5. štev. V Kranju, 1 februarja 4902. III. leto. GoROcec Foliticen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. TJX£Lo*tl za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko ▼sak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Šola, prižnlce In spovednice na Slovenskem. Dopis z dežele. H. Takim in enakim, že v prvem Članku navedenim razmeram bi moral tudi duhovnik prilagoditi svoje ravnanje in svoj nauk, da ne izgubi veljave med ljudstvom kot učitelj veroizpovedanja in kot provzročitelj vpliva verskega čustvovanja. V času hitre gonje po večjih zaslužkih in ob veliki nezadovoljnosti ljudstva je treba danes ž njim kot učitelj verstva postopati drugače kakor nekdaj. Dandanes ga ne strahuje grajski korobačar, da mu je pokoren, tudi v resnici nima strahu pred peklom. Nekdaj se ni sililo ljudstva tako pogostokrat v letu k spo-vednici, ne zgodaj in pozno po dnevu k cerkvenim po-božnostim ob delavnikih. Takrat bi se bilo to storilo lažje, kakor dandanes, ker mora ljudstvo več delati in več vstvarjati, da uteši precej večje svoje potrebe. Dandanes ob delavnikih srečaš ob štirih zjutraj ženice, ki gredo v cerkev, med tem ko živina doma še ni opravljena. Cestokrat je tudi daleč v cerkev in vse utrujene pridejo domov. In zakaj vse to? Vsake kvatre imamo spoved, misijone, božja pota i. t. d. A mi bi ne zinili niti besedice o tem, če bi se gojila v resnici prava po-božnost, ne pa hinavsko licemerstvo. In v spovednici se razkazuje domači prepir ined strankami, uči se jih naravnost sovraštvo, katero se s tem neti. Mlajši duhovniki najrajše propovedujejo o spolskem življenju, in s tem fanatizirajo ženstvo za večno molitev ter čistost od spolnega greha. Verska organizacija se prijema že naših krepkih fantov, ki se kaj radi spopadejo zaradi te čistosti, sileč jih v Marijine družbe."" Take in pač žalostne so naše razmere. Ljudska šola pri takih razmerah še ne učinkuje v dobro izgojo ljudstva tako, kakor drugod. Zatorej šola tudi ni vse. Treba je pred vsem dobre gospodarske podlage in potem bo šola vidno uspevala. Naši osrednji stanovi so v preteklosti dela zaostali tako v gospodarstvu, kakor tudi v omiki srednjih stanov drugih narodov. Živimo v državi, v kateri se je le negovalo, kar je prijalo fevdalstvu. In vsled tega tudi še naša kmetija ni stopila na tla, ki so godna novodobnemu delu, gospodarstvu in omiki. A v prehodu na ta tla smo, zakaj novo organizacijo išče tudi naša kmetija. Pa razdiramo jo tudi na vse strani, kar je potrebno, in kar najdeš v vsakem prehodu. V takem življenju je treba pametne duhovniške iz-goje. Vprašamo se le, če duhovnik dobro izvršuje svoj posel, ako z vso strastjo vmes posega v to vrvenje in si izkuša z vsemi mogočimi sredstvi pridobiti posvetni vpliv na ljudstvo s sredstvi veroizpovedanja. Preveč po-božnosti v našem času rado odkrha versko čustvovanje, ker postaja mehanično opravilo. Vse verske družbe še niso odvrnile zdravega dekleta aH fanta od tega, kar zahteva narava. Zatorej se ž njim goji le hlimba in opravljivost, ki na svojem bližnjem vidi le greh, na sebi pa angelsko nedolžnost in čistost. Pri nas se žene in dekleta še nikdar niso tožile toliko zaradi žaljenja na časti, kakor v ravno minulih letih. In te žalitve se vrste po-večjem le okoli spolnega življenja. Precej fantov se je izselilo y tujino, ali kar jih je ostalo so strašno divji. Utajiti se ne da, da je tudi večja revščina nekaj kriva. Toda slučaji, ki pridejo na sodbo, so taki, da se človek le kar ustraši. Brez vsakega povoda ubijejo človeka in v najpobožnejših župnijah so poboji in detomori na dnevnem redu. Kmet, pripeljavši goste na svatbo v drugo faro, se ubije, ko gre k vodnjaku po yodo za konje. Pobožen fant, kateremu se je prijatelj v krčmi zameril zaradi malenkosti, ne morda zaradi dekleta, gre tihotapno s kolom iz krčme za njim in ga tako neusmiljeno udari po glavi, da mu jo prebije in se ta mrtev zgrudi na tla. Detomorke se izgovarjajo pred sodiščem, da jih je hudič obsedel, ko so se udale in ko so neusmiljeno bile ob tla z novorojenim otrokom. «Gospod župnik so mi reKli, da ne bodo krstili otroka in da ne bom dobila botrov.» — In res govorijo gospodinje iz dobrih hiš, da bi iz hiše izpodile tako mrho, ko bi prej vedle za greh. Vse greh, vse postaja neumno v grehu in potem še bolj divje, to je bilanca sedanje šole v cerkvi pri nas. In sedaj se vidi tudi greh v župnišču. — Dober izgled, kje si? «Ne glej me, poslušaj me!» «Sovražite te liberalce, ker Vam hočejo podirati cerkve! Vrzite jih v vodo!» tako se glasi dan za dnevom. In prav pobožno se krivo prisega, če se le ve, da m bilo priče pri sklepanju pogodbe. Misijon 42 bo prišel, bo že dobro. In kaj na tem! Par goldinarjev je res v nekaterem kraju pri nas velik denar, ali iz-glodan je mož-beseda v ljudstvu, ki se navaja, da bo dobilo v cerkvi vse za življenje potrebno. Lepo je res to versko življenje, krasen ta nauk, a tužna nam majka, ker srce ne ve za to pobožnost, ki je le farizejska, kajti pobožnost, ki izvira le iz dobičkazeljnosti, ni nikaka pobožnost. Slavnosti na Bledu. Na Bledu, dne 28. januarja. Knez Oton Windischgrützin njegova visoka gospa nad-vojvodinja-kneginja Elizabeta bivata te dni na Bledu, v gradu, ki jo last družine VVindischgnitz. Ta grad leži na Mlinevn, nasproti otoku ter ima kaj lep razgled na jezero, na nasproti stoječi stari grad blejski in na Karavanke. Brez-dvomno je, da se bode ta krasni kraj prikupil visoki gospej. Prvi trije dnevi niso bili ugodni, kajti po