preveč, so vsaj zelo zanimivi. V ta razred seveda spada sobotna tekma med Napolijem in Juventusom, na kateri se je zgodil neverjeten dogodek. So trije pastirčki v Fatimi res videli mati božjo?Morda, toda kaj je to v primerjavi s tem, da je na San Paolu (nekaj svetega pač mora biti zraven) 60 tisoč ljudi videlo čudež v obliki dveh neobstoječih enaj-stmetrovkproti Juventusu?Iz kateregakoli vidika obravnavamo zadevo gre za dejanje, zaradi katerega bi moral sodnik postati svetnik po najkrajši možni poti. Morda bo kdo upravičeno dejal, da se za napake nikogar ne bi smelo povzdigovati v take višave. A če je papež v svetnike promoviral ne vem koliko španskih cerkvenih dostojanstvenikov, ki naj bi med špansko državljansko vojno utrpeli hude krivice s strani republikancev, je ubogi delilec pravice s sobotnega srečanja res nedolžen kot ovčka. In da nadaljujem. Z dvema 11-me-trovkama v škodo je Juventus, predvsem pa njeni navijači, lahko spoznali, kako se počutiš, če si oropan. Drugače povedano, kako so se desetletja dolgo počutili Juventuso- vi nasprotniki in njihovi navijači. Toliko za popolnost informacije naj navedem število 11-metrovk, ki jih nogomet - Triestina drevi ob 20.30 znova na preizkušnji H • • ■ • V • Za zmago in mir v hisi V primeru poraza bi se klop trenerja Marana že pošteno zamajala - Kdo v obrambi? V taboru Triestine imajo zelo dober razlog, zakaj se ne ozirati nazaj in misliti na sobotno katastrofo proti Brescii. Tržačani bodo namreč že danes (na Roccu s pričetkom ob 20.30) igrali proti Bariju v rednem dvanajstem krogu drugoligaškega prvenstva, tako da res ni časa gledati na to, kar je bilo, saj je veliko pomembnejše to, kar prihaja. In drevi bodo morali Tržačani, proti nasprotniku, ki ima dve točki več na lestvici, pokazati res popolnoma drugačno lice od sobot ne ga, saj gre za ze lo po memb no tekmo proti enemu izmed potencialnih tekmecev v boju za obstanek. In v primeru novega spodrsljaja ni izključeno, da bo prišlo v tržaškem klubu do drastičnih sprememb, ki bi v prvi vrsti zadevale trenerja Marana (po obče znanem principu, da je lažje odsloviti trenerja kot pa dvajset igralcev - za zamenjave slednih bo potrebno počakati vse do januarskega prestop ne ga ro ka). TRENER NA PREPIHU - Tekma bo torej ključnega pomena za trenerja Marana. Predsednik kluba Stefano Fantinel sicer zagotavlja, da je strateg iz Trenta trdno na svojem mestu, vendar začetek prvenstva Triestine je bil krepko pod pričakovanji in v splošni sivini gotovo ne izstopa Maran, ki je tudi v soboto najbrž naredil usodno napako, ko se je odločil za postavitev 4-2-3-1 in opustil standardni 4-4-2, ki ga igralci veliko bolje poznajo. Na splošno pa se trenerju očita tudi ne- Bo Pablo Granoche znova uspešen? katere ponesrečene in trmaste izbire, ko je vključeval v postavo tudi nekatere igralce, ki so bili v slabi formi, oziroma jih uporabljal v nepravem položaju. V primeru poraza proti Bariju bi, ne glede na pomirjajoče besede vodstva, Maranov stolček že začel škripati, če se ne celo pošteno majati. Za Triestino je torej danes imperativ zmaga. Ne glede na to, ali bo pokazala napredek v igri. V tem trenutku bi bila tudi zmaga z 1:0 po avto-golu v 95.minuti več kot dobrodošla. EDINA SVETLA TOČKA - Odkar je Trst zapustil Dino Fava pa ima Triestina ponovno najboljšega strelca prvenstva. Sicer si Pablo Granoche deli začasni primat s tremi igralci, a za novinca v italijanskih prvenstvih je zadoščenje veliko. Škoda le, da njegovi goli boloj malo pomenijo, saj kar Gra-noche s trudom ustvari, obramba brez truda pokvari. Od skupnih osmih Granochejevih golih so le štirje prinesli kako točko, medtem ko ostali štiri zadetki žal niso preprečili Triestini, da bi poražena zapustila igrišče. POGLED NAPREJ - Maran nima veliko časa, da bi uredil obrambno vrsto Triestine, a danes bodo morali Tržačani odigrati brezhibno prav v fazi obrambe, saj ni sprejemljivo prejemati skoraj dva gola na tekmo. Pred današnjo tekmo bo moral vsekakor trener pozorno oceniti, če so vsi igralci preboleli sobotni poraz, ki je zlasti psihološko gotovo vplival na nekatere od njih in bi zato morali nujno počivati vsaj en krog. Največje težave ima trener Trie-stine v obrambi, kjer ni nikogar, ki bi si v zadnjem nastopu zagotovil pozitivno oceno. Zlasti izbira dveh srednjih branilcev postaja prava loterija. Verjeetno sta v prednosti Mezzano in Kyriazis, ki pa bi lahko tudi igral na enem od dveh pasov. V napadu pa naj bi znova igrala v začetni postavi Šedivec in Sgrigna. Verjetna postava Triestine: Rossi; Milani, Kyriazis, Mezzano, Peana; Antonelli, Gorgone, Allegretti, Sgri-gna; Šedivec, Granoche. (I.F.) je Juventus imela proti sebi v dveh (2) sezonah, v katerih je »osvojila« tako imenovana sleparska scudetta: 3. Nekaj me pri sobotnih Napo-lijevih 11-metrovkah vendarle muči. Zakaj 10. maja 2003 niso tolikokrat kot sedaj pokazali tista dva še veliko bolj neobstoječa prekrška, za katera je Nucini dosodil dve 11-me-trovki za Napoli proti Triestini?Evo, dajte sedaj Rai, Mediaset in Sky spraviti skupaj tak lep novinarski scoop in pokazati, da Napolijeva kraja ni prva, niti najbolj očitna! Medtem ko se je Inter nekako izmazal v Palermu in je Roma dokončno potopila Milanovo prvenstveno barko, je za enega izmed svojih izpadov poskrbel Cassano. Ubogi človek se je tako razjezil, ker ga je nasprotnik narahlo brcnil, da je samovoljno zapustil igrišče. Spominjam se, da smo nekoč s Primor-jem resnično nadigrali Don Bosco, njihov igralec pa je naenkrat zavpil »sem naveličan igrat s to ekipo mrtvih!« in zapustil igrišče. Imeli smo 15-16 let. Za Cassana ne verjamem, da jih je na intelektualnem nivoju dosegel 7-8. Čudim se, kako mu skoraj vsi zlahka odpuščajo t. i. »cassanate« in kako ga bodo ob prvem uspelem dotiku s peto povzdigovali nič manj kot v bogastvo italijanskega nogometa. (dimkrizman@yahoo.it) KOŠARKA - B2 Najmanj kažejo V V • Tržačani Minuli konec tedna so v B skupini B2 lige izgubili vsi deželni predstavniki, s porazom Gorice in Senigallie pa ni več nepremaganih ekip. Najslabše se je doslej odrezal tržaški Acegas, ki je pred pričetkom sezone veljal za nespornega favorita za napredovanje, sedaj pa sameva brez zmage na dnu lestvice. Menguccijevi varovanci so tudi tokrat igrali v nepopolni postavi, predvsem pa so imeli porazen odstotek realizacije pri metu za dve točki (le 35%) - veteran Bonaccor-si je tako dosegel 24 točk s šestimi trojkami in prav tolikimi prostimi meti. Center Godina je bil s trinajstimi točkami drugi najboljši strelec, Peter Sosič pa j e tokrat v šestnajstih minutah le zgrešil dva meta iz igre. Za poraz tržiške peterke v Jesolu je sta bili odločilni zadnji dve četrtini, v katerih so zbrali le 17 točk, nasprotniki pa več kot dvakrat toliko (36). Ob medli predstavi Budina (7 točk a 3:10 pri metu iz igre) Alikeju ni zadostovala dobra igra bivših tržaških A-ligašev Ogriska (14) in Laezze (12). Gori-čani so v Oderzu po dobrem začetku popustili na celi črti in v tretji četrtini zaostajali kar za 24 točk. V zadnjem delu pa so se z odlično igro trojice Dip - Salis - Giovan-nato (na kocu 19, 17 oz. 15 točk) skoraj poskrbeli za neverjeten preobrat. (Mitja Oblak) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A liga IZIDI 9. KROGA: Catania - Sampdoria 2:0, Empoli - Atalanta 0:1, Genoa - Fiorentina 0:0, Lazio - Udinese 0:1, Milan - Roma 0:1, Napoli - Juventus 3:1, Palermo - Inter 0:0, Parma - Livorno 3:2, Siena - Reggina 0:0, Torino - Cagliari 2:0. VRSTNI RED: Inter 21, Roma 18, Juventus in Fiorentina 17, Udinese 15, Atalanta in Napoli 14, Catania, Genoa in Palermo 13, Sampdoria in Torino 11, Lazio in Milan 10, Parma 9, Cagliari in Empoli 8, Siena 7, Reggina 5, Livorno 2. D liga Itala iz Gradišča si je po spodrsljaju v prejšnjem krogu takoj opomogla in premagala vodilnega na lestvici z gladkim 4:2. In to kar v gosteh. Veliko pa je pripomogel k zmagi Alen Carli, ki je bil dvakrat uspešen. Dosegel je prvi in tretji (iz 11-me-trovke) gol za svoje moštvo. Z zmago pa so se seveda Zorattijevi varovanci povzpeli na lestvici. Od vrha jih sedaj ločita le dve točki. VRSTNI RED (prva mesta): Chioggia 18, Sambonifacese in Sacilese 17, Tamai, Itala in Domegliara 16 itd. ODBOJKA A1 liga moški Lorisa Mania' je s svojim Montichiarijem velik prijatelj tie-breakov, saj je v sedmih krogih doslej odigral že štiri pete nize (od teh tri uspešno). Tudi v nedeljo je Monti-chiari slavil s 3:2, tokrat pa naš libero se ni posebno izkazal, saj je na 26 sprejetih žog naredil 3 napake, 46% jih je sprejel pozitivno, 42% pa brezhibno. IZIDI 7. KROGA: Treviso - Latina 3:0, Rim - Taranto 3:0, Cuneo - Corigliano 3:0, Mo-dena - Milan 1:3, Perugia - Montichiari 2:3, Trento - Padova 3:2, Piacenza - Macerata sinoči. VRSTNI RED: Rim 18, Cuneo 17, Trento 16, Montichiari 13, Padova in Treviso 12, Modena in Perugia 10, Macerata, Milan in Taranto 8, Piacenza 6, Corigliano 5, Latina 1. A1 liga ženske ŽENSKE - Prvenstvo je prekinjeno zaradi nastopov reprezentance, tako da igrajo v tem obdobju italijanski pokal. Unicom Starker iz Sassuola so uvrstili v skupino E, v nedeljo pa je ekipa Sandre Vitez v tretjem krogu premagala Pavio z gladkim 3:0 (25:20, 25:16, 25:22). Vitezova je stopila na igrišče le v tretjem nizu, od treh napadov pa je dvakrat spravila žogo na tla. KOŠARKA A1 liga IZIDI 7. KROGA: Rim - Rieti 76:86, Nea-pelj - Montegranaro 95:101, Biella - Varese (Hafnar 3, Čapin 5) 81:65, Cantu' - Te-ramo 87:88, Scafati - Siena 78:97, Capo D'Orlando - Snaidero Videm (Allen 17, Di Giuliomaria 17, Antonutti 13) 100:72, Pe-saro - V.Bologna 102:83, Milan - Treviso 88:84, F.Bologna - Avellino 70:91. VRSTNI RED: Siena 14, Teramo in Biella 10, V.Bologna, Cantu', Rim, Capo