•i 60.
Ithaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek In soboto ob 4. uri popoldno ter stane po p081 prajemana ali v Gorici na dom poBiljana:
wo leto     ........15 K
VGorici, v torek dne 19. maja 1908.
. 10
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„805A" ima naslednje izredne priloge; Ob nobeni letu ..Kailpot pb Goriškem* lii tfradiieaaikYttt' in'*»i „llalipot po LJubljani in kranjs,:- Ih mestih", dalje dva krat v leta „Voiai reč ieleznic,  paraikov in poitnil »ve*".
Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulici Sle v. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« &. Oabršcek Ni naročila brez doposlane naroSnine-se m-oziramo.
Oglasi in poslanice «« računijo po FVtit-vrsiah Ce tiskano I-krat 16 v, 2-Lrat M v, 3-fcrat 12 v vsaka vrsta. Večkrat pa dogodbi. Večjo črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem deiu 30 v vruia. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsajjpodfjovornojt.
Odgovorni urednik in izdaj
akaodfjov«
TotaJ XXXVIII.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorici v I. nad?tt Z urednikom je mogo5-> govoriti vsak dan od S. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldno; ob  nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino iu oglase je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere nt spadajo  t dolckrOg  uredništva,   naj  se pošiljajo   lo opravnlStva.
¦ vsak
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii.
van Kav^i v Gorici.
TaUfon ftt. 83. —
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »!
petek in stane.vso leto 3 K 20 h aH gld.....
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v xpo-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrendifi na trgu della Caserma.
Trte, ti i M roie.
Po obeh farovSkih listih sadijo sedaj trte. Sadiki so zantkerni in blago je tako slabo, da m lahko reče kar naprej: te trte ae bodo rodile. Komaj jih usadijo vse, kar so jih napovedali, posahnejo, in konec vinograda gospodov okoli obeh farovških listov bo žalosten....
Delile so se trte iz državne trtnice. Na-taestnistvo je dalo navodila iu županstva m naročala ter delila trte. Farovška" lista sta prišla na to na dan z »odkritjem najnovejšega Škandala z državnimi trtami v komen-tikem okraju14.. Dolge kolone pišejo po potrpežljivem papirju. Iz teh kolou naj bi bil razviden Škandal, ki pa uaj bi zadeval v glavnem . . . deželnega poslanca g. Josipa Streklja. Klerikalci namigujejo in zmigujejo, kažejo in kričijo, ne povedo pa nič posebnega.
Pričakovati snio, da na m n a z n unij o neko s t r a ž n o zlo, katero bi bil zakri vi 1 poslanec Josip S t re kel j; pričakovali smo, da na m p o d a j o seznam k m e t o v a 1 c e v, k i so o S k o-d o v a n i t e r trpijo škodo ~ - pa nič tega. Iz vsega pisarjeuja gleda le velika gonja proti klerikalcem neljubemu deželnemu poslancu Jos. Streklju. Glavna o.st je obrnjena proti njemu. Klerikalci fantazirajo; delajo krive premine, vsled tega krive sklepe, da le morajo udrihati ter kričati. Namesto da bi ' graduištvu pometali pred pragom svojih Ijudij, kakor na j primer pred pragom kosmatega cerkljanskega župana in deželnega poslanca Kosmača, katerega „skrb" za občino *iovi po sodnijah in po j celi deželi, se zaganjajo v moža. kateremu ne morejo dokazati tega, Kar tšo hoteli, ali se zaganjajo vsejedno, čoL, nekaj morda Se ostane, čeprav je gonja proti Streklju le umetno uprizorjena.
Na gonjo v farovških liisiih odgovarja g. poslanec Strekelj takole :
Klien, 1:*>. vel. travna UHK Spet me je počastil „Prim. list* s celo stranjo obre-kajočega komentarja o razdelevr.nju in prejemanju amerikanskih trt, navedši mi prepis' naročila, ki sem g»   poslal gosp. e. kr. vino-
rejikemu nadzorniku v Trst. Drago mi bode, če Se ona druga naročile za trte objavi, ki jih je precejšnje število, da uvidi svet, da sem storil več, kakor sem bil dolžan. Potujočemu po službenem okrožju zglasil se mi je mnogi kmetovalec, proseč me, naj pišem g. c. kr. nadzorniku za potrebno število trt in mnogi so tudi k meni v Komen prišli z enakimi željami. — Nobednemu nisem te želje odrekel, r.mpak vselej poslužil kmeta, želeč mu dobrih vspehov. Ako ima navidezni Bprijatelj kmeta" vsa moja tozadevna pisma v rokah, uvidi, da sem za uekoje dvakrat in tudi trikrat pisal, in celo, ako sem bil osebno v Trstu, sem tudi osebno prosil, naj se po-deie trte onim, ki so se pri meni zglasili. -Ako je kedo izmed istih bil. vpisan tudi v listi županstva, nisem in bi no hotel povpraševati, ampak gledam vedno, naj ima kmet trt, če treba tudi več nego jih potrebuje. Bili so slučaji lansko leto, da so nekoji in tudi oni, ki *o se pri meni zglasili za trte, ostali s pripravljeno in neposajeno zemljo. Tem sem daroval jaz svoje lastne trte, in ne „Mouti-cola" ali nl'orta!isu, ampak „liiparia llupe-slris S t. ;J301»", katere so stotina v kupčiji po •1 K, ker ni imela vlada več nobenih na razpolago.
Kedar sem za ednega ali po naročilu enega za mnoge pisal v Trst za trte, storil sem ljudem uslugo, katere plačilo mi je zadostovalo, da vidim krasen napredek v vino-svojeni področju, da se ž njim ne more meriti nobena druga krajina na Primorskem. Tako tudi se dobro spominjam, da v izkazu, ki ga donaša „Prini. list" št. 20., je mene osem strank osebno prosilo, naj prosim za nje trte pri namestništvu, ker je rok pri županstvu za vpisovanje že pretekel, za drugih sedem pa mi je prinesel listo verodostojen mož s prošnjo, naj vpišem tudi nje. Kečeno mi je bilo, da prejšnji dan, ki je bila nedelja, ni bilo mene doma, kakor nišam ta dan po navadi, in da so naročbo pri njem pustili. Vpisal sem jih prav rad in tudi, ko sem čez več časa potem, ko so bile trte že razdeljene, zvedel, da je vse one trte prejel vinogradnik g. Sv., nisem bil ozlovoijen in tudi danes uisem, ampak kakor   vsakega Iju-
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska i
bi*e!j* napredka veseli mene najbolj, da ni isti prijetih trt zavrgel, ampak pocepil in jih vzorno posadil na vidnem mestu ob cesti, da je delo mnogim v poduk in vzgled. Ni jih torej pripeljal meni hlapec Švarov, kakor trdi nPrim. list", ampak svojemu gospodarju. Trte niso bile zavržene, ampak sprejete in posajene z namenom, da si mož pomore do vinogradništva, katero podpirati v naši deželi še vedno premalo dežela in država.
