Št. 99.
V Gorici, v soboto fine 12. <]<M-»Mnl>ra 1903.
Letnik V.
I/' (| a vh;i l{iicl( in solxtlit dI)
11. in i [»if'il|K)|(|iic /,t hm'sI>> Irr ul '.'>. uri
I i p. /;i ili'zi'lo. Ak(i p.'idi' n;i la mn v;i
praznik i/.iiir dan pn'j <<b (.. /.veiVr. Slam1
!>o pošli pn'jt'iiiaii ah v (joric.i na «loin
1< -jiljan fi'litlt'liiD H \, polU'lno i- K in
i>«*ti-(li'liii> A K. I'rodajii sc v (Jorici vln-
liakaniaii Schwarz v ttolskili ulicah.
.) r ! I c r H i t y. v Nuiiskih ulicaii ii Lr-
ban na Vmlijcvem t«'ka.li*tiu po   ¦ vim.
UrULA
(Zjutmiijt i/riunjc.)
I'rfduintvo in upravnlštvo «e
nahajata   v   «Naroilni   tiskarui»,
nlira  Wtturini  It   41. 9
Dopisc jf* nasloviti dm urr<iin$tvo,
o(fl»8»' in iiaroL'iiinu pa na upravmAtvo
• Gorier«. ()pla*i s»1 racuuijo po p#Ut-
vrtttah in sic»T akn se tiskajo 1-krat po
VI viii . 2-krat ]>o 1U vim., 3-krat po
8    vin.   Ako   se   vedkrat   tiskaju.   rathi-
MJO    «¦'    pU    {JOfllJli'jl.
Izdajutelj in odgovorni umlnik Josip Maru&tf.
Tiska   „Narodna tlskarna" lodgov. J. MaruSic").
Izredni občni zbor
„Slov.   katoliškega   političnega  in gospo-
darskega društva za kobariški okraj".
V nedeljo G. t. m. je sklicalo „Slov.
kat. politično in gospodarako drustvo za
kobariški ok raj"' izrodni občni zbor v
Kobaridii „pri Nrmcu" v salonu. Vkljub
najslabaemu dežovneinu vremenu se j«
biio zbralo k zboru druälvenikov poln
salon. Vsa cast gre druätvenikom h
okraja, da se niso splašili silnega naliva
in grdih potij!
G. predaednik, lva*1 Lapanja,
pozdravi zbrane zboiovalce in gu •¦>ri o
razmorah nase sedanjo goriäke politike.
Neka čudna neprijetna dejstva, ki jih
opazujerno zadnje case na sbodih na Go-
riäkem, kjer vidimo nekega poslanca kat.
narodne stranke nastopati z liberalnimi
poslanci, kažejo, da se v Gorici nekaj
meša, da manjka po nekod načelne stal-
no8ti. Sicer pa bo o tern pojava raz-
pravljal jeden poznojäih govornikov. Na-
men danaänjemu zboru je tudi razgovor
o ustanovitvi zavarovalnice za govedo za
köbariäki okraj, o kateri točki bo govoril
g. tajnik.
G. poslanec govori dalje o bohinjski
železnici, ki bo železnica svetovnega po-
mena. Poslanci katolisko-narodne stranke
so delovali na to in dosegli tudi, da se
zgradba žeieznice izroči tvrdkam, ki bodo
oddale delo domačim močem in uva-
ževale naš slovenski živelj.
A tu mora z žalostjo in ogorčenjem
pribiti, dajedržavni poslanec,
Oskar Gabršček, na Dunaju lazil
okoli miiiistrov, da bi sesploh
ceia črta bobinjske železnice
oddala laški tvrdki Sard-Lenassi,
ki sploh aoče upoštevati SIo-
vencev. Na prizadevanje kat. poslancev
je ta tvrdka dobila le en del železniške
pvoge, večji del pa tvrdka Redlich-Berger,
ki pravično in narodnopravno postopa
pri oddaji železniških del.
Pri gradbi bohinjske železnice se je
na novo poživilo vprašanje o zgradbi
lokalne Meznice Sv. Lucija-Kobarid. V
ta namen je g. poslanec povabil vse žu- j
pane kobariškega okraja v posvet v Ko-
barid, in tu so se enoglasno zedinili za
to, da se po skupni prošnji po-
zove deželni odbor, naj on sam
ssredstvi, ki muatoje na raz-
polago, vzame to zadevovroke
in jo i z v r š i. Tozadevno prošnjo so
vsi župani celega okraja tudi podpisali,
i|n p o 8 1 a 1 a s e je p r o š n j a tudi
že dežolnemu odboru v Gorico.
Zdaj ko se bo zgradila bohinjska
železnica svetovnega  pomena,   bodo  go-
tovo tujci skuäali izrabiti naše vodne
moči in ž njimi obogateti. Zato predlaga
g. poslanec, naj občino toozirno pr«-
»trižejo tuji naval in v izkoriSeenje naših
vodnib močij skuäajo ustanoviti v ta
namen zadrugo. To predlaga v reaen pre-
rnislek občinam tolrninskega okraja.
Vec zadev je že, ki v na^em okraju
čakajo nujne reäitvo, kakor reguliranje
Šjaka, Drganjačka, Nadiže. Ljudstvo aamo
naj za ureditev teb zadev skupno in slo
veano povzdigne svoj glas, ter s tern po-
maga poslancem pri njih tozadevnih pri-
zadevanjih.
Za g. ponlancern dobi besedo dru-
ätveni^ tajnik, Giril Metod V u f a.
Žo dve lets pravi, se peča naže
drustvo ^ mislijo, da bi se ustanovila
zavarovalnica za govejo živino za yes
kobariäki okraj. Konečno stopa društvo
dane8 s tern vprašanjem na dan in vam
je predlaga v presojo in premislek. Na
vas je, da se izrečete za zavarovalnico
ali ne. Svobodno vam.
G. tajnik razloži nato zborovalcem
namen zavarovalnice, pojasni jirn pravila
glede zavarovalnice in odškodnine, sploh
bistvene točke, ki se tičejo zavarovanja.
A pokazalo se je, da ta zadružniška ideja
še ni zadostno prešinila našega ljudstva,
in predlog se je po daljšem razgovoru
odklonil. Tako čaka zavarovalnica za go-
vedo na Kobariškera ugodnejših razmer
in časov.
G. Ivan Leben, kurat na Libu-
šnjem, vpraša g. poslanca, kako je s hi-
potečno banko v Gorici. G pos.anec po-
jasni, kako je z oddajo posojil pri hipo-
tečni banki, in razloži natančno za razne
svote način in čas amortizirar.ja najetega
po8ojila. Tudi je on vsak čas pripravljen
dati tozadevno pojasnila društvenikom,
ki bi se hoteli poslužiti hipotečne banke.
G. Ivan Leben, govori o politiki.
Vsebina njegovega govora bi bila ta: Mi
kot narod slovenski hočemo obstati in
še nadalje se lepo razvijati. A glavni po-
goj in podlaga našega obstanka in raz-
voja je — sola. Narod brez Sol je na-
rod brez prihodnosti. A, žal, vlada nain
ne da potrebnih šol.
V  Gorici so nam dali solo na skraj-
nem delu mesta — v stari Cattinellijevi
vojašnici, katero so že vojaki   bili zapu-
stili, ker jim je bila   nezdrava.   In  tukaj
naj   se   tomj   zdaj   sola  naša slovensku
deca! Dati solo na takem mestu, se pravi
— sole ne dati, in naša raladež v Gorici
tudi res ne obiskuje te sole.
V  Gorici imamo — nemško ginina-
zijo.    Slovenske  gimnazije  mi   Slovenci
nimamo. To je zavira, da se veliko naše
slovenske mladeži ne more izsolati.   ker
je neve^ča nemžkega jezika. Naš otrok
mora v Gorici stopiti äelo t II. normalni
razred, da se tekorn dolgih treh let 5ele
pririno do gimnazije. A plačevanjn toli-
kih stroäkov se naäi starirfi boje, čemur
je posledica, da se naša mladina zudr-
žuj' na srednjih žolah. A sole dajejo
narodu možf, ki bi delali za narod. in
ker so radi mnogih ovir in nern.^kega
jezika nasi mladini te sole največkrat
nedostopne, zato nam manjka mož. Ko-
ro.šci v sedanjih resnih narodno politic-
nih časih nimajn zadostnega nt^vila svo-
jih mož, kor nimajo svojih sol.
Slovenci nirnamo tudi uobennga vse-
učilišča. Naši mladeniči morajo obiako-
vat/ nemški vseuciližči na Dunaju in v
Gradcu. Tu ni slišati nobene slovenske
besede.
Imeli smo nekdaj na teh vseučili-
ščih nekaj slovenskih stolic, a se te so
se odpravile. V očigled tem nasim ža-
lostnim solskim razrneram je treba, da
se skupno slovesno oglasimo in v to
predlagam naslednje resolucije:
Zborovalci „Slov. kat. političnega in
gospodarskega društvu za kobariški okraj"4,
zbrani na izrednem občnem zboru v Ko-
baridu zahtevajo:
a)  da   vlada   prisili   mesto   Gorico, da
premesti slovensko   ljadsko   šolo   v sre-
dišče mesta;
b)  da vlada ustanovi v  Gorici sloven-
sko-laško gimnazijo;
c)  da vlada ustanovi v   Ljubljani   slo-
vensko vseučilišče.
(Dalje pride.)
D opisi.
Iz goriškč okollce.
Dragi prijatelj!
Kar je bilo nekdaj mogoče, ni dan
danes več. Na resničnosti tega izreka
— menim — ne dvomiš. Nekdaj so upri-
zarjali vojske med narodi posamezniki,
vladarji. zdaj ni to več mogoče. Moč po-
sameznikov, naj si bodo äe tako visoko
postavljeni, gineva; odločuje pa vedno
bolj množica. To ]e zdaj novodobno,
moderno, napredno . ono pa nazadnja-
5ko, starokopitno. — Ti se zgražaš. pri-
jatelj, na zadnj'h besedab, ti, ki meniä,
da si vzel v zakup že vse. kar je na-
prednega. A. temu ni tako. V predzadnjem
dopisu sem ti rekel, da hočeš z izrazom
„klerikalen"1 slovensko javnost farbati ;
danes ti rečem, da delaš ravno tako z
izrazom „napreden'1. Z ,.naprednjaštvom"
kar mlatiš v „Soči" okoli sebe, ,.Sočaw
sama pa je po tvoji volji prototip na-
zadnjaštva in slarokopitnosti:   v   ,.Soči"
je volja mno/.iff nielu. tvoja volja vse
Lep napredek, lepn svoboda to, ko mo-
rajo vsi plesati, kakor eden žvižga. Vla-
darji modernih drlav so mogoč-ni gos-
podje, a tako ne kot ti v ..Soči" ; cni
morajo upostevali voljo ministrov in
drugih zakonodajnih laktorjev, ti n<* upo-
steva3 v rSoci- iiiko^ar, ti si v njej ab-
soluten vladar, ti sam delaž v rSoči"
lepo ali grdo vrerne, prav kakor se ti
Ijubi. Seveda se izgovarja§, dn boh škoda
„Soče" le tebe. Vse prav. Ali piaava
,.Soče" no kaže tega monopola. „Soca"
pr«pi, da piše v imenu vsega naroda na
Goriäkem. ali vsaj joilnega dela istega
In to ni res, ker je kaj takoga poleg
tvoje znane silovite nestrpnosti absolutno
nernogoče. V tebi. prijatelj, je samoljubje
tako razvito, da je fcedavno zatrlo vsako
ljubezen do koga drugega. Ali hočoA za
to dokazov ? Kar cele kape bi ti jih
lahko nanesel. Prijatelj. prav lahko bi
segel po nje tje, kamor so vsakemu po-
stenjaku koraki zabranjeni, aii t«'ga jaz
ne deiam, če tudi ven\ da bi se ti v tern
oziru niti za trenatek ne pomišljal nas-
proti meni, če bi me le poznal in bi kai
takega o meni vedel Naiboljši dokaz za
tvoje izvenredno samoljubje je pač tvoje
življenje. Prepiral si se, ko si učiteljeval,
prepiraš se. odkar časnikari^. Rojenice
so ti morale položiti v zibel propirljivost
v goroslasnem formata. Če pa nisi IjubU
svojih ožjih torcjakov, s katerimi si vzra-
stel. kako bočeš ljabiti ostali del naroda,
katerega le površno poznaš? In vendar,
kako bi ti bila ta Ijobezen kot ča?nikarju
potrebna ! Ona bi ti bila imela biti zvtzda
vodnica na viharnem časnikarskem polju
od prvega začetka. Brez prave ljubezni
do naroda je narodni časnikar to, kar
je mornar na razbarkanem morju brez
kompasa. Ljubezen do naroda daje čas-
nikarju moč, da si ohrani bister pogled
na celokupnost narodovo :   da ne zame-
i njaje koristi svoje stranke s koristimi
vsega naroda ; da je vsikdar pripravljen
. žrtvovati interese svoje stranke (o nje-
govih lastnib niti ne govorim) blaginji
skupne domovine ; da vidi v strankinem
nasprotniku le brata, kateri se bojuje za
isti narodni ideal, če tudi je ubral drugo,
nasprotno pot; da ohrani v boju vedno
le dostojno, dobrohotno obliko, ki ga va-
raje, da ne postage v boju z bratom
divjak, vandal, katereran ni le na tem,
da bi nasprotno stranko premagal, am-
pak se hoče na glavnih osebah nasprotne
stranke maščevati, škodujoč jim na časti
in imetju, spreminjajoč strankarski boj v
osebne napade, kar razvnema strasti ter
demoralizuje ljudstvo tje do priprostega se-
ljaka.  — To, prijatelj, je moje mnenje o
PODLISTEK.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(Dalje.)
„Ha, ne govori vendar takih neslaiiostij! — Ali
misliš, da je ona tako nespametiia, da bi take stvari
kar tako razodevala bratu?"
„Ti ne poznaš tell dveh otrok, a jaz ju poznam
do dna dtiše. Brat in sestra sta v najlepšem pomeuu
besede: ene krvi in eiiega srca. Mej njiina ni skriv-
nosti".
„Tone, ako pozuaš Jožka in Milko, poznaš
rnenda tudi meue. — Veš, da mi ni vnela srca slepa
strast, ampak čista ljubezen, ki no želi uikoinur hu-
dega, ki vse pretrpi, vse prenese....."
..Vein, Mirko nioj, da si možat; vlmii, da trpiš
raJe sam, nego bi palmil v trpljenje svojega bližnjega.
A poniisü, bo moglo-!i dekle storiti to, kar storis ti:
odpovedati se-----------"
„Tilio! — Ne čuješ-li iii^esar? — Nekdo trka
zunaj", pretrga naenkrat Mirko govorjenje in vstane.
„Oj, ni-li nikogar doina?" oglasi se krepak uioški
glas zunaj.
„Cerkovnik iz Lesja je. — Kaj bo neki?" reče
Sever in vstane nekoliko preplašcn.
„Kaj bi radi?" zavpraša Mirko držeč za ključ v
vratih.
„Za božjo voljo, odpritel Sveča je odgorela, z
gospodoin župnikoni ne moreva naprej, nadgozdarica
pa umira....." odgovori zunaj cerkovnik Drozeg.
„Previdet gredo gospo! — Tone, prinesi Intro
svečo!"
Nato odklene Mirko vrata. Cerkovnik vstopi.
vtakne hitro uovo svečo v svetiluico in odide.
,.Jaz grem tudi k nadgozdarju," de Mirko Tonetu.
„Kako, v t-ikeni dežju?" zacudi se Tone.
„Prinesi mi deznik!,— Gospo bi rad še vide!
živo".
Tone prinese takoj dežuik in Mirko poliiti za
duhovnikoin po razniočoni stezi.
Skrivnostno-milo je odineval droben zvonC"kov
glas mej štiineujeni dežja po gozdui samoti, in bleda
svetloba svečc je žalostno obsevala orunienelo listje....
Klobuk v rokah držeC" \c stopal Mirko za starč-
kom-diihovuikom. V očeli so mu igrale solze taj-
nostnega ginenja, iz srca so mu kipele pa k Hogu v
sveti hostiji goreče molitve za blago gospo in za ne-
pozabljivo rajuo mater --- — —
XVII.
„Milo zvoii po dolu poje,
Se razU'^a Ce/ vrhö;
Mladi» m;imi(.c) zakopat
Ütirje iieseju možje".
Spravljena z Bogom in se svetom je umrla blaga
gospa llosluikova se isto hoc, ko je bil pri iijej gos-
pod župnik. Dva dni potem je bil pogreb z mašo.
Dasi je bilo to na delavnik, vendar se je zbrala skoraj
polna cerkev ljudij, da bi spremili na poslednji pot1
splošno priljubljeno rajnico. Mej nosilci bil je žu-
panov Jožek in — kar je posebno ugajalo priprostemu
ljudstvu — tudi gozdar Mirko. —
Prvi za krsto je šel ves čas soprog raj nice, L0-
spod Hostnik. Solz ni bilo videti v njegovih očeli; a
vse na njem je kazalo, kako hudo ga je zadela bo-
lczen in smrt ljubljene soproge. Tedni bolecin in
skrbij začrtali so v njegov obraz znamenja dolgih,
mučuih let. —
Ko je ua pokopališču župiiik vrgel lopato prsti
na krsto rajnice in je s tresočo se roko isto storil za
ii j i m nadgozdar, zaihtelo je ljudstvo in se solzami v
očeli pokleknilo ter molilo za rajnico....
Tiho so se nazadnje razšii pogrebci. Še enkrat
se je ozrl nadgozdar v grob, v katerem je imelo po-
C"ivati njemu vedno zvesto sree, potem je pa šel z
župnikom, županom in Mirkom v župnišče.
Na pokopališču sta pa ostala še dva človeka:
Tone Sever in vaški grobar Krt.