D'Or-lando, Rieti, Montegranaro, Pesaro in Snaidero Videm 8, Avellino 6, F.Bologna, Varese, Scafati, Treviso in Milan 4, Neapelj 2. B2 liga IZIDI 3. KROGA: Bassano - Chieti 84:70, Civitanova - Trento 46:67, Atri - Senigal-lia 79:76, Jesolo - Monfalcone 71:57, Ma-rostica - Mestre 69:59, Oderzo - Gorica 87:75, Ancona - Acegas Trst 62:60 VRSTNI RED: Gorica, Senigallia, Atri, Oderzo, Jesolo,Marostica, Trento, Ancona 4, Civitanova M., Chieti, in Monfalcone in"1 Bassano 2, Acegas Trst in Mestre 0. A2 liga ženske Hotel Greif Interclub iz Milj je na domačem parketu žal prepustil točki ekipi iz Broni-ja. Zmaga se je izmuznila prav v zadnjih minutah srečanja (končni izid 58:61). Ni več novica, da je bila z 20 točkami Jessica Cer-gol najboljša strelka svoje ekipe. Sestra Sa-mantha se tokrat ni vpisala med strelce, medtem ko je Meta Nelc dosegla svoji prvi dve prvenstveni točki. B liga ženske Ginnastica Triestina je v San Martinu di Lupari doživela dokaj gladek poraz s 54:44, Martina Gantar pa se ni ravno izkazala, saj je ekipi prispevala le dve točki. HOKEJ NA LEDU A1 liga IZIDI 10. KROGA: Alleghe - Milan 2:6, Bolzano - Val Pusteria 1:1, Renon - Asia-go 2:3, Fassa - Cortina 1:2, Aquila Tablje prosta. VRSTNI RED: Renon 13, Milan 10, Bolzano in Val Pusteria 9, Fassa in Aquile FVG 8, Cortina, Asiago in Alleghe 7. mora Športno združenje Dom je unikum na Goriškem, saj je edino športno društvo, ki goji košarko. Ob tem nudi predvsem najmlajšim celo paleto aktivnosti, kar ga uvršča med najbolj razvejana društva v goriški pokrajini. Posebnost predstavlja tudi mla-dinsko-rekreacijska sekcija, kar daje šport nemu druš tvu še kul tur ni pri -zvok. Predvsem sodelovanje pri prirejanju koncertov in predavanj je druga plat razvejanega delovanja društva, ki ima za krmilom novoizvoljenega predsednika Joška Prinčiča, s katerim smo se tu di po go vo ri li. ŠZ Dom Leto ustanovitve: 1963 Sedež: Ul. Brass, Kulturni dom Društveni prostori: Kulturni dom Število odbornikov: pravih je 12 Število odbornikov under 30:4 Število članov: približno 100 Letni proračun: 40.000-50.000 evrov E-mail: joskoprincic@hotmail.com Sprletna stran: www.kulturni-dom.it/dom Na vaših spletnih straneh poudarjate sodelovanje z didaktičnimi ravnateljstvi. Za kaj gre? Sodelovanje je sicer občasno. Večinoma gre za predavanja naših trenerjev učiteljem ali pa demonstracijo naših trenerjev med učnimi urami. Ob tem nudimo športni vrtec: torej športno udejstvovanje najmlajših otrok. Opažam, da večina otrok se tega redno udeležuje. Sodelovanje s šolami je povezano tudi z nudenjem telovadnice. Omenil bi še zanimiv projekt med šolami iz Slovenije in našimi šolami: maja letos smo organizirali turnir v miniodbojki, na katerem je sodelovalo 7 osnovnih šol iz Slovenije in 6 šol iz te strani meje. Načrtujemo še evropski projekt s slovensko stranjo, ki bo vključeval projekte v šoli, turnirje in predavanja. Ste goriško društvo v centru mesta. Je konkurenca med italijanskimi in slovenskimi društvi v centru Gorice velika, češ da nekateri slovenski otroci izbirajo tudi italijansko ponudbo? Ne. Tega ni, ker italijanska goriška društva nimajo tako privlačne ponudbe. Prevladuje pretok iz italijanskih društev v slovenska, kot je na primer ekipa Podgore (op. a. Pidi-monte): vaško ekipo nogometaši iz- berejo v mladinskih letih, kasneje pa pristopijo skoraj vsi v slovenske nogometne klube. Da bi iz slovenskih klubov prestopili v italijanska, je neobičajno, saj slovenska društva nudimo to, kar nudijo tudi italijanski klubi. Konkurenca obstaja edinole na tekmovalnem področju. Druge konkurence ni. Na goriškem področju smo slovenska in italijanska društva tudi sodelovala. Prejšnji teden so otvorili nov športni center v Doberdobu. Nedvomno gre za veliko pridobitev. Seveda. Gre za prvi športni objekt na tistem področju. Pomemben je tudi za Romjan, kjer se šola z več kot 200 otrok. Povpraševanje o slovenskih izvenšolskih dejavnostih je zelo veliko, saj si starši želijo, da bi otroci tudi po šoli ostajali v slovenskem ambientu. Obenem je to velika pridobitev za vaško skupnost, ki bo končno razvijala tudi športno dejavnost. Bo tam sodelovalo tudi vaše društvo? Razvili smo dejavnost miniod-bojke v sklopu projekta Govolley, v katerega so vključeni Val, Olympia in Dom. Za ostale dejavnosti pa bomo morali najbrž počakati na naslednjo sezono, saj smo na tržišče prišli relativno pozno. Omenili ste miniodbojko. Obudili ste mladinski sektor, ki je bil več let zanemarjen. Tako. Po šestih ali sedmih letih se na goriškem sistematično ponovno oživlja mladinski sektor tako med moškimi kot ženskimi ekipami, ki je bil predolgo zapostavljen. To se sedaj tudi pozna. Načrtujemo, da bomo mi-niodbojko začeli razvijati tudi v Ron-kah in Štandrežu. Na ženskem odbojkarskem področju sodelujejo vsa društva v projektu Govolley, razen Soče, ki je ubrala samostojno pot. Dogovorili smo se, da vsako društvo (Dom, Val in Olympia) goji miniod-bojko, pri mladinskih in članskih ekipah pa se po potrebi združujemo in izmenjavamo igralke. Sodelovanje in združevanja so vedno potekala tudi v mladinskih ekipah moške odbojke. Seveda. Pri tem se zastavlja vprašanje »športne identitete«. Mladi, ki nastopajo vsako leto pod imenom drugega društva, nimajo pripadnosti. Tak je primer mojega sina, ki se ne čuti pripadnik nobenega društva posebej. To so bile sicer tehnične rešitve in edine možne, saj ni bilo dovolj igralcev, da bi vsako društvo imelo svojo ekipo. Kot dolgoletni športni in šolski delavec lahko izrazite tudi svojo oceno o goriški športni sceni. Nedvomno smo na zadovoljivi stopnji razvoja. Potrjuje se trend dobrega dela zadnjih petindvajset let. Ne smemo pa pozabiti, da so društva kot »monarhije«: delovanje društva ali panoge sloni večkrat le na eni sami osebi. Vprašljivo je, kaj bo, ko teh ne bo več. Splošna kriza o pomanjkanju otrok se kaže tudi pri goriških društvih. Moram pa povedati, da kljub manjšemu številu otrok, so vsi vedno angažirani pri športu ali pri kulturnih dejavnostih. Vprašanje slovenskih oziroma italijanskih trenerjev pri zamejskih društvih je zelo aktualno. Kateri struji sledite? Pomembno je, da imajo mladi slovenskega strokovnjaka. To je tudi naša naloga, na primer v Doberdobu. Ko pa ekipa preide v tekmovalno fazo, prevlada pri trenerju tehnično znanje. Če se strokovnost in slovenstvo da kombinirati, je to najboljša rešitev. Ampak samo zato, ker trener govori slovensko, si ne zasluži vodenja ekipe. Na splošno smo nekaj let za- Športno združenje Dom je edino slovensko društvo na Goriškem, ki goji tudi košarko kroma nemarjali strokovnost kadrov, kar posledično ni prinašalo rezultatov. To pa moramo sedaj obnoviti, saj je strokovnost nujna. Ko smo v to vlagali, na primer z Jerončičem, smo imeli tudi rezultate. Pri iskanju kadrov se večkrat zatečemo v bližnjo Slovenijo. Mogoče je ta pretok v Gorici še toliko večji? Trenerski manko smo vedno zapolnjevali predvsem s trenerji iz Slovenije, ki so v društvo prinesli strokovnost in jezik. Pri odbojki pa gre še za dvostransko vlaganje, saj so se pri nas oni tudi strokovno izpopolnjevali. Ste opazili spremembe po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (EU)? Se je mogoče vaše sodelovanje še okrepilo? Mislim, da smo že pred vstopom Slovenije v EU redno in plodno sodelovali. Prek trenerjev iz Slovenije smo posledično tudi krepili sodelovanje z ekipami in teritorijem onstran meje. Joško Prinčič Starost: 60 Stan: poročen z dvema otrokoma Izobrazba: diplomiran sociolog v Trentu Služba: bivši ravnatelj večstopenjske šole v Doberdobu, sedaj v pokoju Vloga v društvu: predsednik od leta 2007 Igrani športi: odbojka, atletika -met krogle Ljubjeni športi: kolesarstvo, tek na smučeh Ostale dejavnosti: v šolskem sindikatu, fotografija Bel, rdeč, roza: rdeč Avtomobil: Toyota corolla Časopisi: Primorski dnevnik, Re-pubblica, Corriere della sera Revije: Espresso Osebnost stoletja: Ghandi Osebnost pri nas: Darko Bratina Hribi ali morje: hribi Srečal bi se ... Che Gevaro Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI-ju: vlaganje v kadrovanje, da bi pridobili čim več domačih trenerjev Recimo, da je v tem smislu Gorica olajšana: Trst je bolj ločen od Slovenije. Pogrešali pa smo vedno čezmej-na prvenstva, v tistih panogah, kjer je število ekip na tej in oni strani premalo. Zakaj mora goriška slovenska in italijanska ekipa potovati v Pordenon, če bi lahko šla enostavno do Ajdovščine? Decembra ne bomo imeli več meje. Katere spremembe lahko pričakujemo? Celoten okvir se bo spremenil. Menim pa, da se bo miselnost spreminjala počasneje. Pretok delovne sile bo dvorazsežen: po eni strani bodo oni prišli k nam, po drugi pa bomo lahko tudi mi izbirali med večjo paleto delovnih mest. Kot šolnik pa se zavedam, da bo šolstvo najbolj izpostavljeno. Če ne bomo ponujali kvalitetnega šolskega programa, bodo starši izbirali raje novogoriško šolo. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Predsedniški kandidati v Sloveniji so kot Milan: vsi igrajo na sredini igrišča Andrej Če Diplomirani novinar Andrej Černic opravlja magisterij v ameriških študijah v Ljubljani, v Gorici pa sodeluje z Novim glasom, za katerega je spremljal slovenske predsedniške volitve. Bookmakerji so se ušteli. Je prvi krog presenetil tudi tebe? Ja. K temu je botrovala nizka volilna udeležba, a tudi to, da so zadnje projekcije opravili teden pred volitvami, prav v zadnjem tednu pa so se okoliščine spremenile z razpravo o polpretekli zgodovini. Peterle je zbral manj od pričakovanega. Je igral preveč obrambno? V zadnjem tednu so ga presenetili v protinapadu z zadevo o Rožmanu, še prej Natlačnu. Pri takih vprašanjih je ohranil diplomatski stil, medtem ko se je Tiirk bolj izpostavil. Najprej skoraj odpisan, naposled junak: Türk kot Raikkonen? Ja, mislim da bo tudi Tür-ku uspelo prehiteti prav na koncu. Gasparijevi glasovi bodo najbrž šli njemu, Peterle pa bi moral računati na Jelinčičeve volilce, ki pa so zelo nepredvidljivi, in upati, da bo precej takih, ki v prvem krogu niso šli volit, glasovalo zanj v drugem. Napadalec Jelinčič ima največ mladih navijačev. Zakaj? Mene ne preseneča, da je mladim všeč napad, ampak, da jim je všeč Jelinčičev napad. Mladi običajno glasujejo za levico, tokrat pa so podprli igranje na desni. Kdo pa je sploh igral na levi? Recimo, da je bilo kot z Milanom, kjer igrajo vsi na sredi. Peterle in Türk še posebej. Oba sta skušala priti do gola s prodiranjem na sredini. Edini, ki je včasih šel na levo, je bil Gaspari, čeprav na začetku sploh ni bilo tako mišljeno. Intervjuval si politike, a tudi športnike. Npr. Tino Maze. Zdela se mi je v redu punca, sem pa imel srečo, da sem jo dobil prav nekaj dni pred njeno zadnjo zmago v svetovnem pokalu. Pogovarjala sva se dobre pol ure. Kaj pa Edi Reja? Z njim se kar precej da zmeniti po slovensko. Zelo prijazen in razpoložljiv. Tudi njega sem dobil v pravem trenutku. Pogovarjala sva se 40 minut po tem, ko je Napoli s 5:0 povozil Udinese. Že prej, februarja, pa sem ga prosil za komentar o smrti policista v Cataniji. Takrat sem mu napovedal, da bo Napoli šel v A-ligo, in on se je smejal. Kateremu italijanskemu novinarju bi podelil zla- to žogo? Všeč mi je Report, če pa ne gledamo samo resnega novinarstva, bi omenil tudi Iene. Michele Santoro nastopa v skladu s pravili igre ali igra nešportno? Preveč prodaja svoj lep obraz, odkar so ga krivično vrgli z RAI-a. Mi pa je bilo všeč, da je povabil De Magistrisa in Forleovo, tožilca, ki gresta tudi proti levim politikom. Komu bi pa podelil zlato žogo v Sloveniji? V takih razmerah težko najdem koga. Razprava je preveč polarizirana. Na eni strani so tisti, ki očitajo, da so mediji povsem prikrojeni vladi, na drugi strani pa je povsem nasproten pol. Zelo čudno stanje. (Perče) 14 Torek, 30. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / KOŠARKA - Jadran Mark v nedeljo v C2-ligi Do četrte zmage kljub neučinkovitosti Številne napake v napadu - Preobrat v tretji četrtini je okronalo pet trojk v zadnji četrtini Jadran Mark - Alci Fanin Servolana 89:74 (18:12, 32:31, 64:57) JADRAN MARK: Oberdan 8 (-, 4:8, 0:2), Franco 12 (-, 3:9, 2:5), Umek 5 (1:2, 2:2, 0:1), S. Ferfoglia 20 (5:10, 6:12, 1:3), Slavec 16 (-, 2:2, 4:7), Marušič 13 (3:3, 5:10, -), Semec 4 (-, 2:2, -) Ferfoglia 2 (-, 1:3, 0:3), Šuštešič 9 (2:2, 2:2, 1:1), Malalan, 0, Zaccaria 0, Vitez 0. Trener: Popovič. SON: 18. Jadranovci so tudi po četrtem kolu še nepremagani. Kljub končnemu (varljivemu) rezultatu je bila pot do zmage tudi tokrat trnava: Popo-vičevi varovanci so se morali na-mučiti, da so strli odpor nasprotnikov, ki so s pridom izkoriščali napake jadranovcev in grenili pot do zmage. Napovedi o »skromni« ekipi se so le delno uresničile, saj so igralci Alci Fanina z Gianottom (20 točk) in Catenaccijem (17 točk) na čelu prikazali zvrhano mero borbenosti in p ožrtvovalnosti. Srečanje pred številno publiko ni ponudilo dopadljive igre domačih igralcev, ki so predvsem v prvem polčasu zaigrali površno tako v napadu kot v obrambi. Začetno vodstvo 12:6 po petih minutah igre so v pičlih treh minutah izničili nasprotniki. Zaradi napak jadranovcev so v drugi četrtini gostje tudi prvič pove-dli (27:28). Predvsem napad je bil v tem delu srečanja trn v peti domačih igralcev, ki so grešili mete iz razdalje in izpod koša. Tudi v protinapadih jih je večkrat zaustavila nasprotnikova agresivna conska obramba. Igralci so tako odšli v slačilnice le s točko prednosti (32:31), glavni razlog za tak razplet je orisal trener Popo-vič: »Napakam v napadu z odprtih položajev gre prišteti še pet izgubljenih žog pod košem, kar je preveč.« Nezadovoljstvo Popoviča s predstavo igralcev je omilila sicer le končan zmaga. Šele v tretji četrtini je prišlo do ključnega preobrata, kjer so jadra-novci s čvrsto obrambo prevzeli vajeti v svoje roke. Tudi boljši odstotek metov iz razdalje in pod košem je omogočil preobrat in visoko vodstvo Oberdana in soigralcev, ki so povedli za 12 točk (60:48). Nekaj prestreženih žog v obrambi se je prelevilo v dra- gocene točke v protinapadu, kjer je bil Marušič trikrat protagonist. Prednost so jadranovci kljub neprepričljivi igri obdržali vse do konca srečanja. In še , Najtrenutek: Serija petih zaporednih trojk na koncu četrte četrtine, ki je prednost povišala na 16 točk. Najmenjava: Andrej Šušteršič, ki je vstopil v igrišče 2 minuti in pol pred koncem srečanja in se podpisal kot realizator vseh točk do konca srečanja. Statistika NE: 11:17 (65 %) pri prostih metih, 1:9 (11 %) v metih za 3 točke v prvem polčasu. Statistika DA: 13 asistenc, kar dokazuje, da so jadranovci igrali skupinsko in 6 blokad, kar je za jadra-novce dober izkupiček. Številka DA: 19,3 let je bila srednja starost zadnje šesterke, ki je odigrala zadnje minute srečanja: Zaccaria, Vitez, Malalan, Šušteršič in Semec so se enakovredno borili in nasprotnikom dopustili le dva uspešna napada. (V.S.) Trener Popovič je kljub nezadovoljstvu s prikazano igro pohvalil predstavo Jana Umka, ki je v nedeljo opravil najboljši nastop v jadranovem dresu kroma NAŠ POGOVOR - Kapetan Bora Radenske Niko Štokelj Lažje je omejevati nasprotnika kot pa upati, da dosežemo 90 točk Bor Radenska je po petih kolih še brez točke. Ključen za sobotni poraz proti San Danieleju je bil preobrat v tretji četrtini, ko je Bor Radenska po vodstvu 30:41 omogočil nasprotnikom delen izid 17:5. »Opustili smo v skoku v obrambi in tako dopustili nasprotniku celo vrsto napadov. V napadu pa je bilo preveč zgrešenih metov iz dodelanih pozicij,« je vzroke preobrata pojasnil kapetan Bora Radenske Niko Štokelj. V zadnji četrtini so borovci sicer izenačili, a zgrešeni strel Burnija v zadnjih sekundah je bil odločilen za peti poraz. Že drugič zapored se je tekma odločila v zadnji minuti. Čemu pripisuješ to? Mislim, da to ni problem telesne priprave, niti izkušenosti. Mislim, da je to posledica neuigranosti ekipe. Za uspeh bo najbrž potrebno, da v končnico pridemo z Niko Štokelj kroma desetimi točkami prednosti. Uigranost je torej ključna pri vseh petih porazih ... Letošnji koncept igre se je popolnoma spremenil, saj vse sheme slonijo na zunanjih igralcih. Če so lani vse sheme slonele na zadnji podaji centru, ki je pod košem nizal točke, smo morali zaradi značilnosti MOŠKA D-LIGA - Po 4. krogu Razlike so še majhne Vodilna že razmišljata o pobegu - Kontovel Sokol lahko razmišlja le o obstanku Po šti rih kro gih je raz li ka med pr -vimi in zadnjimi ekipami na začasni lestvici še vedno sorazmerno majhna. Kljub temu lahko že sklepamo, da bosta še nepremagani ekipi skušali ciljati na končno prvo mesto, »najslabše« tri, med katerimi je žal tudi Kontovel Sokol, pa se naj brž ne bo do bo ri le za nas to pa -nje v končnici prvenstva. Že čez nekaj tednov, ko bodo na papirju »boljše« in PETERKA TEDNA Pavel Križman Jan Umek »slabše« ekipe odigrale nekaj več tekem proti drugim iz iste kakovostne skupine, bodo lahko trenerji ostalih moštev potrdili (ali spremenili) svoje cilje za letošnje prvenstvo. »San Vito - Breg 86:76« »Igrišče na Melari je za Brežane očitno začarano: v minuli sezoni so tu izgubili prvo prvenstveno tekmo, letos pa doživeli prvi prvenstveni poraz v gosteh«. Tako se je pred skoraj letom dni glasil prvi stavek komentarja tekme med San Vitom in Bregom, ki se je (sicer brez podaljška) zaključila skoraj z enakim rezultatom kot sobotna (tokrat so domačini dosegli koš manj: 84:76). Tudi letos je bil to prvi poraz Brega (in seveda prvi v gosteh). Dolinčanom je bila očitno bolj naklonjena telovadnica na ulici della Valle, kjer so nazadnje slavili v gosteh proti San Vitu v sezoni 2004/05. Kdaj pa prva zmaga? Da se zgodovina res ponavlja, bi lahko sedaj potrdili igralci združene ekipe Kon-tovela in Sokola. Lani je Kontovel svojo prvo prvenstveno zmago dosegel v gosteh proti Poggiju. Nab je trenutno najbrž izven dometa Šušteršičevih fantov, ki pa bi lahko z dobrim nastopom presenetili naslednjega nasprotnika - Poggi! Dve tekmi v 48 urah Za profesionalce v NBA ligi, kjer ekipe vsako sezono igrajo od 82 do preko sto tekem - glede pač na uvrstitev in uspeh v končnici prvenstva, je igranje tekem skoraj del vsakdanjika - morda celo bolj kot treningi. Tudi razne evropske ekipe, ki nastopajo v državnih ligah in evropskih pokalih, igrajo tedensko po dve tekmi. Za igralce D-lige, ki igranje košarke pretežno pojmujejo bolj ali manj kot razvedrilo, pa so po navadi medtedenski nastopi še posebno nepriljubljeni. Na košarkarski zvezi se v glavnem radi poslužujejo teh »dodatnih« tekem, da čim prej zaključijo redni del prvenstva. Prvi letošnji »medtedenski« krog je na sporedu že v četrtek, dva dni za tem pa bodo morale ekipe spet stopiti na igrišče proti drugemu nasprotniku. Breg bo tako po gostovanju v Pierisu proti Isontini spet nastopil pred domačo publiko proti Don Boscu. Kontovel Sokol pa bo po domači tekmi z Nabom igral še v Miljah proti Poggiju. Kot zanimivost naj dodamo še, da bodo igralci združene ekipe odigrali dve tekmi v nekaj več kot oseminštiri-desetih urah: v četrtek je sodniški pisk predviden ob 20.00, druga tekma pa se bo pričela točno 47 ur za tem - v soboto ob 19.00. Mitja Oblak igralcev to spremeniti. Obenem pa moramo igralci prebaviti tudi menjavo trenerja. Končni rezultat 61:59 je dokaj nizek izkupiček točk obeh ekip. Je bila obramba na obeh straneh boljša ali je to odsev slabega napada? Eno in drugo. Obe ekipi imata določene pomanjkljivosti in zato je bil tak končni rezultat realen. Mislim, da je končni rezultat na tekmah relativen. Vsekakor je lažje je omejevati nasprotnika kot pa upati, da bomo dosegli 90 ali več točk. Torej bi morali predvsem loviti zmago z agresivno obrambo. Po petih zaporednih porazih kakšno je bilo vzdušje v slačilnici? Prevladovala je predvsem jeza, ker nam je zmaga spodletela prav v zadnjih sekundah. Po drugi strani pa se je že na večerji po tekmi izkazalo, da smo lepa skupina. S soigralci se stalno bodrimo in mislim, da bo prav to tisto, kar nam lahko pomaga v nadaljevanju prvenstva. Si opazil kake vidne razlike z ostalimi nasprotniki? Vtis, ki daje lestvica, je varljiv. Prepričan sem, da nismo slaba ekipa, smo pa imeli v prvih kolih težke nasprotnike. Mislim, da smo na ravni ekip, ki imajo štiri ali šest točk. Škoda, da ni kontinuitete pri strelcih in se izmenično odlikujeta dva ali trije, nikoli pa vsi skupaj. Nekoliko bolj šibki smo mogoče edinole pri skokih. Ključni za zadnje mesto na lestvici so bili po mojem mnenju porazi na domačih tekmah proti Mon-tebelluni in Caorlah, ki so bili premagljivi nasprotniki. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Niko Štokelj 5 združeni ekipi Kontovel Sokol, ki je ostala četrtič praznih rok, čeprav ima kvaliteten igralski kader. Vem, da je s pripravami začela pozno. Trenerju Šušteršiču zaželim veliko sreče. 8 Petru Sosiču in Danjelu Batichu, mladima igralcema, ki ju je vzgojil Bor in sta pogumno izbrala, da želita biti poklicna košarkarja 8 Jadranu Mark, ki ima kakovostno ekipo: če je v drugih ekipah od 3 do 4 dobrih igralcev, jih ima Jadran od 8 do 9. Menim, da so favoriti za povratek na državno raven. 7 vzpodbuda Ciciboni pred začetkom sezone, kjer igrajo bivši borovci in so res lepa klapa. To bo moja prihodnja ekipa. (V.S.) C1 liga IZIDI 5 KROGA Pool Venezia - Cornorosazzo S3:77; Limena - Montebelluna 64: 66; Spilimbergo - Eraclea 74:71; San Daniele - Bor Radenska 61:S9; Roncade - Vicenza 76:90; Marghera - Virtus UD 65:66; Cordenons - Virtus PD 53:51; Codroipese - Caorle 79:95. Vicenza S S 0 416:372 10 C. Rosazzo S 4 1 360:30S 8 San Daniele S 4 1 331:313 8 Caorle S 3 2 39S:37S 6 Cordenons S 3 2 318:302 6 Virtus UD S 3 2 411:406 6 Montebelluna S 3 2 311:309 6 Eraclea S 3 2 361:3S9 6 Virtus PD S 2 3 370:362 4 Roncade S 2 3 408:414 4 Marghera S 2 3 332:349 4 Spilimbergo S 2 3 318:341 4 Pool Venezia S 2 3 343:368 4 Limena S 1 4 369:388 2 Codroipese S 1 4 361:400 2 Bor Radenska S O S 351:389 O PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Limena (1.11. ob 18.00 v Trstu na 1 .maju) C2 liga IZIDI 4. KROGA Aviano - Ronchi 64:78; Cormons - Portogruaro 6S:63; Jadran - ACLI Fanin 8 9:74; Basket UD - CBU 68:83; Latisana - Cervignano S0:89; Santos - Ardita 79:58; San Vito Tricesimo S3:69; CUS - Muggia 82:95. Santos TS 4 4 0 3S2:204 8 Jadran Mark 4 4 O 341:277 8 CBU 4 4 0 36S:304 8 Cervignano 4 3 1 318:234 6 Muggia 4 3 1 303:274 6 Cormons 4 3 1 282:269 6 Ardita 4 3 1 277:274 6 Ronchi 4 3 1 330:301 6 Aviano 4 1 3 270:328 2 CUS Videm 4 1 3 317:347 2 Basket UD 4 1 3 294:328 2 Tricesimo 4 1 3 232:292 2 Latisana 4 1 3 222:30S 2 Portogruaro 4 0 4 279:312 0 ACLI Fanin 4 0 4 331:371 0 San Vito 4 0 4 2S2:340 0 PRIHODNJI KROG Ardita - Jadran Mark (1.11. ob 18.00 v Gorici) D liga vzhod izidi 4. KROGA Dinamo - Romans 68:82; Athletismo - Drago 84:77; San Vito - Breg 84:76; Monfalcone - Kontovel/Sokol 71:53; Isontina - Poggi 62:77; Fogliano - Goriziana 77:102; NAB - Don Bosco 71:64. NAB 4 4 0 288:237 8 Goriziana 3 3 0 262:202 6 Poggi 4 3 1 274:249 6 San Vito 4 3 1 278:264 6 Romans 4 3 1 297:293 6 Breg 3 2 1 241:2O1 4 Monfalcone 3 2 1 20S:173 4 Perteole 3 2 1 194:162 4 Don Bosco 4 2 2 2S4:240 4 Drago B 4 2 2 280:299 4 Athletismo 4 1 3 266:27S 2 Dinamo 4 1 3 273:298 2 Isontina 4 0 4 2S4:29S 0 Kontovel Sokol 4 O 4 236:3OO O Fogliano 4 0 4 224:338 0 PRIHODNJI KROGKontovel/Sokol - NAB (1.11. ob 20.00 v Briščikih); Isontina Breg (1.11 ob 20.30 v Pierisu). 9 Skupni zaporedni porazi Bora Radenske (5) in združene ekipe Kontovel Sokol (4), ki na skupni lestvici nimajo še točk. Bor Radenska je v državni ligi slabši rezultat dosegel edinole v sezoni 2004-05, ko je v povratnem delu izgubil šestkrat zapored. Razplet Kontovela pa je enak lanskemu, Sokol pa je štiri zaporedne poraze doživel v sezoni 2005-06 na koncu prvega dela. NAJ DOSEŽKI Skupno: Pavel Križman (Breg) 22, Stefano Babich (Bor) in Saša Ferfoglia (Jadran) 20, Ivan Ciac-chi (Breg) 19. Prosti meti: Ivan Ciacchi (Breg) 9:9 Za 2T: Stefano Babich (Bor) 5:6 Za 3T: Pavel Križman (Breg) 3:5 Statistika flop: Pavel Križman (Breg) 1:9 (11%) pri prostih metih. NAJBOLJŠI STRELCI C LIGA po 5. krogu:Ivan Kralj 86, Stefano Babich 69, Alan Burni 58. C2 LIGA po 4. krogu: Saša Ferfoglia 91, Christian Slavec 59, Dean Oberdan 38. D LIGA po 4. krogu: Roby Paole-tič (Kon/Sok) 59, Pavel Križman (Breg) 42, Ivan Ciacchi (Breg) 39, Jan Sossi starejši (Kon/Sok) 38. / ŠPORT Torek, 30. oktobra 2007 umetnostno kotalkanje - Poletova šampionka Tanja Romano odhaja na svetovno prvenstvo v Avstralijo V Brisbaneu bi Tanja lahko porušila še en rekord Z dvema zmagama bi po številu zlatih kolajn lahko prehitela Raffello del Vinaccio 15 Zadnji mesec spi s posebnim strojem na magnetne impulze, pritrjenem na desni nogi, ki regenerira kostne celice zaradi stresnega mikro zloma na golenici, vendar pravi, da je kljub občasnim, tudi hudim bolečinam, kondicijsko bolje pripravljena kot pred zadnjima dvema svetovnima prvenstvoma v Rimu in Murcii, zato odhaja jutri na svetovno prvenstvo v avstralsko mesto Brisbane optimistično razpoložena. Za vrhunsko športnico, kije stara sicer šele 24 let, a kotalka že celih 19, pa sta zdravje in kondicijska priprava absolutno na prvem mestu. Tanja ve, da jo lahko na njeni poti ustavi le resna poškodba. Kot vedno pred vsakim vrhuncem sezone, ki ga pričakuje z nestrpnostjo, je Tanja psihično izčrpana. »Zdaj je tako, da si želim, da bi bilo že vsega konec,« pravi v pričakovanju prostega programa sredi prihodnjega tedna, ko bo morala najprej v dveh, naslednji dan pa še v štirih minutah, strniti delo, ki ga vsak dan in po več ur opravlja že vse od januarja. Poletova šampionka, »prva dama kotalkanja«, kot jo imenuje selektor italijanske reprezentance Antonio Merlo ali »kraljica lepote«, kot je po lanskem uspehu na SP v Španiji zapisala Gazzetta del-lo sport, i e vse od leta 2003 trdno zasidrana v samem svetovnem vrhu. Tega leta je na SP v Argentini prvič zmagala tako v prostem programu kot v kombinaciji, to pa ji je vsakič uspelo tudi v naslednjih treh letih, zaradi česar stoji danes pred novim mejnikom, največjim: po številu osvojenih zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih lahko prehiti legendarno Raffaello del Vinaccio, ki je v ženskem umetnostnem kotal-kanju kraljevala med koncem '80 in začetkom 90' let prejšnjega stoletja, ko je bila Tanja še otrok. Del Vinacciova je v svoji karieri pridobila 10 najžlahtnejših svetovnih odličij, Tanja pa jih ima v svoji vitrini devet. »Da, tudi to bi bil nedvomno zame velik uspeh, saj bi ga bilo za tiste, ki bodo prišle za mano, težko izboljšati,« razmišlja Tanja, ki pa se s tem - tako pravi, ne obremenjuje pretirano. Zanjo je predvsem pomembno, da »«svoje delo« na kotalkališ-ču opravi čim bolje. »Svetovno prvenstvo je vedno nepredvidljiva tekma. Jaz vem, da so pričakovanja okoli mene vedno velika, vem pa tudi, kaj zmorem,« zdaj samozavestno pravi nekdaj psihološko krhka tekmovalka, ki pa je nekdanjo blokado pred najvažnejšimi nastopi že zdavnaj premagala. Vendar ni v njej nobenega precenjevanje. »Moj nov kratki program je izjemno zahteven, trojna kombinacija dveh trojnih in enega Tanja Romano je doslej na svetovnih prvenstvih osvojila že devet naslovov: štiri v prostem programu in pet v kombinaciji kroma dvojnega skoka je sicer rahlo poenostavljena, zato pa je bistveno težji koreograf-ski del programa. Lahko mi uspe vse ali pa se vse podre,« priznava Romanova. Pole-tovka bo tudi letos konkurirala tudi za kombinacijsko zlato, kar pa po lanskem SP, ko je bila po obveznih likih šele dvajseta, ni bilo samo po sebi umevno. »Vadbo obveznih likov sem hotela celo opustiti, pa so me prepričali, da vztrajam. Moja samozavest v tej zvrsti ni največja, vrhunskih rezultatov ne dosegam, zato se z uvrstitvijo nočem obremenjevati, želim le odpeljati kot znam in če mi bo uspelo, tudi uvrstitev ne bo slaba,« pravi Tanja, ki obveznim likom posveča največ 30% tehničnega dela vadbe. V praksi to pomeni veliko, veliko ur manj kot specialistke, ki se ukvarjajo samo s to zvrstjo. One lahko na ko-talkališču preživijo tudi do osem ur, saj obvezni liki ne zahtevajo takega fizičnega napora kot vadba v prostem programu. Kot velja za vse formirane vrhunske športnike, je tudi za Romanova zdaj ključnega pomena predvsem fizično delo. Od lani skrbi za kondicijo Andrea Bientinesi iz Livorna. Z opravljenim delom je Tanja zadovoljna. »Vadba je zelo specifična, gre predvsem tudi za preventivo. Nekdanje težave s hrbtom sem povsem odpravila,« je povedala poletovka, ki vsakih deset dni redno zahaja tudi k fizioterapistu. Mora se seveda držati tudi diete. »Za kosilo jem belo pašto in zelenjavo, za večerjo pa meso in zelenjavo. V resnici zelo rada jem, a se znam zadržati, po prvenstvu pa si bom gotovo privoščila tudi kaj več in pridobila na teži,« je povedala Tanja, ki tik pred tekmo še malo shujša, da bi (kljub vadbi za pridobitev mišične mase) dosegla optimalno težo 58 kg za 173 centimetrov telesne višine. Urnik vadbe počasi že prilagaja časovni razliki. Na pokritem kotalkališču Gi-onija v Trstu vadi namreč v poznih dopoldanskih in poznih večernih urah. »Zdrav- nik