Pred tremi leti prosil sem trte pri na-mestništvu; med drugimi spominjam se tudi na sedanjega naganjača proti moji osebi Josipa Kovačiča v. „Qbribtar'\ Čeprav je velik posestnik, priporočil sem, naj mu dado zastonj. Utemeljil sem, da veleposestnik je na Krasu večji revež, nego kmetic. Ugodilo se mu je in trte (2000) je brezplačno prejel, a ker je mož sam vsega veden, propadle so mu vse! Teh je bilo škoda 1
Vsled večletnih skušenj in opazovanj prišel sem do prepričanja, da v nekojih občinah goreujega Krasa (Štorje, Povir, Lokev, J Jarka, Misleče) niste prikladni ne „Monti-kola" ne „Portalis" iu da bi tudi tam z novodobnim vinogradništvom napočila boljša bodočnost na gospodarskem polju, prosil sem gospoda c. kr. vin. nadzornika, naj pošlje v one kraje takozvane „hibride", o kojih sem prepričan, da b o d o v s p e v a I e in vspod-budile kmeta, da se z vso vnemo poprime vinogradništva, ki je tam izmed vseh kultur najbolj dobičkonosno. Tudi za te kraje sestavil sem c. kr. vin. nadzorniku listo kmetov. Imena teh navedel mi je za vsako vas najnaprednejši občan. Da so v onih listah y resnici vsi navedeni kmetje taki, ki imajo veselje do mojega predmeta, in ali so prejeli po meni pri vladi naročene trte, ne p rasam oz. poizvedujem. Skrbel bom pa, prepričati se, ko pridem v iste vasi, da niso nobene zavrgli. — V tem smislu sem tudi pisal tje, kakor hitro sem izvedel, da so jim trte dovoljene, naj ne dado trt onim, ki niso zemlje dobro pripravili, čeprav so vpisani ina-gari desetkrat.
„Prim. list" piše, da je gospod c. kr. vinogradniški nadzornik zahteval vsled došlih pritožb pojasnila od mene in da sem po treh
tednih odgovoril nemški. Na to poveru, da sem bil dne 26. marca osebno v Trstu in ta dan mi je naroČil g. vin. nadzornik, naj mu poročam, ako je kedo dobil preveliko Število trt. Poročal sem mu na to pismeno dne 9. aprila, torej ne čez tri, ampak čez dva tedna. Ako sem bil v tem času, dne 29. marca v Povirju, 2. aprila na Barki, 4. in 5. aprila v Škocijanu, je bil dan 9. aprila od onega dne, ko sem bil v Trstu, moj prvi prosti dan, ki mi je nudil čas odgovoriti na naročilo. Gosp. notar v Koranu bi bil morda hitrejši ? Jaz pa pravim, da sem bil še prehiter, ker nisem v istem svojem poročilu navedel poleg drugih tudi očeta zelo pobožnega duhovna iu bivšega župana Pirca iz Vojščice, ki jih ima 40.000. Ako bi bil koji drugi izpuščen, bi me učitelji »ljubezni" ne pardoniralil Zagori navedenega sem pa žalibog ravnokar izvedel. Gospodje, maščevalci!, oglejte si na tiho naokoli, poizvedujte, napravite bilanco med naprednimi in klerikalnimi prejemniki trt in videli bodete ogromna števila vladnih trt, katerih so klerikalni možje veliko več prejeli nego so jih potrebovali in kako so jim toknile.
Kar se tiče predbaeivanja, da sem nemški odgovoril, je stvar ta, da g. nadzornik piše mi in govori z menoj le nemško, odgovoril sem nemško, v glavnem zato, ker ne zna dobro slovensko, drugače pa se h klerikalcem ne bom hodil učit spoštovanja slov. jezika.
Nisem pa takrat s svojim poročilom mislil, »daje vse v redu, da je vse pokrito in vrejeno, precenjevaje svojo namišljeno vplivnost Iv vgleduost",, kakor si predstavlja „Prim. list*, pod znamenjem svetega križa, ne, ampak pisal sem svojemu bratu drž. poslancu na Dunaj in poslal mu „Prim. list", ki me nesramno napada, da izposijuje pri poljedelskem ministerstvu strogo preiskavo, kar je razvidno iz aktov.
Preiskava je bila dne 12. in 13. t. m. in seje dokazalo, da so se ljudje posluževali načina potom drugih dobiti večje število trt, da zadostijo svojim potrebam- kar se dogaja v vseh kronovinah.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ==    ALEXANDRE  DUMAS.   =====
(Dalje.)
Ko je prišel koadjutor na Pont-Neuf, je videl da je ta zastražen; neki človek je stopil k njemu.
— Kdo ste ? ga vpraša ta človek ; ne poznam vas, ste li naš ali ne.
— Kaj ne poznato svojih prijateljev, dragi Louvieres? pravi koadjutor *•- privzdigne malo klobuk.
Louvieres ga spozna ter se prikloni.
Gondy je nadaljeval svojo pot ter prišel do stolpa Nesle. Tu je zagledal dolgo vrsto Ijudij, ki so se plazili ob zidovih. Rekel bi bil, da je to sprevod duhov, zakaj vsi so bili zaviti v bele plašče. Ko so prišli vsi ti ljudje na neko mesto, se je zdelo, kakor da izginjajo drug za drugim, kakor da je zmanjkalo tal pod njihovimi nogami. Gondy sg je naslonil v kotu na zid ter videl, kako so izginili od prvega do predzadnjega vsi.
Zadnji je dvignil oči, da bi se prepričal, da ni njega in njegovih tovarišev nihče opazoval, in vkljub temi je zapazil Gondy-ja. Šel je naravnost k njemu ter mu nastavil -pištolo na grlo.
Hola, gospod liochefort, pravi   Gondy smeje, ne šalimo se z   .irtvim orožjem 1
-- A, vi ste, Moneeigneur? pravi Rochefort.
—  Da, jaz. Kake ljudi spravljate tu pod zemljo 'i __ To je mojih petdeset novicev, ki mi jih je dal
vitez Iiumieres; namenjeni so za lahko konjenico, in namesto vse druge opreme so dobili za sedaj samo še svoje bele plašče.
~- In kam greste sedaj ?
—   K nekemu kiparju, ki je moj prijatelj; gremo pa skozi odprtino,   po kateri   spravlja   svoj marmor.
—   Izvrstno ! pravi Gondr.
Nato stisne Rochefortu krepko roko; ta odide za drugimi pod zemljo ter zapre za seboj luknjo.
Koadjutor se vrne domov. Bila je ena ura po-polnoči, Gondy odpre okno ter se skloni ven, da bi poslušal.
Po celem mestu so je 5ul čuden, nenavaden, neznan sura ; čutiti je bilo, da se vrši po vseh teh ulicah, ki so bi!e *emne kakor brlogi, nekaj nenavadnega, strašnega. Od časa do Časa je završčalo, kakor nevihta, ki se zbira, ali kakor valovi, ki se dvigajo ; toda nič jasnega, ni? določnega, nič razumljivega ni bilo -'aznati v vsem tem: rekel bi bil, da je to ono čudnu podzemeljsko bobnenje, ki se pojavlja pred potresom.
Tako jo trpelo to delo vstaje vso noč. Ko se je Pariš drugo jutro vzbudil, je vstrepetal pri prizoru, ki ga je nudil. Bil je, kakor oblegano mesto. Pri vsakem koraku je bilo videti oborožene ljudi, ki so stali na barikadah s pretečim pogledom  in puSkami
na ramah; povelja, patrulje, aretiranja, celo izvrševanja kazni, vse to je bilo nekaj navadnega. Ustavljali so ljudi, ki so nosili peresa za klobuki in pozlačene meče ter jih silili kričati: »Živio Broussell Dol z Mazarinom !« In kdorkoli se je protivil tej ceremoniji, so ga psovali, pljuvali vanj ter ga celo tepli. Morili niso še, a čutiti je bilo, da se že oglaša pože-Ijenje po moritvi.                                              ,
Barikade so bile postavljene vse tja do Palais-Royala. Od ulice Bons-Enfants do ulice Ferronnerie, od ulice Saint-Thomas-du-Louvre do Pont-Neuf-a, od ulice Richelieu do vrat Saint-Honore" je bilo več nego deset tisoč oboroženih mož; oni, ki so bili v riajskraj-ših vrstah, so izzivali mirne straže, ki so stale krog in krog kraljeve palače, katere ograja je bila zaprta za njimi, vsled česar je bil njihov položaj zelo kočljiv. Sredi med vsem tem pa so krožili, po sto, po stopetdeset, po dvesto skupaj, izsesani, bledi, razcapani ljudje, noseči v rokah neke vrste zastave, na katerih so bile zapisane besede: »Glejte bedo ljudstva!« Povsod, koder so prišli mimo ti ljudje, so doneli strahoviti kriki; in bilo je toliko takih gruč, da je bilo povsod vpitje.