„No, Cemu se obotavljaš?" de Sever grobarju,
oprtemu ob lopato in zročemu zamišljeno v novi
grob. —
„Mi boš-li hotel verjeti, Tone, da mi je težko?"
„Kaj? -- Težko tebi, ki imaš sree, da bi iskre
kresal iz njega?"
„Nad štirideset let uže kopljem in zasipljem
grobove, a solza se mi ni še pri tem delu vrtnila iz
očesa, — danes se mi je. —"                    (Dalje pride.)
Domačc in razne novice.
„Kai.    pollt.   društvo   /a  Nodiii
ok raj AjdovMina' pri red i v nedeljo
13. t. m. ob H1:, pop. javen shod pri
Rebku na Goričici, h kateremu vabi vse
somiäljeniko.
¦j* P. Jane/ Sobol. — Z Dunaja
se poroča, da jo urnrl preč. o. Jane/,
Sobel, nekdanji provincijal usmiljenih
bratov, ki je bil prej tudi ninogo let
prijor v tukajänem «amostanu usmiljenih
bratov. Na Goriškem se marsikdo s hva-
ležnim srcern spominja blagega pokojnega
Sobela. V zadnjern času ae jo pojavil
pri njem pogreSek na Hrcu, ki ga je
spravil v prezgodnji grob. Njegovo de-
lovanje bf .; zlatimi crkami zapisauiO v
zgodovini usrniljenih bratov. Svoj <5as jr
spisal lepo zgodovino svojega reda.
Driporočamo ga vaem znancem in
prijaitijem v pobožno molitev ! Bog mu
povrni nad zvezdami, kar je dobroga
storil za bolni cloveäki rod !
Sinrtna kosa. — V Selu na Vi-
pavskem je umrl v pondeljek Jožef M r
molj^, ijivši črniški župan, cerkveni
ključar ter prodsednik krajnega Solskega
Hveta Matuje-Selo. Mil je od vsoh spo^to-
van. N. p. v m.!
V Mirnu je dno \). decembra uinrla
po kratki in mucni bolezni g.a Krančiška
B u d i n roj. MaruSie, krčmariea „Pri
Slovenkr4. N. p. v in.!
Za „šolNki Dom" prejelo uprav-
ništvo „Gorice": Ivan Vogrič, naducitelj
v pokoju, kot podpirateij .r> K.        Hvala!
/a   „liozifnifo"   v „Sol. Dornn"
ho nadalje darovali sledeči gg. dobrot-
niki in dobrotnice : 1'vrdka llausner in
Dekleva, zavitek osnja; Culot, 6 parov
nogovic, 1 par rokovic in :"> ovratnikov;
Hed/.et \ Koritnik za 20 K bla^a za
obleke ; Ivan Lokar, usniar v Mirnu,
sveženj usnja; dr. Pavletič o K; dr V- '.nko
10 K ; M. (J assert trgovec, za i K šol-
skega blaga; Andr. Gabršček 100 iztisov
,.Knjižice za mladino" ; t^ospa Jakončič
10 K; dr. Kih. Jug 4 K; Fil Pečenko, ka-
varnar, IK; Amalija Kavčič 1 K ; prof.
Novak 2 K; Štelan KrižniČ, c. k?. šol. svet-
nik, 10 R.
Predsedništvo je prejalo : Oskar
Gabršček f,0 K ; A. Lokar, c. kr. notar
f) K; M. Primožič, c. kr. sod. svetnik v
Tolminu 20 K.
Vsem dobrotnikorc naj Bog stotero
povrne !
Okradeni žoni. — Vže večkret
zaporedoma smo poroöaü v svojem listu
o tatvinah, ki se vrše o tržnih unevih v
Gorici, kjer je zmanjkal našim ljadem
marsikateri mošnjiček iz žepa. Opozar-
jali smo naše ljadi, naj bodo jako pre-
vidni pri spravljanju denara, da jih ga
zviti uzmoviči ne izmaknejo iz žepa. Pri
vsem tem pa se še vedno dogajajo žepne
tatvine, na krterih ima mnogo krivde
neopreznost naših ljudij. Tako seje pri-
petilo zadnji Četrtek zopet Ani lllešič iz
Ozeljana pri Šempasu. Prignala je narn-
reč kravo na trg, jo prodala in dobila
za njo 118 K. Od teh 118 K dala je
meäetarju za mešetarijo 1 K, ostali zne-
sek pa je spravila v žep. Ko se je čez
nekaj Časa hotela prepričati, ali se na-
haja znesok še v žepu, prepričali se je
inorala reva, da ga ni več, Pohitela jo
hitro na policijo ter je naznanila tatvino,
ali o tatu do danes ni ne duha up sluha.
— Isto se je dogodilo Ceciliji Koršič iz
Kozane, in sicer tudi v četrtek. Prišla
je na trg, da si kupi prase. Izbrala si je
že prase in se zanje tudi že pogodila.
Ko je pa segla z rnko v žep, da bi iz
njega vzela mošnjiček, ni bilo v žepu
ne mošnjička in tudi denara več. Zmarj-
kalo ji je torej 28 K. — Kor se pa to
že več sejmov zaporedoma ponavlja, in
morajo žepni tatovi skoro gotovo biti
jedni in isti, zdi se nam res cudno, da
jim ni naša policija prišla še na sled.
I atviiia v cerkvi. — V sredo bili
sta dve ženi pri maši v cerkvici „Ima-
colata". Po maši sta se prepričali, da jima
je nekdo pobral iz žepov mosnjieka, v
katerih je bilo nekaj denara. Med mašo
stal je blizo njih mladenič visoke rasti,
katerega pa nista poznali.
lzprecl sodl^a. — Na dva meseca
ječe jo bila te dni obsojena Marija Ru-
digoj iz Prepota, ker je svojema gospo-
darju v Solkano, g. Makucu, ukradla dva
bankovca po 20 K.
Istotako je bil na dva meseca ječe
obsojen tudi 27-letni Peter Minin iz Bi-
ljane, ker je dne 15. okt. v neki krčmi
v Turjaku s t'ovcem ranil 60-lPtnega Iv.
Minina.
Zaradi klatei^ja so prijeli v četr-
tek nekega Arivoata Hermenegilda, roje-
nega v Gradcu, a pristojnega v Čepovan.
LMjanega so pobrali v četrtek na
nlici in sicer v Raštelu B. M. iz Bilj,
ter ga odvedli v bolniSnico, ker so je
pri padcu äe precej ranil na glavi,
Nttf'im'iio. — I z Uh t j a nam piSe
nekdo: Dno 2. decornbra t. I. Hem pri-
peljal na «jdovsko postajo sodček vina,
da bi ga odposlal v Kranjsko Goro na
GorenJHkem. Gowpodje usli'-benci ph po
staji me pa čudno pogledajo in pravijo,
da jim ni znano imo take pOHtaje ter da
jim moram povedati, kako se ta postaja
v nemSkem jeziku zove. Podati sem He
moral nato v Ajdovsčino in poprasevati
na desno in levo. Šele po dolgem tava-
nju prišel sem na poSto in äele tarn mi
je g.čna poätna odpraviteljica povedala,
da se Kranjski Ciori po nemSki pravi :
,.Kronau". Vrnil nem ho na pontajo in
lam povodal, kar sein doznal. Tamosnji
gospodjo pa so z nekako nevoljo vzeli
to na znanje ter vsprejeli sodček riria.
Vprašam, ni ii to skrajno žaljivo za nas
Slovonce, da moramo m lastni zemlji
iskati tolmačov, da nam povedo, kako se
naäi slovonski kraji imenojejo po nem-
äki. Uradniki, ki kaj takega ne vedo, niso
za nas, oni naj gredo med Nemceali pa
med I.aho. Priporočarno zaradi tega po-
klicanim činiteljem, da poskrbi' /a to, da
se take akrajno žaljiv<^ nedostatnoati
odpravijo, da bode jedenkrat konec takih
izzivanj. Kako bi rohnoli Nemci ali pa
Italijani, ako bi kak slovenski železnižki
uradnik zahtevnl v njihdežoli od stranke,
da jim naznani imo postaje, ki bi ležala
na nemäkem ali pa italijanskem ozem-
Iju v slovenKkem jeziku. In po pravici.
Ali propričani smo tudi, da bi rohnenje
Nemeev ali pa Italijanov v takem slučaju
nikakor ne bilo brezuspešno, in da bi
tak slovonski urndnik moral koj pobrati
Sila in kopita. To pa, kar bi bilo prav
za Nemce in llalijane. to mora biti prav
tudi za nas, in zahtevamo zaradi tega
odločno, da naj se pri nas nastavljajo
taki uradniki. ki bodo razumeli nas in
mi njih. Oni ho zaradi nas to. a ne mi
zaradi njih. - ()tnenjeni nekdo nam tudi
to/.i, da se na i'stju preveč popiva. V
tednu, pravi, delajo ljudje v ajdovski
tovarni noč in dan in se lam inučijo.
Ko pa prl-]e nedeija, ne zapuste krčme,
doklcr čutijo kaj cvenka v žepu. Mlade-
niči pa gredo še dalje. Ni jim zadosti
nedeija, marveč celo v pondeljek popi-
vajo in zapravljajo s tem ne le denar, am-
pak tudi zdravje. To je res žalostno.
Kdo ne bi privožčil naSemu delalcu par
kozarcev dobre vipavske kapljice, da se
1 njo okrepča in se v prijateljski družbi
tudi razvedri, ali kar je preveč je ven-
darle preveč, in vse kar je preveč —
škoduje.
Iz liatuj se nam piäe: Ko se je
vrnil v nedeljo dne 6. t. m. zvečer vlak
iz Gorico, skocit je nt tukajšnji postaji
voz, v katerem je bilo v.se polno ljudij,
s tira. Ljcdje so bili vsi prestraäeni.
Sreča, da sta ostala ntroj in poštni voz
na tiru. Ker tudi drugi vozovi niso mogli
naprej, morali so vsi potniki iti v poštni
voz. in so se tako natlaceni kot sardele
v škatli odpeljali ob 9. ari proti Ajdov-
šeini. Delalo se je celo noč, tako, da ni
bil ustavljen proinet. Vzrok je bil naj-
brže pri menjalniku.
Žlvo HrebiM» so na>li v ŠeiiipaHii.
Od tain nam pisejo : Kopaü so jarok
na nekdanjom dvoriscu pokojnega Pa-
niana. Na nekem prostoru precej pod
vrhom so kopaci zasledili zrnca živega
srebra. Kopali so globokejše in našli v
skladu O[joke vedno več svitlih zrnc,
drobnp, pa tudi debele kot proso. Z
žlico so zajemali svilla zrnca in jih na-
brali morda več nego za četrtiko litra
äe isti dan. Zanimanje je postajalo vedno
živabnejše Sment pa, da niso mogli priti
do rude ! Čez tri dni so se izgubile se
iskrice živega srebra in konečno tudi
up na rudnik. Morda je svoj cas voznik
izgubil vrečo živega srebra iz Idrije in
to izlito blago so zdaj pobrali otroci.
\l ba&ke doliiu» nam pišejo : Delo
na železnici zdaj večinonia počiva. Temu
je krivo največ slabo vreme. V'elika ve-
čina delalcev šla je že na dom. Pa ne
le slabo vreme, marveč tudi nizke dnine
so krive, da so delalci zapustili delo.
Plačuje se jih namreč tako slabo, da se
z dnino komaj prežive. Velike zapreke
pri gradnji železnice posebno od Graho-
hovega proti Zarakovcu provzročuje tudi
tamošnji zemljati svet, ki se neprene-
homa usiplje. Govorilo se je celo, da
mislijo to železni^ko črto preložiti, kar
pa ni verjotno. — Une 4. t. m, na god
sv. Barbare, so imeli delalci v predorih
svoj praznik. V Hudajužni je bila sv.
maia v ondotnem predoru. V isti namen
bila je sv. maša tudi na Grahovem in v
Podbrdu. — Snega imamo tukaj vse
polno. Kakor se čuje, je na Grahovem
zbolelo več oseb na neki bolezni, ki jo
jako podobna mačuhu. Ta bolezen je
zahtevala baje celo par žrtev. — Občin-
ske volitve se torej bližajo. V ta namen
bodo izloženi na Grahovem v občinski
pisarni volilni imoniki od 14. pa do 28.
t. m. Tako je prav!
Sko<MI pod vlak je neki neznan
f-lovek v retrtek, ko He je približal že-
lezni^ki viak, ki je vozil iz Vidma proti
fiorid, vasi Manzano. OsUl je takoj
mrtev pod vlakom.
('aHtnim ob^anom je irnenovala
občina Bovec k. Prinzigi, c. kr. okr. gla-
varja v Tolminu.
Nasla Ht j<* vre^a. Na ce-iti iz
St. Andreža do Kubij naSla se je vreča,
v kateri se nahaja do 16 K vrednosti.
Kdor jo jo zgubil, naj se oglayi v Sovod-
njah h. at. 102.
I'ovodnjl. Iz vneh krajev doha-
jajo poročila o velikih Skodah, kalere so
povzročile zadnje dni velikan-^ke povod-
nji, ki ho bile leto.i tako .splosne, kakor
da bi se hotel ponoviti vesoljni poop
Pri nas v Kurlaniji, v Dalmaciji, v Büsni,
na Kranjskem, na Okfrskem, po celi spod-
nji Italiji, na (ie.4ker«i in Moravskern lilo
je zadnje dni tako močno, da so reke in
potoki preatopili bregove, da je voda
preplavila polja, podrla mostove, hiže,
železnice, tako, da je železnižki prornet
na veO krajih popolnorna ustavljen. po-
sebno pa v zgornji Italiji in na Tirol-
skem. Kakor rečeno, je napravila voda
pri nas največ äkode v Furlaniji, kjer
sta izstopili reki Soča in Ter in mnogo
drugih potokov. Na železnici Tržič-Čer-
vinjan je promet popolnoma ustavljen.
ker je železnična proga na več mestih
hudo poäkodovana. Kakor pripovedujejo.
trebalo bo najmanj deset dni, dokler bodo
to železnico vsaj toliko popraviii, da bodo
zamogli zopet po nji vlaki voziti. N«j-
večjo škodo je napravila voda okoli Št.
Petra ob Scči. Tu je bilo celo nekaj his
pod vodo in so se njih prebivalci naha-
jali v veliki nevarnosti. Voda je stala tain
sploh po vsem polju nad 1 meter visoko,
pa tudi blizu Gradišča je bila. posebno
v nedeljo po noči. nevarnost velika. ker
je tudi tarn Soča prestopila bregjve, ter
pretila vasem. nahajajočim se v njeni
bližini. — V Stračicah so morali v pon-
deljek ustaviti dalo v tovarnah. htotako
je bilo delo nstavljeno tudi v tovarni v
Zdravščini Soča je privalila v ravnino
vse polno drv, hlodov, samokolnic itd.
Celo dva colna so nažli v bližini So-
vodenj. — Pa tadi snega je zapalo zad-
nje dni nenavadno mnogo po vseh go-
ratih deželah. Posebno mnogo ga je na
Tirolskem, Koroškem in Gorenjskem. V
celovški okolici. kjer je sneiilo 40 ur
zaporedoma, nagromadilo se je toliko
snega, da so se udrle pod  njim tri hiše.
Predavanje g. Orlovca o položaju
v Macedoniji prepovedaiio. — Kakor
smo zadnjič omenili, mudila sta se te dni
v Ljubljani dva odlična slovanska gosta,
in sicer macedonski nadpor^čnik Sto-
jančev in pa ruski časnikar Orlovec. Po-
vedali smo tudi, da seje namenil slednji v
,.Narodnem Domu*' predavati o položajn
v Macedoniji, da bi v slovenskih srcih
vzbudil sočutje do bednih bratov ma-
cedonskih, ki se nahajajo tarn v straini
bedi. in kateri nujno potrebujejo i,Tmotne
pomoči od drugih človekoljubov, v prvi
vrsti seveda od slovanskih bratov. Pa
glej, predavanja ni bilo, ker ga je kranjska
deželna vlada prepovedala. Ta prepoved
je vzbudila, kakor se samo ob sebi ra-
/ume, med narodnimi krogi v Ljnbljani
veliko ogorcenje, in to po vsi pravici.
Znano je natnrec, da so se vr3ila ob
easu angleSko-burske vojske povsod po
Avstriji predavanja na korist Burom. Pri
takih predavanjih se je hudo, četudi po
pravici, napadala angleška trinoška po-
litika; a navzlic vsemu temu ni prišlo
nobeni, in tadi kranjski deželni vladi na
urn, da bi taka predavanja prepovedala.
Pa ne samo to. Tudi pri nas na Pri-
morskem, v Trstu in v Gorici, ne preide
skoro teden, da bi ne imel javnega pre-
davanja kak pronunciran irredentovski
pridigarz onkraj meje. Vsa ta predavanja
so nasicena irredentovskih tendenc in se
dogajajo pri njih navadno tadi proti-
avstrijske demonstracije. Seveda so taka
predavanja zavita v kak socijalistični, li-
terarni ali pa tudi zgodovinski plašč, in
to zadostuje, da jih naäa vladü dovoljuje.
Zdaj pa, ko je hotel v Ljubljani predavati
ruski Časnikar zgolj le iz človekoljubnega
namena, oglasila so je koj avstrijska
vlada, ter prepovedala predavanje, samo
zaradi tega, ker je bilo namenjeno v prid
macedonskim trpinom, ki so slučajno Slo-
vani, in pa tudi zaradi tega, ker je imel
biti predavatelj Bus, torej sin onega na-
rcda, ki hoee sporazumno z Avstrijo na-
praviti mir v Macedoniji, ter storiti konec
krvoločnemu postopanju turških oblastij
proti macedonakim kristjanom.