krasni noči od četrtka na petek, v kateri sta se pripeljala visoka novoporočenca na Bled, nastalo je slabo vreme. Gore so bile v meglah, pota slaba, o navadni krasoti Bleda ni bilo ne duha, ne sluha. V nedeljo ponoči pa je padlo nekoliko snega, ki je izprernenil vso okolico. Kdor ima čut za naravno lepoto, opazoval je gotovo že, kako lepo leži svež sneg, posebno po drevju. Vsako drevo, vsaka drevesna skupina je v tem stanu slikovita in slikovita je cela pokrajina. Taka divna zimska pokrajina je bil Bled in njegova okolica v ponedeljek in torek. Vtorek pa se je nad vsem tem razpenjalo čisto modro nebo, in sonce je razlivalo po dolu in po gorah nenavadno bliščobo. Veselili smo se tega vremena, ker upamo, da si bode visokima gostoma priljubil krasni naš Bled ter ga v prihodnje še večkrat posetita. V soboto zvečer je napravilo tukajšnje gasilno društvo pod vodstvom g. načelnika Ivana Rusa visokima novoporočencema bakljado, pevski zbor bralnega društva pod vodstvom gospoda nadučitelja Frana Rusa pa serenado. Bakljade so se udeležila tudi društva iz okolice, ter je bila vrsta gasilcev, ki so nosili lampijone in baklje, res impozantna. Bil je skoro vihar, dež je lil curkoma, tam za Karavankami pa se je bliskalo, kakor poletu. Vse to pa ni oviralo naših vrlih Gorenjcev, ki so stopali v čarobnem svitu raznobarvnih luči pred knežji grad, kjer so se gasilci vstopili v polkrogu okoli pevcev, ti pa so zapeli pet najkrasnejših slovenskih zborcv. Škoda, da sta dež in vihar motila petje, ki bi bilo sicer na- podlistek" Francelj in Tončka. Bila je nedelja. Francelj je danes prav dobro obedoval, po kosilu pa njegov želodček ni prav nič drugega pogrešal, kakor čašico dobre kave, njegov nos pa dobro smodko. Komaj je prijel za kljuko Jagrove kavarne, že so ga pozdravljali in vabili običajni gostje na partijo taroka, preferanse ali biljard. Toda Francelj ni bil danes razpoložen. Čutil je nekaj toplega, prijetnega okolu svojega, sicer trdega srca in ravno to ga je gnalo nekam vun, vun v božjo naravo. «Danes ne igram* — je rekel vsem okolu njega zbranim prijateljem — t pač pa grem na sprehod, ako kdo hoče.» «Kam pa gremo* — ga je vprašal prijatelj Pepe. • Kamor hočete, pa gremo* — je odvrnil Francelj. «1, v Benedke gremo* — je zinil Gašper. «No, pa pojdimo v Benedke* — je rekel Francelj. Vsim je bilo prav, Franceljnu pa najbolj. In šli so. Malo po klancu navzdol, malo po klancu navzgor in bili so v Benedkah. Pa vsaj veste, kako so pravilo gotovo najboljši utis na visoko dvojico. Vzlic neugodnemu vremenu nabralo se je bilo pred gradom mnogo ljudstva in ko sta se visoka novoporočenca prikazala v vestibulu, pozdravljalo jih je z navdušenimi Živio-klici. In to navdušenje je bilo odkritosrčno. Saj ljudstvo ve, da je visoka gospa vnukinja preljubljenega vladarja, hči nepozabnega cesarjeviča Rudolfa ter ud vladarske rodovi ne habsburške, kateri bodo Slovenci vedno udani in zvesti. Ginjen se je zahvalil mladi knez gosp. nadučitelju Fr. Rusu za petje in gosp. načelniku Ivanu Rusu za bakljado. V nedeljo, dne 2G. januarja smo imeli v dvorani blejskega doma koncert z deklamacijami. Priredilo pa je ta koncert bralno društvo na korist revni šolski mladini in na čast visokima novoporočencema. V to svrho je bila dvorana kaj okusno okrašena z bršljinom in smrečjem, na odru pa je stal med skupino zelenih rastlin kip presvetlega cesarja. Ta koncert pa je bil zelo zanimiv, radi tega, ker so ga izvajali večinoma šolski otroci pod vodstvom g. nadučitelja Fr. Rusa tako lepo, da smo po koncertu ginjeni zapuščali dvorano, želeč si, da bi kmalu zopet kaj enakega slišali. V začetku so zapeli otroci in pevski zbor bralnega društva enoglasno s spremljevanjem glasovirja in harmonija prav lepo cesarsko himno. Na to sta nastopila eden za drugim dečka Lojzek Rus in Andrej Amurožič, ki sta deklamovala Stritarja: «Zajčjo tožbo in »Lisičjo tožbo*. Odlikovala sta se z lepim izgovarjanjem, čistim naglašanjem in primernim kretanjem. Lepo in precizno se je proizvajal Sattnerjev mešani zbor «Po zimi iz šole*. Že tu smo opazovali sveže in uglajene glasove sodelujočih dečkov in deklic, ki so peli ta, za šolske otroke ne prelahek zbor, z veliko sigurnostjo. Uprav presenetila in ganila nas je pa zadnja točka Jožefa Petza: »Štirje letni časi*. Ta skladba, pisana za otroke, obsega kakih deset pesmic, opisujočih različne momente letnih časov. Vsebina pesmic je deloma resna, deloma vesela in take, prikladne besedilu, so tudi melodije, razvijajoče se sicer v lahkem slogu pa nikjer trivi-jalne, ampak povsod lepe in izrazovite. Med petjem nastopali so zaporedoma, kakor to zahteva skladba, tri deklice — Tilka Vovkova, Olga Verderberjeva in Marica Rusova — predstavljajoče pomlad, poletje in jesen ter deček Mat. Štibil predstavljajoč zimo, slaveč vsak svoj letni Čas v lepih deklamacijah, Fino naglaševani ritmi, preciznost v izvajanju, čistost intonacije, lepo izgovarjanje je vse presenetilo. Ko pa je »poletje* (Olga Verderberjeva) sklenilo svoji ročici ter milo prosilo Boga, da bi nas varoval nezgod in nesreč, ter je tisto molitev urni mladi fantje. Rudečih obrazov so stopili v vežo. Nasproti se jim je prismehljal dobrodušni gostilničar Tine. Zakaj pa ne, vsaj ima on za taka žejna in gladna grla dobro kapljico in dobro klobasico ali pa kračico. Komaj so posedli za mizo pri peči, že je bil gostilničar za njimi. «Serbus, gospodje* — jih je pozdravil. «Ali ga bomo en literček? — katerega pa? — rdečega, rumenega ali pa „bagabundarja", gospodje?