Veliko je bilo začudenje Ane Avstrijske in Ma-zarinovo, ko sta vstala in so jima prišli naznanit, da je mesto, ki je bilo zvečer tako mirno, sedaj vse razburjeno in razdraženo; ne on ne ona nista hotela verjeti tem poročilom, češ da bosta verjela le tedaj, ko se prepričata o tem na lastne oči in na lastna ušesa. Tedaj so jima odprli okno: videla sta, slišala in bila prepričana.
. Tem potom je prišlo v naš del dežele več trt, bi bi drugače bile razdeljene v Istri ali Furlaniji, in to ni na Škodo naSega kmeta. Vlada je dolžna skrbeti za vinogradnike v sedanji filokseričui krizi in naj ne skopuhari, potem se pri naročbah ne bodo dogajali taki neredi. Toliko za danes!
Josip Štrekelj.
Haprednjalcom v preudarek.
bKdor ima mladino na svoji strani, ta ima bodočnost" 1 To je geslo naših najhujših sovražnikov, klerikalcev. Vse bi radi žrtvovali, samo da se uresničijo njihove zlobne nakane. _. Mi smo storili, kar je pač bilo v naši moči. »Svoboda« je krepko stopila v bojuo vrsto, neustrašeno razvila s*oj prapor in odbijala drzne napade svojih sovražnikov. Žalibog pa, da nam vkljub našemu delo ni bib  mogoče povsod  doseči spojim namenov.
Zakaj ne? Ako vojska ne dobi pomoči, mora omagati. Podpirati se jo mora, dokler stoji v črti. Slovensko naprednjaštvo pa tega ni storilo! Pred vsem mislimo tukaj na Kranjsko. Na Goriškem in Štajerskem je temu veliko bolje; a ravno na Kranjskem, kje je boj najhuši, se za mladino od strani narodnonapredne stranke najmanj stori. Prepustilo se nas je — pač z neznatno podporo — samim sebi. Pomislite, kaj s tem delate? Sami si pripravljate svoj padec, po lastni krivdi dirjate sami v svojo propast. - V inteligenci je bila glavna moč narodnonapredne stranke vsaj do sedaj. Vsaka živa stvar na svetu skrbi za svoj narod, za svoje potomce. iLe narodnonapredna stranka naj bi tega ne storila ?! Žalostno bi bilo in ljudje, ki imajo jasne cilje .— voditi slovensko ljudstvo iz teme, iz blata k prosveti, nevredno, da bi pustili v nemar svoje najdražje — mladino. Mi smo si trdno postavili svoje ideale in v nas je bila še vedno dobra volja tudi uresni-. čiti jih, da ne bodo le prazni fantomi. — Pričakujemo pa* tudi od eksekutive narodnonapredne stranke, da nas bode zadostno podpirala gmotno in duševno. Lažje še pojdemo potem v boj kot do sedaj.
Da smo opravičeni zahtevati pomoči, naj prepiiča vse resnične naprednjake le naslednje!
Klerikalci so začeli s svojo demagogijo na vsej črti, posebno so se še vrgli na dija-štvo. Saj so trdno prepričani, da jim je potem bodočnost — vsaj za nekaj časa — za-sigurana, ako dobijo v svoje pesti slovensko mladino. nZoraa jim ne zadostuje več. Re-vica je pač preslaba, da bi še mogla sama vzdržati vse napade. „PriskoČiti ji mora še aMladostc v pomočc, so sklenili v škofiji in | rodil se ie še en nov klerikalen slovenski list, da bo osrečena slovenska domovina in rešen slovenski narod. Klerikalci se ne strašijo niti največjih težav in stroškov ne, samo da vjamejo kolikor mogoče mnogo kalinov v svoje mreže. »Katoliška tiskarna" tiska oba lista zastonj.
Klerikalci delajo po slovenskih zavodih, kar hočejo, kolikor jim je ljubo, slepomišijo. Klerikalne dijake krije vedno trden neprozo-ren plašč katehetov in klerikalnih profesorjev. Vse jim je dano na prosto roko. Naj pa se količkaj gane napreden dijak, že mu stopi za hrbet paragraf in disciplinarna preiskava in kazen je pod streho. Naprednega dijaka ne podpira niti njegov napredni profesor. — No pa to nas ne straši. Kakor podpirajo klerikalci svoje dijaštvo, tako, upamo vsaj, da bode napravila tudi narodnonapredun stranka. Če sme čuvati klerikalni katebet in učitelj svoje ljubljenčke, z^kaj ne bi tega napravil tudi liberalni profesor?
Klerikalni dijaki pa se sedaj ne strašijo in ne sramujejo niti najpodlejših sredstev več. Zlasti se sedaj pridno poslužujejo denun-cijaeije, ki bazira res prav na katoliški podlagi. Denancira se vse, karkoli „greši" količkaj proti katekizmu, bodisi profesor ali pa dijak. Mnogokrat si misli popolnoma nedolžno, pa beseda izrečena, prenesena in že stoji črno na bnlem v „SlovenčevenB protokolu, da je ta in ta razred brezverski, da so ti in ti učitelji rabili take in one besede, da niso učili pristne resnice, patentirane od „sv. ka-liške cerkve" itd. V svetem strahu pred brezverci se potem križajo „Slovenčevi" uredniki kakor tudi „Zoraši* in »Mladiči*. Že vedo, kje jih tišči in žuli. — Klerikalci tožno zdi-bujejo nad našim nemoralnim življenjem, oni najbolj moralni, s slokastimi hrbti, Srno obrobljenimi zaspanimi očmi itd. »Slovenec" apeluje na slovenske starše in na deželno irlado, noj rešijo svojo mladino, zlasti zadnja
Jutri zvečer vojaški koncert pri 99Jelenu".
naj korenito pomete z liberalizmom Šolske sobe in poseže z dolgimi prsti po glavah gospodov profesorjev kakor tudi dijakov. — Vlada je pač vse storila, kar je mogla, saj je klerikalna. Več ji ni mogoče. Da se pa na razna prazna domnevanja in le na lažnjive in podle denuncije trezen človek ne more ozirati, je samo ob sebi umevno.
Še nekaj nam sili v pero. Vzgoja naj bo enotna, naj podaja enotno naziranje, piše ^Slovenec". Toda ni mu sililo le to v pero, hotel je tudi zatrobiti širnemu slovenskemu svetu, da mora biti klerikalna. Pa mu je ostalo (škoda) v peresu. Zapisati je tudi hotel, da bo treba skrbeti, da bodo učili le klerikalni učenjaki a la Remec e tuti quanti, pa je rajši zamolčal. Preveč bi namreč smrdelo. — Da se žilja dopisnikova ne bo uresničila, da ni nič dosegel s tem člankom v „ Slovencu", o tem je lahko prepričan.