Predavaiye inaeedouskili gostov
v Trstu. — i\akor poročamo na drugem
mestu današrjega lista, je kranjska
deželna vlada prepovedala ruskemu öas-
nikarju Orlovca nameravano predavanje
v ljubljanskem „Narodnera Domu" o
dogodkih v Macedoniji in o tamoSnjem
položaju.   Deželni    predsodqik   kranjski,
baron Hein, nkliceval se je na dunaj^ko
vlado, čeA, da je ona prepovedala tako
predavanje. V tnrek sta pa v Trstu, po
obcnem zboru pohtiöndga draätva „Kdi-
nost"' v „Narodnem Domu"* prisv Iranu,
ob ogromni udeleAbi in ob velikanakein
navdu^enju predavala maredonaki nad-
poročnik Stojančev in ruski časnikar
Orlovec, o iatih tockah, ne da bi jima
bilo prepovedalo tr/,aäko namestniStvo.
Po tem takem je razvidno, da v Ljab-
Ijani ni dunajska vlada sama ob sebi
takega predavanja prepovedala. ampak
da je je pri dunajski vladi Lpoaloval ba-
ron Hein sam, on, velik pnjatelj kranj-
skih slovenakih liberalcev. Zaradi tegaje
bila na pravem mestu interpelacija dr.
Šust(!r.šiča in tovanšev v zadnji seji po-
Blanske zbornice zaradi prepovedi ome-
njenega predavanja.
„Narodni Dom"   v   Trst»  so  te
dni spravili pod streho.
(¦oHpodarska /veza. V četrlek
popoludne jf zboroval v Ljubljani izredni
občni zbor ^Gospodarnke zveze", ki se je
bavil z ispremembo pravil, katero zah-
teva preosnova zadružni^tva po novom
zadrnžnem zakonu. „Gospodarska zve-
ZH-' šteje 208 zadrug. Od teh je 123
denarnih zadrug. Na novo je pristopilo
letos k ^Gospodarski zveziu SS zadrug.
Od teh je 21 denarnih zavodov, 15 na
novo ustanovljenih.
Strela v soli. — V sredo je raz-
sajala nad Dubrovnikom huda nevihta.
Grmelo je in bliskalo. Pri ti priliki je
treščilo v neko Solo in strela je oraa-
mila več ačencev.
Sloveusko akademi^no druitvo
„Ilirija'' v Pragl je na svoiem tretjem
rednem občnem /.bora dne 7. t. m. se-
stavilo sledeči odbor : Predsednik modr.
Pretnar Janko, podpredsednik tehnik
Presel Ivan, tajnik tehnik Pavlin Ivan,
blagajnik pravnik Šega Rudolf, knjižničar
pravnik Sink Stefan.
Dognano jp. «ia so obče priljubljene in
vsestransko razäirjene »k a p I j ice s v.
M a rk a,> rn e 3 t ne 1 p k a r n e v Z agr e b u.
Markov trg. najpotrebnejšp v vsaki hiJi. Po-
dati sp jih more bolnikom kot prvo porno«*,
zdravim pa v odvrnitpv bolpznij. Zato pa opo-
zarjamo p. n. gs. čitatelje aa današnji oglas
»Mestne lekarne« v Zagreb u. Markov
trg. na i. sirani.
Fran Wilhelm odvajajoči daj od Frana
Wilhelm, lekarnarja. c. in kr. dvoruega zalagatelja
v Neunkirchen (Spodnje avstrijsko), 9e dobiva v
vseh lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj.
Kjer ni zaloge. poiilja se direktno postni zavoj
s 15 zavitki za K 2400 franko na vse avsvrij.
ogerske poätne postaje. V znak pristnosti je od-
tisnjen na vsakem zavitku grb trga Neunkircaea
(neun Kirchen).
Wilhelm-ovo c. In kr. priv. tekočk
mazilo ,,Bassoriu" stane 1 komad K 2' —
postna pošiljatev 15 korn. K 24—. Wilhelm-ovo
jnazilo ..Bassorin" je sredstvo. katerega učinea
se opira na znanstvena preiskovanja in dejanake
izkušnje ter se izdeluje izkijudljivo v lekarni
Frana Wilhelm, c. in kr. dvornega zalagatelja v
Xeunkirchen (Spodnje avstrijsko). Mazilo deluje
poiairovalno. bol blažeč in utešljivo pri bolezni
živcov. kakor tudi pri bolečinah miäic. udov in
v kostčh.
Zdravniki ga radi rabijo v takih slučajih,
posebno. Če nastopijo bolečine vsled kako naporne
hoje ali xastarelih boleznij; zato se ga tudi po-
služujejo z najboljiim vspehoni turisti. gozdarji,
vrtnarji. toiovadci in kolesarji. Hvali se vsestransko
to mazilo tudi kot varstveno sredstvo proti mrčes-
nomu piku.
V znak pristnosti je odtisnjen na vsakem
zavitku grb trga Neunkirchen (neun Kirchen).
Dobiva so ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge,
se pa direktno dopošlje.
Josip Novič,
krojaški mojster
v Gorici, Gosposka nlica il 21
(tik poštei
prvo uaclstropje,
se priporoča slavnemu ob-
činstvu, cast, duhovščini v
mestu in na deželi.
Praia se i loiSüi
blizo železniške postaje
hisa z liiliiioin in z vsemi
pripadajocimi gosportar-
skimi poslopji in zomljisci.
Natančneje poizvedbe se dobo pri
lastnikih Ferdinandu Makovec vAj-
dovščini in Rozini Trojer v Gorici, v
kapucinski ulici St. 2,
vzvišeni nalogi nar. časnikarja, in jai
ti pn.v toplo prtporočam, oglej 9e neko-
liko v tem ogledalu easnikarake veati!
— Ti zarudevaS, prijatelj? Tvoja vest ti
pravi, da se tvoje časnikarjenje a tem
ogledalom ne ujema. Prav ima ta tvoja
vest. Ti si ae zoper dolinosti pravega
čaanikarja hudo pregreäil. Začetek mo-
drosti je : Spoznavaj se sam ! To bi bil
moral storiti predno si popuatil učitelje-
vanje in se poprijel čaenikarjenja. Ti si
pri volitvi novega stanu upošteval le
svoje ostro pero, nisi se pa brigal za
druga važnejša svojstva, o katerih sem
gori govoril, in katera je tvoj burni,
strastni temperament iz tebe popolnoma
izpodrinil. Ti, prijatelj, nisi nasproti na-
šemu ljudstvu nič bolji kakor mnogi ne-
slovenski uradniki, kateri mu znajo iz-
vrst.no komandirati, ga tudi šikinirati, a
mu nočejo in ne raorejo koristiti, ker
nimajo zanj srca, ker iačejo le svoje
sreče in se ne brigajo za prihodnost tega
ubogega ljudstva. Tako te vsaj jaz so-
dim. V svojem velikem samoljubju vi-
diš le stranko ali prav za prav sebe.
Ti se menda niti ne zavedaš, da nalaga
ljubezen do naroda Časnikarju dolžnost,
delovati za srečno prihodnost tega na-
roda. Narod pa more postati srečen le
tedaj, če je dobro vzgojen. Vzgoja naroda
je torej prva skrb vsakega pravega čas-
nikarja. Prijatelj, kako si pa ti doslej tej
skrbi zadostil? Ali se morda narod vzgo-
jQje a „tutti trutti*4, z osebnimi napadi,
z zmerjanjem, s psovkami, z zasramova-
njem, z blatenjem V Nesrečni človek ! Le
pridi k nam na deželo, da vidiš, kake
sadove že rode tvoji „tutti frutti"'. Da,
da, tvoje slabo seme je padlo na rodo-
vitna tla. Pohujšanje, katero si ti s fri-
volno roko zalučal v množico naäega
ljudstva, bo še pognbno delovalo, ko že
dav^r gineš s pozorišča. Vso slabo na
sveta sl inaščuje, tndi ta zločin na mo-
rali našega ljudstva ne more ostati ne-
kaznovan.Spomeniksi si postavil, prijatelj,
a spomenik, kakor zažigalec Dianinega
svetišča v Efezu. Da pa ima pri gradbi
tega spomenika velik del zaslug tudi tvoj
pobratim, ki se te v zjidnjem času navi-
dezno ogiblje, da bi tem lažje ribarila v
kalni vodi, temu pač ne bode nikdo ago-
varjal.                                         A. K.
Iz Kamenj. — Sklicatelji shoda pri
Rebku, dne 22. nov., hočejo v „Soči"
javaosti vcepiti prepričanje o njegovih
cist'h namenih in skrbi za blador kmeč-
kega Ijnistva, ter naslikati župnika Rosca
kot sovražnika ljudskega napredka, ki je
prišel na shod delati zdražbo. Da, v „Slov.
Narodu>( trdijo, da so „klerikalci" celo
hoteli zborovanje „pod vodstvom Žapnika
Kosca razbiti**. Prvo poročilo o sbodu v
^Soči^ je pisano v barabskem slogu, ka-
koršnega si pridobijo čitatelji liberalnih
in äocijalnodemokraticnih listov. Zoper '
zavijanje in zmerjanje poäten človek nima
orožja. Drugo porocilo je na videz bolj
stvarno.
Prvo poročilo trdi, da „nikdo ni
imel namena dregati v naše boleče po-
litične odnošaje in strankarstvo v de-
želiu. Drugo poročilo pa pravi, da je
nadučitelj Bajt govoril o organizacijt
društev, tudi političnih, o združenju Slo-
vanov v Avstriji s skapnim slov. jezikom,
o postranskih zaslužkih učitelja, o skiepu
vipavskih županov proti učiteljstvu in o
imenitnosti dež. zbora glede sklepanja
zak. načrtov o učit. plačah. Sklicatelji
shoda naj nikar ne mislijo, da so vsi
IjuHje tako zaslepljeni, kakor tisti, ki pri-
fgyiO na vse, kar jim liberalni voditelji
^cepijo v možgane. Župnik Kosec ni priäel
na shod za to, da bi shod razbil, tudi ni
imel s seboj „svoje klape", ker je prišel
čisto sam od doma do zborovalnice. Bilo
pa je na shodu nad polovica njegovih
somišljenikov, kateri bi bili „junaka
dneva" dr. Tumo vrgli skoz vrata, ko so
slišali njegovo liberalno veroizpoved, ako
bi bili tako olikani, kot nekateri verniki
liberalnih apostolov. Prišel pa je na shod
za to, da bi opozoril lahkoverne po-
alušalce, naj se ne dajo z obetanjem
boljše bodočnosti preslepiti, da bi slažili
postranskim namenom sklicateijev. Zato
je tudi molcal, ko so se navzoci iz Tu-
movegti protiverskega govora in iz odo-
bravanja od strani učiteljev in nekaterih
slaboznanih liberalcev sami prepričali,
da je shod le liberalni ješpren, v kateri
je tečnemu kmetijskemu poduku in dobrim
dospodarskim akleporn primešan proti-
verski strup, ze kmeta neprebavljiva kost
povišanja učiteljskih plač.
Da bi prepričal zatelebane liberalce,
ki so še pijani naprednjaškega duha,
tega ni župnik nikdar mislil, pač pa je
dosegel svoj namen pri treznomislečih
možeh, kar pričajo sami sklicatelji shoda
s tem, da so pripravljeno resolocijo o
opravičenosti povišanja učit. plač po-
hlevno vtaknili v žep, četudi sta učitelja
Uajt in Mermolja tako prepričevalno in
onniüvo  covorila o revžčini  učiteljev,   o
njibovi prdnosti in gorefnosti za blagor
lačnega kmeta.
Zdaj Ae nokaj pojasnil. Zupnik Kosec
je storil sklicAteljem majhno krivico, ko
jim je očital, da vabila na shod niso
priobčili tudi v „Gorici" in „Prim. Listu".
,,Gorica" aaina se je izjavila, da je dobila
sporočilo. To dejstvo pritsa, da jfl Kosec
po krivici aurnničil prefriganost skli-
cateijev, kateri so vondar šli do skraj-
nosti navidezne nepristranosti, da bi več
kalinov ulovili. Na shodu so gG»orili o
„Gorici" kot o svoji stranki nasprotnem
listu, ter b tem potrdili, da so sami pri-
staši naprednjaške stranke. Domišljavost
sklicateijev je res malce prevolika, ko
zahte/ajo, naj jim nasproten list služi
za priganjaea.
Sklicatelj Možina je sam povedal,
da je vabil glavarja liberalcov v nje-
govem stanovanju, pnstiväi mu tani listek,
dr. Tuma pa trdi, da ni bil „1'ormalno'1
vabljen. Jakončič in Klančič sta bila
osebno vabljena, poslanca domačih kme<5-
kih občin Berbuč in Grča pa nista bila
osebno vabljena, Četudi se je na shodu
trdilo, da so bili vabljeni vsi poslanci
„po listih"; na ta način je bil menda
vabljen tudi prvaški Pepo. AU nima to
preziranje namena? Ali nima zabavljanje
na shodu zoper poslance kat. stranke
namena?
Kriva je trditev, da bi se bi! župnik
Kosec izrazil, da g. Jakončič ni na trdnih
nogah, pač pa je mogoče, da je po
shoda privatno izrazil kateremu skli-
cateljev svoje /ačudenje, da se Jakončič
dru?.i s Tumo. Ravno tako čudno se je
lahko tudi zdelo človeku, ko je videl na-
stopali na takem strankarskem shoda
potovalnega učitelja, kmetijstva, g. Štre-
kelja. Ako bi se to še nadalje ponavljalo,
potem bi morali imeti o obeh imenovanih
pospodih vse drugo mnenje, nego smoje
imeli do sedaj, kajti ako bi se dal poto-
valni učitelj kmetijstva rabiti za dr. Tu-
move strankarske namene, morali bi mi
proti njemu vse drugače nastopati. Ako
želijo učitelji priporočiti ljudstvu svoje
želje glede zboljšanja svojin plač, naj za to
ne sklicujejo shoda pod tem imenom,
kakor so ga sklicali zadnjič, marveč kr-
stijo naj svojega otroka po pravem imenu
in povejo naj glasno in jasno, da se bode
na shoda razpravljalo o vprašanju glede
zboljäanja učiteljskih plač. Na tem shodu
naj razkrijejo svoje reve in teiave in
vsak pameten človek jim bode priznal
njih opravičene zahteve.
Politiöni pregled.
Državnl zbor.
Vlada je v sredo predložila poslan-
ski zbornici dodatno predlogo k prora-
čunu za 1. 1903. Svota naknadno zahte-
vanih potrebäcin znaäa 1,964.655 K. S
to predlogo pa se dodenejo k dohodkom
1. 1903. se dohodki v znesku 1,549 800
R, ki niso bili pri sestavijanju proračnna
še znani. Od zgoraj navedenega pomno-
ženja potrebščin, ki se tičejo skoraj iz-
ključno izrednega proračuna, odpadeta
največja dela na šolsko in trgovinsko
ministerstvo.
Ministerski predsednik dr. Koerber
je odgovarjal na razne interpelacije in
med drugimi na ono posl. Hortisa in tov.
glede izjeme mest Trst, Gorica in Pulj
iz veljave stavbnega zakona. Minister je
odgovoril, da ministerstvo, z ozirom na
tozadevno stališče dotičnih dež. zborov, ne
more ugoditi želji interpelantov. Odgo-
varjal je tudi na interpelacijo posl. Spin-
čiča in tov. glede odnošajev v dekanski
občini.
V odgovoru na interpelacijo posl.
Malfattija in tov. glede razpuščenja ozi-
roma prepovedi italijanskih svobodnih
vseučiliščnih kurzov v Inomostu, odgo-
varjal je ministerski predsednik, da se
je dalje časa v javnosti govorilo o na-
merovani ustanovitvi svobodnega itali-
janskega vseučilišča v Inomostu, a o tem
da se je s čudovito smelostjo kazalo na
namero, da se hoče na ta način vlado s
pomočjo inozemstva prisiliti v tako re-
šitev vseučilisčnega vprašanja, ki bi od-
govarjala strankarskim željam.
Glede ital. predavanj, rekel je mi-
nisterski predsednik, da bode vlada, ka-
kor je tudi že obljnbila, poskrbela za to,
da se bodo ista vršila v kraju, kj^r se
ni bati nemirov. Ali za to, da je treba
potrebnega časa, ter dovolitve vseh v to
poklicanih Čiaiteljev. Ministerski predsed-
nik je kon^čno pripomnil, da izgredi in
demonstrate niso ravno pripravne za
to, da bi podpirale iskrene in blagohotno
vladne namere ter izjavil, da se vlada v
svojih lastnovoljnih sklepih nikakor ne
bo dala motiti po utikanju nepoklicanih,
osobito pa inozemskih činiteljih.
Na interpelacijo glede dijaških de-
monstracij, ki so ae dne 28. m. m. vršile
na dunajski univerzi, odgovoril je mini-
oterski predsednik, da so bili redarji pri-
morani nastopiti,  ko  so  se jim demon-
\ atranti s»1 silo uprli. Vet' oseb ie bilo
ZHprtih, S redarji so bili ranjeni. Umljivo
je, da vpraSanje ustanovitvo novih vh«i-
ucili^c; ?,ivo zanirna mladino in da na-
rodni moment prihaja pri vrofekrvni
niladini posehno v poštev, ali vendar ho
oblasti dolžne t^uvati javni red ter za-
braniti nepoklicanim ustop na parlamen-
tarna tla.
Železniaki minister odgovarjal je na
interpeladjo posl. Spinčica in tov. glede
postavljenja zapornic na križiščih, katere
tvori nova   istrska   lokalna   železnica   s
I ceatami,   kakor   tudi   glede   opromljenja
1 vlakov te železnice z varnoatnimi na-
pravami. V odgovoru opisal je minister
nearečo, katera se je svoječasno dogo-
dila na progi te železnii e v Žavljah ter i
je potom pojašnjeval, da so odredbe glede
cestnega promei* üb progi nove islrsko
lokalne železnice zadostne z ozirom na
majhno število in zmerno hitrost obOu-
jočih vlakov. Tudi bi naprava oh costnili
zapornic zahtevala prevelike stroško po-
sebno z ozirom na premnogo osobja, |
ki bi bilo v to potrebno. Kar se tiče re-
šilnih priprav, povdarjal je minister, da
iste, glasom naredbe trgovinsko^a mini-
sterstva z dne i. maja 1889, ne hranijo
v vlakih, marveč na postajah.