* «1, kajpada, — „bagabundarja" bomo pili* — so rekli fantje. Kmalu jim je svetilo na mizi. Do malega vsako nedeljo popoldne je prišla v Benedke tudi Tončika s svojimi prijateljicami. Ej, Tončka, to je bilo črnooko, rdečelično dekle, z lepo nasvedranimi lasmi okolu čela. Pa kako je znala hoditi. Rečem Vam, da nobena gospodična ne zna tako, kajti povedati moram, da Tončka ni bila mestna, ampak kmetskega rodu, tam nekje iz Stražišča. Nosila je vedno bel predpasnik s čipkami in svitlo brožko pod okroglo bradico. Kaj pa šele, ako je ta Tončka pogledala kakega fanta tako nekako po strani, malo na smeh se držeča, tako kakor mi pravimo — zaljubljeno. Tisti fant je bil potem izgubljen. Nikdar več je ni mogel pozabiti. ponovil zbor, ginjeni smo bili do solza. Gospa M. Kli-mekova (glasovir) in gospa L. Rusova (harmonij) sta spremIjevali vse točke fino in diskretno. Gospodu nad-učitelju Franu Rusu pa čast in hvala, da nam je napravil tak užitek. Dosti truda stane tako delo, ali prepričan naj bode, da ta koncert ne bode ostal brez sleda iz spomina. Posebno pa bodo mladi pevci ohranili v svojih srcih čut hvaležnosti in spoštovanja do svojega učitelja in to naj mu bode v najlepše plačilo. Dvorana je bila natlačeno polna. Počastila sta nas med drugimi tudi g. okrajni glavar pl. Rubelli in njegova soproga ter mnogo druge gospode iz okolice. Ne moremo si kaj, da ne bi naredili konečno še ene opazke. Iz zgornjega popisa je razvidno, kako plemenite misli goji naše bralno društvo, kako idealne namene ima g. nadučitelj Fr. Rus, da bi vzgojil svojo mladino kolikor mogoče popolno. In vendar se dobe pri nas še skeptiki, ki se trudijo vse te vzore pomandrati v blato in ki bi bili radi preprečili tudi zadnji zgoraj popisani koncert. Na čelu tem koraka seveda naš izobraženi gospod župnik. V Kranju, 1. februarja. Državni zbor se snide dne 4. februarja. Na dnevnem redu je predloga o vojaških novincih in predloga o bosanskih železnicah. Avstrijski prestolonaslednik bo prve dni prihodnjega meseca odpotoval v Petrograd, da obišče ruskega carja in se mu zahvali za imenovanje generalom ruske konjiče. Nemčija in jezuiti. Klerikalci so v nemškem državnem zboru interpelirali, ali hoče dovoliti jezuitom na-seljenje, češ, da so jezuiti potrebni, Vlada je odgovorila, da bo zvezni svet šele sklepal o tem. Španski kralj Alfonz XIII. postane letos polnoleten. Obiskal bo takrat razne evropske dvore. V Afganistanu utegne priti v kratkem do resnega konflikta. Ruske čete utegnejo udreti, ob angleški meji pa se pripravlja Anglija, da brani svoje koristi. O Burih. Angleški general Garrington se je moral v Natalu udati z vsem svojim štabom burskemu poveljniku Delareyu. Burski vodja Wessel je v Kaplandiji zajel 50 Angležev. Lani so poslali Angleži na bojišče nič manj kakor 81.000 mož in 129.000 konj. Dopisi. Iz Lesec. Naša občina je imela skozi 22 let za župana moža, ki je bil svojemu župniku poslušen, in sicer iz srca vdan v vseh zadevah. Take osebe se novodobno Kajneda, prav nič čudnega, če se je tudi naš Francelj zaljubil v njo. »Nazore* je že imel, a ti so bili nekako čudni. «Za denar mi nič ni», je rekel večkrat. «Ženil se bodem, potem mi je pa vseeno, če ima moja izvoljenka kaj cvenka ali nič.* Tak je bil ta Francelj. Na pravo pot ga niso mogli pripeljati ne nasveti njegovih prijateljev, ne starih, modrih mož. Kdo ne ve, kake prijetnosti nudi preprosta gostilna v tem času ledenih rož. Vse hiti k peči in kmalu je polna soba zabaveželjnih. Sprva se čujejo le resni, a gostobesedni pogovori, potem se pridruži smeh od tankega ženskega glaska, doli do globokega moškega basa. Konečno pa zaori po sobi tudi pesem, da šipe odska-kujejo. Nič žalosti, samo rdeča, smejoča se lica. Francelj je ravno intoniral domačo: ♦ Po hribih grmi in se bliska, moj fantič po polju vriska ...» — ko je vstopila v sobo Tončka v družbi svoje matere. Vsedli sta se k sosedni mizi. Ona je videla Franceljna, on je videl njo in pri kraju je bilo ž njim. Glas se mu je jel tresti, semtertje pa je zapel tudi napačno, tako da ga je prijatelj Rudi že vprašal, kaj mu je. Toda ni dobil odgovora. Fantje so ga pustili v miru in mislili so svoje. _ Konec pride . 48 zovejo »klerikalci*. Vendar pa v svojem času klerikalizem ni imel tega pomena, kakor ga ima dandanes in radi tega se na to ni oziralo. V novejšem času pa, ko se klerikalizem strastno šopiri ter se s silo vsiljuje vsakemu tudi na deželi, hotela je usoda drugače tudi pri nas. Pri poslednji občinski volitvi posadil je občinski odbor na županski stol delujočega in zavednega narodno-napred-nega moža. In sedaj si predočimo sadove obeh županov. Prvi je pobiral 25 odstotkov občinske doklade in s tem tako premišljeno ravnal, da ni bilo preostanka niti primanjkljaja. Poslednji pa zahteva in dobiva le 14 odstotkov doklade in glejte čudo! Letošnji račun kaže čez 540 kron, vštevši še 35 K, katere ima vplačati prejšnji župan v občinsko blagajno, tedaj skupaj 575 kron prebitka. Razven tega je klerikalni župan s 25 odstotki prejemal pri enakih potrebščinah približno 600 K več na leto, kar kaže okroglih 1200 kron. In te sedaj ostanejo v žepih občanov. Ali ni to liberalni blagoslov? Gospodje klerikalci, kaj porečete k temu? — Pripomniti se mora, da so navedene doklade skupne, izmed katerih je 8 odstotkov šolskih in 6 odstotkov občinskih doklad. Edino naša kmetska občina na Gorenjskem ima liberalni odbor in vendar se nobena druga, dasiravno prosvitljena, ne more z našo