»Bodimo torej na straži! Mladina je najdražje, kar imamo", tako končava „ Slo venec". Te zadnje vrstice naj premislijo vsi resno misleči naprednjaki. Ako jih bodo upoštevali, tedaj bodočnost naša. Prisojalo bo solnce in razsvetlilo bo egiptovsko temo. Mladeniče ohraniti svobodni misli, ali jih zopet pridobiti zanjo, koder jo je sovražnik odtujil, bodi dolžuost vsem, ki jim je pri srcu bodočnost našega naroda!
»Svoboda".
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kala, 13. maja. (Ples med mašo). — Gospoda okoli »Primorskega lista" neprestano udriha po plesnih veselicah, a le takrat, kadar se njim zdi potrebno — in kadar njim kaže. Eakrat je poročal »Primorski list" o »gran ballu" v Kalu in tudi primerno ožeh-tal prireditelja istega. Dne 3. t. m. se je vršil »gran ballo" na istem mestu in pod isto komando, a gospodom ne kaže sedaj poročati in količkaj govoriti o tem. V prvič se je ropotalo po prirediteljih plesa, ker takrat se še ni poznala politična barva omenjenih, sedaj pa, ko je imela vsa stvar rimsko lice, je pač škoda skriviti komu lasu. Kje je doslednost in nepristranost v tem pogledu, gospoda? Sicer bi o tem ne poročali, ko bi se v tem zmislu pobijali plesi obeh strank. A slučaj, ki se je zgodil v pondeljek zjutraj dne 4. t. m., dovolj znači pravo zagrizeno pristranost in ne moremo razumeti, kako morejo tiho, mirno in molče prestati dejstvo, da se je med sv. mašo godlo in vrtelo na plesnem odru.
Vidite, kaj vse mirno prenašajo in kaj je vse dovoljeno, sama da je zgrajeno na rimskih temeljih. — Radovedni smo, bi li vse spregledali in zamolčali v nasprotuem slučaju. Prihodnjost nam odgovori !
Iz tolminskega okraja.
IZ Baske doline. — Dopisnik »Prismojenega lista" z dne 7. maja 1908. se je na odgovor »Soče" št. 43. prav na kratko odrezal in pri tem se lepo blamiral. Tako opravičevanje je čisto nič. — Le s spovedjo ima korajžo, le v spovednici, mislil si je, se da farbati, torej tam se uajložje opravičim, Dopisnik »Soče" je v istej sam omenil, da ne mara spovedi zlorabljati, kakor jo po večjem nunci. Poglejmo mnogo slučajev v na,ših hribih in tudi na Grahovem, kako se je godilo pri velikonočni spovedi; le te slučaje je v »Soči" omenil; klerikalec je vdobil odvezo, naj si bo kakoršenkolihoče, slab ali dober, naprednjak pa ne; proč, ti bereš napredne časopise. Ni dolgo cd tega, ko se je videlo v nekej hiši v popolnoma klerikalni vasi, kako so klerikalci otiskali „Sočoa, pa vse-edno, kakor se sliši, so vdobili vsi odvezo. Čudna reč. Potemtakem pri spovedi se ne gleda na grehe in grešnika, ampak na na-prednjaka ia klerikalca Bog ve, če se stvar kaj loči sedaj pri pobiranju štruc ? Najbrž jih ne bodo hoteli od naprednjakov, — Naprednjaki, pazite malce in recite: »Klerikalcem ste dali odvezo, oni naj Vam daje štruce, mi smo jih prodali, da smo denar za pot k spovedi dali".
Dopisnik nadalje slepi, da »Soča" piše, da so se klerikalci bali k spovedi radi naprednih časopisov. Lažnjivec, berite bolj natančno »Sočo" in čitnl bodete, da niso marali, a ne se bali. Klerikalci, ne lazite, ker je greh. Tudi pravi, da napredni časopisi so prepovedani, no, no, to je spet lepa novica; rad bi le vedel, ali se smejo prepovedani časopisi izdajati, ali sploh, kaj delajo
dotiSni organi, kateri imajo nadzorstvo zraven? Oospod dopisnik »Prismojenca" naj bi takih praznic ne mlatil, rajše naj bi kaj ome< nil o velikonočnih »povednih listkih, ali so se Že našli, o agitaciji onega nun ca pozno v noči, o Knežki maši, nadalje o Selški maši, pardon, ta se je pozneje zgubila. — Najbrže se je bal kake blamaže, v».to je zamolčal; to ni kakor v spovednici, ampak drugače, lahko bi imel mogoče kako smolo.
Naprednjak.
Iz ajdouskega okraja.
'      Shod »Narodne delmke organizacije" i Al-
doiiihnl. — V nedeljo se je vršil prvi veliki shod N. D. O. v Ajdovščini. Bil je to po soglasnem mnenju Tržačanov najlepši shod N. D. O. izven Trsta. Navdušenje je bilo veliko, in zanimanje vseh je radostno presenetilo vsakogar. Sprejem  deputacije  tržaške N. 1).
0.  na kolodvoru je bil s strani Ajdovcev prisrčen. Tekom jutra so imeli zastopniki N. D. O. priliko prepričati se o socijalulh razmerah, ob katerih trpi delavstvo. Popoldne je bil shod, katerega se je vdeležilo čez GOO ljudi. Dr. Mandič je govoril krasno.
Občinstvo je parno in navdušeno sledilo njegovim izvajanjem o stališču in pomenu N. D. O. Govorili so še nadučitelj Bajt, Jaklič in Lokar. Predsedoval je shodu g. Raver. Na predlog g. Budihna je bil izvoljen odbpr 10 členov, ki naj pripravlja ustanovitev podružnice N. D. O. v Ajdovščini. Na sbod je prišlo tudi veliko delavcev iz Lokavca in drugodi.
Iz komenskega okraja.
Pevsko in bralno društvo »Ura* v Komnu priredi veliko veselico v nedeljo dne 81. maja ob 3. uri in pol popoldne na okrašenem dvorišču g. Iv. Žigonn (prej Gaspari) s sodelovanjem vojaške godbe iz Gorice.   Vspored :
1.  P. H. Sattner: »O petju oglasimo", poje mešan zbor s spremijevanjem orkestra. 2. J. Aljaž: »Ne zveni mi", poje mešan zbor s spremljevanjera orkestra, bas šolo poje gosp. Avg. Krajniger. 3. P. 11= Sattner: »Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor s spremlje-vanjem orkestra. 4. I. Ocvirk: a) »Euo samo tiho rožo", b) »Rožmarin", poje mešan zbor s spremi jevanjem orkestra. 5. Igra: »Dobrodošli" ! Kdaj pojdete domu. — Petje vodi g. Iv. Kacin. — Pred veselico in po veselici se vrši javni ples. — Vstopniua k veselici 40 vin., sedeži I. in II. vrste po 60 vin., od lil. vrste naprej 40 vin. — V slučaju slabega vremena se veselica odnese na nedoločen čas. — K obilni udeležbi ulj ud no rabi
odbor Komen, 15. maja 1008. — Spominjajo se na veliko škodo, ki sojo lansko leto kobilice povzročile po Krasu in z ozirom na to, da so se letos v še večji množini prikazale iu vsled pritoževanja kmetov radi žugajoče nesreče, štel sem si v dolžnost, storiti v to svrho, kar je v mojih močeh. Dne 11. aprila, t. j. oni dan, ko sem natančno doznal, koje občine trpe po tej nezgodi, sem poročal direktno poljedelskemu ministerstvu o preteči nevarnosti, ki jo nam vzroče kobilice iu nasvetoval kot najboljši pripomoček uvedenje puranov. Istega dne pisd sem tudi c. kr. zavodu za varstvo rastlin na Dunaj, katemu sem zajedno poslal zbirko tega mrčesa ter prosil vsestranskih navodil, kako pripomoči tudi z drugimi presku-šenimi sredstvi, omenivši, da sem o tem poročal tudi c. kr. ministerstvu za poljedelstvo. Obvestil sem tudi svojega brata državnega poslanca, naj deluje v to, da dob<§ prizadete občine zdatno podporo.
