Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 19. JULIJA 1962 Leto XIV. — Štev. 27 Cena 20 din
22. JULIJ - DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
BORBENE TRADICIJE
Narodnoosvobodilni boj, dragocen prispevek v zakladnico naših borbenih izkušenj — Borbena tradicija naših narodov v luči narodnoosvobodilnega boja.
Zgodovina naših narodov je od njihovega prihoda na Balkanski polotok in v Srednjo Evropo skozi ves srednji in novi vek izpolnjena z neprestanimi hoji za obstanek in svobodo. V njej najdemo le malo mirnih obdobij, kakršna so poznali mnogi evropski in drugi narodi. V vseh teh bojih so si naši narodi iz stoletja v stoletje pridobivali nove vojaške izkušnje in ustvarili bogate borbene tradicije.
Značilno za vse naše obrambne, osvobodilne in socialne boje in vojne je predvsem dejstvo, da smo jih vodili vselej v zelo neugodnih pogojih glede medsebojnega odnosa sil. Bojevali smo se vselej s številčno in tehnično neprimerno močnejšim nasprotnikom. Tak odnos velja ne le za kmečke upore in vstaje, temveč za vse obrambne boje pred Turki, za boje Srbije in Črne gore v preteklem stoletju in v prvi svetovni vojni, velja pa tudi za osvobodilni boj in revolucijo v drugi svetovni vojni. S hrabrostjo in množičnim heroizmom so naši narodi v vojnah in bojih nadomeščali pomanjkanje orožja in druge opreme ter neugodni številčni odnos s sovražnikom. Po številu šibki, v ekonomskem in s tem tudi v tehničnem pogledu v podrejenem položaju, niso mogli nikoli računati s činitelji, kot so število in vojaška tehnika. Nasprotno pa je sovražnik gradil svoje vojaške načrte vselej prav na njih.
Tak odnos sil je, kar je popolnoma razumljivo, odločilno vplival tudi na naš način bojevanja. Na lastnih izkušnjah smo se učili kako se je treba vojskovati, da bi sovražniku odvzeli prednosti, ki jih je imel. Na teh izkušnjah, ki so iz vojne v vojno in iz vstaje v vstajo postajale vse bolj bogate, smo razvili svojo strategijo in tehniko. Nasprotno od napadavcev, ki so svoje vojne načrte snovali vselej na ideji bliskovitega naleta in hitrega zloma branivca, so v obrambnih in osvobodilnih vojnah naši narodi razvili strategijo manevrske in izčrpajoče vojne, računajoč vselej na moralno pomoč, vzdržljivost in upornost lastnih enot in ljudstva. Vešče so prepletali napade z obrambo, pohode z raznimi oblikami manevra, znali pa so se bojevati tudi v tesno strnjenih sovražnih obročih in se tudi prebijati iz njih. Tak način vojskovanja je vselej privedel do drobitve zavojevavca, do slabljenja njegove udarne moči in do tega, da je bil prisiljen bojevati se v pogo jih, ki so bili zanj največkrat neugodni.
V pripravah na oborožen boj in revolucijo leta 1941 je Komunistična partija Jugoslavije ocenila te naše borbene tradicije in izkušnje iz preteklosti kot pomemben činitelj bodisi za dvig borbenega duha naših narodov ali glede načina bojevanja samega. Zato je nanje opozorila tudi v proglasu z dne 12. julija, s kate-
rim je CK KPJ pozval jugoslovanske narode na splošno vstajo. V njem se med drugim pravi: »Sovražnik vas je premagal v vojni, toda s tem vas ni pokoril. Slavne tradicije naših dedov v boju za pravico in in svobodo ne smejo biti pozabljene. Sedaj je čas, da pokažete, da ste dostojni potomci svojih prednikov.«
Odločno stališče KPJ glede oborožene vstaje in povezovanje naših borbenih tradicij z
željo ogromne večine ljudstva za bojem proti fašističnim zavojevavcem ter za pravičnejšo socialno ureditev po vojni, sta odločilno vplivala na krepitev zaupanja naših narodov v lastne sile in na razbijanje malodušja, ki so ga v tistih usodnih in težkih dneh načrtno širili izdajavska jugoslovanska buržuazija in vodilni vrhovi bivše jugoslovanske vojske. Izkušnje iz preteklosti pa smo vešče uporabili tudi v procesu boja samega, jih prilagodili sodobnim pogojem in jih tako obogatili in oplemenitili. Že v času boja smo morali ponovno ugotoviti, da pri uveljavljanju zahtev glede naših nacionalnih pravic ne moremo računati na nesebično
(Nadaljevanje na 2. strani)
OBVEZNOSTI IN SMERNICE
V vseh pomurskih občinah so se zavzeli za to, da teče delo pri reševanju družbeno-političnih problemov brez zastoja. Temu primerno so prilagodili tudi dopuste. Tak način zagotavlja kontinuiran način kompleksnega, poglobljenega in učinkovitega reševanja problemov, ki jih je na vseh področjih kar dovolj.