enačiti, ne v tem in ne v onem oziru. Radi tega morajo biti občani pouosni na sedanji odbor, da se tako uzorno gospodari z občinskim premoženjem. Prihodnje leto se ima zopet vršiti nova občinska volitev. Gotovo se bode klerikalni duh šopiril po novi metodi kakor pav, in o tem se bode svoječasno po odnošajih strožje debatiralo. Tedaj na svidenje! Iz motenjske župnije. Ta teden nas zapušča naš kapelan Bleivveis ter odhaja na svojo novo službo v Leše, ker je ondotni znani župnik, ki je bil večkrat obsojen, vstopil vsled »lastne volje* v pokoj. No, izgubljali ne bomo preveč besedi za njim, ker za njim menda ne žaluje nihče. — Omenjeno bodi pri tej priliki, da se je v nekem dopisu iz Mošenj v 51. številki »Gorenjca* pisalo o našem župniku in so nekateri sklepali, kakor da bi on imel kako razmerje s kako žensko. Vest, katera se je takrat širila po naši fari, je torej popolnoma neutemeljena, ker v kolikor poznamo našega župnika, mu v tem oziru ne moremo ničesar očitati in prosimo slavno uredništvo, da blagovoli popraviti omenjeno vest. (Z veseljem smo dali prostor tem vrsticam, ker nočemo, da bi se komu, ki je popolnoma nedolžen, delala krivica. Opomba uredništva.) Z Bleda. (Po sla v nos ti h.) Hitro so minuli dnevi, katerih smo se tako veselili in katere smo tako težko pričakovali, dnevi bivanja visokih gostov. Stali so nas res mnogo truda in troškov, a storili smo to iz pravega srca, ne iz hlimbe, samo da smo izkazali napram članu naše vladarske rodovine, kako smo udani svojemu vladarju. In novoporočenca sama sta tudi to odkrito pri-poznala, ko sta se zahvaljevala prirediteljem teh slav-nosti. Bila sta vidno vzradoščena nad tako sijajno vspelo serenado, krasnim petjem in sploh nad ljubeznivostjo tukajšnjega prebivalstva. Tudi sta želela, naj bi se kolikor mogoče tudi preprostemu ljudstvu povedalo, kako sta strmela nad tako sijajnem vsprejemom. Škoda je le, da je dež nagajal skoro vse dni, da ni vsa slavnost vspela tem lepše, tem sijajnejše. Slava in čast pa gre pred vsem prirediteljem gg.: županu Jakobu Peter nelu, nadučitelju Franu Rusu, načelniku gasilnega društva Ivanu Rusu, načelniku zdraviškega odbora Josipu Verderberju, kakor tudi vsem onim, kater so več ali manj pripomogli k večjemu sijaju te slavnosti. — V proslavo njune poroke je napravilo \ud\ tukajšnje bralno društvo koncert in deklamacijo na korist revnim šolarjem naše šole. (Natančen popis glej v posebnem članku na 42. strani. Opomba uredništva.) Omenjeno bodi le, da je knez Windischgratz poslal odboru 200 K, gosp. Muhr pa 20 K. Čistega dobička je bilo okrog ¿580 kron. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki ožigosali grdo nestrpnost našega župnika Oblaka, ki je hotel celo ob tej priliki delati reklamo zase in za svoje pristaše s tem, da je napovedal veselico Marijine družbe ob ravnotisti uri, namreč v nedeljo ob Ištirih popoldne, da ga nista 44 celo svarila gospoda: gorjanski in zaspiški župnik. Celo tema dvema ni hotelo iti v glavo, da bi bilo umestno ob taki priliki delati nepotrebno konkurenco našemu vrlemu bralnemu društvu. In odnehal je tako, da je Marijina družba imela ob poltreh svoj shod, veselico pa šele ob šestih zvečer. Kako nestrpen je naš župnik, dokazuje že dejstvo, da je brzojavil »Slovencu», da sta se prišla visoka novoporočenca njemu poklonit (?!). No, stvar je bila povsem drugačna in župnik si gotovo ni sam domišljeval, da ga obišče. Vendar v popolni luči dokazuje ta slučaj, kako čudovito lažejo naši hinavski klerikalci, samo da bi mogli napeljati ljudstvo na svoj mlin. Pa saj jih poznamo že dolgo! Znabiti uvidijo tudi merodajni krogi, da bi bilo veliko boljše, ko bi bili zadnjič, ko je prosil za župnijo v Škofji Loki, poslušali modre nasvete treh kanonikov in ga premestili z Bleda, ker pri nas potrebujemo resnega moža, ki bi mogel ob takih prilikah tudi vsaj približno nastopati. — «Neues Wiener Journal» poroča, da se visoka novoporočenca ne počutita povsem dobro v naši Gorenjski in da je bilo knezu neljubo, da so mu priredili bakljado in serenado, ker sta hotela novoporočenca povsem mirno prebiti nekaj dni. Ta list se je predložil knezu in kneginji, ki se nista mogla dovolj načuditi tej — lažnivosti. Vsled tega sta menda sklenila, da ostaneta za nalašč še nekaj dni pri nas, namreč do 5. februarja. Z Dunaja. Društvo »Zvezda* na Dunaju ima svoj zabavni večer jutri v nedeljo 2. februarja 1.1. v dvorani «zum Regensburgerhof» I. Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob šestih zvečer. Na dnevnem redu je predavanje predsednika si. akad. društva »Slovenije* gosp. cand. med. Mavr. Rusa: «Koristi čitanja knjig*. Potem sledi koncert pevskega društva «Zvezde» pod vodstvom svojega pevo-vodje g. V. Krušiča. Pri tem koncertu sodeluje tamburaški zbor si. hrvatskega društva »Prosvjeta*. Koblar In volitev v obrtno zadrugo. Koblar je prišel pred 16 meseci v Kranj z nado, da bo naše napredno mesto prav v kratkem poklerikalil. Saj so ga zato tudi k nam poslali. Priznati se mu mora, da se je po svoje trudil prav pošteno, da bi zadovoljil vse one, ki so mu preskrbeli tako lepo in bogato faro. Zabavljal je raz lečo, v svojem »Slovenskem Listu* je blatil nasprotnike in za časa volitev je beračil glasov od hiše do hiše. S svojim nerodnim in izzivajočim nastopom je pa dosegel le toliko, da Kranjci marajo zanj danes še veliko manj, kakor tisti dan, ko je prišel med nje duše past. Tekom enega leta se ie mogel prepričati, da Kranj ni Besnica ali Predoslje. Naletel