Dne 18. aprila mi je odgovoril c. kr. zavod za varstvo rastlin, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo zahtevalo od zavoda navodil o pokončevanju kobilic, koji je priporočal kot jako umestno vpeljavo puranov. Dne 24. aprila je naročilo c. kr. poljedelsko ministerstvo c. k kmetijsko-kemijskemu posku-ševališču v Gorici, naj skuša vsa znana sredstva proti temu. Vsled tega sem bil po c. kr. vladuem svetniku v Trstii g. Friihauf-u in c. kr, kemijskem nadzorniku g. Gvozdeno-viču brzojavno naprošen, naj bi ju spremljal po napadenih krajih. Prišedši jima določeni dan, 30. aprila., naproti v NabrežJno, pridruži se nam tudi moj brat, ki je slučajno, vračaj e se domov iz Dalmacije, tjekaj dospel. Gospodje so se prepričali o žugajoči nevarnosti in obljubili storiti vse mogoče v obrambo.
Na neslane dovtipe v pobožnem »Prim. Listu", da je bil tu minister na kosilu, no odgovarjam, tudi ne o predsedniku, to prepuščam v boljšo prebavo onim, ki ne vedo, ktun
s časom. — Dne 12. t. m. sta prišla spet sem gosp. prof. vit. Bolle, ravnatelj c. kr. kmetijsko-kemičnega poskusevališča, in karnijski nadzornik gosp. Gvozdenovič, kojmiu sem pomagal urage volje izbirati zemljišča, kjer noj se delajo razni poskusi o zatiranju kobilic. Donesla sta mi tudi veselo novico, da je c, kr. ministerstvo za poljedelstvo dovolilo 2.400 K kot pomoč za nakup puranov in da bo tudi isto pokrilo troške za vse načine, ki se bodo vpotrebljevali za pokončevanje kobilic. Tega dopisa bi nikdar ne pisal. Izzval pa me je »Prim. List", od druge strani napadanje klerikalnih voditeljev. Predno so vedeli za moje postopanje, doSel mi je glas, da se ruje proti meni, da zu^emarjam svojo dolžnost, a ko sem to s pismi in delom dokazal, da sem že vse prej več storil, nego so se moji »prijatelji" domislili, napadajo me iu se — ne z menoj — ampak s kmeti norca delajo. Josip Štrekelj.
Iz bovškega okraja.
Izredea lovska sreči. — N« planini nad Sočo pri Boku je ustrelil dne 17. t. m. gospod dr. Srečko pl. F a b r i s, c. kr. notar v Tolminu, na ednem iu istem prostoru dva krasna divja petelina.
Z Bovlkega. — (Nesreča.) — Ko so se vračali v nedeljo Bovčani iz Loga d >mov, sta se gplašila 2 konja. Kovaški moj * ter Fr. Fon je skočil z voza ter si zlomil nogo, sedlar M. Berglnec pa je padel tako nesrečno, da je po noči umrl.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv, Cirila in Me-toda padlo v klobuk g. Antona Klemenčiča podžupana v Dol. Tribuši, na Florjanovo od gostov „SelHke gostilne" na Pečinah K 8*--, Od teh je daroval g. Iv. Krivic s Pečin ši. 27. 2 K.
Družba sv. Cirila in Meto d a naznanja tem potom, da se nahaja po širni domovini še mnogo nabiralnikov novih, zlasti pa starih, ki niso poslali Se nobenih prispevkov. Nekateri stari uabirnluiki vrše svoj« delo že več let; ti imajo gotovo že cele ka-pitale ! Nekateri novi nam pa tudi % niso poslali dva ali tri mesece ničesar. Prosimo vse uljudno, odprite jih ia pošljiti; nam nabrane zneske.
Domače vest!.
Porodi. - Včeraj se je poročil v Ribnici na Kranjskem gospod dr. Peter Med-vešček, odvetniški kandidat in predsednik slov. bralnega in podpornega društva v Gorici, z gospodično Heleno Samotorčanovo. Vse najbolje !
Peisko lo glasbeno društvo i Gorici je nastopilo dne 115. t. m. vprvič s svojim dijaškim zborom. H tem je „Pevsko in glasbeno dru Stvo* za vršilo uvojo polno organizacijo, t. j. ima pevsko in glasbeno šolo, koncertni zbor in zbor iz naraščaja srednjih šol. Pevsko in glasbeno društvo je lahko ponosno na vspeh tega ' :«era. Dijaki so kazali lepo disciplino in lep napredek. Pokazali so ga najbolj v moškem zboru „Preljaw. Brez drugega lahko rečemo, da je dijaški zbor to pesem tako lepo izvajal, da prav nič ni zaostajal za koncertnim zborom. Vse točke so se izvajale pravilno. Tudi pevski materijal je dober. Posebno drugi basi *. ;am, nravnost rečeno, imponirali. Proti basom tenorji niso v pravem razmerju, ker so še nerazviti, prešibki glasovi, in premalo številni nasproti basu. Sjlist-tenorist g. Rijavec je nastopil z zavestjo, da je svoje vloge gotov. J ko lepo je izvajal Prochaskovo „Poslednja noč". Basist F i 1 i p i č je kazal prikupen, močan nizek glas, pel je sigurno, le da je imel nehvaležno ulogo. G. pevovodja je posvetil temu večeru dve svoji originalni skladbi: Prešernovi „Pevcu" in „ Napis na velikem zvonu pri sv. Jofttu*. Moč gda. M i c h 1 a je v instrumentu, zaraditega sta obadva kosa prišla do veljave le na inštrumentu. Pevec ima docela pasivno ulogo in pri drugi pesmi petje celo moti inštrument. Raje bi slišali samo instrumentalno skladbo in ta bi imela sama na sebi tudi večji efekt. Tudi pri prvi pesmi človek posluša le inštrument in pevec ne more dobiti izraza. Tega ne poudarjamo morda kot grajo gdu. Michlu, ampak ker ga poznamo kot iz-bornega simibniita, dočim je njemu petje le bolj služeča stvar, Društvo kakor občinstvo mora   biti   gdu. Michlu hvaležno za izredeu
trud, ki Bi ga daje z zborom, in da se kaže tako izbornega interpreta našega prvega pesnika Prešerna.
Kakor je moralen vtipoh koncerta popoln, moterijalno društvo sicer nima izgube, ali naše občinstvo je zopet pokazalo, ne le da ima premalo ljubezni do glasbene umetnosti, ampak tudi da nima takta proti lastni mladini. Ako srednješolska mladina nastopi prvie pod okriljem Pevskega-in- gla8beneg% 4ruaty,|, na koncertu, potem je to dogodek v našem kulturnem življenju, in ako vsak olikanec v Gorici ne čuti dolžnosti, da pride priznavat pomen in delo svoje mladine, potem je to žalostna prikazen. Mladina pat6 zahteva in zasluži nekoliko srčuega sprejema, in skoraj"" bi rekli, da se naše občinstvo obnaša nekoliko neokretno. — Da končno naše občinstvo ne pozna reda in da je skrajeo brezobzirno proti druStvu in pevcem, se od koncerta do koncerta ponavlja. Pred vsakim koncertom se roti občinstvo točnosti, ali vsak koncert se zakasni za najmanj pol ure, pa tudi za celo uro. Skoraj bi rekli, da občinstvo ne prihaja poslušat petja, marveč da smatra take prireditve kot priprost sestanek slovenske družbe! X. Y.