V gornjeradgonski občani, na primer, opozarjajo med drugim predvsem na vrsto nalog v kmetijstvu. Predvsem poudarjajo pomen vsklajenega dela med kmetijsko zadrugo in družbenima posestvoma. Tu se bo aktiv članov ZK moral zavzeti za to, da bodo v najkrajšem času izdelali program skupnih investicij. Naslednja naloga je proučitev možnosti za organizacijo skupne ko-
mercialne službe pri prodaji kmetijskih pridelkov, na kar je opozoril že občinski odbor SZDL oziroma njegov izvršni odbor. Sem sodi tudi vprašanje stimulacije za kmetijske tehnike in sicer na osnovi agrominimuma in kooperacije Po zavzetosti posameznika pri tem naj bi se namreč formiral gibljivi del osebnega dohodka. Kar zadeva ves splet nalog v kmetijstvu, kaže, da teče delo vsklajeno le pri Vidmu, medtem ko s stanjem v občini ne moremo biti zadovoljni. Cim prej bo treba tudi ugotoviti stvarne im še večje možnosti izvoza za gornjeradgonsko kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko delovno zadrugo Žepovci, vinogradniško gospodarstvo Kapela ter za Elrad in Opekarno. Kar zadeva slednji dve gospodarski organizaciji, Izvoz še ne funkcionira, možnosti plasmama na lokalno tržišče onkraj meje pa so precejšnje. To je, kajpak, le nekaj nalog, ki so v ospredju. Sicer pa bodo te dni člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta obiskali v zvezd s sklepi nedavnega posvetovanja gospodarske organizacije ter z vodilnimi kadri
in sploh subjektivnimi silami pretresli, najaktualnejše naloge.
V soboški občini pa — med drugim — opažajo, da skušajo gospodarske organizacije opravičevati in utemeljevati delitev dohodka, kakršna je pač bila. Le v redkih primerih imajo glede tega samokritičen odnos, zato je bilo le malo popravkov. Po drugi strani pa skoraj vse kmetijske zadruge izkazujejo izgube v strojnem parku. Tu se postavlja vprašanje, ali gre za slabo gospodarjenje ali za neizkoriščene kapacitete. Ob tem je kajpak pomemben odnos zaposlenih do zadruge. Slednje velja zlast za tiste zaposlene, ki imajo tudi do 14 ha zemlje, pri zadrugah pa iščejo le svoje koristi. Zato se ne smemo čuditi, če ni bil plan kooperacije nobeno leto izpolnjen. Delo pri odkupuje nedvomno bolj donosno, družbena korist pa, kot
(Nadaljevanje na 2. strani)
PROBLEMI KMETIJSTVA NA PRIHODNJI SEJI OO SZDL
V ponedeljek je bila v M. Soboti seja izvršnega odbora okrajnega odbora Socialistične zveze. Seji so prisostvovali tudi predstavniki iz nekaterih družbenih kmetijskih gospodarstev in zadružnih organizacij.
O vrsti vprašanj in ugotovitev s seje izvršnega odbora, ki zadevajo nadaljnji razvoj in urejanje odnosov na področju kmetijstva, tako v okviru družbenih kmetijskih gospodarstev m kmetijskih zadrug, bo razpravljal plenum okrajnega odbora Socialistične zveze na seji, predvidoma v prihodnjem tednu.
OBETAJOČA ŽETEV
Žetev ječmena je pri kraju in sedaj se na družbenih posestvih in v kmetijskih zadrugah vneto pripravljajo na žetev pšenice in rži. Kot vse kaže, bodo lahko začeli žetev pšenice šele čez približno štirinajst dni, saj hladno vreme in deževje precej ovirata zorenje. Pšenica je zlasti še v nižinskih predelih močno zelena, zelena pa je tudi tam, kjer so jo zasejali z zamudo. Vse to kaže, da bo žetev trajala nekoliko dalj časa kot običajno.