reprezentance je celo svetoval, da bi zadnje štiri dni pred poletom trenirali tudi ponoči, vendar se nasveta nisem držala,« je povedala Tanja, ki je vajena nastopanja na drugem koncu sveta, saj je že bila tako v Avstraliji kot tudi v Argentini in ZDA. Zdaj so treningi bolj blagi, v času najintenzivnejših priprav pa so trajali tudi do šest ur dnevno. V dneh, ki jih pred prvenstvom spet preživlja v Trstu, skrbi zanjo seveda njen dolgoletni trener Mojmir Kokorovec (skupaj vadita že osem let), v Toskani, kjer študira, pa ji je sledila Laura Ferretti. Mojmir ji bo kot član strokovnega štaba reprezentance seveda sledil tudi v Avstraliji. »Vsem, ki mi na kateri koli način pomagajo, se za vse prav toplo zahvaljujem, posebej pa bi se rada zahvalila našemu ZSŠDI za moralno in finančno podporo,« je pred pomembno preizkušnjo želela poudariti Tanja. Aleksander Koren na sp tudi francesca roncelli Prvič tako visoko V Avstraliji želi potrditi vsestranski napredek in to kar je pokazala na letošnjem državnem prvenstvu Prvič se bo na prizorišču svetovnega prvenstva v umetnostnem kotal-kanju pojavila še ena tržaška Slovenka, to je 22-letna Francesca Roncelli, tekmovalka kluba Gioni iz sv. Alojzija. Francesca je v sklopu italijanske reprezentance pravzaprav edino novo ime, njen vzpon v zadnjih dveh sezonah pa je bil bliskovit. Tako je bila lani 4. na evropskem prvenstvu in druga na državnem (na njem Romanova lani ni nastopila), letos pa si je po ziv v re pre zen tan co pri slu ži -la s 3. mestom na državnem prvenstvu. Z izbrano državno vrsto ima za sa bo le tri med na rod ne nas to pe, za -to sama priznava, da v Avstralijo, kjer bo tekmovala samo v prostem programu, potuje brez velikih izkušenj. »Z rezultatom se ne obremenjujem. Računam tudi z nekaj treme. Zame je pomembno, da svoj program dobro izvedem. Tako kot na državnem prvenstvu,« nam je pred odhodom povedala Francesca, ki se še nikoli ni spopadla ne s tako močno konkuren- co ne s časovno razliko, saj čezocean-skih poletov še ni okusila. »Pripravljena sem dobro, zdravstvenih težav nimam. Še nikoli nisem trenirala toliko kot pred tem prvenstvom. Po nastopu na državnem prvenstvu sem si privoščili 10 dni odmora (ne pa počitka), zadnje tri mesece pa sem vadila vsak dan dvakrat na dan po dve uri za vsak tre ning. Psi hič no sem ze -lo utrujena,« je povedala Francesca, ki ji je vmes tu di us pe lo po lo ži ti še en izpit na fakulteti za arhitekturo v Trstu. Od aprila dalje za kondicijsko pripravo sodeluje z Duškom Švabom, za tehnično in koreografsko plat pa s svojo trenerko Luiso Gioni, ki ji bo sle di la tu di v Bris ba ne u. Kom bi na ci -ja s troj nim to e lo o pom in troj nim sal -cowom je najzahtevnejši del njenega programa, ki pa seveda vsebuje še druge elemente. Italijansko kotalkanje je v svetovnem vrhu, zato če se ji bo nastop posrečil, tudi končna uvrstitev ne bo slaba. (ak) Francesca Roncelli je lani na evropskem prvenstvu pristala na 4. mestu kroma Tekmovalke iz 25 držav Svetovno prvenstvo se je v kraju Gold coast, 100 kilometrov od Brisbaneja, za mladince in mladinke že pričelo, članski del tekmovanja za dekleta pa se bo z obveznimi liki pričel v sredo, 7. novembra. Skupno nastopajo na SP tekmovalci iz 25 držav. Za nastop v obveznih likih se je prijavilo 35 tekmovalk iz ZDA, Švice, Nove Zelandije, Japonske, Južne Koreje, Slovenije, Nemčije, Avstralije, Tajvana, Sierre Leone, Brazilije, Portugalske, Italije (Tanja Romano, Cristina Giulia-nini in Candida Cocchi) in Argentine. Absolutna favoritka je Nemka Sandra Woyciechowski. Za prosti program je prijavljenih 33 tekmovalk, med njimi je tudi večkratna dobitnica medalj Španka Laura Sanchez. Barve Italije bodo branile Tanja Romano,Ile-nia Baldisser in Francesca Roncelli. Za kombinacijske medalje (seštevek obveznih likov in prostega programa) bo moči merilo 11 kotalka-ric iz osmih držav, med njimi je Tanja Romano edina »azzurra«. Slovenci na SP Poleg Tanje Romano, Moj-mirja Kokorovca in Francesce Roncelli bo slovensko zastopstvo v Avstraliji štelo še nekaj ljudi. Tako bo vodja močne italijanske odprave član državnega vodstva FIHP in Poletov predsednik Marino Kokorovec, v strokovnem štabu pa je tudi Samo Kokorovec, ki je trener in line ko-talkarice Silvie Marangoni. Nekdanji Poletov šampion (svetovni prvak v kombinaciji leta 1990 in 1993) je obenem tudi trener sester Teje in Nike Arčon (KUK Nova Gorica), poleg njiju pa bosta barve Slovenije branili tudi tekmovalki iz Renč, evropska članska prvakinja Lucija Mlinarič in mladinka Sara Pregelj ter Petra Pokovec (Domžale). Zlata knjiga Prosti program 1980 - Anna Conklin (ZDA) 1981 - Tina Kneisley (ZDA) 1982 - Kathleen O'Brien (ZDA) 1983/1984 - Tina Kneisley (ZDA) 1985/1986/1987 - Chiara Sartori (Ita) 1988/1989/1990/1991/1992 - Raffaella del Vinaccio (Ita) 1993 - Rachelle Hanson (ZDA) 1994 Dezera Salas (ZDA) 1995 - Tammy Bryant (Avs) 1996 Antela Parada (Špa) 1997 - Sabrina Tomassini (Ita) 1998 - Cristina Bartolazzi (Ita) 1999 - Heather Mulkey (ZDA) 2000 Erica Colaceci (Ita) 2001/2002 - Heather Mulkey (ZDA) 2003/2004/2005/2006 - Tanja Romano (Ita) Kombinacija 1980/1981 - Petra Emert (Nem) 1982 - Claudia Bruppacher (Nem) 1983 - Petra Schneider (Nem) 1984 - Claudia Bruppacher (Nem) 1985/1986/1987 - Claudia Sartori (ita) 1988/1989/1990/1991/1992 - Raffaella del Vinaccio (Ita) 1993 /1994/1995 - Letizia Tinghi (Ita) 1996 - Giusy Locane (Ita) 1997 - Sabrina Tomassini (Ita) 1998 - Elke Dederichs (Nem) 1999/2000/2001 - Elisa Facciotti (Ita) 2002/2003/2004/2005/2006 - Tanja Romano (Ita) a«B8B8tSSžS pi 5(iB«iiii!i!!!!S8ii ¡ni! HBËtClim i¡M!!!n Éllk! !!!!! i^S !'"!!! mm / 18 Torek, 30. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR ELITNA LIGA - Pred sobotnim derbijem v Štandrežu Juventina, tako ne gre! Vesna: Nismo še pravi Vinti: »Trener Portelli ostaja na svojem mestu« Nogometaši Vesne so se pred tekmo z enominutnim molkom spomnili na preminulega člana nadzornega odbora in dolgoletnega kriškega športnega delavca »Gička« Candottija kroma ostali - Presenetili Primorje, Sovodnje, Breg in Mladost Primorec in Zarja Gaja v škripcih Breg premagal še nepremagani Piedimonte Sovodenjci trd oreh za Ponziano - Primorje: prihaja novi napadalec Deiaco - Mladost drugič v gosteh Juventina, kaj se dogaja? 5:0 v Manzanu, 0:4 doma proti Palmanovi in v nedeljo 4:0 proti Azzaneseju. Trinajst golov v treh tekmah. Tudi športni laiki so doumeli, da je na zatožni klopi obrambna vrsta. V Štandrežu so že vklopili alarmni zvonec. »Kriza. Igrali smo zelo slabo,« je rezko in odločno komentiral športni vodja Gino Vinti. »Trener? Ne, trener Dante Portelli trdno ostaja na svojem mestu. Pod udarom so igralci, ki se doslej niso potrudili. Ta teden se bo vodstvo Juventine zbralo in odločilo, ali bo treba okrepiti ekipo. Potrebujemo predvsem še kakega izkušenega branilca. V soboto nas čaka der bi z Ves no. Fantje morajo reagirati.« V nedeljo se je v uvodnih minutah poškodoval Ballaminut, tako da bo nje gov nas top v soboto na derbiju pod vprašajem. Tudi v Vesninem taboru še niso najbolj zadovoljni s prikazano igro. »Nismo še ta pravi,« je povedal športni vodja Paolo Vidoni. »V prvem polčasu je Torviscosa, ki je pravo presenečenje začetka prvenstva, igrala bolje. So ze lo ho mo ge na eki pa z ne katerimi ze -lo izkušenimi igralci. Hkrati pa so tudi zelo motivirani, saj so novinci v ligi.« Pri Vesni je zadnji trenutek zbolel še Ber-tocchi, na klopi pa je diskvalificiranega Caloja zamenjal pomožni trener Della Zotta. »Tik pred koncem tekme pa bi lahko celo zmagali, saj je Leone le za las zgrešil okvir vrat,« je še do dal Vido ni. Iz Vesninega tabora so nam še povedali, da je na koncu tekme prišlo do neljubega dogodka, ki je »dvignil temperaturo« na kriškem igrišču in ob slačilni-cah. »Dva nasprotnikova nogometaša sta nas zmerjala s protislovenskimi psovkami. Eden od njiju je naš stari znanec.« (jng) Primorje Interland je v gosteh zaustavil vodilni Turriaco, Sovodenjci pa odlično Ponziano. Oboji so igrali neodločeno. Toda če je pri nogometaših proseškega društva kozarec napol poln, to ne velja za Sovo-denjce, ki so vodili še do dve minuti pred koncem tekme. SOVODNJE - »Točka je vsekakor dobrodošla, čeprav bi lahko res odnesli domov pomembno zmago. Dokazali smo, da se lahko v tej ligi borimo tudi proti najboljšim,« je povedal pomožni trener Sovodenj Daniele Mauri. »V prvem polčasu smo igrali dobro in zgrešili številne zadetke. Reščič je bil večkrat nenatančen. V drugem delu -po vstopu na igrišče Tognona - je Ponzia-na prevzela pobudo v svoje roke in pred iz- prvenstveni poraz Krasa v letošnji promocijski ligi in drugi ^fc pod taktirko be-^^ loruskega trenerja Sergeja Alejnikova. V prvem krogu državnega pokala je Kras namreč doma izgubil proti Mug-gi z 1:2. Obramba »rdečih« je doslej prejela 6 zadetkov, kar ni malo. Vodilni Pro Cervignano in drugo uvrščeni Centro Sedia jih imata polovico manj (3). tekom tekme tudi izenačila.« Sovodenjci bodo v prihodnjem krogu že v soboto igrali proti Azzurri. PRIMORJE INTERLAND - Predsednik Primorja Sergij Ukmar je bil zelo dobro razpoložen. »Fantje so dokazali, da lahko premagamo vsakogar. Igrali smo dobro, pa čeprav nas je sodnik oškodoval, saj je izključil kar tri naše nogometaše.« Kriza Primorja je torej mimo? »Upam. Sedaj bi bilo dobro zmagati še kako tekmo in čimprej izboljšati položaj na lestvici. Najeli smo tudi novega napadalca, ki resnično upam, da nam bo v veliko pomoč. To je Deiaco, ki je doslej igral pri Ponziani. Na žalost ga proti Gradeseju ne bo, ker je bil v nedeljo izključen.