Kontrolorjem v moški kaznilnici v Gradišču ob Soči je imenovan g. V. K r a n k e, doslej uadzornik v ženski kaznilnici v Begunjah.
Priftf« ZI l$l8W MM. - V „Sočia smo priobčili že par dopisov o nekem sporu med gg. V r t o v e c in glavarjem P r i u z i g v okr. Šolskem svetu tolminskem. — Vrtovec je izrekel bmn, da neki sejni zapisnik ni bil poslan na deželni šolski svet tak, kakorSeu bi moral biti. — Iz tega je nastal vihar, ki zahteva že — t r e t j o sejo pomnoženega šolskega sveta. Prihodnji četrtek bo imel ob 8. uri sejo odsek, ki je vodil preiskavo o teh dogodkih, ob 11. uri pa okr. Sol. svet. Ali še preduo je imel sejo odsek, ki edini je inerodajen, da govori o tem sporu, j« napravil glavar novo b rez takt-nost ter poslal vsem udom 18 stranij obsežno 6apirogn»ibvnno poročilo, pisano naravnost giuljivo lepo z glavarjevega stališča. -« Tako ravnanje jo obsojati z dveh stranij: l. uradniški aparat na glavarstvu iti ta za glavarjeve kaprice, — *L. glavar jo segel v delokrog odseka, ki bo šele imel sejo. - In kaj naj rečemo, da bi) o taki lapaliji že tretja seja pomnoženega Šolskega sveta, zvezana s stroški za cel okraj V
Te večne pravde glavarja Priuziga v Tolminu morajo prenehati! — Saj je že nn-mesmteki svetnik V Naj ga pokličejo v Trst, pa ne z a A e 1 o k r o g v g o r i š k i deželi. Tudi temu se bomo morali upreti. Naj osreči Trst in Istro!
Pripominjamo, da so se v tej reči pritožili davkoplačevalci brzojavno na nainest-ništvo.
Člfrii I LyrlU. — Klerikalci so nagnali okoli 600 ljudij v Lurd. Večinoma so Sle ženske. Šel je pa tudi ljubljanski Škof in pa dr. ŠusterSič. V soboto ke je poročal „S!o-venec9 o čudež«: da je rurtvoudna ženska nagloma vstala s postelji čudež, pravi „Slovenectt. poroča o novem čudežu. se je zgodii nov čude.'/.' 18. je bilo včeraj, torej zgodil   čudež,   kar   so   \
»Gorica" In »Primorski lisi" postavljeni ni ta!
Y gonji proti pOSlan&U KriŽliftU. — Oba farovška Ušla sta v poročilu o neki sodni razpravi lagala, da je sodnik v razlogih k sodbi izrekel g. Križniču kot županu grajo glede njegovega ravnanja z občinski m premoženjem. Glede na to je morala „Goricau v soboto priobčiti nastopni uradni popravek : Umm^h^^H^LS^ članek priobčen v tamoS-njem ea8niluHiGoncaa z dna 5. t. m. št, 36 pod zaglavjem: „ Križnic kot tožitelj pogorel" izjavljam, da ni res, da bi bil jaz kot sodnik v zadevi g. Križnica zoper gg. Malniča in Zego pri proglasitvi razsodbe, utemeljevaje oprostitev obtožencev, med drugim povedal zmisel, da „mora sodnik izreči g, tožitelju kot županu grajo glede ravnanja z občinskim premoženjem", izraz, katerega nisem izpre-govoril niti bi imel pravico ga izgovoriti". Spoštovanjem dr. Diego Ztegler, sodni pristav in tač. vodja c. k. okrajne sodnije v Kanalu". Popravek govori dosti jasno, kakšni ostudni lažniki in obrekovalci so klerikalci.
Občni zbor deželne um za proist tujcev na
Goriško-GradiSčanskem se radi zadržkov preloži na dan 4. junija t. i. in se bo vršil ob .-J. uri popoldne v bralni sobi hotela BSudbahn".
Geriaolzaclla na državni železnici. — Za personalnega subreferenta pri železniškem ravnateljstvu v Trstu je imenovan pangerman revideut Bierhandl z Dunaja. Preskočil je druge, imenovan je kot nemški politični agitator. Nov škandal, na kateri opozarjamo poslance.
Odbor uradniškega konsumnegi društva v Gorici
je sklenil v skupni seji dne 16. t. m., da se skliče izvanredui občni zbor v ponedeljek 25. maja t. !. v salonu hotela Angelo d'oro ob H. uri zvečer. ~ Dnevni red dopošlje se p. n. udom na dom.
6wd hotel v Bohinjski Bistrici je bil slovesno otvorjen v nedeljo. K otvoritvi je pohitelo tudi več Goričanov. Hotelirje g. Seidl, res spreten strokovnjak. Vse je urejeno lepo, krasno, cene primerne, postrežba uzorna. Hotel nnjtopleje priporočamo.
Strašno razmesarjenega so našli ob železniškem tiru pod Kostanjevico v Gorici 34 letnega železniškega uslužbenca Franca Batiča iz Šempasa. Po noči je Šel skozi predor, kjer ga je je z;>grabil tovorni vlak, potegnil s seboj ter razmesnril, Desna roka in noga sta bili odtrgani, možgani raztreseni po tiru ; ves je bil v krvi. Zapustil je ženo in otroke.
Telovadne društto rSokol" v Gorici naznanja,
da se vrši telovadba za člane vsaki pondeljek, sredo in petek od H. do 9. ure zvečer, za trgovske in obrtne vajence vsaki torek in četrtek od 8. do 9. ure zvečer v društveni telovadnici v BTrgovskem domu" (vhod skozi Verdijevo ulico).
Tat V cerkvi. — V Kapucinski cerkvi so prijeli nekega 70 letnega Iv. Tosona iz Italije, ki je hotel okrasti neko gospo.
prostorih v ulici  Sv. Ivana  St.  7. pritličje. | vsaj povod, da bi se rojaki v domovini in
. Vsi so videli ta Včerajšnji nSlov.u „Danes   (18. maja)
.   Nekam  sumljivo!
tem v Lurdu se je Ljubljano izvedeli presneto hitro. Menda stoji ^Slovencev" re-porler v« Lurdu vedno na brzojavnem uradu pa brzojavi čudeže v pobožni slovenski svet, če ni ta brzojav nekoliko bližje „3loveccu", namreč kar v njegovem ureduištvu. — Torej dva čudeža! Do tretjega gre rado. Jutri ali pojutrišnjem bomo slišali o novem, tretjem čudežu. BSlovenecB v zadnjem času nt vedel nič pripovedovati o čudežih v Lurdu, čudeži so čakali na Slovance; 000 jih mora priti najmanj, potem se godijo čudeži. Ljubljanski Škof je že bil v Lurdu, pa se mu ni posrečilo, da bi bil videl čudež, Šusteršič je tudi hodil po Lurdu in popisaval avoje romanje, ali čudežev ni bilo. Čudeže videti, to je bilo prihranjeno našemu vernemu in dobremu ljudstvu! — V Lurd so peljali neko slepo žensko in netto epileptično, potem bolnega otroka. Kdaj sporoči ..Slovenec" o čudežih nad temi ljudmi?! — Lani so slepariii z nekim »čudežem" na Brezjah. „SlovenecH je pisal dolge kolone, ali. konec je ta, da se je „čudežu z Brezij razplinil v preračunjeno farbarijo. In s čudeži v Lurdu V  Kako bo 'i!