In kakšen bo pridelek? To vprašanje danes zanima vsakogar, najbolj pa pridelovalce. Čeprav so morda še pred nekaj tedni skoraj povsod napovedovali nadpovprečen pridelek pšenice, so v zadnjih dneh svoje cenitve nekoliko spremenili. Seveda ne povsod. Kljub vsemu pa si lahko od letošnje žetve še precej obeta-
mo. In sedaj poglejmo, kaj pravijo v zvezi z letošnjim pridelkom pšenice v posameznih zadrugah in na družbenih posestvih.
KG GORNJA RADGONA: »Letos bomo imeli na posestvu nekoliko boljši pridelek pšenice kot lani. Pričakujemo, da se bo gibalo povprečje nad 30 stotov po hektarju, na nekate-
rih parcelah pa bomo verjetno dosegli tudi blizu 50 stotov. Najboljše kažeta leonando in francoska sorta pšenice.«
KZ »LEDAVSKI DOL« CANKOVA: »Pričakujemo, da se bo gibal pridelek pšenice na lastnih površinah blizu 30 stotov na hektar, približno tako pa tudi na površinah, ki so v kooperaciji. Drugod pa bo za nekaj stotov nižji.«
VINOGRADNIŠKO-ŽIVINO REJSKI KOMBINAT LJUTOMER: »Letošnji pridelek pšenice se bo gibal blizu 40 stotov na hektar. Najboljše obeta sorta san pastore, ki je zasejana na območju Mote. Tu bomo pridelali po sedanjih cenitvah 45 do 50 stotov«.
KZ ČRENSOVCI: »Po sedanjih obetih bo pridelek pšenice boljšo, kot smo pričakovali. Posebno še to velja za pšenico lastne proizvodnje, kjer bomo pridelali verjetno okrog 50 stotov. Pridelek ječ-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
V Križevcih na Goričkem letos pšenica dobro obeta
NAPOVED VREMENA
OD 19. DO 29. JULIJA 1962
Prevladovalo bo lepo vreme in po 25. juliju pričakujemo nekaj izredno vročih dni. Pomembnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 23. julija, krajevne nevihte pa okrog 20. julija.	Dr. V. M.
PRIPRAVE NA PROSLAVE DNEVA VSTAJE
V vseh pomurskih občinah so v minulih dneh sestavili programe proslav in prireditev v počastitev Dneva vstaje. Povsod bodo, razen kresovanj in krajevnih proslav, imeli tudi osrednje proslave z bogatimi kulturnimi programi. Nekatere krajevne organizacije pa imajo ob tej priložnosti v programu tudi patrolne pohode in podobno.
V soboški občini pripravljajo proslave na CANKOVI, v ROGAŠOVCIH, PROSENJAKOVCIH, na TIŠINI in še v nekaterih drugih  krajih. Občinski odbor ZB in občinski odbor SZDL pa bosta v MURSKI SOBOTI .pripravila akademijo s primernim programom. Skoraj povsod bodo proslave zvečer pred praznikom.
Zvečer pred praznikom se bodo zbrali na proslavah tudi občani petrovsko-šalovske občane. Kakor smo zvedeli, bodo Dan vstaje samostojno pro
slavili v ŠALOVCIH, ČEPINCIH, PETROVCIH, KRIŽEVCIH ter ŽENAVLJAH, osrednja proslava pa bo na Dan vstaje pri turističnem domu, kjer bodo popoldne priredil' ljudsko rajanje.
Tudi v ljutomerska občini so že izdelali okvirni program prireditev v počastitev 22. julija. Tako bodo na večer pred praznikom imeli v LJUTOMERU večjo akademijo, na kateri bo sodelovala mladinska godba, predvidene pa so tudi pevske točke in recitacije.
Manjše akademije so napovedali tudi v KRIŽEVCIH, BUČKOVCIH in na RAZKRIŽJU. V počastitev Dneva vstaje pa bodo imeli v ljutomerski obelim tudi športna srečanja.
Iz Lendave so nam sporočili, da bodo letos imeli osrednjo proslavo Dneva vstaje v HOTIZI. Tam bodo med drugim sodelovali tudi recitatorji, pihalna godba in folklorna skupina iz Lendave. Manjše proslave, oz. kresovanja pa bodo pripravili še v V. POLANI. TURNIŠČU in DOBROVNIKU
V BELTINCIH bodo 21. julija zvečer priredili akademijo na prostem. Razen govora imajo na programu nastop pevcev, folklorne skupine in godbe. Proslavo bo organizirala obč. organizacija ZB. Proslavo bodo imeli tudi v Črensovcih.