je za časa državnozbor-skih in občinskih volitev, igral je prežalostno vlogo kot deželnozborski kandidat, zaman je skušal zgago delati pri volitvi v okrajni cestni odbor, nikjer ga niso hoteli voliti načelnikom krajnega šolskega sveta in niti v ce-nilni komisiji za osobno dohodarino ni mogel dobiti pohlevnega prostorčka. Vsled teh različnih neuspehov je mož postal skromen, tako skromen, da se že tudi navideznega uspeha razveseli, kakor otroče nove igrače. Ce je pri kaki občinski seji on sam s svojim okornim nastopom ali pa kdo njegovih redkih prijateljev s smešno-robatim obnašanjem zabaval ostaL odbornike, takoj je z nekakim posebnim zadovoljstvom poročal o tem «uspehu» v «Slovenski List». Zdi se nam, da ima mož nekam slabo vest, ker ne more opravičiti nad, katere so nanj stavili njegovi ljubljanski prijatelji. Zato pograbi vsako, še tako neumestno priliko, da napeljuje vodo na svoj mlin in meče pesek v oči svojim mandatarjem. Tako hoče sedaj tudi izkoriščati v svoje namene volitev v obrtno zadrugo. V »Slovenca* od 27. januarja je poslal naslednjo notico: »Zmaga neodvisnih obrtnikov v Kranju. Iz Kranja se poroča: Včeraj 26. t. m. se je vršil v mestni dvorani občni zbor obrtniške zadruge. Gosp. Ciril Pire in njegovi pristaši niso mislili, da bodo tako pogoreli. Agitirali so na vso moč ne samo v mestu, temveč tudi po kmetih; toda razumni ljudje so jim prečrtali račun in doživeli so blamaŽO, katere ne pozabijo tako hitro. Izid včerajšne volitve je pokazal, da je v Kranju še mnogo zavednih mož, ki se ne dado koniandirati Pircu in njegovim privržencem. Načelnikom -adruge je bil izvoljen z 89 glasovi g. Ivan Zupan, usnjar v Kranju, dofiim jc dobil nasprotni kandidat sedlar Wohlgemuth, za kojega se je g. Pire prav posebno ogreval, le 12 glasov. Ostali kandidate, katere sta priporočala. »Slovenec* in »Slovenski List«, so dobili po 87 glasov, oni pa, katere je priporočal sobotni »Gorenjec* le 5 (reci pet) glasov. Pire jo je žalostno pobrisal iz volilne sobe, ko je videl, da se je enkrat prav pošteno vrezal. Grozil se je baje nad g. dekanom, češ, da mu bode dal v «Gorenjcu» primeren odgovor, toda naj bo dopis v zakotnem lističu »Gorenjcu* še tako zasramovalen, včerajšnjega poraza «Narodovcev» ne more nikdo izbrisati. — Živeli neodvisni obrtniki!* Po Koblarjevem so tedaj pri tej volitvi pogoreli Pire in njegovi pristaši, »Narodovci* t. j. liberalci so bili poraženi in prodrli so — kakor piše ad captandam bene-volentiam — po »Slovencu* in »Slovenskem Listu* priporočani kandidatje t. j. — kakor se bere med vrstami — klerikalci, katerim načeluje v Kranju Koblar! Komur niso znane razmere, bo vsekakor tako tolmačil Koblarjevo notico. V dokaz, da se hoče Koblar v tem slučaju ponašati s pavovim perjem, naj nekoliko pojasnimo razmere. Nekako pred dvema letoma so začeli kranjski obrtniki odnosno mojstri snovati svojo »mojstrsko zadrugo*. Takoj začetkoma so se že jela pojavljati nasprotstva in niti v najvažnejših točkah se niso mogli sporazumeti. Večina članov pripravljalnega odbora sploh ni obiskovala sej in vsekako bi bilo najpametnejše, če bi bili že takrat opustili misel na tako zadrugo. Nekaj članov napominanega odbora je sestavilo pravila, katerih pa deželna vlada ni odobrila. Po nasvetu trgovske in obrtne zbornice so se potem po uzornem statutu prenaredila pravila, glasom katerih bi bili člani zadruge vsi oni, ki izvršujejo sploh kako obrt v Kranju in okolici. Vlada je pravila potrdila in okrajno glavarstvo je sklicalo občni zbor. Prvi ni bil sklepčen in drugi se je vršil minulo nedeljo. Potrjena pravila obrtnikom nikakor niso ugajala. In to iz popolnem tehtnih vzrokov. Zadruga v smislu pj-trjenih pravil bi ne imela nikakega pomena. Zasnovana bi bila na preširoki podlagi tako glede okraja, kakor različnosti posameznih obrti. Rokodelce, trgovce, gostilničarje in kramarje iz celega okraja spravljati v eno zadrugo, je gotovo nesmiselno. Koristno delovanje bi bilo zaradi obsežnosti onemogočeno in poslovanje bi bilo neizmerno komplicirano in drago. Vrhutega so se prispevki določili nerazmerno visoko. Pomen bi imela k večjemu zadruga mojstrov-rokodelcev v mestu samem. Iz vseh teh razlogov je nastal med obrtniki ne glede na politično prepričanje velik odpor zoper zadrugo. Tudi ostali člani pripravljalnega odbora so uvideli, da je taka zadruga nemogoča in zato so v zadnjem »Gorenjcu* objavili, da hočejo prenarediti pravila. A takozvani »pripravljalni odbor* se ni zato pobrigal, da bi bil preje vse pojasnil in je sploh skrajno lahkomiselno postopal. Postavil je kandidate, ne da bi jih bil preje vprašal, če sploh hočejo kandidirati. Pričela se je strastna gonja zoper zadrugo in nasprotniki so zatrjevali, da bodo njih kandidati za slučaj izvolitve vsekako ugonobili nepotrebno zadrugo. Agitacija je padla na rodovitna tla in zmagali so nasprotniki zadruge. Koliko je agitiral pripravljalni odbor za svoje kandidate, ne vemo, toliko pa vemo, da so vse opazke »Slovenca«, v kolikor se tičejo agitacije od strani liberalcev, prav grda laž. Narodno-napredna stranka v Kranju se kot taka načeloma ni umešavala v razprtije, nastale med obrtniki vsled zadružnega vprašanja. Morda je kdo, kije slučajno član narodno-napredne stranke, nagovarjal tega ali onega z ozirom na pojasnilo v »Gorenjcu*. Smešno pa je pisati, da so Pire in njegovi pristaši agitirali na vso moč po mestu in na kmetih. Pire se za vso zadevo ni brigal in ni napravil nikakega koraka. Ce se je udeležil volitve, je to