« 3 izključeni nogometaši Primorja Interland na tekmi v Turjaku. Sodnik Covaceuzsach iz Vidma je že v 8. minuti pokazal rumeni karton Merlaku, v 27. minuti pa je predčasno poslal z igrišča Scarpo (drugi opomin). V drugem polčasu je mož v črnem izključil še Colasuonna in Ravalica. Z osmimi igralci na igrišču je ekipa pro-seškega društva za las zgrešila zmagoviti zadetek. promocijska liga Za Krasov poraz je bila kriva obramba Za repenski Kras Koimpex so bile tokrat usodne zadnje minute. Pro Gorizia je po zaslugi nekdanjega branilca Vesne Žarka Arandželoviča zmagovito povedla šele v 92. minuti. »Igrali smo precej dobro, toda na koncu smo bili nekoliko nepazljivi in Goričani so dvakrat premagali našega vratarja. Moramo igrati bolj pozorno,« je komentiral športni vodja Krasa Goran Koc-man, kije še dodal, da tokrat Radenko Kne-ževič ni bil najbolj razpoložen. »Neodločen izid bi bil pravičnejši,« meni slovenski branilec Pro Gorizie Žarko Arandželovič. »Kras je zelo dobra ekipa. Nikdar ne nabijajo žoge na nasprotnikovo polovico in igrajo zelo povezano. Le v obrambni vrsti me niso najbolj prepričali. Ekipa, ki meri tako visoko, si ne sme dovoliti prejeti dva zadetka v zadnjih minutah srečanja. Moraš pač biti bolj pazljiv in spreten. Pro Gorizia? Bomo pač videli, igramo s tekme v tekmo.« DRŽAVNI POKAL - Kras Koimpex bo v jutrišnjem 3. krogu državnega pokala ob 20.30 v Repnu gostil San Lorenzo. Vrstni red: Monfalcone 2, Kras, San Lorenzo 1. PRIMOREC - Pri trebenskem Primorcu pa (še) ne gre vse po načrtih. »Igramo, dajemo gole, absolutno pa jih prejemamo preveč,« je dejal predsednik Darko Kralj. »Villesse je zelo dobra ekipa, mogoče ena najboljših v naši skupini. Vsekakor smo jim bili enakovredni. Le v obrambi nismo igrali najbolje in naredili smo preveč napak.« BREG - »Igrali smo kot je treba,« meni bregov spremljevalec Marko Ota. »Tekma je bila kakovostna in obe ekipi sta pokazali za oko lepo igro. Premagali smo moštvo, ki je doslej zmagalo na vseh tekmah.« ZARJA GAJA - Lucinico je trikrat streljal proti vratom in trikrat zatresel ru-meno-modro mrežo. »Smo igrali precej dobro in zgrešili številne zadetke. To je sicer tipično za našo ekipo,« je komentiral spremljevalec Zarje Gaje Daniele Iozza. Za Zarjo Gajo sta v polno zadela Matej Bernetič in Marko Kariš. Slednji je skupaj z Jurinci-cem zgrešil še nekaj lepih priložnosti. Negativna novica je, da se je poškodoval Sa-lierno (gleženj). MLADOST - Ekipa doberdobskega društva je odnesla domov tri pomembne točke. Tekma v Trstu je bila vseskozi zelo izenačena in gostje so oba zadetka dali v drugem delu. Zelo dobro je tokrat igral vratar Peter Kuštrin. (jng) DEŽELNI POKAL - V četrtek bo Zarja Gaja igrala 2. krog deželnega pokala. V Bazovici bo ob 14.30 gostovala Villa Elitna liga izidi 6. kroga Azzanese - Juventina 4:0; Casarsa - Tricesimo 2:3; Fincantieri - Monfalcone 1:0; Gonars -Sevegliano 0:0; Manzanese - Muglia 2:1; Palmanova - Tolmezzo 3:1; Pordenone - Union 91 0:0; Vesna - Torviscosa 2:2. Torviscosa 6 4 2 0 7:2 14 Manzanese 6 4 1 1 9:2 13 Fincantieri 6 4 0 2 8:4 12 Tricesimo 6 3 2 1 11:8 11 Pordenone 6 3 2 1 6:6 11 Muggia 6 3 0 3 10:7 9 Azzanese 6 2 2 2 8:4 8 Monfalcone 6 2 2 2 7:5 8 Union 91 6 2 2 2 7:9 8 Vesna 6 1 4 1 9:9 7 Gonars 6 1 3 2 3:4 6 Palmanova 6 2 0 4 11:14 6 Juventina 6 2 0 4 4:15 6 Casarsa 6 1 2 3 8:10 5 Tolmezzo 6 1 1 4 3:9 4 Sevegliano 6 0 3 3 4:7 3 PRIHODNJI KROG Juventina - Vesna Promocijska liga IZIDI 6. KROGA Capriva - Isonzo 0:0; Cervignano - Mariano 2:0; Pertegada - Lignano 0:1; Pro Gorizia - Kras 2:1; San Luigi - Romans 1:1; Sangiorgina - San Lorenzo 2:0; Santamaria - Centro Sedia 1:2; Virtus Corno - Staranzano 0:0. Pro Cervignano 6 4 2 0 8:3 14 Centro Sedia 6 4 1 1 7:3 13 San Luigi 6 4 1 1 11:7 13 Lignano 6 3 2 1 7:4 11 Pro Gorizia 6 3 2 1 7:4 11 Kras Koimpex 6 3 2 1 8:6 11 Pro Romans 6 2 3 1 4:3 9 Capriva 6 2 3 1 3:3 9 Sangiorgina 6 2 2 2 7:6 8 Staranzano 6 1 4 1 3:3 7 Pertegada 6 2 0 4 4:5 6 Santamaria 6 1 2 3 5:7 5 Mariano 6 1 2 3 3:6 5 Virtus Corno 6 0 4 2 1:3 4 San Lorenzo 6 0 1 5 5:12 1 Isonzo 6 0 1 5 4:12 1 PRIHODNJI KROG Kras - Cervignano 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 6. KROGA Azzurra - Gallery 2:1; Gradese - San Giovanni 3:1; Medea - Pieris 2:2; Ponziana - Sovodnje 1:1; Primorec - Villesse 2:4; San Canzian - Aquileia 1:3; San Sergio - Ruda 0:2; Turriaco - Primorje 0:0. Aquileia 6 3 3 0 8:3 12 Turriaco 6 3 3 0 8:5 12 San Giovanni 6 3 2 1 10:6 11 Villesse 6 3 1 2 10:8 10 Ponziana 6 2 3 1 12:10 9 Gradese 6 3 0 3 9:9 9 Pieris 6 2 2 2 6:5 8 Gallery 6 2 2 2 9:9 8 San Sergio 6 2 1 3 9:8 7 Medea 6 1 4 1 8:8 7 Ruda 6 2 1 3 10:10 7 Sovodnje 6 1 4 1 7:8 7 San Canzian 6 2 1 3 8:12 7 Azzurra 6 1 2 3 6:10 5 Primorec 6 1 2 3 10:14 5 Primorje 6 1 1 4 4:9 4 PRIHODNJI KROG: Aquileia - Primorec; Primorje - Gradese; Sovodnje - Azzurra. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 6. KROGA Audax - Begliano 1:2; Breg -Piedimonte 2:1; Esperia - Mossa 3:1; Lucinico - Zarja Gaja 3:2; Moraro - Costalunga 2:3; Muglia - Domio 1:0; Opicina - Chiarbola 1:2; Ronchi - Zaule 3:1. Piedimonte 6 5 0 1 12:3 15 Ronchi 6 4 2 0 9:4 14 Costalunga 6 4 1 1 13:5 13 Zaule 6 4 0 2 13:8 12 Esperia 6 3 1 2 8:5 10 Chiarbola 6 3 1 2 6:7 10 Begliano 6 3 0 3 7:7 9 Domio 6 2 2 2 8:6 8 Zarja Gaja 6 2 2 2 9:8 8 Breg 6 2 2 2 6:8 8 Audax 6 2 1 3 7:10 7 Muglia 6 1 2 3 6:10 5 Lucinico 6 1 2 3 7:13 5 Opicina 6 1 1 4 9:10 4 Mossa 6 1 1 4 3:12 4 Moraro 6 0 2 4 2:9 2 PRIHODNJI KROG: Zarja Gaja - Esperia; Mossa - Breg. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 6. KROGA Castions - Aiello 5:0; Cgs -Mladost 0:2; Romana . Aurisina 1:0; S.Andrea - Union 0:0; Strassoldo - Campanelle 1:1; Terzo - Montebello 1:1; Torre - Fiumicello 2:1; Malisana je bila prosta. Torre 6 5 1 0 17:7 16 Castions 6 5 0 1 13:2 15 Romana 6 4 2 0 9:0 14 Terzo 5 3 2 0 6:3 11 Fiumicello 5 3 1 1 8:3 10 Strassoldo 6 1 4 1 11:11 7 Mladost 6 2 1 3 7:10 7 S.Andrea 5 1 3 1 3:2 6 Montebello 6 1 3 2 5:8 6 Malisana 5 1 2 2 5:10 5 Campanelle 5 1 1 3 7:12 4 Cgs 6 1 1 4 8:13 4 Aiello 5 1 0 4 5:16 3 Union 6 3 3 5:8 3 Aurisina 6 1 0 5 5:9 3 PRIHODNJI KROG:Mladost - Terzo POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Azzanese - Juventina 4:0 (2:0) JUVENTINA: Furios, Ballaminut (Trentin), Terpin (Gordini), Sannino, Liut, Giarrusso, Gaggioli, Pantuso, De-vetak, Kovic, Peteani (Mainardis), trener Portelli. Vesna - Torviscosa 2:2 (0:1) STRELCA ZA VESNO: 64. Matteo Cheber, 89. Degrassi. VESNA: Maganja, Tomizza, Matteo Cheber, Fichera, Degrassi, Grgič, Car-li (Fantina), Montebugnoli (Ritossa), Mervich (Cermelj), Leone, Venturini, trener Della Zotta. PROMOCIJSKA LIGA Pro Gorizia - Kras Koimpex 2:1 (1:1) STRELEC ZA KRAS: v 30. Orlando. KRAS: Contento, Radovini, Banello, Centazzo, Ventrice, Batti, Giorgi (Vi-sintin), Batti, Kneževič (Sau), Stabile, Orlando, trener Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Villesse 2:4 (2:3) PRIMORCEV STRELEC: 5., 24. (11-m) Micor. PRIMOREC: Cipollone, Emili, Santi, Di Benedetto, Farra, Lanza (Bernobi), Ursic (Krevatin), Meola (Milič), Sni-dar, Mercandel, Micor, trener Sor-rentino. IZKLJUČEN: Di Benedetto. Turriaco - Primorje Interland 0:0 PRIMORJE: Percich, Brajnik, Scarpa, Ravalico, Merlak, Dagri, Pipan, Ferro (Pauletič), Colasuonno, Bertocchi (D' Oronzio), Siccardi (Marchio), trener Mauri. IZKLJUČENI: Scarpa, Colasuonno, Ravalico. Ponziana - Sovodnje 1:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: 24. Por-telli. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Kogoj, Feri, Simone, Trampus, Calli-garis, Portelli, Matej Ferletič, Reščič, trener Sari. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Piedimonte 2:1 (0:1) STRELCA ZA BREG: 60. Speranza, 75. Pernorio. BREG: Barbato, Sovič, Degrassi, Laurica (Sestan, Bursich), Sabini, Cigui (Legovich), Coppola, Gustini, Spe-ranza, Pernorio, Zidarich, trener Vi-tulič. Lucinico - Zarja Gaja 3:2 (2:1) STRELCA ZA ZARJO GAJO: 25. Ka-riš, 50. Bernetič. ZARJA/GAJA: Guerra, Asselti, Kariš, Mihelčič, Bernetič, Salierno (V. Križmančič), Schiraldi, Clarich, Ju-rincich, Bečaj, Palmisano, trener No-nis. 3. AMATERSKA LIGA Cgs - Mladost 0:2 (0:0) STRELCA: Gagliano v 70. in Bensa v 90. min. MLADOST: Kuštrin, Batistič, Zorzin, Padovan, Contin, Škabar, Terpin (Ben-sa), Bressan, Gagliano, Ferlez, Radetič (Pellegrino), trener Sambo. ENAJSTERICA TEDNA Pelter-Kuitrin 1 1 (Mladost) Alex Simone v (Sovodnje) Mitja MerWJV (Primorje Interland) Matej (Zarj rerruccio Degrassi Bernetič (Vesna) a Gaja) r%—«.