V gornjeradgonski občini še dokončanih programov prireditev v počastitev Dneva vstaje niso izdelali. Kakor predvidevajo, bodo v G. RADGONI priredili v nedeljo ob 8. uri akademijlo z nastopom mladinskega pevskega zbora in godbe, nastopili pa bodo verjetno tudi starejši pevci.. Proslave bodo tudi v nekaterih večjih centrih.	-js
ELRAD izdeluje antenske naprave
Že lani v jeseni je podjetje »Elrad« pričelo izdelovati skupinske antenske naprave. Prva taka skupinska antenska naprava je bila montirana v Mariboru in to uspešno. Podjetje je take skupinske anten-
ske naprave montiralo tudi v Zagrebu in Ptuju, a tudi v drugih večjih mestih. Podjetje je v tem času, ko izdeluje te antene, montiralo že preko petdeset anten, pred nedavnim tudi v G. Radgoni v novem bloku.
Potrebe po skupinskih antenah so iz dneva v dan večje in je podjetje »Elrad« doseglo z izdelavo velike uspehe. Prednost skupinskih antenskih naprav je v tem, da je vsako stanovanje oskrbljeno z visokofrekvenčno energijo za sprejem na srednjih, kratkih
in dolgih valovih, UKW in TV področij. Tako, da ima v enem priključku vsa področja. Poleg tega pa je sprejem tudi veliko boljši, kot pa če bi posamezniki imeli individualne antene na strehi, kjer se antene med seboj motijo in to posebno tam, kjer je v enem bloku ali zgradbi več televizijski sprejemnikov oziroma več anten na strehi.
Glede na potrebe bo podjetje Elrad svojo proizvodnjo povečalo oziroma razširilo elektronski oddelek do konca leta za približno deset krat.
Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda čestitke vsem borcem in aktivistom NOB!
OBVEZNOSTI IN SMERNICE
(Nadaljevanje s 1. strani)
vse kaže, ni obveljala. Povsod je zanemarjeno tudi vprašanje arondacije.
Dopusti tudi v soboški občini ne bodo zavrli dela. To velja zlasti za politične aktive, komisije ter odgovorne ljudi v podjetjih in kmetijskih zadrugah. Očitna je že določena revolucionarnost v vrstah proizvajaveev in upravljavcev kar je zelo spodbudno. Ozki krog tistih, ki je izkrivljal delavsko samoupravo, je v polni manjšini. Nekoliko slabše je sicer stanje v manjših obrtnih podjetjih, kjer mi strokovnjakov, med zaposlenimi pa prevladujejo polproletarci, ki so zadovoljni z vsem, kar dobijo. V večjih kolektivih, kot v »Muri« in »Pomurskem tisku«, so proizvajavci in upravljavci sami začeli z razpravami in dali tudi določene pobude.
V petrovsko-šalovski občini pa zelo aktivno delajo na urejevanju problemov v zdravstvu. Zdravstveni dom je urejen, sedaj je treba urediti le še medsebojne odnose med kolektivom, urediti. oziroma popraviti pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka, nekatere kadrovske zadeve, itd. V tej občini se zavzemajo tudi za, dokončno ureditev kadrovskih vprašanj po nekaterih osnovnih šolah, zlasti osemletkah. Tudi tukaj vprašanje nagrajevanja še ni dokončno rešeno.
Kar zadeva občinsko upravo, se zavzemajo v tej občini za spajanje sorodnih služb ter za zmanjšanje števila delovnih mest. Na ta način si obetajo
dobiti prepotreben kader za gospodarske organizacije. Ugotavljajo tudi, da se še premalo varčuje s finančnimi sredstvi, a tudi pri kmetijskih zadrugah je še precejšnja uporaba prevoznih sredstev. Glede na to, da je mizarska delavnica dogotovljena, se zavzemajo za to, da bo proizvod nja čimprej stekla in to v kooperaciji z ustreznimi podjetji izven občine. Glede urejevanja pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka je to vprašanje najbolj aktualno zadrug. Odgovorni ljudje v po-v poslovnih enotah kmetijskih slovnih enotah zadrug naj bi bili stimulirani od uspeha proizvodnje in kooperacije. Drugod je zopet aktualno vprašanje norm, itd., urediti pa bo treba še mnoga kadrovska, vprašanje.