Mej došlimi spisi je tudi  interpelit
cija posl. Spinčica in tov. glede rabe ile-
želnega slovanskega  jezika na okrajnem
sodišču na Voloskem.
Ko sta potem ministerski predsed-
nik ter železniški minister od^ovorila še
na razne druge interpelacije in ko so se
prečitali dopisi, zapričela se je razprava
o nujnih predlogih Mladočeha Forta, Ma-
lorusa Romančuka in   socijalnega demo- j
j krata     Ellenbogena    glede    spremembe '
ustave.                                                     !
Posl. Foil je utemeljeval svoj nujni  j
predlog z   govorom,   ki   je trajal tri ure  j
j in   zavzel   ves   ostali   del  seje.   Koncein ;
; svojega govora predložil je govornik nn- I
črt nove,    na   federalistični   podlagi slo
neče ustave.
V  četrtek je poslanska zbornica na-
daljevala razpravo o raznih nujnih pred-
logih. Pred   razpravo   bilo   je   stavljenih
več interpelacij,   med temi ona poslanea
Spinčiča   in   tovarišev   na naučnega mi-
nistra gled6 oprožčenja požtnine župnij-
skih uradnih   dopisov,   in   ona   istih po-
alancev    na   ministerskega   predsednika,
kakor voditeljB pravosodnega ministerstva
glede   vedenja  v  jezikovnem   vpra^anju
deželnosodnega   svetnika v Rovinjn, Do-
vescovi.
0 prehodu na dnevni red je govoril.
prvi posl. Romančuk, ki je uterneljeval
svoj nujni predlog. Govornik je zatrjeval,
da njegov predlog nima niti obstrukcijo-
nističnega, niti strankarskog* značaja.
Njegov namen je v glavnem ta, da bi so
stranke sporazumelo v svrho trajnega
urejenja države in parlamenta.
Govnrnik je v velikih potezah risal
načrt nove ustave, urejenja jezikovnih
vprašanj in volilne pravice ter je zahtoval,
naj bi vlada, v slučaju, da bi njegov
predlog ne bil vsprejet, o zopetni otvo-
ritvi državnega zbora predložila istemu
narodnostni zakon in volilno reformo in
naj bi zahtevala, da se ti predlogi rešijo
v gotovem roku. Ako bi pa parlament
tega ne hotel storiti, naj bi vlada zbor-
nico razpustila ter razpisala nove volitve
nu podlagi novega, oktroiranega volilnega
reda. —
Posl. KHenbogen je v utemeljevanju
nujnosti avojega prerlloga izvajal, da na-
rodna «tremljenja Čehow "i jedni in
Nemcev na dragi strani težijo po raz-
narodovanju drugih jezikovnih manjSin.
Socijalisti pa zahtevajo narodno avtono-
niijo ter jednako pravico in svobodo za
vse narode. V ta namen ustanovil naj
bi seosrednji zastop za varovanje skupnih
interesov vseh narodov ter okrožna ustava
in narodna ministerstva za posamezne
narode. Predpogoj za to bi bilo uvedenje
splošne, jednake, direktne in tajne vo-
liine pravice. Le uvedenje take volilne
pravice — ne pa sprememba zborničnega
poslovnika, ki bi obstoječa zla le uve-
kovečila   —   bi   moglo    rešiti   Avstrijo.
V nadaljevanju razprave je poslanec
Romančuk   odtegnil   svoj nujni   predlog,
posl. Kllenbogen pa je svoj predlog spre-
menil tako, da naj zbornica izvoli odsek
36 členov, kateri ima izdelati načrt ustave
na podlagi splošne, jednake, direktne in
tajne volilne   pravice ter narodne avto-
nomije.
Tekom razprave izjavil je poslanec
Dzieduszycki, da bo poljski klub glasoval
proti vsem nujnim predlogom, katerim je
namen zastavljati parlamentarno delo-
vanje in je v imenu svojega kluba pozival
vlado in zbornično predaedništvo, naj bi
po zopetnem sestanku državnega zbora,
ki naj bi se vräil takoj po zaključku de*
legacij, zastavila ves svoj upliv v to, da
bi priäla do veljave žolja preležne zbor-
nične večine glede razpravo o spremembi
zborničnega poalovnika.
PohI. Baxa in Choc priporočala sta
spremembo ustave v fisto iVideralistiänem
smiHln brez osrednjega parlamenta. Zbor-
nica je odklonila predloga posl Foita
in Ellonbogena.
Prihodnja seja naznani se piameno.
Govorice o demlsljl dr. Körberja In o njegovem
naslednlkti
„Narodni lisli" potrjujojo vest, da na-
meirava Körber demisijonirrtli in da bo
njegov naslednik gros Coudehove.
Novi Istraki ileželnl glavar.
Dunajski uradni lisl jo priobčil vče-
raj imenovanje istrskega  de/.^lnega   po-
slanca dr. Rizzija istrskim  dežolnim gla
varjem.
Dopulnllna driavnozborska volltev.
V  sredo se ja vršila   v   Steyru  dr-
ŽKvnozhorHka dopoltiilna volitev, pri   ka-
teri  jo   bil   izvo'ljen   kandidat   kat.   ljud.
stranke župnik Jurij HaumgartiKT.
Zboljšanje plac avskultautom.
Ministerski preds»>dnik dr. Körbor
je vsprejel v aredo deputtuMjo avskul-
tantov ter ji izjavil, da upi avskulluntov
niso preslabi ; on je v principu za zvi-
šanje adjula po triletnem sluibovaiiju na
SOU gld., po petletnem pa na 1000 gl.l.
I'redvseni pa se mora delovali nu to, tin
se sprejme zakon, ki bo urodil adjute
vsem konceptnim praklikantoni.
Češkl tečaji za častnike pri drugum armadnem koru.
Iz Olomuca se poroOa, da je izdalo
vojno ministerstvo l»jni ukaz na vse po-
veljnike nemskih polkov pripadajočih k
drugemu armadnemu koru, s katerim se
zaukazuje, da se niorajo pri umenjeuih
polkih takoj ustanoviti tučuji za učonje
češkega jezika od strani c-astnikov. Avan-
ciranjo častnikov pri teli polkih da bo
od.slej odvisno oJ zadoslnegji poznavauja
češeine.
Glasovi o mobilizacijl avstrijsko armade,
Na dunajski borzi so krožile v to-
rek vznemirljive vesli. Guvorilo se je, (Jä
je ;. }i že ukaz zu mobiliziranjo sedmih
vojnih korov, ki naj bodo pripravljeui
na odhod v Macedonijo. linonovale ho
se tudi že osebe generalov, ki bi znpo-
vedovali tem vojniin četam. Ti bi bili:
Najvojvoda Oton, teldcajgmajster baroa
Waldsliitten in general   pi.   Rheinländer.
Qgrskl drzavnl zbor.
V  ogrskem parlamentu    ne gre   pa
nn gre äe kakor po loju.  Skupina,  ki se
zbira okolo poslanen Szederkenyja ;5e ni
opustila obstrukcije.   Vsled  tega   He raz-
prava o zakonskem   načrlu glede kouti-
genta novincev še vedno zavlačujo.
Hrvatskl sabor.
Dne lf>. dec. se snide hrvaUki
9!tl)or, ki pa bode imel samo par sej,
da sklene tiamreč ideniniteto za pri-
hodnje tri mesece in podaljšanje tinan-
cijelne nagodbe. To se bo tudi zgodilo,
ker je sedanja opozicija premaloštevilna,
da bi se zamogla vspesno upirati mad-
jaron8ki večini. Opozicija bode pred-
1 igala razpust sedanjega sabora ter razpia
novih volitev na podlagi sploäne volilne
pravice.
Trgovlnska pojjajanja mej Avstrijo in Italljo.
Iz Hima poročajo, da napredujejo
jako slabo pogajanja med avstrijskimi in
ilalijanskimi zastopniki v zadevi trgovin-
skih pogodb. Največje sitnosti jin> dela
carina na uvoz ilalijanskega vina v Av-
strijo. Italijanski zastopniki bi radi na
vnak način ohranili vinsko klavzulo. V
to pa ne morejo pritrditi avstrijski za-
stopniki, ker bi takih pogodb posebno
ogrski parlament nikdar ne odobril.
Napad na avstro-ogrskega poslanlka,
Na    poslanika   v   Vatikanu,   grosa
Szechenija so  metali v   Himu,  ko se je
peljal v koeiji, iz neke bolniänice nosnago.
Rusko-kltajskl dogovor.
Nekateri visoki kitajski doatojan-
stveniki zatrjujejo, da se skoro dožene
med Rusijo in Kitajsko dogovor. Govori
se, da ugodi Kitajska vsem ruskim zah-
tovam, katere je stavila Rusija kot po-
goj, da zapuste ruski vojaki Mandžurijo.
Kitajski bi se priznala nadvlada, a Hu-
sija bi tarn oOvladala s Kitajsko.
Avstru-ruska clvllna agent« za Macedonijo.
Avstrijski in ruski poslanik v Gari-
gradu sta naznanila Porti, da bta dolo-
čena za civilna agenta in aicer avstrijski
generalni konzul Müller in ruski gene-
ralni konzul Demerik.
Saratov v Belgradu.
Z volikanskim navduäenjern bil je
pozdravljen vodja macedonskih ustaäev
Sarafov, ko je dospel s svojimi sinovi v
öetrtek v Belgrad. Na kolodvoru je pri-
čakovala velika množica prihod mace-
donskega junaka. Na ulicah, po katerih
se je peljal Saratov v hotel, bilo je isto-
tako zbranega mnogo ljudstva, ki «a je
burno pozdravljalo. „Deutsches Volka-
blatt" piše, da je Rusija najela 10 oseb,
ki naj bi izvršile atentat nad Saral'ovom,
Taka trditev je najbrže izmiäljena.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
¦*¦ tovaraa stalov -m
na Bregu p. Borovnica. Kranjsko.
priporoča sl. občinstvu, preč. duhovšcini,
imejiteljem in predstojnikom zavodov in
šol, krčmarjem in kavarnarjeni. ravna-
teljstvom uradov, gg. brivcern itd. itd.
natanöno in trpežno izvršene
stole, fötelje, vrtiie stole, gu-
galnike, naslonjače itd. itd.
po kar najbolj nizki ceni.
Blago je Iz trdega. izbranega lesa, poljtibno li-
kano aii v naravni boji i.,.itirano. Najvecja izbera
stolov. naslonjacev In gugalnlkov Iz trstenlne. — Na
željo pošlje tvrdka najnovejše obšlrne cenlke z nad
800 slikami, Iz katerih so razvldl oblika blaga in cone,
;afranko.    - Naroeevalcem na debelo znaten popust.
Najprimernejäe
božično darilo
I'roilam 12 parov pravih harških
kanarčkov la-itiip vzsoje, najple-
nuMiitejjit* pasme, ki y.vrgolijo tudi
pri li'fi. (eua lOgld. parček.
Dalje odriam pod tvoruisko «eno
5 „zonofonov" najnovejše kon-
štrukcije, ki izvajajo popolnuma
uaravne glasove kakur n. pr. pe'je,
godbo na Tsa godala,  zvoneiije itd.
A. Jerkič, fotogras,
Gurica.
V         ___        ___         J
Anton   Pečenko
Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8
Dricoroca
ppislna    bela
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih.
brisklh, dal-
matinskih In
istcrsklh v i -
noaradov.
Dostavlja na dom in   razpošilja po  želez-
.lici   na  v»e   kraje   avstro-egerake   nunarbije  a
iodih od  66  litrov   naprej.   Na zahtevo   pofliljf
tudi uzorce.
Cene zmerne. Vostratba poitena.
Mnogo denarja!
iIk son K tiii nipsoc zanmre vsakdo zaslužiti
';ihkii, po.stono. brfz struskov in posfibnegfu
/iianjri. Pošljo naj takoj svoj naslov pod
K 10y.") jia: Anoiicon-ALthciluiig df>s
„Merkur", Mannheim, Mer™"s{™-
^OstilllH
„f&iXag&*fi"
tik nove postaje
na Blančah,
toöi
vedrco naravna doma-
ča črita in bela vina.
J<uhinja jc preskrb-
Ijerca vcdno z gorkimi
in mi^Iimi jedili. Cene
zmcFnc.
Priporoča se za obilen
obisk iz mesta in dežele.
Leop. Reja,
gostilničar ,Pri Golobu*
na voglu ulice Morelli
Priporoča pristna briska be-
la in črna vina. — Izborna
kuhinja postrcže o vsakem
času z okusnimi mrzlimi in
gorkimi jedili.
2astopstvo za prodajo pra-
vega ljubljanskega kislcga
2elja v zabojih od25 do 50 kg.
Za mnogobrojen obisk se pri-
poroča slav. občinstvu v mestu
in najdeželi.
»#      mm      »>'"mii  > i      ¦¦      ¦  ¦
Krojaška zadruga
G[oriea, Qosposka uliea 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za damt
in gospode, modne barhente,
in drugo manifakturno blago
poscbno za blteajoči sc zimski
čas, blago vseh kakovosti in
po najnižje mogočih konkurcnč-
nih in stalnih eenah.
Y^orci najnovejše izbcrc se
na zahtevanje pošiljajo brczplač-
no in poStnme prosto.
IIVati Schindler. Ounai Illl, Erdberostrasse 12.
posilja /r veliko lei «lobro Minnie !
stroje vsakc vrnte w.n iioljcdelHtvo,
Mliiio /a sailjc in qroiizj»». stiskalnice za sadJG in
j^rdzdjo, Skropilniw», poljska orodja, stiskalnic*» za
scno, mlatilnic'c, vitlc, trijerjo, (>istilnico za žitn, lu-
SOilnioo za koruzo, slamoro/.nico, stroj za rozanje
repp, inline za golanje, kotle za kuhanjo klaje, ho-
salke za vodnjake in gnojnieo, vodovode, ž«l. covi itd.
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
Cenah! Havno tako vse priprave za kletarstvo:
medene pipe, sesalke za vino, Riimijeve, in konop-
IjcMie cevi, pumijovo ploče, strnj za toeenjo piva,
' skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdo-
l lovanje sodovke in penečih vin, inline za dišavo,
kavo itd. ; stroj»» za izdelovanje k.obas, tohtnice za
živino, tehtnicn na drog, steberske tehtnic^, riamiz-
ne tehnice, decinialne tehtnico; želežno pohiSlvo,
železno blagajnc, äivalno strojc^ vs«ih seslav, orodja
in atroje vaako vrste za kljnčavničarje, kovače, kle-
parje, aedlarje pleskarje itd.
Vse z vecletuim j must vom !
Po oajDpdnejšiti plačil&il popjil, indi na obroke!
('Ciiiki z v«i kot 400 slikami brt'/placao.
Prekupcem   in agentom  posebne prednosti!
Dopisuje SG tudi v slovenskcm je^iku.
Piše naj ae naravnost:
Ivaa »Schindler,
Dunaj IIIji Erdbergstrasse štev. 12.
BaF*  Zdravje je iinjvečje bogastvo! ^d
T*1 glasovilo in no nadkriljivo kapljico sv. Marka so uporabljajo za
notranjo in zimanjo boli'zni. I'osobno (iilstranjujejo trganje po kostoli, iiogali
in rokah tor ozdravojo vsak glavol)ol. Ono dolujojo nodosogljivo in spasonosno
pri žolodčnil» boloznih. ublažujejo katar in izmočok. odpravijo naduho. bolesiino
in krčo. pospošujojo in zuoljšujojo probavo. čistijo kri in črova. To prožonojo
volike in male glisto tor boločine po toll prov/.ročono.
Tudi dolujejo izborno proti hripavosti in prohlajonju. Ločijo vse bolozni
na jotrili in slozih tor ..koliko1' in ščipanjo v želodcu. Odpravijo vsako mnJico
in od to izvirajočo bolosti.
To knpljico so najboljšo srodstvo proti bolezni na maternici in .,madronu'\
in zato no bi sniolo nianjkali  v noboni moščanski in kmočki biši
Dobivajo so sanio v „Mestni lekarni w Zagrebu". Naročujo so
oilino in točno h1 pod naslovom:
„Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40,
poleg eerkve sv. Marka.
Donar so pošilja naproj a'i pa povzaino. Alanj kot en ducat (12 stoklonic)
se no pošilja. Ona jo nasloduja in sicor franko na vsako pošto:
1 ducat (12 steklcnic) K   4;- h     4 ducat (48 Hteklni|(<)  K 14.60 h
3     „      (36        „         )  „ 11-- „  :         "      K           »¦        >   " 17 ~" "
I'ri/.nalnih pisom imam na Lisotio, da jih ni mogočo vsoh tukaj pona-
tisniti, zato navodoni imona lo nokatorih gospodov, ki so s posobnini vspohom
uporabljali kapljico sv. Marka, torpopol-
noina ozdravili: Iv. Karontinoič, učiteij;
Janko Kišur, kr. nadlogar; Stefan BarčiO.
župnik: Ilija Manič, opančar; Sosija Vii-
liolič. šivilja; Jožof Seljanič, kmot itd. itd
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg štev. 40, poleg eerkve
sv. Marka.
|JV~ Vstasiovljena I. I36O. "^Q
Kapljice sv. Marka.
NOVA ZAL0GA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
nešteviliio nabožiiili različno fino vezanih kujig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebnio kupo.
Jedina zalog-a za celo Priinorjo kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, utnetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebiic
za vlazne eerkve.
Zaloga sveč iz čistoga öebelnega voska kakor tudi mešanc
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm   iz  umetnili   cvetlic   in vsakovrstnili
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) iiajfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno, *s—*—^^-w^—^r^*
•—^v^-^^^wa----r^wv pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in liitro.
^fftF"  Ob tiedeljah in prazuikili je prodajalnica zaprta.   "^pflf
Z odličnim spoštovanjem                         Anton J. VogriÖ.
Št. 99.