¡j,.» Omar Z (Bi ' u.avj«e Ravalico 'idaiich (Pr'm0r«je Interland) eg) ^ndrea Lanza M ( Max (Pri \ " (Primorec) 1 irko Kariš J Zarja ____________ Micor morec) Federico Orlando (Kras Koimpex) | 1 / ŠPORT Torek, 30. oktobra 2007 19 NAMIZNI TENIS - Državna moška C1-liga Kras GS Market vnovič presenetil Tokrat odpravil na papirju boljšo Adrio - Obstanek vse bližji 360 STOPINJ Petra Predana ritmiki 1 • • • VI /H V* • bi najraje sla v Grajo Kras GS Market - Adria 5:3 Rotella - Caravita: 2-3 (13:11, 14:16, 11:6, 8:11, 6:11); Simoneta -Grotto: 3:0 (11:4, 11:8, 11:6); Bole -Giri: 0:3 (8:11, 6:11, 2:11); Simoneta - Carvita: 3:0 (11:5, 11:8, 11:8); Rotella - Giri: 2:3 (6:11, 5:11, 11:2, 12:10, 7:11); Bole - Grotto: 3:0 (12:10, 11:5, 11:5); Simoneta - Giri: 3:1 (11:8, 7:11, 11:4, 11:6); Bole - Carvita: 3:1 (11:8, 7:11, 11:5, 11:5) Proti vsem pričakovanjim so zgoniški pingpongaši premagali na papirju boljšo Adrio in utrdili prvo mesto na lestvici. Nasprotniki sodijo namreč med boljše postave prvenstva in so med glavnimi favoriti za prestop v višjo ligo. Krasovci so po treh kolih še ne-premagani in bodo na tak način kmalu dosegli obstanek v ligi, ki je glavni cilj letošnje sezone. Tri točke je prispeval prvi mož ekipe Bojan Simoneta, ki je dokazal, da je v odlični formi. Bojan je igral zelo aktivno in nasprotnikom je prepustil le set. Znova je presenetil veteran Edi Bole, saj je premagal favoriziranega tretjekategornika Caravito. Slednji je bil proti Ediju brez moči, saj mu je krasovec s kontra igro odlično blokiral top spine. Manj sreče je proti boljšim nasprotnikom imel Michele Rotella; v obeh srečanjih mu je uspelo iztržiti peti niz, katerega pa je zaradi neizkušenosti izgubil. Naslednji teden bodo fantje igrali proti ekipi iz Valeggia in skušali doseči novi dve točki. (Si. B.) Ostali izidi: Vicenza - Valeggio: 5:2, Q4 Padova - Cus Ud »B«: 5:3, La- Prvi igralec Krasa Bojan Simoneta je tudi tokrat osvojil tri točke kroma Z ritmično gimnastiko je začela pri štirih letih in se ji od takrat (skoraj) redno predaja. Izkušnjo pri plavalnem klubu je opustila po letu dni, saj se je raje ponovno vrnila k »ritmiki«, ker je imela tam prijateljice. Petra Dilli se je iz tekmovalke prelevila v trenerko, ki vodi najmlajše ritmičar-ke pri ŠZ Bor. Študentka pedagoške fakultete v Kopru je preizkusila vse rekvizite, med vsemi pa ji najbolj leži trak, s katerim je nastopala predvsem v skupinskih vajah. Na tekmovanjih posameznic pa je več let tekmovala predvsem s ko-lebnico: »Ker sem veliko trenirala z njo, sem jo sedaj tudi zasovražila,« je bila odkritosrčna Petra, ki je leto dni obiskovala tudi fakulteto za šport v Ljubljani. Po kolebnici je nekaj let tekmovala z obročem, zadnja pa predvsem s priljubljenim trakom. »Orodje večinoma izbere trenerka glede na to, s katerim si najbolj uspešen.« Najljubši športni dosežek: 3. mesto s koleb-nico na meddeželnem prvenstvu v Gorici Datum rojstva: 22. 8. 1983 Društvo: ŠZ Bor Bivališče: Katinara Stan: prosta Zaposlena/študentka: študentka pedagoške fakultete v Kopru Ostali športi: plavanje, smučanje, ples Moj trener: Olga Pavle-tič in Branka Vajngerlj Ostale dejavnosti in konjički: druženje s prijatelji in poslušanje radia Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, revije: malo vsega, Slovenski dnevnik na RAI 3, TG2, TG5 Najljubša glasba: Vasco Rossi Najljubši film: Dirty Dancing V sobotah zvečer grem najraje ... s prijatelji tja, kjer je žur. Najljubša jed: pizza s pršutom in gobami Najljubša pijača: mali-bu' cola Navijam za: nobenega Najljubši zamejski športnik: Matej Černic Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor Moja zastava: miru Najljubše počitnice: najraje bi šla v Grčijo Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila smučarka. Zgled v športu: Alina Kabajeva Skrita želja: nobena Cus tisana - Sarmeola: 5:2, Salzano Ud »A«: 5:2 Vrstni red: Kras GS Market: 6, Salzano: 6, Q4 Padova: 6, Libertas La-tisana: 4, Adria: 2, Cus Udine »B«: 2, Cus Udine »A«: 2, Vicenza: 2, Valeggio: 0, Sarmeola: 0. Moška C2 liga Azzurra Go - KRAS: 5:3, Moška D1 liga Fiumicello A - KRAS: 4:5 Moška D2 liga D'Aronco Gemona - Kras: 0:4, KRAS - Lib. Latisana: 4:0 NAŠ POGOVOR - Lisa Ridolfi »Kras z nami v skupini za napredovanje!« Nabrežinka San Donateseja z reprezentanco cilja na nastop na SP V soboto se je v športnem centru v Zgoniku odvijal drugi turnir ženske A2-lige, ki je v naše kraje pripeljal tudi glavnega favorita za prestop v prvo ligo, in sicer moštvo San Donatese, pri katerem igra tudi bivša igralka Krasa, Nabrežinka Lisa Ridolfi. Lisa, letnik 1988, se je z namiznim tenisom začela ukvarjati pri osmi letih pri sesljanskem društvu Sistiana, h Krasu pa je prestopila leta 1998, od leta 2005 pa brani barve milanskega moštva San Donatese. Leta 2004 je v Terniju na italijanskem prvenstvu osvojila zlato kolajno med mladinkami, letos septembra pa je bila vpoklicana v državno reprezenatnco, s katero se bo udeležila etap svetovnega tekmovanja Pro Toura. V Zgoniku Lisa, zaradi posledic gripe, ni stopila za zeleno mizo, povratka v zgoniško telovadnico pa je bila vsekakor izredno vesela: »Že dve leti me ni bilo tu, tako da moram priznati, da je bilo na začetku kar nekaj treme, ampak ne glede na to, tu v Zgoniku je vedno lepo.« Kako pa se ti zdi letošnje prvenstvo? »Odkrito povedano, sploh mi ni všeč. Igra se namreč zelo malo, v bistvu samo 4 konce tedna, tako da prvi del prvenstva bo minil bliskovito. Močno upam, da bodo v prihodnji sezoni pon-vno spremenili sistem igranja in da bodo opustili to turnirsko verzijo A2 lige. Vsekakor ne glede na sistem igranja, upam, da bomo uspeli brez težav osvojiti prvenstvo.« Kako pa se ti zdi ekipa Krasa ZKB? »Ekipa je zelo močna in sem prepričana, da tako mi (San Donatese op.ur) kot Kras se bomo brez večjih težav uvrstili v skupino za napredovanje. So res zelo kvalitetna ekipa in moram priznati, da je nova tujka (Slovenka Helena Halas, op.ur) zelo dobra.« Kateri pa so tvoji načrti za bodočnost? »Prvi cilj je nedvomno osvojitev prvenstva, drugi pa je reprezentanca. Rada bi se izkazala na turnirjih širom po svetu, tako da bi si dejansko priigrala vozovnico za Svetovno prvenstvo, ki bo februarja na Kitajskem.« (RAS) MLADINSKI NOGOMET Uspešni le letniki 1994 in začetniki Pri naraščajnikih kar trije izključeni V Romansu je sodnik dosodil proti še dve enajstmetrovki - Korak nazaj deželnih »najmlajših« POMLAD: Vidoni, Paoletti, Da-neu, Guidone, Bonetta, Bolognani, Ban (Butul), Porro, Krasniqui, Ridolfi, D'Oronzio, trener Markivič. Pomlad je v Miljah poskrbela za prijetno presenečenje in tako odnesla domov vse tri razpoložljive točke. To je bila tudi prva zmaga Pomladi v letošnji sezoni. Odločilni zadetek je na začetku tekme iz enajstih metrov dosegel solidni Peter Ridolfi. Sodnik je najstrožjo kazen dosodil po prekršku nad Krasniquijem. Ostali izidi: Itala San Marco -San Giovanni 1:0, Ponziana - San Lui-gi A 3:0, San Sergio - Monfalcone 6:0, San Luigi B je bil prost. Vrstni red: Itala, Ponziana, San Sergio 12, San Luigi A 6, San Luigi B, Pomlad 3, Mug-gia, San Giovanni, Monfalcone 0. Prihodnji krog: Pomlad - San Luigi Nogometaš Pomladi Peter Ridolfi je uspešno izvajal enajstmetrovko kroma Pro Romans - Pomlad 1:3 (0:0) STRELEC ZA POMLAD: Pe-trovački v 43. min. POMLAD: Bandi, Petrovački, Jevnikar, Kovacic, Candotti, Kuret, A. Čok, Kerpan, Martini, J. Čok, Potleca, Jarc, Segulin, Zeriali, trener Kragelj. IZKLJUČENI: Kovacic, Candot-ti in Petrovački. Neverjetno. Tudi tokrat je sodnik negativno vplival na izid. Prvi polčas se je končal brez zadetkov. V drugem delu so Kragljevi fantje povedli po samih treh minutah igre. Nasprotnikovo mrežo je zatresel Aleš Petrovački. Domačini so nemudoma reagirali in začeli pritiskati na Bandijeva vrata. Tedaj je stopil v ospredje mož v črnem, ki je gostiteljem dosodil dve enajstmetrovki in izključil kar tri nogometaše Pomladi (Kovacica, Candotti-ja in Petrovačkega). V taboru Pomladi so bili po tekmi zelo razočarani. Predvsem s sodnikom. DEŽELNI NAJMLAJŠI Pomlad - Extra 0:2 (0:1) POMLAD: Mattiasscih, Tenze, Kuret, Zuppin (Tosone), Žerjal, Pahor, Hoffer, Brass (Cadez), Carli, Valente (Viviani), D' Oronzio, trener Ljuboje-vič. Korak nazaj za nogometaše Pomladi, ki so proti ekipi Extra iz Var-ma igrali nemotivirano in pod svojimi sposobnostmi. Varovanci trenerja Mileta Ljubojeviča so bili povsem enakovredni gostom, bili pa so premalo požrtvovalni. Gostje so povedli v prvem polčasu, v drugem delu pa so dali še drugi zadetek. NAJMLAJŠI 1994 Muggia - Pomlad 0:1 (0:1) STRELEC: Ridolfi v 5. min. iz 11- ZAČETNIKI 11:11 Muggia A - Pomlad A 2:3 (0:0; 1:1; 1:2) STRELCA: Marussi (2), Arduini. POMLAD A: Ghira, Perko, Skupek, Sedmach, Simeoni, Renar, Rebula, Kante, Krečič, Arduini, Vattovaz, Marussi, Pertot, trener Livan. Pomlad je še dve minuti pred koncem tekme zgubljala z 2:1. Sledil je neverjeten preobrat. Livanovi fantje so najprej izenačili z Arduinijem in zatem še zmagovito povedli z Marus-sijem, ko je Marussi izkoristil napačno podajo branilca in anticipiral nasprotnikovega vratarja ter žogo potisnil v mrežo. Ostali izidi: San Luigi A - Pon-ziana A 4:0, Mont. D. Bosco A - San Sergio A 0:12, S. Andrea A - San Giovanni A 1:3. Naraščajniki IZIDI 7. KROGACormor San Giovanni 0:3; Futura - Monfalcone 1:3; Manzanese - Donatello 0:2; Pordenone - Palmanova 1:2; Pro Romans - Pomlad 3:1. Donatello 7 7 0 0 18:3 21 San Giovanni 7 5 1 1 10:3 16 Palmanova 7 4 1 2 9:11 13 Monfalcone 7 3 2 2 16:11 11 Pordenone 7 3 2 2 13:11 11 Pro Romans 6 3 1 3 11:12 9 Cormor 7 1 2 4 9:16 7 Manzanese 7 2 0 5 8:9 6 Fut. Giovani 6 0 3 4 4:11 3 Pomlad 6 1 0 6 5:13 3 PRIHODNJI KROG Pomlad - Cormor Najmlajši IZIDI 7. KROGA Donatello - Tolmezzo 2:0; Gemonese - Pordenone 0:11; Lignano - Ponziana 0:2; Pomlad - Extra 0:2; Ronchi Futura 1:1. Donatello 7 7 0 0 31:1 21 Pordenone 7 7 0 0 31:6 21 Tolmezzo 7 4 0 3 17:10 12 Ponziana 7 4 0 3 15:9 12 Fut. Giovani 7 3 1 3 9:11 10 Extra 7 3 0 4 11:9 9 Pomlad 7 3 0 4 12:19 9 Ronchi 7 2 1 4 10:11 7 Lignano 7 1 0 6 2:15 3 Gemonese 7 0 0 7 1:46 0 PRIHODNJI KROG Ponziana - Pomlad 20 Torek, 30. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / DEŽELNA PRVENSTVA - Minuli konec tedna Končno na vrsti tudi prvi uspešni nastopi Dve zmagi tudi med ženskami - Prestop valovca Lojacona »zamrznjen « NAŠ POGOVOR - Matjaž Romano (Sloga) Mislim, da se lahko tudi letos izkažemo Za lep uspeh so v soboto poskrbeli mladi slogaši, ki jih letos vodi Igor Strain, ki je obenem tudi glavni podajalec ekipe. Med ključnimi igralci Slo-gine mlade postave pa je nedvomno tudi Matjaž Romano, ki je v bistvu neke vrste jolly, saj je v svoji karieri dolgo let igral na centru, zadnji dve sezoni pa uspešno nastopa kot tolkač. V soboto je skupno dosegel osem točk, pol tekme igral na krilu, drugo polovico pa kot korektor. »Do spremembe vloge je prišlo čisto slučajno. Ko se je lani poškodoval Bertali, se je trener odločil, da me preizkusi kot tolkača. Takrat sem igral redno, v nadaljevanju pa, če je bilo treba zvišati blok na krilu. V sprejemu sicer nisem najbolj konstanten, vseeno mislim, da sem v tej vlogi uspešen, poleg tega pa moram priznati, da mi je veliko bolj všeč igrati na krilu kot na centru,« je priznal Matjaž. V soboto niste začeli najboljše, na koncu pa ste vendarle zmagali... »Na začetku smo bili zelo živčni, ker je bila to prva prvenstvena tekma. Potem smo se končno sprostili, izboljšali sprejem in začeli igrati bolj urejeno, tako da smo na koncu zasluženo zmagali.