Občinske »Ollhe V Borlcl. — Danes je volil drugi razred. Izvoljena sta dr. H. Cristofoletti, lekarnar, in D. Ussni, deželnosodni svetnik.
Isto se je temeljito prevstrojilo. Ker zastopa interese trgovcev in obrtuikov slovenskega dela naše dežele, je naša sveta dolžnost, da gredo vsi krogi druStvu na roko in je podpirajo s podatki o gospodarskem in premoženjskem stanju y deželi ter sploh pomagajo širiti njega delovanje. Ako se hoče doseči zaželjeni vspeh, ni držati rok križem, marveč z vstrajnim delom in z-organizacijo pridemo do pravic, ki nam pristojajo.
Kar je drugi narodnosti v deželi trgovska zbornica, to bodi nam gorenje društvo!
C kr. poštno in brzojavno ravnstallstfa naznanja: V udobnost posebno potujočega občinstva se .izdajo v kratkem sešitki, kateri imajo po 3 Tiste znamk po 5 vinarjev !«i jeden list znamk po 10 vin. Na ovitku je utisnjen dvoglavi orel. Vsak list vsebuje 6 znamk.
Cena takega sešitka znaša 1 K 52 vin. od katerega zneska odpade 1 K 50 vin. na znamke in 2 na stroške naprave sešitka.
Izvozni  trg   v Gorici se otvori 25. t. m.
Politični pregled.
Poslanska Zbornica je včeraj nadaljevala z nujnim predlogom posl. Schraffla glede- akcije v pomoč vinogradnikom.
V gosposki Zbornici je interpeliral Brass, kedaj hoče vlada predložiti jezikovni zakon in kaj hoče ukreniti, da obnovi jezikovni status quo.
Zvbza narodnih društev.
Vtsellca V Št. /Mreža. — V nedeljo se je vršila veselica v Št. Andrežu, ki je končala z res lepim uspehom. Domači zbor je dovršeno pel Zajčevo: „ Himna Zvonimira" pod vodstvom svojega povovodje g. K o m e I a, ki menda že deseto leto poučuje štandreško društvo. „Na vrelu Bosne", je zelo težka skladba in moški zbor „Nade" iz Sovodenj je dobro rešil svojo mogoče pretežko nalogo. Imenitno se je izkazal tudi moški zbor bralnega in podpornega društva iz Gorice s Sachs-ovo: BTi osrečiti jo hoti". Tudi domači diletantje so bili pri tridejanski veseloigri B Čevljar8 na svojem mestu. Na sploh sicer ni bilo mnogo občinstva pri veselici, nekaj je Škodoval tudi neprijetni veter, toda i domače društvo i njegov pevovodja, ki neumorno deluje na polju pevske izobrazbe okoličanskih društev, sta lahko zadovoljna z lepim uspehom ; obema moramo le častitati.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Vinska oeskušnja In vinarski shod v Teraaju v
nedeljo sta se jako dobro obesi a. Udeležba je bila velika. Navzoči so bili tudi poslanci Alojzij in Josip Štrekelj ter dr. Gregorin. Reckendorfer, ravnatelj nižjeavstrijskega dež. vinarskega društva, se je jako pohvalno izrazil o kraškem teranu. Upamo, da dobimo o poskus nji in shodu obširneje poročilo.
TrgO>SkOobrtnO društvo uraduje odslej redno od 8.  ure zjutraj  do  2. popoldne v svojih
Razne vesti.
Proti banu Rauchu In hrvatski vladi.  - V
»komiteju slovanskih akademičnih društev na Dunaju" se je v se5* dne 14. t. m. razpravljalo o škandalozne^ postopanju bana Baucha in hrvatske vlade napram vseučiliščnim profesorjem in se je sprejela soglasno in z navdušenjem sledeča resolucija : „ Slovanska akad. društva, zastopana v komiteju slov. akad. društev na Dunaju, izražajo svoje najglobočje ogorčenje nad nezaslišano kršitvijo akademič. svobode po hrvatski absolutistični vladi, ki je iz političnih nagibov upokojila profesorja Šurmiua in Manojloviča. Istocano izrekajo hrvatskemu in srbskemu dijaštvu zagrebške univerze svoje priznanje za občudovanja vredno požrtvovalnost, s katero vodi težki boj za kršeno akad. svobodo, in pozdravlja njegovo akcijo z nedeljenimi simpatijami". —. V isti seji je slovansko dijaštvo zavzelo tudi svoje stališče v zadevi generalne stavke nemškega naprednega dijaštva; to stališče je preciziralo v nastopni resoluciji; ^Slovanska akad. društya, zbrana v komiteju slov. akad. društev na Dunaju, ne vidijo v sistiranju predavanja profesorja Wahrmunda do voljnega vzroka za obširne in dalekosežne akcije, ker kršitev akademične svobode očividno ni popolnoma gotova. Izjavljajo pa, da bodo vselej, kakor hitro bi se pripetiia kršitev svobode v pouku in učenju, za to najodločneje nastopila. — Drugi vzrok, zakaj se slovenski dijaki do zduj niso udeleževali manifestacij nemških dijakov, je ta, da se do zdaj nemško dijaštvo ni na noben način izrazilo o ekla-tantni kršitvi akd. svobode na hrvatski univerzi v Zagrebu". — Zadnja resolucija se je izročila tudi rektorju dunajske univerze.
»Podporno društvo za slovenske vlsokošolce na
Dlffliju", ustanovljeno ob vladarski štirideset-letnici 1. 1888., slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka. Tiho in brezhrupno bo to slavje, kakor je tiho delovanje tega prepo-trebnega dmštva.   A   to   slavje naj  bi bilo |
drugod o izdatnejši meri spominjali društva z obilnimi darovi. Vemo sicer, da je narodni davek ogromen, a pomisliti je treba, da skrbi uaše društvo za najboljše:. za našo mladino, za našo bodočnost. V vseh strokah nam ne-dostaje duševnih delavcev in na merodajnih mestih še cesto izgovarjajo, da ni potrebnih moči na razpolaganje, alto zahtevamo, kar nam gre. A nnrsikaeremu velikošolcu upada pogum, da opeša in omaga malo pred ciljem, ker ga je potlačila in oslabila revščina. Zakaj poleg vseh težkoč, s katerimi se borijo slovenski visokošolci, poleg preziranja se strani višjih je revščina najhujša sovražnica, ker slabi duševne in telesne s.i 1 e. In revna, potrebna je pretežna večina slovenskih velikošolcev! Vsaki mesec trka 70 do 80 prosilcev na naše duri in odbor je včasih v največi zadregi, ker bi rad pomagal, pa ne more, ker so mu prepičlo odmerjeni denarni pomočki. S strahom opazujemo, kako se od leta do leta krčijo dohodki, draginja v velikem mestu pa je vedno veča. Zato se obračamo danes do vseh rojakov z iskreno prošnjo, naj se nas v obilni meri spominjajo za naš jubilej. Masti pa poživljamo vse tiste, ki so svoj čas uživali dobrote našega društva, naj se spomnijo tistih časov in naj se oddolžijo vsaj deloma ker tako pomagajo drugim, da dosežejo svoj cilj. Okolo 1500 poročil in položnic smo razposlali o Božiču; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo uporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima svoj sedež v pisarni blagajnika g. K. Seshun-a, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, I. Singerstr. 7. Na Dunaju meseca maja 1908. —- Odbor podpornega društva za s1oy. viso-košolce.