)i V Gorki, v soboto dne 12. <]<M*embra 1903.
Letnik V.
l/.h:ij;i vs.i lorck in Molioto oh
]1. mi | > r< ¦ < 1 |j o 1111 ic y.iuiii'sto liT oi> '¦'> uri
['(¦p. /••¦<• <l»'Ai'li). Ako p.'iili' n;i t;t (tin v;i
jmiznik i/.idc dan projoMi. /.vi'tVr. Stunt«
|jo pošti |ircjcin;ui ;ili v (iorici m;i <ioni
p(j^i)Ij.'iii rMoli'tito K '\.poilHrm 4- K in
(ifti llt'tno 'A K. I'roii.'ijii s<* v (jin-ici v to-
liakani.Mii Schvv.ii1/. v Šulskili iili<\ih,
Jt'llcrsil/. v Nmiskili ulira.li in !..••-
ban na  Wnlijeviun lckališču po 8 vin.
GrORICA
(Vwwrno i/,<lanje.)
I'rrduištvu in uprttvuifttvu  »¦*
nahajala   v   >.\;in)dni   t i u k ar u .»,
tilira Vftturini h. At. 9.
iJopise je naaloviti na urednUtvo,
oglast' in naročniiio pa na upravniltvo
»Gorici'«. Oglasi se računijo po prtit-
vratah in sici-r ako hp tiakajo 1-krat pu
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako s»* večkrat tiakajo, raču
nijo so pu pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni  urodnik Josip MarušiČ.
Tiska „Narodna tiskarna" i.odgov. J. Maniäiü).
Izredni obcni zbor
„Slov.   katoliskeya  politicneya   in   gospo-
darskeya društva za kuoariški okraj".
V nedeljo 0. t. m. je sklicalo  „Slov.
kat. noiitično in gospodarsko društvo  za
kobarižki   okraj"   izredni   občni   zbor   v
Kobaridu „H<"i Nomcu" v salonu.   Vkljub J
najslabšenriu   dežuvnemu   v re-menu   se  je j
bilo   zbralo   k  zboru  društvenikov   poln j
salon.    Vsa    cast   gre   druätvenikom   iz
okraja,  da se niso splašili silnega naliva
in grdih potij!
G. predsednik, Ivan Lapanja, i
pozdravi zbrane zboiovalce in govori o
razmerah naše sedanje goriške potitike.
Neka čudna neprijetna dejstva, ki jih
opazujemo zadnje case na shodih na Go-
riäkem, kjer vidimo nekega poslanca kat.
narodne stranke nastopati z liberalnimi
poslanci, kažejo, da se v Gorici iiekaj
meša, da manjka po nekod načelne stal-
nosti. Sicer pa bo o tem pojava raz-
pravljal jeden poznejših govornikov. Na-
men današnjemu zboru je tudi razgovor
o ustanovitvi zavarovalnice za govedo za
kobariški okraj, o kateri točki bo govoril
g. tajnik.
G. pdanec gcvori dalje o bohinjski
železnici, ki bo železnica svetovnega po-
roana. Poslanci katoliško-narodne stranke
ho df vali na to in dosegli tudi, da se
zgradba žaleznice izroči tvrdkam, ki bodo
oddale delo domačim močem in uva-
ževale naš slovenski živelj.
A tu mora z žalostjo in ogorčenjem
pribiti, dajedržavni poslanec,
Oskar uabržček, na Dunaju lazil
okoli ministrov, da bi se sploh
cela č r t a bohinjske železnice
oddala laški tvrdki Sard-Lenassi,
ki sploh n o č e upoštevati Slo-
vencev. Na prizadevanje kat. poslancev
je ta tvrdka dobila le en del železniške
proge, večji del pa tvrdka Redlich-Berger,
ki pravično in narodnopravno postopa
pri oddaji železniških del.   -
Fri gradbi bohinjske železnice se je
na novo poživilo vpraäanje o zgradbi
Jokalne železnice Sv. Lucija-Kobarid. V
ta namen je g. poslanec povabil vse žu-
pane kobariškega okraja v posvet v Ko-
barid, in tu so se enoglasno zedinili za
to, da se po skupni prošnji po-
zove deželni odbor, naj on a am
ssredstvi, kimustoie na raz-
polago, vzame to zadevo v :oke
in jo izvrši. Tozadevno prošnjo so
vsi župani celega okraja tudi podpisali,
ijnposlalasejeprošnja tudi
žedeželnemuodboru v Gorico.
Zdaj ko se bo zgradila bohinjska
železnica svetovnega pomena,   bodo   go-
tovo tujci skuäali izrabiti naže vodne
moči in ž njirni obogateti. Zato predlaga
g. poslanec, naj občino toozirno pro-
atrižejo tuji naval in v izkoriščenje naših
vodnih močij skušajo ustanoviti v ta
namen zadrugo. To predlaga v resen pre-
mislek občinam tolminskega okraja.
Več zadev je äe, ki v našem okraju
čakajo nujne rešitve, kakor reguliranje
Šjaka, DrgHnjačka, Nadiže. Ljadstvo samo
naj za ureditev teh zadev skupno in slo-
vesno povzdigne svoj glas, ter s tem po-
maga poslancem pri njih tozadevnih pri-
zadevanjih.
Za g. poHiancem dobi besedo dru-
štveni tajnik, Ciril Metod  . u g a.
Že dve leti, pravi, se peča naše
druätvo z mislijo, da bi se ustanovila
zavnrovalnica za govejo živino za ves
kobariški okraj. KoneČno stopa društvo
danes 8 tem vpraäanjem na dan in vam
je predlaga v preeojo in premislek. Na
vas je, da se izrečete za zavarovalnico
a!i ne. Svobodno vam.
G. tajnik razloži nato zborovalcem
namen zavarovalnice, pojasni jim pravila
glede zavarovalnice in odškodnine, sploh
b'atvene točke, ki se tičejo zavarovanja.
A pokazalo se je, da ta zadružniška ideja
še ni zadostno prešinila našega Ijudstva,
in predlog se je po daljšem razgovoru
odklonil. Tako čaka zavarovalnica za go-
vedo na Kobariškera pgodnejäih razmer
in časov.
G. Ivan Leben, kurat na Libu-
šnjem, vpraša g. poslanca, kako je s hi-
potečno banko v Gorici. G poslanec po-
jasni, kako je z oddajo posojil pri hipo-
tečni banki, in razloži natančno za razne
svote način in čas amortiziranja najetega
posojila. Tudi je on vsak čas pripravljen
dati tozadevno pojasnila društvenikom,
ki bi se hotoli poslnžiti hipotečne banke.
G. Ivan Leben, govori o politiki.
Vsebina njegovega govora bi bila ta: Mi
kot narod slovenski hočemo obstati in
še nadalje se lepo razvijati. A glavni po-
goj in podlaga našega obstanka in raz-
voja je — sola. Narod brez šol je na-
rod brez prihodnosti. A, žal, vlada nam
ne da potrebnih šol.
V   Gorici so nam dali Solo na skraj-
nem delu mesta — v stari Gattinellijevi
vojaänici, katero so žo vojaki   bili zapu-
stili, ker jim je bila  nezdrava.   In  tukaj
naj   se   torej   zdaj  sola  naša slovenska
deca! Dati šolo na takem mestu, se pravi
— sole ne dati, in naša mladež v Gorici
tudi res ne obiskuje te sole.
V  Gorici imamo — nemško gimna-
zijo.    Slovenske  gimnazije  mi   Slovenci
nimamo. To je zavira, da se veliko naše
slovenske mladeži ne more izšolati,   ker
J je nevežča nemškega   jezika.   Na^   otrok
j mora v Gorici stopiti äele ? 11. norrnalni
razred, da se tekorn dolgih  treh let šele
pririne do gimnazije.   A plačevanja toli-
kih stroäkov se naäi stariži boje,   černur
je posledica,   da   se   naša mladina zadr-
žuje na   srednjih   šolah.   A   sole   dajejo
narodu   može,   ki   bi delali za narod, in
ker so   radi   mnogih   ovir   in   nem.škega
jezika  naši   mladini   te  sole   največkrat
nedostopne, zato nam manjka mož.   Ko-
rosci v sedanjih   resnih  narodno-politič-
nih časih nimajn zadostnega stevila svo-
jih mož, ker nimajo svojih šol.
j           Slovenci nimamo tudi nobenega vse-
I učiliščfi. Nazi   mladeniči   morajo obisko-
i vati nemski   vseučilišči   na  Dunaju in v
, Gradcu. Tu ni   sli.šati   nobene slovenske
besede.
Imeli smo nekdaj na teh vseučili-
ščih nekaj slovenskih stolic, a se te so
se odpravile. V očigled tem nasim ža-
lostnim solskim razmeram je treba, da
se skupno slovesno oglasimo in v to
predlagam naslednje resolucije:
Zborovalci ^Slov. kat. političnega in
gospodarskega drustvu za kobariški okraj'',
zbrani na izrednem občnem zboru v Ko-
baridu zahtevajo:
a)  da   vlada   prisili   mesto   Gorico, da
premesti slovensko   ljudsko   šolo   v sre-
dišče mesta;
b)  da vlada ustanovi v  Gorici sloven-
sko-laško gimnazijo;
c)  da vlada ustanovi v   Ljubljana   slo-
vensko vseučilišče.
(Dalje pride.)
Dopisi.
Iz gorlške okollce.
Dragi prijatelj!
Kar je bilo nekdaj mogoče, ni dan
danes več. Na resničnosti tega izreka
— menim — ne dvomiž. Nekdaj so apri-
zarjali vojske med narodi posamezniki,
vladarji, zdaj ni to veČ mogoče. Moč po-
sameznikov, naj si bodo še tako visoko
postavljeni, gineva; odločuje pa vedno
bolj množica. To je zdaj novodobno,
moderno, napredno; ono pa nazadnja-
5ko, starokopitno. — Ti se zgražaš, pri-
jatelj, na zadnj'h besedah, ti, ki meniä,
da si vzel v zakup že vse, kar je na-
prednega. A temu ni tako. V predzadnjem
dopisu sem ti rekel, da hočeš z izrazom
„klerikalen" slovensko javnost farbati ;
danes ti rečem, da delaš ravno tako z
izrazom „napreden". Z „naprednjaštvom"
kar mlatiš v ,,Soči>( okoli sebe, ,.Soča"
sama pa je po tvoji volji prototip na-
zadnjaštvH in starokopitnosti:   v   ,,Soči"
je volja mnozicß ničla,  tvoja   volja   vse.
Lep napredek, lepa avoboda to,   ko nio-
rajo vwi plesiti, kakor eden žvižga. VIh-
darji modernih držav   so   mogočni   gos-
podje, a tako ne kot   ti   v   „Soöiu ;   oni
morajo   upoštevali   voljo    ministrov    in
drugib zakonodajnih faktorjev, ti n<» npo-
äteva^ v „Soči14 nikogar, ti si v njej ab-
soluten   vladar,   ti   sam    delaä  v ^Soči"
lepo ali grdo  vreme,   prav   kakor   se   ti
ljubi. Seveda se izgovarjaš, da boli Skoda
„Soče"'   le  tebe.   Vse   prav.   Ali   pisava
,.Soče" ne kaže tega monopola.   „Sočau
pravi, da pise v imenu vsega naroda na
Goriškem, ali vsaj   jednega   dela   istega.
in to ni res,   ker   je   kaj   takega   poleg
tvoje znane silovite nestrpnosti absolutno
nemogoče. V tebi, prijatelj, jesamoljubje
tako razvito, da je f.e davno zatrlo vsako
ljubezen do koga drugega.   Ali hočeš za
to dokazov ?   Kar   cele   kupe   bi   ti  jih
lahko nanesel.   Prijatelj,   prav   lahko   bi
segel po nje tje, kamor so vsakemu po-
štenjaku koraki zabranjeni, ali   tega  jaz
ne delam, če tndi vem, da bi se ti v tem
oziru niti za trenutek ne  pomišljal nas-
proti meni, če bi me le poznal in bi kaj
takega o meni vedel   Naiboljši dokaz za
tvoje izvenredno samoljubje je pač tvoje
življenje. Prepiral si se, ko si nčiteljeval,
prepiraš se,   odkar   časnikariš.   Rojenice
so ti morale položiti v zibel prepirljivost
v gorostasnem formatu. Če pa nisi ljubil
svojih ožjih torojakov, s katerimi si vzra-
stel, kako hočeš ljubiti ostali del naroda,
katerega le površno poznaš ? In vendar,
kako bi ti bila ta ljubezen kot časnikarja
potrebna ! Ona bi ti bila imela biti zvtzda
vodnioa na viharnem öasnikarskem poljn
od prvega začetka.  Brez prave  ljubezni
do naroda je narodni   časnikar   to,   kar
je rhornar na razburkanerh   itiorjn   brez
kompasa. Ljubezen do naroda  daje čas-
nikarju moč, da si ohrani   bister pogled
na celokupnost narodovo;   da ne zame-
njuje koristi svoje   stranke   s   koristimi
vsega naroda; da j9 vsikdar pripravljen
žrtvovati interese svoje  stranke   (o nje-
govih lastnih   niti   ne  govorim)   blaginji
skupne domovine ; da vidi v strankinem
nasprotniku le brata, kateri se bojuje za
isti narodni ideal, če tudi je ubral drugo,
nasprotno pot; da ohrani v boju vedno
le dostojno, dobrohotno obliko, ki ga va-
ruje, da  ne   postane   v   boju z bratom
divjak, vandal, kateremo   ni   le   na tem,
da bi nasprotno stranko   premagal,   am-
pak se hoče na glavnih osebah nasprotne
stranke maščevati, škodujoč jim na časti
in imetju, spreminjajoč strankarski boj v
osebne napade, kar razvnema strasti ter
demoralizuje ljudstvo tje do priprostega se-
ljaka.   — To, prijatelj, je moje mnenje o
PODL1STEK.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(Dalje.)
„Ha, ne govori vendar takili neslauostij! — Ali
mislis, da je ona tako nespametna, da bi take stvari
kar tako razodevala bratu?"
„Ti ne poznaš teh dveh otrok, a jaz ju poznam
do dim duše. Brat in sestra sta v iiajlepšem pomenu
besede: ene krvi in enega srca. Mej njiina ni skriv-
nosti".
„Tone, ako poznaš Jožka in Milko, poznaš
menda tudi mene. -- Veš, da mi ni vnela srca slepa
strast, anipak čista ljubezen, ki ne želi iiikomur hu-
dega, ki vse pretrpi  vse prenese....."
„Vem, Mirko moj, da si možat; vem, da trpiš
raje sam, nego bi pahnil v trpljenje svojega bližnjega.
A pomisli, bo moglo-li dekle storiti to, kar storiš ti:
odpovedati se ~------"
„Tiho! — Ne čuješ-li ničesar? — Nekdo trka
zunaj", pretrga naenkrat Mirko govorjcnje in vstane.
„Oj, ni-li nikogar doma?" oglasi se krepak moški
glas zunaj.
„Cerkovnik iz Lesja je. — Kaj bo neki?i( reče
Sever in vstane nekoliko preplašen.
„Kai bi radi?" zavpraša Mirko držeč za kliuč v
„la božjo voljo, odpritel üveca je odgorela, z   J
gospodom žnpnikoin ne nioreva naprej, nadgozdarica
pa umira....." odgovori zunaj cerkovnik Drozeg.
„Previdet gredo gospo! — Tone, prinesi hitro
svečo!"
Nato odklene Mirko vrata. Cerkovnik vstopi,
vtakne Intro novo svečo v svetilnico in odide.
„Jaz grem tudi k nadgozdarju," de Mirko Tonetu.
„Kako, v takem dežju?" začudi se Tone.
„Prinesi mi dežnik! — Gospo bi rad še videl
živo".
Tone prinesc takoj dežnik in Mirko poliiti za
duhovuikotn po razmoceni stezi.
Skrivnostno-milo je odmeval droben zvončkov
glas mej šinnenjem dežja po gozdni sanioti, in bleda
svetloba sveče je žalostno obscvala orumenelo listje....
Klobuk v rokah držeč je stopal Mirko za starč-
kom-duhovnikom. V očeh so mu igrale solze taj-
nostnega ginenja, iz srca so inn kipelc pa k Bogu v
sveti hostiji goreče molitve za blago gospo in za ne-
pozabljivo rajno mater — — —
XVII.
„Milo zvrm po dolu poje,
Se ra/lega Cez vrho;
Mladi) mainico zakopai
Štirje nosejo možje".
—X-
Spravljena z Bogom in se svetom je umrla blaga
trosoa Hostnikova še isto noč. ko ie bil Dri niei i?o.s-
Dasi je bilo to na delavnik, vendar se je zbrala skoraj   '
polna cerkev ljudij, da bi spremili na poslednji pot1
splošno priljubljeno rajnico. Mej nosilci bil je žu-
panov Jožek in — kar je posebno ugajalo priprostemu
ljudstvu — tudi gozdar Mirko. —
Prvi za krsto je šel ves čas soprog rajnice, go-
spod Hostnik. Solz ni bilo videti v njegovih oceh; a
vse na iijem je kazalo, kako hudo ga je zadela bo-
lezen in smrt Ijubljene soproge. Tedni bolečin in
skrbij začrtali so v njegov obraz znamenja dolgih,
mučnih let. —
Ko je na pokopališču župnik vrgel lopato prsti
na krsto rajnice in je s tresočo se roko isto storil za
njim nadgozdar, zaihtelo je ljudstvo in se solzami v
očeh pokleknilo ter molilo za rajnico....
Tiho so se nazadnje razšli pogrebci. Še enkrat
se je ozrl nadgozdar v grob, v katerem je imelo po-
Čivati njemu vedno zvesio srce, potem je pa šel z
župnikom, županom in Mirkom v župnišče.
Na pokopališču sta pa ostala še dva človeka:
Tone Sever in vaški grobar Krt.