« San Quirino je pred sobotno tekmo veljal za zelo nevarnega, ker naj bi pri njem igrali tudi bivši B li-gaši. Je res tako dober? »Osebno sem od igralcev, ki naj bi baje igrali v B ligi pričakoval več. Mogoče pa so bili v B ligi rezerve ali so tam igrali le eno sezono.« Ti si v D ligi igral tudi lani, tako da poznaš nivo prvenstva. Kaj misliš, da lahko letos dosežete? »Mislim, da smo sposobni igrati tudi zelo dobro, tako da se lahko tudi letos izkažemo. Če ne bomo zmagovali toliko kot lani, pa bodo vsaj tekme lepe.« Ti je žal, da nisi član prve ekipe, ki nastopa v C ligi? »Ne, saj sem sam izbral, da ostanem v D ligi. Rajši tukaj redno igram.« Kako so pa tvoji mlajši soigral- kroma ci, ki prvič letos nastopajo v deželni ligi prestali prehod iz 1. divizije v D ligo? »To bi morali sami povedati, mislim pa, da je bilo tudi pri njih na začetku precej treme.« ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Matjaž Romano 8 našemu prvemu prvenstvenemu nastopu. Začeli smo sicer zelo živčno, a smo potem odločno reagirali, tako da zaslužimo pohvalo. 8 vzdušju v ekipi, saj smo lepa kla-pa in se odlično razumemo. To bo gotovo koristno tudi med prvenstvom. 7 zamejski moški odbojki, saj mislim, da je na zadovoljivi ravni. Več bi dosegli samo z združenimi ekipami. (T.G.) bumbaca Po dveh tednih samih porazov smo v deželnih ligah končno zabeležili prve zmage. Res je, da so ta teden s tekmami začeli tudi naši moški predstavniki, do prvih zmag pa je na srečo prišlo tudi v ženskih prvenstvih. Tako so prvenstvo takoj začeli z zmago Sočani in mladi slogaši v D ligi, led pa so končno prebile Kontovelke in odboj-karice Govolleya. Vsi ostali so tokrat ostali brez osvojene točke. Veliko število menjav Res je, da Maverjeve varovanke v letošnjem prvenstvu še niso bile uspešne, po drugi strani pa je njihov trener letos na vseh tekmah večkrat zamenjal postavo, kar potrjuje, da ima kljub ne previsokemu številu igralk vseeno precej manevrskega prostora. To bo lahko v tako dolgem prvenstvu kot je C liga zelo koristno, saj bodo ekipe, ki so navajene igrati vedno z istimi igralkami, prej ali slej gotovo imele težave. Krog presenečenj Že v prvem krogu moške C lige je prišlo do nekaterih presenečenj. Pred der-bijem verjetno nihče ni pričakoval tako gladke zmage Sočanov, res pa je, da so valovci brez Loiacona in Muccija precej slabši, tako da je imela Soča na igrišču gotovo boljšo in precej bolj izkušeno postavo, kar se je poznalo predvsem v napadu, kjer so Sočini tol-kači uporabljali različne tipe udarcev, mladi valovci pa so točke skušali dosegati samo z močnimi udarci. Kar se tiče Lojacona, ki naj bi bil prvi mož Vala, je treba reči, da so njegov prestop v Val blokirali v Rimu «v pričakovanju pojasnil«. Kaže, da gre za to, da je bil Lojacono sprva prost, ker naj bi njegovo dosedanje društvo propadlo, kasneje pa se je vpisalo v 3. divizijo. Pri Valu menijo, da gre za nesporazum in upajo, da bo zadeva kmalu rešena. Negativno presenečenje gotovo predstavlja gladek poraz Sloge Televita na SESTERKA TEDNA »imon Ro ia Colsani Ilaria Černic Becka rej j PORTOROŽ n ^^ ^ ČRNOMELJ ZAGREB 5/11 O ^NAPOVED ZA DANES' Zjutraj bo oblačno, čez dan se bo oblačnost povečala in se bodo začele pojavljati padavine, povečini zmerne v nižinah in ob morju ter šibke v gorah. Meja sneženja bo nad okrog 1600 m. Ob morju bo zjutraj pihal šibak jugo, čez dan šibka burja, ki se bo zvečer okrepila. Sprva bo precej jasno, po nižinah bo zjutraj megla. Dopoldne se bo od jugozahoda postopno pooblačilo. Sredi dneva bo na Primorskem začelo deževati, popoldne pa se bo dež razširil nad vso Slovenijo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1300 metrov. Proti večeru bo na Primorskem zapihala burja. Naše kraje bo danes prešla atlantska fronta. Nad Sredozemljem se bo poglobilo ciklonsko območje, ki bo proti nam preusmerjalo severovzhodne tokve. Nad osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se od juga bliža Sloveniji. Z jugozahodnimi vetrovi priteka precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.55 Dolžina dneva 10.17. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.14 in zatone ob 12.07. A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 15,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.45 najvišje 14 cm, ob 5.28 najnižje 0 cm, ob 11.21 najvišje 31 cm, ob 18.47 najnižje -37 cm. Jutri: ob 3.56 najvišje 13 cm, ob 7.14 najnižje 10 cm, ob 11.45 najvišje 18 cm, ob 20.26 najnižje -29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............8 2000 m............0 1000 m............5 2500 m ...........-2 1500 m............2 2864 m...........-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC 6/12 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER r.w-t: NOVA GORICA SEŽANA Ul. Gradnikove b. 7 tel:+386 5 333 42 43 Partizanska 37a tel: +386 5 7341410 KOPER Pristaniška 2 tel:+386 5 627 8410 Last Minute Center" www.lastminutecenter.si V. BRITANIJA Miliband je posvojil drugega otroka David Miliband LONDON - Britanski zunanji minister David Miliband je posvojil drugega otroka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Novico so včeraj sporočili z zunanjega ministrstva v Veliki Britaniji, potem ko je minister odpovedal pogovore s savdskim kolegom. Z ženo Louise, ki je ameriška državljanka, sta že posvojila enega otroka, in sicer dvoletnega Isaca, ki se je pred dve ma le to ma ro dil v ZDA. "David in Louise Miliband z veseljem sporočata novico o posvojitvi drugega sina Jakoba," so povedali v izjavi kabineta ministra Milibanda, kjer nočejo posredovati podrobnosti o tem, od kod prihaja posvojeni otrok. Miliband naj bi se včeraj srečal s savdskim princem Saudom al Fajsalom, kar bi bil prvi dogodek v okviru državnega obiska savdske-ga kralja Abdulaha. Ministra Milibanda sicer trenutno nadomešča sekretarka zunanjega ministrstva Kim Howells, vendar so uradniki sporočili, da se je princ Saud al Faj-sal že odločil, da se ne bo udeležil napovedanega obiska. (STA) izrael - Bolezen naj bi odkrili v zgodnji fazi Premier Ehud Olmert razodel, da ima raka na prostati francija Sarkozy ni hotel govoriti o ženi JERUZALEM - Izraelski premier Ehud Olmert je včeraj javnosti razkril, da so zdravniki pri njemu odkrili »prve znake« raka na prostati. Obenem je zatrdil, da bo še naprej opravljal položaj predsednika vlade, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je na novinarski konferenci pojasnil 62-letni Olmert, ga čaka v naslednjih mesecih operacija, vendar pa so bolezen odkrili v zgodnji fazi, tako da ima »vse možnosti« za okrevanje. »Svoje dolžnosti bom lahko v celoti izpolnjeval tako pred operacijo kot tudi že nekaj ur po njej. Zdravniki so mi povedali, da imam vse možnosti za okrevanje,« je novinarjem zatrdil Olmert. Eden od njegovih zdravnikov, Šlomo Segev, je pojasnil, da so biopsijo opravili 19. oktobra, rezultate, ki so potrdili raka na prostati, pa so dobili teden dni kasneje. Drug zdravnik, Jakov Ramon, j e povedal, da je rak zaenkrat v »omejeni rasti« in ne predstavlja kratkoročne nevarnosti, zato lahko z operacijo brez kakršnegakoli tveganja počakajo tudi več mesecev. Prepričan je tudi, da bodo raka z operacijo v celoti odstranili, tako da kemoterapija ali obsevanja ne bodo potrebni. Premier ima po njegovih besedah 95-odstotne možnosti za popolno okrevanje. Dolgoletni župan Jeruzalema je na čelo vlade uradno stopil 11. aprila lani, Ehud Olmert na včerajšnji tiskovni konferenci ansa potem ko je bil njegov predhodnik Ariel Šaron, kije januarja doživel hudo možgansko kap in padel v globoko komo, razglašen za trajno opravilno nesposobnega. Dolžnosti premiera je Olmert dejansko prevzel že nekaj mesecev prej, tako kot tudi vodenje stranke Kadima, ki jo je marca lani še kot v.d. premiera povedel do zmage na parlamentarnih volitvah. Izraelski voditelji javnosti načeloma ne seznanjajo s svojim zdravstvenim stanjem in ji ne posredujejo rednih zdravniških poročil, kot je to navada v nekaterih drugih državah. Zdravje prvih ljudi v državi je tako postala pomembna politična tema šele pred dvema letoma, ko je Šaron doživel prvo od dveh kapi. (STA) Nicolas Sarkozy NEW YORK - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je prekinil pogovor na neki ameriški televizijski mreži in ga označil za "neumnega", ter odklonil odgovore na vprašanja o svoji soprogi. Še preden se je uro trajajoča oddaja začela, je Sarkozy poklical svojega predstavnika za stike z javnostjo in ga zmerjal z "imbecilom", saj mu je pogovor organiziral na dan, ko je bil že tako zelo zaposlen. "Nimam časa. Imam veliko dela in imam svoj urnik!" je pred intervjujem dejal Sarkozy in dodal, da je zelo zaposlen. V pogovoru je sprva prijazno klepetal o tem, kaj ima rad pri Američanih in ZDA, potem pa pri vprašanjih o soprogi Cecili postal nervozen. "Če bi imel kaj povedati o njej, tega zagotovo ne bi povedal tukaj!" je Sarkozy odgovoril na vprašanje. Preden je prekinil pogovor, je na vprašanje, kaj bi rad, da Američani vedo o njem, odgovoril: "Rad bi, da Američani vedo, da na nas lahko računajo, obenem pa da smo svobodni, tudi ko gre za nestrinjanje z ZDA." Odgovor se je nanašal na nasprotovanje Franciji vojaški operaciji v Iraku leta 2003. (STA)