Tako v tej, kot v drugih občinah bo seveda mnogo odvisno od akcije komunistov in delovnih ljudi proti kršenju pravic samoupravnih organov, izigravanju socialističnih načel delitve dohodka po, delu in podobnih anomalijah v svojem okolju, da bi kar najjasneje predočili njihove vzroke in da bi — na podlagi že pridobljenih izkušenj v boju s temi im drugimi škodiljivimi pojavi — začrtali trajnejše naloge in obveznosti komunistov in delovnih ljudi v napredovanju družbenega gospodarstva in socialističnih družbenih odnosov v pomurskih občinah na višjo stopnjo. Programi konkretnega dela vsebujejo naše Obveznosti in smernice za napredek socialističnih družbenih odnosov v komunah
Na območju gornjeradgonske občine je bilo zgrajenih v letih 1957 do 1961 162 družinskih stanovanj. Prispevki stanovanjskega sklada za ta stanovanja so znašali blizu 160 milijonov dinarjev. Letos bo
po programu zgrajenih na območju občine 58 družinskih stanovanj. Ker je bilo tudi lani zgrajenih 46 družinskih stanovanj, lahko upravičeno pričakujemo, da bo petletni program, ki predvideva zgraditev
250 (letno povprečno 50) družinskih stanovanj,, dosežen, oziroma po vsej verjetnosti
presežen.
Na sliki: novi 16-stanovanjski blok, ki ga gradijo v Gornji Radgoni.
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V GORNJI RADGONI
Prepočasno iskanje rezerv
Minulo sredo je bila v Gornji Radgoni seja izvršnega odbora občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Na seji so navzoči razpravljali o konkretizaciji zaključkov posvetovanja predstavnikov gospodarskih organizacij in zavodov z dne 24. junija letos. Med drugim so na seji sklenili, da bodo predstavniki občinskega sindikalnega sveta in izvršnega odbora SZDL obiskali gospodarske organizacije in zavode, kjer bi naj v razgovoru s predstavniki podjetij, predstavniki sindikalnih podružnic, predsednikom delavskega sveta in upravnega odbora prediskutirali probleme v zveži' s spremembami pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Ugotavljali, so, da se nekatere gospodarske organizacije in zavodi ne pridržujejo rokov, ki so jim
bili postavljeni glede novih predpisov.
Dalije je bilo na seji) izvršnega odbora občinskega odbora SZDL ugotovljeno, da v gospodarskih organizacijah in zavodih prepočasi pristopajo k odpravljanju, ozkih grl, iskanju viška delovne sile itd. Člani izvršnega odbora SZDL so predlagali., da bi naj ObLO in ustrezni sveti podvzeli odločnejše mere za večje sodelovanje med kmetijskimi organizacijami in kmetijskimi zadrugami. Tako bi moralo biti več sodelovanja zlasti na področju investicijske dejavnosti. Dalje je bilo na seji predlagano, da bi naj ljudski odbor skupno s kmetijskimi zadrugami proučil možnosti za
organizacijo skupne komercialne službe, kjer bi šlo v glavnem za enotno prodajo kmetijskih pridelkov.
Na seji so ugotavljali, da so kmetijski strokovnjaki na kmetijskih zadrugah premalo povezani s kmetovalci zadružniki. Nudijo jim premalo strokovne pomoči glede izvajanja ukrepov po agrotehničnem minimumu,. Tako bi se morali kmetijski tehniki v večji) meri zavzeti za kooperacijo. Na seji je bilo predlagano, da naj KZ nemudoma uredijo osebne dohodke kmetijskim tehnikom, upoštevajoč uspehe kooperacije in agrominimuma. Društvu ekonomistov, inženir-
jev in tehnikov je bilo predlagano da se naj v večji meri zavzame za reševanje gospodarskih problemov v občini. Tako bi naj to društvo v večji) meri skrbelo za strokovno usposabljanje kadrov v knjigovodstvu.