„No, čemu se obotavljaš?" de Sever grobarju,
oprtemu ob lopato in zročemu zamišljeno v novi
grob. —
„Mi boš-li hotel verjeti, Tone, da mi je težko?"
„Kaj? — Težko tebi, ki imaš srce, da bi iskre
kresal iz njega?"
-Nad   štirideset   let   uže   koüliem   in   zasJD.ljem
očesa, — danes se mi je. —"                   ^Daije priae.;
Domače in razne novice.
„Kat. polls, driistvo za Bodni
ok raj AjdovHt'iusr' pri red i v nedeljo
13. t. m. ob 31;., pop. javen Hhod pri
Rebku na Goričici, h kaleremu vabi vse
somišljeniko
f 1*. »J'ancz Bohol. — Z Dunai»
se poroča, da jo umrl preč. o. J^nez
Sob»!, nekdanji provincial usmiljenih
brn ., ki je bil prej tudi mnogo lei
prijor v tukajänem samostanu unmiljenih
bratov. Na Goriškem se marsikdo s hva-
ležnim srcem spominja blagega pokojnega
Sobela. V zadnjom času se j<; pojavil
pri irrm pogrešek na srcu, ki ga je
spravii v prezgodnji grob. Njegovo de-
lovanje bo se zlatirni crkami zapisano v
2godovini usmiljenih bratov. Svoj čas je
spisal lepo zgodovino svojega reda.
Priporočamo ga vsem znancem in
prijateljttm v pobožno molitev ! Bog mu
povrni nad zvezdami, kar je dobrega
storil za bolni človeški rod !
Sinrtnii kosa. — V Selu na Vi-
pavskem je umrl v pondeljek Jožef M r-
molja, bivši črniški župan, cerkvoni
ključar ter predsednik krajnega šolskega
sveta Batuje-Selo. Bil je od yseh spošto-
van. N. p. v m.!
V Mirnu je dno 9. decembra umrla
po kratki in mučni bolezni g.a Frančiška
B u d i n roj. Marušič, krčmarica „Pri
Slovenki". N. p. v m.!
Za „Solßki Dom" prejelo u^rav-
niätvo „Gorice": Ivan Vogrič, nadučitelj
v pokoju, kot podpiratelj 5 K. — Hvala!
Za „Božičnico"  v „Šol. Domu"
so nadalje darovali sledeöi gg. dobrot-
niki in dobrotnice : Tvrdka Hausner in
Dekleva, zavitek usnja; Gulot, 6 parov
nogovic, 1 par rokovic in 5 ovratnikov;
Hedžet & Koritnik za 20 K blaga za
obleke; Ivan Lokar, usnjar v Mirnu,
sveženj usnja; dr. Pavletič, 5 K; dr. Franko
10 K ; M. Gasser, trgovec, za 4 K šol-
skega blaga; Andr. Gabršček 100 iztisov
„Knjižice za mladino" ; gospa Jakončič
10 K; dr. Rih. Jug 4 K; Fil. Pečenko, ka-
varnar, 1 K; Amalija Kavčič 1 K ; prof.
Novak 2 K; Štefan Križnič, c. kr. Sol. svet-
nik, 10 K.
Predsedništvo je prejelo: Oskar
Gabršček 60 K ; A. Lokar, c. kr. notar
6 K; M. Primožič, c. kr. sod. svetnik v
Tolminu 20 K.
Vsem dobrotnikom naj Bog stotero
povrne!
Okradeni ženi. — Vže večkrat
zF.poredoma smo poroöali v svoj em listu
o tatvinah, ki se vrše o tržnih dnevih v
Gorici, kjer je zmanjkal našim ljudem
marsikateri moänjidek iz žepa. Opozar-
jali smo naše ljudi, naj bodo jako pre-
vidni pri spravljanju denara, da jih ga
zviti uzmoviči ne izmaknejo iz žepa. Pri
vsem tern pa se še vedno dogajajo žepne
tatvine, na katerih ima mnogo krivde
neoprezn'«st naših ljudij. Tako seje pri-
petilo zadnji četrtek zopet Ani Glešič iz
Ozeljana pri Šempasu. Prignala je nam-
reč kravo na trg, jo prodala in dobila
za njo 118 K. Od teh 118 K dala je
meäetarju za mešetarijo 1 K, ostali zne-
sek pa je spravila v žep. Ko se je čez
nekaj časa hotela prepričati, ali se na-
haja znesok še v žepu, prepričati se je
morala reva, da ga ni več. Pohitela je
hitro na policijo ter je naznanila tatvino,
ali o tatu do danes ni ne duha ne sluha.
— Isto se je dogodilo Ceciliji Koršič iz
Kozane, in aicer tudi v četrtek. Prišla
je na trg, da si kupi prase. Izbrala si je
že prase in se zanje tudi že pogodila.
Ko je pa segla z rnko v žep, da bi iz
njega vzela mošnjiček, ni bilo v žepu
ne mošnjička in tudi denara več. Zmanj-
kalo ji je torej 28 K. — Ker se pa to
že več sejmov zaporedoma ponavlja, in
morajo žepni tatovi skoro gntovo biti
jedni in isti, zdi se nam res čudno, da
jim ni naša policija priäla se na sied.
Tatviua v cerkvi. — V sredo bili
sta dve ženi pri maši v cerkvici „Ima-
colata". Po maäi sta pe prepričali, da jima
je nekdo pobral iz žepov mošnjička, v
katerih je bilo nekaj denara. Med mašo
stal je blizo njih mladenič visoke rasti,
katerega pa nista poznali.
Izprel sodlšča. — Na dva meseca
ječe je bila te dni obsojena Marija Ru-
digoj iz Prepoia, ker je svojemu gospo-
darju v Solkanu, g. Makucu, ukradla dva
bankovca po 20 K.
Iatotako je bil na dva meseca ječe
obaojen tudi 27-letni Peter Minin iz Bi-
Ijane, ker je dne 15. okt. v neki krčmi
v Turjaku s fovcem ranil 66-lotnega Iv.
Minina.
Zamdi klateuja so prijeli v četr-
tek nekega Arivosta Hermenegiida, roje-
nega v Gradcu, a pristojnega v Čepovan.
Pijanega so pobrali v öetrtek na
nlici in sicer   v Raätelu   B. M.   iz   Bilj,
Imp   iru    niKr^.li;   «,   u.^i„:.»:..: „,%      i,nm    an    in
Nefrivcno. — I z U H t j a nam piäe
nekdo : Dne 2. decorubra t. I. Hern pri-
peljal na ajdovsko postajo »odček vina,
da bi ga odposlal v Kranjsko Goro na
Gorenjskem. Gospodje u.službenci na po-
ytaji me pa čudno pog!edajo in pravijo,
da jirn ni znano ime take postaje ter da
jim moram povedati, kako se ta postaja
v nemäkem jeziku zove. podati sem ho
moral nato v Ajdovščino in popraSeviili
na desno in levo. Selö po dolgern tava-
nju priäel sem na pošto in äele tarn mi
j« g.čna postna odpraviteljioa povedala,
da se Kranjski (iori po nemäki pravi:
„Kronau". Vrnil sern ho na po^tajo in
tarn povedal, kar sern doznal. Tarnoänji
gospodje pa so z nekako nevoljo vzeli
to na znanje ter vsprejeli sodček vina.
Vpraäam, ni li to skrajno žaljivo za na«
Slovence, da moramo na lastni zemlji
iskati tolmačev, da nam povedo, kako so
naSi slovenski kraji irnonujejo po nem-
äki. Uradniki, ki kaj takega ne vedo, niso
za nas, oni naj grodo med Nemce ali pa
med Lahe. Priporočamo zaradi tega po-
klicanim činiteljem, da poskrb«'1 za to, da
se tako äkrajno žaljivo nedostatnosli
odpravijo, da bode jedenkrat konec takih
izzivanj. Kako bi rohneli Nemci ali pa
ftalijani, ako bi kak slovenski železniški
uradnik zahteval vnjihdeželi od stranke,
da jim naznani ime postaje, ki bi ležala
na nemškem ali pa italijanskem ozem-
Iju v slovenskem jeziku. In po pravici.
Ali prepričani smo tudi, da bi rohnenje
Nemcev ali pa Italijanov v takem slučaju
nikakor ne bilo brezuspešno, in da bi
tak slovenski uraunik moral koj pobrati
šila in kopita. To pa, kar bi bilo prav
za Nemce in Italijane, to mora biti prav
tudi za nas, in zahtevamo zaradi tega
odločno, da naj se pri nas nastavljajo
taki uradniki. ki bodo razumeli nas in
mi njih. Oni so zaradi nas tu, a ne mi
zaradi njih. — Omenjeni nekdo nam tudi
toži, da se na Ustju preveö popiva. V
tednu, pravi, delajo ljudje v ajdovski
tovarni noč in dan in se tam mučijo.
Ko pa pride nedelja, ne zapuste krčme,
dokler čntijo kaj cvenka v žepu. Mlade-
niči pa gredo äe dalje. Ni jim zadosti
nedelja, marveč celo v pondeljek popi-
vajo in zapravljajo s tem ne le denar, am-
pak tudi zdi-avjy. To je res žalostno.
Kdo ne bi privoščil našemu delalcu par
kozarcev dcbro vipavske kapljice, da se
ž njo okrepča in ss v prijateljski družbi
tudi razvedri, ali kar je preveč je ven-
darle preveč, in vse kar je preveö —
škoduje.
Iz Batiij se nam piäe: Ko se je
vrnil v nedeljo dne 6. t. m. zvečer vlak
iz Gorice, skočil je na tukajšnji postaji
voz, v katerem je bilo vse polno ljudij,
s tira. Ljudje so bili vsi prestraäeni.
Sreča, da sta ostala stroj in poštni voz
na tiru. Ker tudi drugi vozovi niso mogli
naprej, morali so vsi potniki iti v poštni
voz, in so se tako natlačeni kot sardele
v škatli odpeljali ob 9. uri proti Ajdov-
ščini. Delalo se je celo noč, tako, da ni
bil ustavljen promet. Vzrok je bil naj-
brže pri menjalniku.
/ivo srebro so iiašli v Šempasu.
— Od tam nam piäejo : Kopali so jarek
na nekdanjem dvorišču pokojnega Pa-
niana. Na nekern prostoru precej pod
vrhom so kopači zasledili zrnca živega
srebra. Kopali so globokejše in naäli v
skladu opoke vedno več svitlih zrnc,
drobne, pa tudi debele kot proso. Z
žlico so zajemali svitla zrnca in jih na-
brali morda več nego za četrtiko litra
še isti dar«. Zanimanje je posiajalo vedno
živahnejše Šmpnt pa, da niso mogli priti
do rude ! Čez tri dni so se izgubile še
iskrice živega srebra in kc.iecno tudi
up na rudnik. Morda je svoj čas voznik
izgubil vrečo živega srebra iz Idrije in
to izlito blago so zdaj pobrali otroci.
Iz baškc doline nam piäejo : Delo
na železniei zdaj večinoma počiva. Temu
je krivo največ slabo vreme. Velika ve-
čina delalcev äla je že na dorn, Pa ne
le slabo vreme, marveč tudi nizkt dnine
so krive, da so delalci zapustili delo.
Plačuje se jih namreč tako slabo, da se
z dnino komaj prežive. Velike zapreke
pri gradnji železnice posebno od Graho-
hovega proti Zarakovcu provzročuje tudi
tamošnji zemljati svet, ki se neprene-
homa usiplje. Govorilo se je celo, da
mislijo to železniSko črto preložiti, kar
pa ni verjotno. — Dne 4. t. m, na god
sv. Barbare, so imeli delalci v predorih
svoj praznik. V Hudajužni je bila sv.
maäa v ondotnem predoru. V isti namen
bila je sv. maša tudi na Grahovem in v
Podbrdu. — Snega imamo tukaj vse
polno. Kakor se čuje, je na Grahovem
zbolelo več oseb na neki bolezni, ki je
jako podobna mačuhu. Ta bolezen je
zahtevala baje celo par žrtev. — Občin-
ske volitve se torej bližajo, V ta namen
bodo izloženi na  Grahovem   v   občinski
ni'e.a»M;     wni;in;     Imanilr;     nA     i A.      no     An     OÜ
SkixMI pod vlak je neki neznan
tflovek v d-etrtek, ko h« je približal že-
lezniški vlak, ki je vozil iz Vidma proti
Gorici, vasi Manzano. Ostal je takoj
mrtev pod vlakom.
(aHtniin obranom je imenovula
občina Bovec g. Prinzip"», c. kr. okr. gla-
varja v Tolminu.
Nanla we ,j<' vre^a. — Na cesti iz
St. Andreža do Hubij naäla se je vreda,
v kateri se nahaja do 16 K vrednosti.
Kdor jo je zgubil, naj se oglasi v Sovod-
njah h. St. 102.
Povodnjl. - Iz vseh krajev doha-
jajo porod-ila o velikih äkodah, kalere so
povzročile zadnje dni vfilikanske povod-
nji, ki so bile letos tako spložne, kakor
da bi se hotel ponoviti vesoljni potop
Pri nas v Kurlaniji, v Dalrnaciji, v BoHni,
na Kranjskem,na Ogrskem, po celi spod-
nji Italiji, na Cleškem in Moravskem lilo
je zadnje dni tako močno, da so reke in
potoki prestopili bregove, da je voda
preplavila polja, podrla mostove, hiše,
Železnice, tako, da je železniški promet
na več krajih popolnoma ustavljen, po-
sebno pa v zgornji 'Italiji in na Tirol-
skem. Kakor rečeno, je napravila voda
pri nas največ äkode v Furlaniji, kjer
sta izstopili reki Soča in Ter in mnogo
drugih potokov. Na železnici Tržič-Čer-
vinjan je promet popolnoma ustavljen,
ker je železnična proga na več meatih
hudo poškodovana. Kakor pripovedujejo,
trebaio bo najmanj deset dni, dokler bodo
to železnico vsaj toliko popravili, da bodo
zamogli zopet po nji vlaki voziti. N«j-
večjo škodo je napravila voda okoli Št.
Petra ob Soči. Tu je bilo celo nekaj hiš
pod vodo in so se njih prebivalci naha-
jali v veliki nevarnosti. Voda je stala tam
sploh po vsem polju nad 1 meter viaoko,
pa tudi blizu Gradišča je bila, posebno
v nedeljo po noči, nevarnost velika, ker
je tudi tam Soča prestopila bregjve, ter
pretila vasem, nahajajočim se v njeni
bližini. — V Stračicah so morali v pon-
deljek ustaviti delo v tovarnah. Istotako
je bilo delo ustavljeno tudi v tovarni v
Zdravščini. Soča je privalila v ravnino
vse polno drv, hlodov, sainokolnic itd.
Gelo dva čolna so našli v bližini So-
vodenj. — Pa tudi snega je zapalo zad-
nje dni nenavadno mnogo po vseh go-
ratih deželah. Posebno mnogo ga je na
Tirolskem, Koroškem in Gorenjskem. V
celovški okolici, kjer je snežilo 40 ur
zaporedoma, nagromadilo se je toliko
snega, da so se udrle pod njim tri hiše.
Predavanje g. Orlovca o položaju
v Macedouiji prepovedano. — Kakor
smo zadnjič omenili, mudila sta se te dni
v Ljubljani dva odlična slovanska gosta,
in sicer macedonski nadpor^čnik Sto-
jančev in pa ruski čaanikar Orlovec. Po-
vedali smo tudi, da seje namenil slednji v
„Narodnem Domu" predavati o položaju
v Macedoniji, da bi v slovenskih srcih
vzbudil sočutje do bednih bratov ma-
cedonskih, ki se nahajajo tam v straini
bedi, in kateri nujno potrebujejo gmotne
pomoči od drugih človekoljubov, v prvi
vrsti seveda od slovanskih bratov. Pa
glej, predavanja ni bilo, ker ga je kranjska
deželna vlada prepovedala. Ta prepoved
je vzbudila, kakor se samo ob sebi ra-
zume, med narodnimi krogi v Ljnbljani
veliko ogorčenjp, in to po vsi pravici.
Znano je namreč, da so se vräila ob
Času angleško-burske vojske povsod po
Avstriji predavanja na korist Burom. Pri
takih predavanjih se je hudo, četudi po
pravici, napadala angleška trinoška po-
litika; a navzlic vsemu temu ni prišlo
nobeni, in tudi kranjski deželni vladi na
um, da bi taka predavanja prepovedala.
Pa ne samo to. Tudi pri nas na Pri-
morskem, v Trstu in v Gorici, ne preide
skoro teden, da bi ne imel javnega pre-
davanja kak pronunciran irredentovski
pridigar z onkraj meje. Vsa ta predavanja
so nasicena irredentovskih tendenc in se
dogajajo pri njih navadno tudi proti-
avstrijske demonstracije. Seveda so taka
predavanja zavita v kak socijalistični, li-
terarni ali pa tudi zgodovinski plašč, in
to zadostuje, da jih naäa vlada dovoljuje.
Zdaj pa, ko je hotel v Ljubljani predavati
ruski časnikar zgolj le iz človekoljubnega
namena, oglasila se je koj avstrijska
vlada, ter prepovedala predavanje, sarao
zaradi tega, ker je bilo namenjeno v prid
macedonskim trpinom, ki so slučajno Slo-
vani, in pa tudi zaradi tega, ker je imol
biti predavatelj Has, torej sin onega na-
roda, ki hoče sporazumno z Avstrijo na-
praviti mir v Macodoniji, ter storiti konec
krvoločnemu postopanju turäkih oblastij
proti macodonskim kristjanom.
Predavanje liiacedoiiskili Rostov
v Trstu. — Kakor poročamo na drugem
mestu dana^njega lista, je kranjska
deželna vlada prepovedala ruskemu čas-
nikarju Orlovcu nameravano predavanje
v   ljubljanskem    „Narodnem   Domu"   o
<1/t.ns\<llrtlt     v   MoitAilnniii    in    n   tamnSniom
baron Hein, skliceval ho je na dunajako
viado, češ, da jn ona prepovedala tako
predavanjp. V torek sta pa v Trstu, po
obCnem zboru poltičndga drultra ^Kdi-
nost" v „Narodnera Domuu pri 8?. I?anu,
ob ogromni udeležbi in ob velikanskem
navduäenju predavala ruacedonski nad-
poročoik Stojančev in ruski časnikar
Orlovec, o istih tockah, ne da bi jima
bilo propovedalo tr/aäko namestniätvo.