Na Dunaju je poneveril odvetnik dr. E. Quittner 800.000 K ter pobegnil.
Orkan. — Iz Lvova poročajo, da je v tarnopolskem okraju razgrajal velik orkan, ki je napravil mnogo škode.
Na vseučilišču v Gradcu je imel biti promo-viran v soboto neki klerikalni dijak, član društva „CarolinaB. Vse bi se bilo izvršilo mirno, ali klerikalni poslanci Hogenhofer, Wagner in Huber so pripeljali 200 kmetov, ki naj bi prisostvovali promociji. Nemški ne-klerikalni dijaki so zastavili pot nabujskanim kmetom, na kar je prišlo do pretepa. Promocije ni bilo, kmetje so morali iti. — To je drzen klerikalni naskok na vseučilišče. Klerikalci hočejo strahovati vseučilišče ter uničiti vseučiliško svobodo. Zadnji čas, da se napravi konec klerikalni objestnosti.
Izlet vseh notranjskih sokolsklh telovadnih društev
bo meseca julija v Logatcu, kjer sebo vršila skupna javna telovadba.
Najboljše, najfinejše in trpežne šivalne stroje
ima edini (ovarnMi zastopnik za Ooriea
Jakob Šuligoj, urar
GORICA
Gosposka ulica št. 25. Za vsaki stroj se jamči S da 10 let.
Občni zbor
ol^aji)* posojilnice $ J|o\k(i
bode v nedeljo 31. maja ob 4. uri popoldne v »Občinskem domu'1.
DNEVNI RED:
1. Potrditev Ielneg". računa 1. 1907. Predsednikovo in tajni-
kovo poročilo. -2. Volitev načelslva. 3. Volitev nadzorstva.
K obilni udeležbi vabi društvenike.
Načelstvo.
Skrbite za bodočnost!
Najugodnejše zavaruje „P]PVa Češka splošna delniška družba za zavarovanje na Življenje V Pragi"; edina slovanska delniška družba te široke.
Novodobni zavarovalni pogoji, zmerni tarifi za razna praktična življenska zavarovanja.
V  ustanovnem letu 1900. je bilo podanih ponudb na zavarovani znesek K 122.000 v letu 1907. pa za K 10,413.800, kar najbolj dokazuje o razvoju zavoda in zaupanju  katerega uživa.
Ponudbe sprejema in daje vsa tozadevna pojasnila
zastopnik za Goriško JOS. ROVAN komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 9.
V  izpopolnitev organizacije sprejme se v vseli večjih krajih Goriške delavne sotrudnike kot krajevne zastopnike pod ugodnimi pogoji. Dotične ponudbe nasloviti je na zastopnika za Goriško.
Žene!
Densr prihrani, kdor hupi izgolovljeno pohištvo pri
Ant. Brešcak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- \\
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo, i
Cene brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala
žima in platno.
Iščem poslovodja
za svojo trgovino mešanega blaga v Kranju (Gorenjsko). — V poštev pridejo edino le osebe, katere imajo za ta posel popolno znanost in so bile v tej lastnosti eventualno že drugod nastavljene, potrebno je tudi znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, izvednost v korespondenci in knjigovodstvu. V dotičnih ponudbah naj se navede: dosedanje delovanje, čas istega in pri komu, dan vstopa in plačilni zahtevek.
Peter Majdič, Celje. Cenj. dame in gospodje — pozor!
Ako trpite na strjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziems-a Kalk 244 pri Koltnn ob Seni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
, Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! Va8o sredstvo jo afiinkovalo že 5. dan".
Gofspa L. v M. pišo: „PriporoCu.la bom vsakomu Va§e izvrstno sredstvo ter no bom sama nikoli brez njega \
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti poSiljatvi 1 marke nemJko veljavo (tudi v znamkah) poSljem knjigo: MMotenje porjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplaCno.
Za odgovor naj ae priloži znamko.
Jakob Suliijoj
urar
c. kr. državne železnice
v Gorici
Gosposka ulica št. 25.
priporoča suojo zalogo ur
in trgovino z zlatom in srebrom.
Vse po zmernih cenah. Za pravo zlato in srebro se jamči.
Ur 1? tfnlKiit v Novem mestu UI. Jj. fUIulu (Budolfovo :: Kranjsko)
]e uredil In Izdal:
L Civilno-praTflfli M in
z drugimi oivilno-
pravdnimi zakoni.
— Knjiga je popo-
Ion zbornik pravil označeno vrs':o; koncem tva-
rine je obširno stvarno kazalo v t-ao venskem iu
hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in »09 strani;
cena vezani knjigi 8 K. poštnina W> v.
2. (taista tarifa —;»
skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbina Obsei,' 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. ~ Knjigi se dobivate v „Slovan Bkl knjigarni,
A. Gabršček v Gorici.
#4^&^-l> zaznamovani šumeči iimonadni bonboni
m.tlii!./.-.   jLU"Mk\-.   i>-;;ji'v- iu |.m.ni>v   okus
so  najboljši. Prva češka delniška družba za ori-jertt. sladkorno blago prej A. Mariner
Kraljevi Vinogradi.
Dobi se v Gorici pri A  P. Glessig,  A  Seppen-
hefer in G. Farlant.
II
PHRI^TflFI F 9 P- na,r'zno oroc|!e in P°sodje
Friznano težko posrebrnjenn najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi  pensijone gospodinjstvo itd.
I. Opernring 5 (Heioricbshol).
C. kr. dvorni založniki
Ilustrovan cenik na znhtevanje. — V vseh  mestih 'zastopano   po   prekupcih. - - Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naSi izdelki svojo tovarniško znamko in ime OhrkUotle.
CJiristofle & C.i? Dunaj
imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria* in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
flripal-Sicteria ihJiJSiS
uporabi brezšumno.
Oripal-Victoria stroji sLns^Jf
za domaČo rabo ia obrtne namene.
Briginal-Victoria stroji pšfli
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, k! poučuje brezplačno.
Briiioal-Vieteria stroji j^nS:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trejev io drugih Šivalnih strojev, dvokoles »meh«, orcija, municlje ia vseh lovskih priprav pri tvrdki
„Goriška ljudska posojilnica'1
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni iiiil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telafon it. 79.
Raiun po.Unc hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne f>. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4,i%. Stalno večjo vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe no 6%, na varščino aH zastave in na menjiee po 6', % ; za čas denarno araginje l,  0 višje.
Glavni delažl se obrestujejo koncem leta 10()7. s ('>%.
Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.084 kron. — Hranilne vloge: 1,706.350*77. ~ Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35, — Vrednost ht§: 112.328'—
KBRŠBVANI & CUK     GORICA
Stolni trg- št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica KIVA CASTELLO ft. 4
priporoča               TTg^-^^-
generalna agentura ffAmerikanske in White Star Linije"
najhitrejšo vožnjo preko Uasla-1'arisaCherbonrg-Nevv-York.
2 odhoda na teden. Prosta hrana že v Baselti. Z velikanskimi parniki  teli  Unij traja prevoz od  Chcr-
bonr-ftow-l'ork v resnici le 5 in pol do 0 dni.
Vsa potrebna in ivUančna pojasnila daje radevoljo in zastonj: »Generalna Agentura'* lin Obersteg & Co Bascl Aeschcn-graben 28 (Švica)
Potnikom v Ameriko