njegova stvar. Sicer mu pa ni prišlo niti na um, da bi se radi teh volitev grozil nad dekanom ali, da bi ga radi izida prijemal v »Gorenjcu*. Tudi »zakotni* listič »Gorenjec*, katerega se Koblar boji še bolj kakor svojega gospodarja Šušteršiča, se ni hotel vtikati v razpor obrtnikov in je le na željo »več obrtnikov* prinesel v zadnji številki dve notici brez vsake pripomnje, kakor bi bil tudi ponatisnil kako izjavo nasprotnikov, Če bi se mu bila podala. Najneumnejša je pa trditev, da so pri tej volitvi podlegli »Narodovci*. Koblar sam prav dobro ve, da bi volitev izpadla drugače, če bi bila narodna stranka posegla v boj, za kar pa ni imela kar nič povoda. Koblar sam piše, da so zmagali »neodvisni obrtniki«, namiguje pa — kakor že povedano - da so prodrli klerikalci, a ne upa se jih tako imenovati, ker dobro ve, da bi vo-lilci sami najodločnejše protestirali zoper tako nazivanje. Odločni pristaši narodno-napredne stranke, d;i, celo nekateri kandidati »pripravljalnega odbora* so glasovali nasprotno iz mržnje proti zadrugi. In najožji Koblarjevi pristaši (ki pa tudi nočejo biti klerikalci) so še med volitvijo povdarjali, da se tu ne gre za politično zadevo, ampak edino zato, da se ugonobi taka nepotrebna zadruga. Koblar je hotel zadevo zaviti drugače. Odločil se je, iz te moke speči kruha zase. Zato je poslal na volišče mlinarja Pavšlarja, ki pa kot tovarnar ni smel voliti. Sam je baje izida pričakoval v bližnji gostilni. In v »Slovenca* je poslal zgoraj navedeno notico samo za to, da bi se ta čudna »klerikalna* zmaga pripisala v Ljubljani k dobremu na njegov piškav konto. Prodrli so tedaj kandidati, ki hočejo zadrugo ugonobiti, če imajo edino ta namen, potem priznamo, da se ni moglo voliti pripravnejših mož. Ce pa misli Koblar, da bo zadrugo izrabljal v svoje politične namene, potem naj bo uverjen, da bo tudi narodno-napredna stranka smatrala zadrugo za politično in potem naj bo prepričan, da bodo prihodnje volitve izpadle tako, kakor njemu ne bo ljubo. Bridkih izkušenj ima menda že dosti! Novi čar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. V pokoj je stopil g. Matija Zamik, miroljubni in občespoštovani župnik v Srednji vasi v Bohinju. Istotako je umirovljen župnik leski Janez Tavčar. — Premeščena sta gg. notarja: dr. K. Schmidinger iz Kamnika v Ljubljano in K. Orožen iz Trebnjega v Kamnik. Poroke. Minulo sredo se je poročil gospod Edm. Kotzbek z gospico Viktorijo Dolenčevo iz Kranja. Na predvečer jima je zapel tukajšnji čitalniški pevski zbor podoknico. Ženin je izročil g. pevovodju 20 K, od katerih dobi 10 K dijaška kuhinja v Kranju, 10 K pa godba gasilnega društva v Kranju. — Na Brezjah se je minuli četrtek poročil ondotni gostilničar g. Ant. Gabrijelčič. — Dne 3. februarja še poroči g. Alojzij Zebre, c. kr. sodni pristav v Radovljici, z gospico Strojevo iz Zapuž. Čestitamo ! Polž! polž! pokaž* roge! Črni polž, o katerem smo poročali v predzadnjem «Gorenjcu*, da se rad Valja po blatu, se je — splašil. V duhoviti notici »Bob iz Kranja* je prinesel zadnji »Slovenski List* popis polževega brzoteka križem sveta. Najpoprej so napije slabega petroleja, prebrska zopet enkrat Pavšlarjevc načrte, obleze policaje, pijance, mlade Kočevarice in Koblarja, dirja iz Kranja v Ljubljano in se pri tem teku peni, prav grdo peni, kakor ravno polži znajo. S svojo strupeno-smrdljivo slino brizga kar tako na okoli. Enemu očita «Magen-erweiterung», a ne pomisli, da je v njegovem taboru mnogo nevarnejša bolezen «Geldbeutelschwindsucht». Drugemu zopet preti kar z revolverjem in ne pusti v miru niti sorodstva. Pfui Teufel! Zraven pa pravi, da se še nI popolnem očedil. Le vun s slino! Polž, polž, pokaž' roge! Ce ne bodeš mogel več naprej, pomagal ti bo z veseljem — kakor navadno — ljubljanski Štefek. Tedaj le korajžo! Prizadeti se kar tresejo. In kdo se ne bi tresel, kadar uši kašljajo in polži lajajo?! Občni zbor »Slovenskega bralnega društva v Kranju* se je vršil minulo nedeljo popoldne ob precejšnji udeležbi. Ker je društveni predsednik obolel, je vodil občni zbor njegov namestnik g. Al. Pečnik. Tajnik omenja za društvo važne dogodke minulega leta, blagajnik poda blagajnično stanje. Volitev novega odbora je takole izpadla: Dosedanji predsednik gosp. Ivan Jagodic in podpredsednik g. Al. Pečnik se izvolita vnovič; dalje so bili voljeni gg.: tajnikom Rudolf Strnad, blagajnikom Edm. Rooss, knjižničarjem Franc Šimnic, odbornikom pa gg.: Jurij Depoli, Gašper Eržen, Ivan Valenčič in H. R. Po občnem zboru se je vršilo žrebanje za časopise. 45 Plesni venček «Gorenjskega Sokola* in »Slovenskega bralnega društva». Telovadec bi zgrešil svoj poklic, ko bi ne plesal. Plesalca si mislimo le brhkega; kdo pa je bolj brhek kakor pravi telovadec, pravi Sokol, ki res zasluži svoje ime! Ako pa se še prožnovitke zastopnice lepega spola, ki jim je nagnenje do plesa prirojeno, dotaknejo s svojim električnim vplivom plesalca Sokola, potem švigajo iskre. To smo v zgledih opazovali pri zadnjem plesu v soboto, dne 25. m. m. Električna luč je svetila posetnikorn do vrat v plesne prostore, prikrita električna sila delovala v njih: okoli trideset parov je svedočilo, da še živi pri nas mladinska moč kljub hladni, dolgočasni megli, ki se že vloga tudi »modernim* Kranjcem na duh in deluje mrtvilno na njih telo. k. Služba mestnega redarja v Kranju je izpraznjena. Prošnje poslati županstvu. Plesni venček gasilnega društva v Kranju se vrši danes v soboto na korist godbi. Dvorana bo električno 