Po tern takem- je razvidno, da v Ljub-
ljani ni dunajska vlada sama ob sebi
takega predavanja propovedala. ampak
da je je pri danajski vladi izposioval ba-
ron Hein sam, on, velik prijatelj kranj-
skih slovenskih liberalcev. Zaradi tegaje
bila na pravem mesta interpelacija dr.
Šu9tersiča in tovarisev v zadnji seji po-
slanske zbornice zaradi prepovedi ome-
njenega predavanja.
„Narodui D<nn"   v   Trstu  so   to
dni 8pravili  pod streho.
Go8po(larska zveza. -¦ V č>trlek
popoludne je zboroval v Ljubljani izredni
občni zbor j.Gospodarske zveze**, ki se je
bavil z ispremernbo pravil, katoro zah-
teva preosnova zadružni§tva po novem
zadružnern zakonu. „Gospodarska zve-
zau šteje 208 zadrug. Od teh je 123
denarnih zadrug. Na novo je pristopilo
letos k ,.Gospodarski zvezi** 38 zadrug.
Od teh je 21 denarnih zavodov, Id na
novo ustanovljenih.
Raviiatelj koprske^a ucIteljiÄfÄ
umrl. — Ravnatelj c. kr. učiteljišča v
Kopru in član deželnega šolskega sveta
istrskega, g. Ivan M a r k e 1 j, je po kratki
bolezni vceraj umrl.
Slovensko akademicno drustvo
„Ilirija" v Pragl je na avoiem tretjem
rednem občnem zbora dne 7. t. m. se-
stavilo sledeči odbor: Predsednik modr.
Pretnar Janko, podpredsednik tehnik
Presel Ivan, tajnik tehnik Pavlin Ivan,
blagajnik pravnik Šega Rudolf, knjižničar
pravnik Sink Stefan.
ÜOgnano je. da so oboe priljubljeno in
vsestransko razširjene >k»pljice sv.
Mark a.» niestne lokarne v Zagr e bu,
Markov trg. najpotrebnejše v vsaki hiii. Po-
dati se jih more bolnikom kot prvo pomoč,
zdravim pa v odvrnitev boleznij. Zato pa opo-
zarjamo p. n. gg. čitatelje na današnji oglas
»Mestne lekarne« v Zagreb u, Markov
trg. na 4. strani.
Fran Wilhelm odvajajoči čaj od Frana
Wilhelm, lekarnarja, c. in kr. dvornega zalagatelja
v Neunkirchen (Spodnje avstrijsko), se dobiva v
vseh lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj.
Kjer ni zaloge. poäilja se direktno poätni zavoj
s 15 zavitki za K 2400 franko na vse avstrij.
ogerske poštne postaje. V znak pristnosti je od-
tisnjen na vsakem zavitku grb trga Neunkirchen
(neun Kirchen).
Wilhelm-ovo c. in kr. priv. teko6k
mazilo ,,Bassorlnu stane 1 komad K 2 —
poätna pošiljatev 15 kom. K 24—. Wilhelm-ovo
mazilo „Bassorin" je sredstvo. katerega učinea
se opira na znanstvena preiskovanja in dejanske
izkušnje ter se izdeluje izključljivov lekarni
Frana Wilhelm, c. in kr. dvornega zalagatelja v
Xeunkirchen (Spodnje a- .njsko). Mazilo deluje
pomirovalno. bol blažf in utešljivo pri bolezni
živcev. kakor tudi pri bolečinah mišic. udov in
v kosten.
Zdravniki ga radi rabijo v takih slučajih,
posebno. če nastopijo boleöine vsled kake naporne
hoje ali zastarelih boleznij; zato se ga tudi po-
sluiujejo z najboljäim vspehom turisti. gozdarji,
vrtnarji. telovadci in kolesarji. Hvali se vsestransko
to mazilo tudi kot varstveno sredstvo proti lurčes-
nemu piku.
V znak pristnosti je odtisnjen na vsakem
zavitku grb trga Xeunkirchen (neun Kirchen).
Dobiva se ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge,
se pa direktno dopošlje.
\*]    Priporočilo!    1h|
h Josip Novič, t
j|2{         krojaški mojster         S
!lf'; v Gorici, Gospsia niica a. 21 J;
XX                    (tik pošte)                    !-L
^l        prvo nadstropje,        ^
Lj| se priporoča shivncnui ob- ^
441 činstvu, cast, duhovščini v «44
X>j       mestu in na deželi.        iX.
Hi-^____          =Jh
Froto sis T kMM
blizo železniške postaje
hisii z mlinoin in z vsenii
pripadajoeimi gospodar-
skimi poHlopjiinzemljisei.
Natančneje poizvedbe so dobe pri
lastnikih Ferdinandu Makovec  y Aj-
Anvr&fiini   in   Rnzini    Troiflr  V  GorJOJ.   V
vzvišeni nalogi nar. časnikarja, in jaz
ti prav toplo priporočam, oglej se neko-
liko v lorn ügledala časnikarske vesti!
— Ti zarudevaä, prijatelj? Tvoja vest ti
pravi, da se tvoje časnikarjenje s tem
ogledalom ne ujema. Prav ima ta tvoja
vent. Ti ai se zoper dolinosti pravega
časnikarja hado pregreäil. Začetek mo-
drosti je: Spoznavaj se sana ! To bi bil
moral storiti predno si popustil učitelje-
vanje in se poprijel časnikarjenja. Ti si
pri volitvi novega stanu upoäteval le
svoje ostro pero, nisi se pa brigal za
draga važnejaa svojstva, o katerih sem
gori govoril, in katera je tvoj burni,
strastni temperament iz tebe popolnoma
izpodrinil. Ti, prijatelj, ni9i nasproti na-
šemu ljudstvu nič bolji kakor mnogi ne-
slovenski uradniki, kateri mu znajo iz-
vrstno komandirati, ga tudi Sikinirati, a
mu nočejo in ne morejo koristiti, ker
nimajo zanj srca, ker iščejo le svoje
sreče in se ne brigajo za prihodnost tega
ubogega ljudstva. Tako te vsaj jäz so-
f5?m. V svojem velikem samoljubju vi-
diž le stranko ali prav za prav sebe.
Ti se menda niti ne zavedaš, da nalaga
ljubezen do naroda časnikarju dolznoät,
delovati za srečno prihodnost tega na-
roda. Narod pa more postati srečen le
tedaj. če je dobro vzgojen. Vzgoja naroda
je torej prva skrb vsLkega pravega čas-
nikar Prijatelj, kako si pa ti doslej tej
skrDi . Jostil? Ali se morda narod vzgo-
joje s „tutti Irutti"', z osebninii napadi,
z : merjanjem, s psovkami, z zasramova-
njem, z blatenjem ? Nesrečni človek! Le
pridi k nam na deželo, da vidi-5, kake
sadove že rode tvoji „tutti frutti". Da,
da, tvoje slabo seme je padlo na rodo-
vitna tla. Pohujšanje, katero si ti s fri-
volno roko zalučal v množico naäega
ljudstva, bo še pogabno delovalo, ko že
davno izgineš s pozorišča. Vse slabo na
sveta se maščuje, tudi ta zločin na mo-
rali našega ljudstva ne more ostati ne-
kaznovan.Spomeniksi si postavil, prijatelj,
a spomenik, kakor zažigalec Dianinega
svetišča v Efezu. Da pa ima pri gradbi
tega spomenika velik del zaslug tudi tvoj
pobratim, ki se te v zadnjem časn navi-
dezno ogiblje, da bi tem lažje ribarila v
kalni vodi, temu pač ne bode nikdoago-
varjal.                                         A. K.
Iz Kamenj. — Sklicatelji shoda pri
Rebku, dne 22. no?., hočejo v „Soči"
javposti vcepiti prepričanje o njegovih
čistih namenih in skrbi za blador kmeč-
kega ljudstva, ter naslikati župnika Kosca
kot sovražnika ljudskega napredka, ki je
prišel na shod delati zdražbo. Da, v „Slov.
Narodu-* trdijo, da so „klerikalci" celo
hoteli zborovanje „pod vodstvom žnpnika
Kosca razbiti". Prvo poročilo o shodu v
„Soči" je pisano v barabskem slogu, ka-
koršnega si pridobijo čitatelji liberalnih
in socijalnodemokratičnih listov. Zoper
zavijanje in zmerjanje pošten človek nima
orožja. Drugo poročilo je na videz bolj
stvarno.
Prvo poročilo trdi, da „nikdo ni
imel namena dregati v naše boleče po-
litične odnošaje in strankarstvo v de-
želr\ Drugo poročilo pa pravi, da je
nadučitelj Bajt govoril o organizaciji
drnštev, tadi političnih, o združenju Slo-
vanov v Avstriji s skapnim slov. jezikom,
o postranskih zasiužkih učitelja, o sklepu
vipavskih županov proti učiteljstvu in o
imenitnosti dež. zbora glede sklepanja
zak. načrtov o učit. plačah. Sklicatelji
shoda naj nikar ne mislijo, da so vsi
ljudje tako zaslepljeni, kakor tisti, ki pri-
segajo na vse, kar jim liberalni voditelji
vcepijo v možgane. Župnik Kosec ni prisel
na shod za to, da bi shod razbii, tadi ni
irnel s seboj „svoje klape", ker je prišel
čisto sam od doma do zborovalnice. Bilo
pa je na shodu nad polovica njegovih
somiriljenikov, kateri bi bili „junaka
dneva" dr. Tumo vrgli skoz vrata, ko so
slišali njegovo liberalno veroizpoved, ako
bi bili tako olikani, kot nekateri verniki
liberalnih apostolov. Prišel pa je na shod
za to, da bi opozoril lahkoverne po-
slušalce, naj se ne dajo z obetanjem
boijše bodočnosti preslepiti, da bi služili
postranskim namenom aklicateljev. Zato
je tudi molčal, ko so se navzoči iz Tu-
movega protiverskega govora in iz odo-
bravanja od strani učiteljev in nekaterib
slaboznanih liberalcev sami prepričali,
da je shod le liberalni jeäpren, v kateri
je tečnemu kmotijskemu poduku in dobrim
dospodarskim sklepom primešan proti-
verski strap, zc km eta neprebavljiva koat
povišanja učiteljskih plač.
Da bi prepriöal zatelebane liberalce,
ki so še pijani naprednjaškega duha,
tega ni župnik nikdar mislil, pač pa je
dosegel svoj namen pri treznomisleöih
možeh, kar pričajo sami sklicatelji shoda
8 tem, da so pripravljeno resolucijo o
opravičenosti povišanja o-čit. plač po-
hlevno vtaknili v žep. četudi sta učitelja
njihovi pridnosti in gorečnosti za blagor
lačnega kmeta.
/daj So nekaj pojasnil. Župnik Kosec
j« storil sklicnteijem majhno krivico, ko
jim je inital, da vabila na shod niso
priobčili tudi » „Gorici" in „Prim. Listu".
,,Gorica" sama se je izjavila, da je dobila
sporočilo. To dejstvo priča, da je Kosec
po krivici sumničil prefriganost skli-
cateljev, kateri so vendar šli do skraj-
nosti navidezne nepristranosti, da bi več
kalinov nloviü. Na shodu so govorili o
„Gorici" kot o svoji stranki nasprotnem
lista, ter b tem potrdili, da so sami pri-
staäi naprednjaäke stranke. Domiäljavost
sklicateljev je res malce prevolika, ko
zahtevajo, naj jim nasproten list služi
za priganjača.
Sklicatelj Možina je sam povedal,
da je vabil glavarja liberalcov v nje-
govem stanovanjn, pnstivši mu tarn listek,
dr. Tuma pa trdi, da ni bil ,,t'ormalno"
vabljen. Jakončič in Klančič sta bila
osebno vabljena, poslanca domačih kmeč-
kih oböin Berbuč in Grča pa nista bila
osebno vabljena, četudi se je na shodu
trdilo, da so bili vabljeni vsi poslanci
„po listih'1; na ta način je bil menda
vabljen tudi prvaški Pepo. Ali nima to
preziranje namena? Ali nima zabavljanje
na shodu zoper poslance kat. stranke
namena ?
Kriva je trditev, da bi se bil žapnik
ivosec izra/.il, da g. Jakončič ni na frdnih
nogah, pač pa je mogoče, da je po
shoda privatno izrazil kateremu skli-
cateljev svoje začudenje, da se Jakončič
druži s Tumo. Ravno tako čudno se je
lahko tudi zdelo človeku. ko je videl na-
stopati na taken» strankarskem shoda
potovalnega učitelja kmetijstva, g. Štre-
kelja. Ako bi se to še nadalje ponavljalo,
potem bi morali imeti o obeh imenovanih
gospodih vse drugo mnenje, nego smoje
imeli do sedaj, kajti ako bi se dal poto-
valni učitelj kmetijstva rabiti za dr. Tu-
move strankarske namene, morali bi mi
proti njemu vse drugače nastopati. Ako
želijo učitelji pripoiočiti ljudstva svoje
želje glede zboljsanja svojih plač, naj za to
ne sklicujejo shoda pod tem imenom,
kakor so ga sklicali zadnjič, marveč kr-
stijo naj svojega otroka po prafem imenu
in povejo naj glasno in jasno, da se bode
na shodu razpravljalo o vprašanju gledč
zboljšanja učiteljskih plaö. Na tem shoda
naj razkrijejo svoje reve in težave in
vsak pameten človek jim bode priznal
njih opravičene zahteve.
Politiöni pregled.
Državnl zbor.
Vlada je v sredo predložila poslan-
ski zbornici dodatno predlogo k prora-
čunu za 1. 1903. Svota naknadno zahte-
vanih potrebščin znaša 1,964.655 K. S
to predlogo pa se dodenejo k dohodkörn
1. 1903. še dohodki v znesku 1,549 800
K, ki niso bili pri sestavljanju proračuna
še znani. Od zgoraj navedenega pomno-
ženja potrebščin, ki se tičejo skoraj iz-
ključno izrodnega proračuna, odpadeta
najvecja dola na äolsko in trgovinsko
ministerstvo.
Ministerski predsednik dr. Koerber
je odgovarjal na razne interpelacije in
med drugimi na ono posl. Hortisa in tov.
glede izjeme mest Trst, Gorica in Pulj
iz veljave stavbnega zakona. Minister je
odgovoril, da ministerstvo, z ozirom na
tozadevno stališče dotičnih dež. zborov, ne
more ugoditi želji interpelantov. Odgo-
varjal je tadi na interpelacijo posl. Spin-
čiča in tov. glede odnošajev v dekanski
občini.
V odgovoru na interpelacijo posl.
Malfattija in tov. glede razpuščenja ozi-
roma prepovedi italijanskih svobodnih
VBeučiliščnih kurzov v Inomostu, odgo-
varjal je ministerski predsednik, da se
je da!je časa v javnosti govorilo o na-
merovani ustanovitvi svobodnega itali-
janskega vseučilišča v Inomostu, a o tem
da se je s Čudovito smelostjo kazalo na
namero, da se hoče na ta način vlado s
pomočjo inozemstva prisiliti v tako re-
äit.ev vseučiliščnega vprašanja, ki bi od-
govarjala strankar^kim željam.
Glede ital. predavanj, rekel je mi-
nisterski predsednik, da bode vlada, ka-
kor je tudi že obljubila, poskrbela za to,
da se bodo ista vršila v kraju, kjftr se
ni bati nemirov. Ali za to, da je treba
potrebnega časa, ter dovolitve vseh v to
poklicanih Činiteljev. Ministerski prodsed-
nik je konečno pripoinnil, da izgredi in
demonstracije niso ravno pripravne za
to, da bi podpirale iskrene in blagohotne
vladne namere ter izjavil, da se vlada v
svojih lastnovoljnih sklepih nikakor ne
bo dala motiti po utikanju nepoklicanih,
osobito pa inozemskih činiteljih.
Na interpelacijo glede dijaških de-
monstracij, ki so se dne 28. m. m. vräile
na dunajski univerzi,   odgovoril je mini-
stranti se silo uprli. VeO oseb jo bilo
zaprtih, 3 rodarji so bili ranjoni. Umljivo
je, da vpraäanje ustanovitve novih vse-
učili^c! živo zanima mladino in da na-
rod ni moment prihaja pri vročekrvni
mladini posebno v poštev, ali vendar so
oblasli dolžne čuvati javni red ter za-
branili nepoklicanim ustop na parlamen-
tarna tla.
Železniški minister odgovarjal je na
interpeladjo posl. Spinčiea in tov. glede
postavljenja zapornic na krUiščih, katere
tvori nova istrska lokalna železnica s
cestami, kakor tudi glede opromljenja
vlakov te žpleznice z varnostnimi na-
pravami. V odgovoru opisal je minister
nesrečo, katera se jo svoječasno dogo-
dila na progi te železnice v Žavljah ter
jo potom pojašnjoval, da so odredbo gledo
cestnega prometa ob progi nove istrske
lokalne žekznico zadostne z ozirom na
majhno Stevilo in zmerno hitrost obču-
jočih vlakov. Tudi bi naprava ob cestnih
zapornic zahtovala prevolike stroške po-
sebno z ozirom na premnogo osobja,
ki bi bilo v to potrebno. Kar se lice re-
äilnih priprav, povdarjal je minister, da
isle, glasom narodbe trgovinsko^a mini-
sterstva z dne t. maja 1889, ne hranijo
v vlakih, marveč na postajah.
Mej došlimi spisi je tadi interpela-
cij5i posl. SpinčicJa in tov. glede rabo de-
želnoga slovanskega jezika na okrajnem
sodišču na Voloskem.
Ko sta potem ministerski predsed-
nik ter železniški minister odgovorila še
na razne druge interpelacije in ko so se
prečitali dopisi, zapričela se je razprava
o nujnih predlogih Mladočeha Fofta, Ma-
lorasa Romančuka in socijalnega demo-
krata Ellenbogena gleuJ apremembo
ustave.
Posl. Fort je utemeljoval svoj nujni
predlog z govorom, ki je trajal tri ure
in zavzel ves ostali del seje. Koncern
svojega govora predložil je govornik nn-
\ črt nove, na federalistični podlagi slo
neče ustave.
V  četrtek je poslanska zbornica na-
daljevala razpravo o raznih nujnih pred-
logih. Pred   razpravo   bilo  je   stavljenih
več interpelacij,   med temi ona poslanca
Spinčiča   in   tovarišev  na nanönega mi-
nistra gled6 oproSčenja poštnine župnij-
skih uradnih .dopisov,   in  ona   istih po-
slancev    na   ministerskega   predsednika,
kakor voditeljis pravosodnega ministerstva
glede!   vedenja v  jezikovnem   vprašanju
deželnosodnega   svetnika v Rovinju, De-
vescovi.
0 prehoda na dnevni red je govoril
prvi posl. Romanöuk, ki je utemeljeval
svoj nujni predlog. Govornik je zatrjeval,
da njegov predlog nima niti obstrukcijo-
nističnega, niti strankarskega značaja.
Njegov namen je v glavnem ta, da bi so
stranke sporazumele v svrho trajnega
urejenja države in parlamenta.
Govornik je v velikih potezah risal
načrt nove ustave, urejenja jezikovnih
vprašanj in volilne pravice ter je zahteval,
naj bi vlada, v slučaju, da bi njegov
predlog ne bil vsprejet, o zopetni otvo-
ritvi državnega zbora predložila istemu
narodnostni zakon in volilno reformo in
naj bi zahtevala, da se ti predlogi resijo
v gotovem roku. Ako bi pa parlament
tega ne hotel storiti, naj bi vlada zbor-
nico razpiKstila ter razpisala nove volitve
n» podlagi novega, oktroiranega volilnega
re da. —
Posl. Ellenbogen je v utemeljevanju
nujnosti svojega predloga izvajal, da na-
rodna stremljenja Čehov na jedni in
Nomcev na drugi strani težijo po raz-
narodovanju drugih jezikovnih manjšin.
Socijalisti pa zahtevajo narodno avtono-
mijo ter jednako pravico in svobodo za
vse narode. V ta namen ustanovil naj
bi 8eosrednji zastop za varovsnje skupnih
interesov vseh narodov ter okrožna ustava
in narod na minisierstva za posamezne
narode. Predpogoj za to bi bilo uvedenjo
splošne, jednake, direktne in tajne vo-
lilne pravice. Le uvedenje take volilne
pravice — ne pa sprememba zborničnega
poslovnika, ki bi obstoječa zla le uve-
kovečila   —   bi   moglo    rešiti   Avstrijo.
V nadaljevanju razprave je poslanec
Romančuk   odtegnil   svoj nujni   predlog,
posl. Ellenbogen pa je svoj predlog spre-
rnonil tako, da naj zbornica izvoli odsek
36 členov, kateri ima izdelati načrt ustave
na podlagi splošne, jednake, direktne in
tajne volilne   pravice ter narodne avto-
nomije.
Tekom razprave izjavil je poslanec
Dzieduszycki, da bo poljski klub glasoval
proti vsem nujnim predlogom, katerim je
namen zastavljati parlamentarno delo-
vanje ia je v imenu svojega kluba pozival
vlado in zbornično predsednitUvo, naj bi
po zopetnem sestanku državnega zbora,
ki naj bi se vršil takoj po zakljuöku de-
legacij, zastavila ves svoj upliv v to, da
bi priäla do veljave želja protežne zbor-
Posl. Baxa in Choc priporočala sta
spremembo ustavo v čisto leideralističnfun
snnislu brez osrodnjega parlamenta. Zbor-
nica je odklonila predloga posl Foita
in Ellenbogena.
Prihodnja seja naznani se piameno.
Govorlce o demlsijl dr. Körberja In o njegovem
naslednlku.
„Narodni lisli" potrjajejo vest, da na-
merava Körber demisijonirati in ua bo
njegov naslednik grof Coudehove.       *
Novi istrski deželnl glavar.
Dunajski uradni list je priobčil vče-
raj imonovanje istrskega  dežftlnega    po-
slanc"^ dr. Rizzija istrskim deželnim gla-
varjem.
Dopolnllna državnozborska volltev.
V  sredo so ja vršila  v  Steyru   dr-
žavnozborska dopolnilna voiitev, pri   ka-
tori je   bil   izvoljon   kandidnt   kat.   ljud.
stranke župnik Jurij Baumgartner.
Zboljsanje plač avskultantotn.
Ministerski prodsodnik dr. Körber
je vsprejel v sredo deputacljo avsknl-
tantov ter ji izjavil, da upi avskultantov
niso prealabi; on je v principu za zvi-
šanje udjuta po triletnem službovanju na
800 gld., po petletnem pa na 1OOO gld.
Prcdvaom pa se mora delovati na to, da
so sprejme zakon, ki bo uredil adjute
vscm konceptnim praktikantom.
Čcški tecajl za častnike pri drugem armadnem koru.
Iz Olomuca se poroča, da je izdalo
vojno ministerstvo l»jni ukaz na vae po-
velinike   nemških   polkov pripadajočih k
, druge.iiu armadnemu koru, s katerim se
I zaukazuje,   da   se morajo pri omenjenih
I polkih takoj   ustanoviti   teČaji za utfenje
j češkega jezika od strani časlnikov. Avan-
ciranje častnikov   pri   teh  polkih da bo
odslej odvisno oil zadostnega poznavanja
čoščine.
I         Glasovl o mobilizaciji avstrijsko armade.
Na dunajski borzi so krožile v to-
rek vznemirljive vesti. Govorilo so je, da
je izšel že ukaz za mobiliziranje sedmih
vojnih korov, ki naj bodo pripravljeni
na odhod v Macedonijo. Imenovale so
se tudi že osebe genoralov, ki bi zapo-
vedovali tem vojnim četam. Ti bi bili:
Najvojvoda Oton, feldcajgmajster baron
Waldstätten in general  pi. Rheinländer.
Qgrskl državnl zbor.
V  ogrskem parlamentu  ne gre   pa
ne gre še kakor po loju. Skupina,   ki se
zbira okolo poslanca Szederkenyja še ni
opustila obstrukcije.  Vsled tega   Be  raz-
prava o zakonskem   načrtu glede konti-
genta novincev še vedno zavlačuje.
Hrvat8kl sabor,
Dne 15. dec. se snide hrvatski
sabor, ki pa bode imel samo par sej,
da sklene namreč idemniteto za pri-
hodnje tri mesece in podaljšanje slnan-
cijelne nagodbe. To se bo tudi zgodilo,
ker je sedanja opozicija premaloštevilna,
da bi se zamogla vspežno upirati mad-
jaronski večini. Opozicija bode pred-
1 * gala razpust sedanjega sabora ter razpis
novih volitev na podlagi splošne volilne
pravice.
Trgovlnska pogajanja mej Avstrijo in Italijo.
Iz Rima poročajo, da napredajejo
jako slabo pogajanja med avstrijskiini in
italijanskimi zastopniki v zadevi trgovin-
skih pogodb. Največje sitnosti jim dela
carina na uvoz italijanskega vina v Av-
slrijo. Italijanski zastopniki bi radi na
vsak način ohranili vinsko klavzulo. V
to pa ne morejo pritrditi avstrijski za-
stopniki, ker bi takih pogodb posebno
ogrski parlamont nikdar ne odobril.
Napad na avstro-ogrskega poslanlka.
Na   poslanika   v   Vatikanu,    grofa
Szcchenija so  metali v  Rimu,  ko  ae je
peljal v kočiji, iz neke bolnišnice nesnago.
Ru8ko-kltajskl dogovor.
Nekateri visoki kitajski doatojan-
stveniki zatrjujejo, da se skoro dožene
med Rusijo in Kitajsko dogovor. Govori
so, da ugodi Kitajska vsein ruskim zah-
tovam, katere je stavila Rusija kot po-
KOj, da zapuste ruski vojaki MandŽurijo.
Kitajski bi se priznala nadvlada, a Ru-
sija hi tarn sovladala s Kitajsko.
Avstro-ruaka clvilna agenta za Macedonijo,
Avstrijski in ru«ki poslanik v Cari-
gradu sta naznanila Porti, da sta dolo-
čena za civilna agenta in sicer avstrijski
generalni konzui Müller in ruski gene-*
ralni konzui Demerik.
Saratov v Belgradu.
Z volikanakim navduäenjem bil je
pozdravljen vodja macedonskih ustašev
Sarafov, ko je dospel s svojimi si novi r
četrtek v Beigrad. Na kolodvoru jo pri-
čakovala velika množica prihod mace-
donskega junaka. Na ulicah, po katerih
se je peljal Saralov v hotel, bilo je isto-
tako zbranega mnogo ljudstva, ki ga je
burno pozdravljalo. „Deutsches J7olk8-
blatt" pise, da je Rusija najela 10' oseb,
Prva kranjska z vodno siio na turbino delujoča
m- tfrvarua stolov -m
na Bregu p. Borovnica. Kranjsko.
priporoča sl. občinstvu, preč. duhovščini,
imejiteljem in predstojnikomzavodov in
šol. krčmarjem in kavarnarjen:. ravna-
teljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd.
natančno in trpežno izvršene
stole, fötelje, vrtne stole, gu-
galnike, naslonjace itd. itd.
po kar najbolj nizki ceni.
Blago je iz trdega. izbranega lesa, poljubno li-
kano aii v naravni boji imitlruno. Največja izbera
stolov. naslonjačev in gugalnikov iz trstenlne. — Na
željo pošlje tvrdka najnovejse obširne cenike z nad
800 sllkami, iz katerih se razvidl obllka blaga in cent-,
franko. -  Naroöevalcem na debelo znaten popust
Najprimernejše
božično darilo
I'roilam 12 parovpravih har&kih
kanarčkov lustne vzeoje, najple-
menitejit* pasme, ki žvrsolijo tudi
pri k:ei. (cna lOgld. parček.
Dalj«* odtlam pod tvomiäko ceno
5 „zonofonov" najnovejse kon-
štrvkcije, ki izvajajo popoliionia
nai it- glasovu kakor n. pr. petje,
m        ua \sa godala,  zvoueuj«  itd.
A. Jerkic, fotograf,
Gorica.                         1
Anton  Pečenko
Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8
DriDoroea
prtstna    bela
Irt črna   vina
iz  vipavskih,
ffurlanskihi
bHsklh, dal-
matinskih in
iateraklh «I
nooridovi
Dostavlja na dom in razpoäüja po želez-
aici na vae kraje avstro-egerske monarhije a
lodih od   58   litrov   naprej.   Na  zahtevo   poiiljf
tudi uzorce.
Cene zmerne. Postr«iba  poitona.
Mnogo denarja!
no S(M) K n;i niesle zamore vsakJo zaslužiti
htliko, ['uslt'iio. brez stroškov in posebnega
/i :mj;i. I'osljp naj takoj svoj naslov pod
K  1U'4f) d;i :  Aiioiicf'ii-Abtht'ilung d*'S
„Merkur", Mannheim, *"rS!dÄ."Mt
Gostilna

tik nove postaje
na Biančah,
toči
vcdno naravna doma-
ča črna in bc'.i viixa.
j<t nja je prcskrb-
Ijcna vedno z gorkimi
in mrzlimi jcdili. Cenc
zmernc.
Priporoča se zaobilen
obisk iz mesta in dežele.
I  Leop. Reja, I
| gostilničar Pri Golobu' |
I      na voglu ulice Morelli
> Priporočapri8tnabriskabe- ]
la in örna vina. — Izborna
I kuhinja postreže o vsakern '
| času z okusnimi mralimi in j
I             gorkimi jedili.           \
| Zastopstvo 2a prodap pra- I
I vega Ijubljanskcga kislega I
I zelja v zabojih od25 do 50 kg.
Za mnogubrojen obisk se pri- ]
poroča slav. občinstvu   v   mesto I
I in  nafileželi.                                |
Kroj aška zadruga
Goriea. GosDOska uliea 7.
naznanja,
da prodaja oblačila za dame
in gospode, modne barhente,
in drugo marcifakturno blago
poscbno za blteajoči se zimski
čas, blago vseh kakovosti in
po najnizje mogočih konkurenč-
nih in stalnih eenah.
Yzorei najnovejSe izbcre se
na zahtevarcje pošiljajo brezplač-
no in postnirce prosto.
, IVaniSchindler. Dunai HUI.. Erdbergstrasse 12.
poHilja >.«k veliko lol «lobro aii a no
|   Hti'ojt" vsako vi'Hte zn poljedelHlvo.
j    Mlino z,H sailje in nrodzj<\  stiskalnieo   za   sailje   in
'    ^ro/.djo, Skropilnic.t», poljskn   oroilja,   stiskalnicM^   za
¦    scno, miatilnioc, v*tIt-, Irijorjo, cMstilnico zn  žito, lu-
^čilnico za koruzo, Hlamorfv.nice,  stroj   za   rezanje
repe, inline za golanj«», kotle za kuhanje   klajo, so-
-   saike za vodnjako in {»nojnice, vodovode, žel. covi itd.
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
„ Cenah! Havno tako vse priprave za kletarstvo:
2   modeno  pipo,   seaalke za vino, Rumijovo in konop-
Ijono oovi, pmnijeve ploce, stroj za toOenjo piva,
K škrinjc! za lod, stroj«1! za sladoled, pripravo za izde-
P lovanjo sodovkp in ponočih vin, inline za dižavo,
L kavo itd.; stroje za izdelovanj« klobas, tehtnice za
živino, tehtnico nn drog, steborako tehtnico, mimiz-
r   no   tebnice,  docinmlno tehtniccs;   želežno pobistvo,
zek'zno blagajne, äivalno strojo vst^h so.stav,   orodja
in strojo vsake vrste zh ključavničarje, kovače, kle-
^   parjo, sedlarje pleskarje itd.
Vse a vecletnim jamsfvoni!
~ Po najiöäiiejl pMilnil poEHiik, mii üa otiroke!
I        (\Miiki z vcč kot 100 sllkami hiv/.^lat'iiu.
% Prekupcem   in agentom posebne prednosti!
Dopisuje sc tudi v .ciovenskem jeziku.
Piše naj se nanv/nost:
11vaa Sehindler,
ij        Duitaj III 11 Erdbergstrasse štev. /.?.
H^*  Zilravje je iisijvecje bogastvo!  "^S
T<; iflasoviU« in mi nadkriljivc kiipljici» s\r. Marka sc wporabljajo /.a
notranje in zunanjc bolczni. Poscbno oilstranjiijejo Irjranjo po koslch, no«;ali
in rokah (or o/Jravcjo vsak glavobol. (hie deiujejo ncdosctrljivo in spasonosno
l'1 žcloi|(?nih bok'znih. ublažujejo katar in izincčck. oilpravijo ¦ .tihiho, bolcc^inc
in kr«5o. pospcšuj^jo in zboljšujcjo prcbavo. čistijo kri in čreva. Tc prcžcncjo
velike in male gliste tor boločine po ten provzročono.
Tudi deiujejo iaborno proti hripavosti in pichlajenju. Lečijo vsc bolozni
na jclrili in slez-ih tor ..koliko" in ščipanjc v zolodeu. Odpravijo vsako nirzlico
in od to i-zvirajoöo bolosti.
To kapljico so najboljšc siodstvo j-roti bolozni na maternici in ,,mat.lri)ini".
in zato no bi sinolo  nianjkali v nobeni nieščanski  in knieeki hiii
Dobivajo si> sanio v „Wlestni lekarni w Zagrebu". Naručujo sc
oilino in točiio lo pod naslovom:
„Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40,
poleg eerkve sv. Marka.
Donar so pojšilja naproj aü pa povzanio. Manj kol en ducat (12 stcklcnic)
se no pošilja. (lona jo naslednja in sicor  franko na vsako poštn:
1 ducat (12 Mteldenle) K   4-- li     4 au(.at (48 Mtekltiiic)  K 1460 h
I     "       kl       "         I   " i?.I "     r>     "       (60       v        )   „  17-      „
Priznalnih pisoin imam na tisočo, l'a jih ni mogoč(? vseh tnkaj pona-
tisniti, zato navodoni imena lo nokalerili gospodov, ki sos posobnim vspchom
nporabljali kapljico sv. Marka. Icrpopol-
iMinia ozdravili: Iv. l.arontiiiciö, uritelj:
.lanko Kišur, kr. midlogar, Stol'an Harčič.
župnik; llija Manic, opančar; So(ija Vu-
liolič. šivilja; Jožt;i'Seljanič, kniet iLtl. itd
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg štev. 40, poleg eerkve
sv. Marka.
ij#- Vstanowfjniia I. 1360. ~Vt«
Kapljice sv. Marka.
^•^        Pri svetem Antonu Padovansk^mi^^^ \J
NOVA ZAL0GA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
iieštevilnn uabožnih različno lino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetiluic,
kelihov, ciborjev se srebruo kupo.
Jodina zalogii za celo Primorje kipov o vsakovrstni vclikosti
in kvalitcti, umetniško dclo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlažne eerkve.
Zaloga sveö iz öistega öebelnega voska kakor tudi mešanc
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetiuj vsakovrstuilu
Lastna i?.delovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstuih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfiuejša
za zastpve, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno, vwn—^^^-w^-----^-^.
v^^w^^^^-^^^^^r^r-v pri KOjej jo izkljuöena vsaka konkuronca.
Naročiive se izvršijo točno in hitro.
WF"   Ob iiedeljab in praznikili je prodajalnica zaprta.   "^Jpfll
k           Z odličnim spoštovanjem                         Anton J. VogriÖ.      ,