'razsvetljena. Čitalniška maškarada dne 8. februarja. Po premoru treh let priredi zopet čitalnica maškarado, da ustreže želji članov. Zabava bode gotovo zanimiva, kar se da sklepati po pripravah. Nekaj skupin se pripravlja, da bodo skrbele za zabavo in raz veselje vanje. Kakor čujemo, se naše dražestne dame posebno vnemajo za to veselico in da gospodje ne bodo zaostali, je samoobsebi umevno. Vsakomur pa, kdor hoče preživeti nekaj veselih uric, naj bode v soboto 8. februarja deviza: v čitalnico na maškarado! Glas iz občinstva. G. kr. merosodni uradi izdajajo poleg nemških tiskovin tudi slovenske, katere so došle pred par meseci, a se smejo izdajati le na zahtevo strank. Zatorej se občinstvo opozarja, naj zahteva le slovenske tiskovine. Zgoreli so minulo nedeljo popoldne na Podrečah pri Mavčičah trije podi. Zažgali so otroci, ki so bili brez varuha doma. Tatvina. Iz Dupljan nam piše kajžar Jožef Rant, ki je bil obdolžen tatvine v ondotnem župnišču, da ga je okrajno sodišče v Tržiču spoznalo za nekrivega in da je bil obdolžen po krivem. Bralno in pevsko društvo »Triglav* v Radovljici priredi na pustno nedeljo maškarado »pri Basteljnu*. V Lescah so danes zjutraj dobili mrtvo gospo lesnega trgovca Grassija. Z Bleda še nam iz druge roke dodatno poroča: Zadnjo nedeljo se je vsakdo vračal zadovoljen iz Blejskega doma od koncerta, katerega je priredil nadučitelj Rus s šolskimi otroci v proslavo poroke nadvojvodinje Elizabete s knezom Windischgratzom. Mnogobrojno zbrano občinstvo se ni moglo načuditi, kako je mogoče 10letne otroke v deklamaciji in petju tako izvrstno izvežbati. Pri petju se je otrokom poznalo, da čutijo in razumejo, kar pojo. Nastopili so brez strahu, peli pravilno in neprisiljeno, zato tudi lep uspeh in priznanje občinstva ni izostal. Vsa čast in hvala nadučitelju, ki je otroke tako nepričakovano dobro izvežbal in nam podal tako izvrsten užitek. Mladi knez "VVindischgratz je daroval med drugim tudi gasilnemu društvu 500 K, občinskim revežem pa 1000 kron. Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo na na Bledu jutri v nedeljo, dne 2. svečana 1902 pri gosp. Jos. Ažmanu (pri Šloserju) v Zagoricah. Začetek ob sedmih zvečer. Dobitke hvaležno sprejemata gg.: gostilničar Josip Ažman in Ivan Rus, načelnik gasilnega društva. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Umrl je bivši župan in častni meščan škofjeloški gospod Valentin Sušnik. — V Zgornji Šiški je umrla gospa Antonija Rojina, mati občespoštovane rodbine. Naj v miru počivata! Nesreča. Jožef Pibernik iz Mengiša je šel 25. m. m. zvečer s svojo družino na kolodvor na Jesenicah. GredoČ po brvi čez potok je padel v vodo in se tako nesrečno udaril ob kamen, da je umrl. Bralno društvo v Radomlju napravi predpustno veselico v nedeljo dne 2. svečana v gostilni g. Ivana Nastrana z burko »Kateri bo ?», zabavno loterijo in plesom. 46 Na Koroš k eni. Družba sv. Mohorja nam naznanja, da poda lotos svojim članom naslednji književni dar: 1. «Zgodbe sv. pisma.* 2. »Slava Gospodu*, molitvenik. 3. »Poljedelstvo«. H. del. 4. «Zimski večeri*, spisal prof. Jos. Stritar. 5. »Veliki trgovec*, spisal učitelj Engelbert Gangl. (5. Koledar za leto 190.'}. — Nabiralne pole z denarjem naj se odboru pošljejo do 5. marca. Križem s v e t u. Poštne zadeve v Paznu. Pišejo nam: Tukajšnji vinski trgovci, ki hodijo po vino v Istro, morajo z vino-tržci dopisovati slovenski. Tako, slovenski naslovljeno pismo pa se izgubi na pošli v Paznu. To se je zgodilo nekemu tukajšnjemu trgovcu v enem mesecu dvakrat. Ker je to zelo čudno, bi bilo dobro razmere na pošti v Paznu nekoliko pregledati, in sicer, če niso tam nastavljeni uradniki, ki slovenskih oziroma hrvatskih naslovov ne znajo brati. ; Listnica uredništva. Dopis iz (lerkljan pride prihodnjič na vrsto. V današnjem članku na strani 44., 1. kolona, 12. vrsta od spodaj naj se glasi namesto besede W \Of ceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczya ŽClfldčtlG kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, fc%IWW\H% krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje preDavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. " •* — odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo -^_^_T_., blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Škatlja 42 h, šest škatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatlj 80 h, tri skatlje 2 K, PfStlt plu4ni >n kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko §2£mlm raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pni tucata 5 K. liti t ali udov cvet (Pr°tinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in Kroglice nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednosti da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czyja 7il!lHCkl r e d i 1 n i prašek za no-, ■!* . triinJ° ral,r' P" kravah, volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. prašičji redilni in krmilni prašek. Varstveno in dijetutično sred- Varstvena znamka. Za- utvo za prašiče. Za notranjo rabo, sluzi za tvorbo mesa in toUče vojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s postnim povzetjem 47 Tedenski sejem v Kranja dne 27. t. m. Prignalo seje 170 glav goveje živine, 2 telet, 40 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9*—, prosa K 650, ovsa K 7'50, rži K 8 —, ajde K 7-—, ječmena K 7-50, krompirja K 150, fižola (ribniški) K 8-—, mandaloni 6-—, koks 8*—, navaden rdeč 7*—, zelen 7*—. aj je pri ANTONU MUR0VCU v. Radovljici glaaovir, še v dobrem stanu, 6 Vi oktav, slonova klaviatura, in dve harmoniki (nemška klaviatura in kranjska), obe z 12 basi, tudi jako dobre in po nizki ceni. Glasovir 100 gld., harmonika (kranjska klaviatura) 50 gld., druga 38 gld. 11—S Rezervni zaklad: nad 31.000 K. Naprod Stanje hranilnih vlog: 1,100.000 K. Posojilnica t Mo.ljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestatje po 4^ odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—2 Stanovanja se oddajo zunaj mesta Kranja s sobo, kuhinjo ali z dvema sobama in kuhinjo, oziroma tudi meblirane sobe mesečno. — Tudi se proda lepa oprava iz trdega lesa, politirana, za eno sobo, skoro nova. Kje? se izve v upravništvu «Gorenjca». 19—Z se sprejmo na hrano in stanovanje po zelo nizki ceni v Kranja na glavnem trgu št. 118 v I. nadstropju. 24—1 Istotako se sprejmeta tudi 2 gospoda ali 2 gospodični na hrano in stanovanje. -^T"-- ~/t?-__-<žv>—^-^N__»*CN^ ->C^ »'^kN^^^^.-^V___^---^ -^^-^^^-*^^w^.^^»^V--.i^,>-^| zimskih sukenj itd. za zimsko sezono. j£ Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno )2§ 14—2 v zalogi. m 48 Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 1-5 " Zaloga vsake vrste pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d. Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela proti jamčenju po nizki ceni. Sprejme se več porrjočnikov ijj učencev. ^ PETER KER ŠIČ Šiška pri Ljubljani. 188—15 3- •i <&a fio^&ti, fiafooz tudi 'ftipe, va&c in v vtefa ttatvafi, tipežne in cetie pripotoca prva in največja Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 106—31 Obrnite se na skladišče v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane ža travnike m stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvoder se tukaj dobijo najceneje. C. kr. pnv. tovarna suOjev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov r. a. smekal v Cechu pri Prostjevu in Smichov/ - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 13—'i slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprasanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno, Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 156-22 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. G. Tonnies Ljubljana 9B_41 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trančo št. I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—43 Predtiskarija ranja Predtiskarija eršol LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-20 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97-36 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \i)&r)a L)iclrr)ar-ja Strugarj« u> bjubljaoi, dar>aj$k« cc$t* 11. 39 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol Kav seka na si. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine m poljedelstvo. 60—41 Tudi vsakovrstna železnina kakor ieleco, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Tvrdka r. miklauc LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani da je že pooolnoma založena z jesenskim in zimskim blagom. Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah od 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, kotenine, cvilh za postelj«, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—41 Spoštovanjem R. Miklauc. Zaradi popolne IflT opustitve trgovine se je pričela dne 11. novembra 1901. Ltelika prodaja blaga v Kranju „Pri novi tovarni" nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine. Gene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej komur je ležeče 189-11 3*10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4*60 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko . » 1*40 . 78 cm za 11—16 kr. 78 » » 20—22 - kos » 19 » ......8 • kupiti, posebno, ko ima vsak pravica blago, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti. 7Q f>0 TI „Zorana" naj vzdigne pismo. popravljena (zraven spada polje z 12 merniki posetve, gozd, zasajen vrt) se prostovoljno proda. Več se izve na Hujah pri Kranju št. 1 15—2 Veliko posestvo na Poljšiei pri blejskem jezeru, obsegajoče njivo, travnike, gozde (31 oralov) kakor tudi gospodarsko poslopje z vsem skupaj MT se iz proste roke proda. Več se izve pri lastniku BLAŽU AMBROŽIČU na Poljšiei št. 8 pri blejskem jezeru._______ 16-2 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—42 čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih (Majo in pomnožujejo kri, 1 K in S K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic za računi se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. I Med. dr. Demeter vit. 1 Bleivveis -Trsteniški w ^ strokovni zdravnik za notranje @ bolezni in za bolezni v vratu in nosu. @ 21 ordinira § v Ljubljani, Ilesljeva cesta 7 w H od 3.—5 ure popoldne. £ Ob nedeljah in praznikih od 11.—12. ure dopoldne. (m i I i Občina LESCE ima di)a r)Oi)& $crr)r>ja in sicer prvi dne 34. februarja na sv. Matevža dan, drugi dne 29. septembra na sv. Mihaela dan za vsakovrstno živino in za vsakovrstno blago. IVAN ŽARK 25—1 župan. A. TschinkeN zet bjabljar)«. Prva in edina domača tovarna ci^orijc, figove kelL>C, kap)dirap)cga $adja ir) kooS^O priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—44 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti p/ejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, zn pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dem stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, te se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in npravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.