Dalje so člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL predlagali, da bi naj radgonska podjetja, ki imajo možnosti izvoza svojih izdelkov ali pridelkov kot KG Radgona,
VG Kapela, ELRAD, Zdravilišče Radenci, KZ in Opekarna, v večji meri proučevala lokalni avstrijski trg, navezala stike s prizadetimi kupci in tako plasirala svoje izdelke ali pridelke na tuje tržišče. Prav tako bi, se naj odbor radgonskega sejma istočasno ukvarjal z intenzivnejšim proučevanjem avstrijskega, trga nakar bi posameznim podjetjem posredoval potrebe in možnosti izvoza.	-ml
BORBENE TRADICIJE
(Nadaljevanje s 1. strani) pomoč od zunaj, pa celo ne od naših zaveznic v boju proti skupnemu sovražniku. V takih pogojih je bilo edino pravilno stališče, ki ga je zavzela KPJ, da se bodo narodi Jugoslavije osvobodili sami in da je v procesu boja potrebno ustanoviti in razviti sodobno armado, ki bo po vojni sposobna zaščititi nacionalne in socialne pridobitve našega boja. Tako smo ta prvi skupni boj vseh jugoslovanskih narodov načrtno širili in tudi razvili na celotnem njihovem etničnem ozemlju, skovali v njem trdno enotnost in bratstvo med njimi ter ustvarili pogoje za pripojitev znatnega dela našega nacionalnega ozemlja, ki je bilo dotlej izven meja Jugoslavije. V praksi vojne pa smo prišli tudi do
dragocenega spoznanja, da je pripravljenost ljudstva na boj za pravilno stvar tudi v sodobnih pogojih tisti odločilni činitelj, ki zagotavlja uspeh celo proti tehnično najmoderneje opremljenemu zavojevavcu.
V narodno osvobodilnem boju so v naših narodih torej ponovno oživele tradicije in izkušnje iz preteklosti ter spomini na težke dni v njihovi zgodovini, ko so morali z lastnimi močmi in napori reševati vprašanje svojega obstoja in prihodnosti. Ob pravilnem vrednotenju in razvijanju teh izkušenj pa so v tem boju končno tudi ostvarili tiste velike ideale, za katere so se v preteklosti bojevali njihovi predniki in največji ljudje naše zgodovine.
Polde Štukelj
ANALITIČNO DELO
Predsednik gospodarske zbornice v M. Soboti Jože Slavič o nalogah zbornice
V razgovoru z našim sodelavcem je predsednik gospodarske zbornice v M. Soboti Jože Slavič uvodoma poudaril, da se je z osnovanjem zbornice proučevanje gospodarske problematike in pomoč gospodarskim organizacijam osredotočila. Zbornice pa bodo tudi po novem zakonu obdržale sta-
tus združevanja v gospodarstvu in javno-pravnega činitelja, čigar sklepi bodo obvezni za posamezne gospodarske organizacije in posamezna področja gospodarstva. Zato pa s poenotenjem zbornic odpadejo nekatere naloge, ki so predvsem naloge poslovnih združenj.
Torej so okrajne zbornice postale tiste osnovne zbornice, ki bodlo obravnavale vsa področja gospodarstva. To pomeni, da obsega nova zbornica tudi industrijo in gradbeništvo. Nova zbornica je že začela poslovati. Kot najvažnejše naloge omenja tov. predsednik Jože Slavič vprašanje prodaje v naših proizvodnih organizacijah, ki v letnih mesecih navadno zaostaja. Ta problem je pereč predvsem v oblačilni ih obutveni proizvodnji. Zanimivo pa je, da imajo letos opekarne navzlic lanskim pesimističnim napovedim zelo visoko konjunkturo.
Drugo takšno področje dela Zbornice je učinek ekonomskih ukrepov glede marž in cen po nedavnih odlokih ob-
činskih ljudskih odborov. Po proučitvi bo zbornica dala ustrezne predloge, opažajo pa že zdaj, da ponekod tega vprašanja niso vzeli, resno. Med' drugim je zopet zanemarjena oskrba s sezonskimi živilskimi artikli, velika pa so tudi nesorazmerja, pri cenah posameznih artiklov med posameznimi kraji. Takšen način ne koristi razvoju te proizvodnje, za potrošnike pa povzroča negotovost. Navzlic temu pa so se nekatera podjetja lotila stvari resno, hkrati pa vsega tudi trgovina ni kriva. Enako velja tudi za usluge v obrti.
V tem smislu imajo posamezne sekcijie zbornice svoje delovne programe in se pripravljajo na razne operativne naloge (jesenska setev, vprašanje zalog v blagovnem prometu, itd.). Sicer pa se zbornica notranje organizira v smeri analitičnega dela, pri čemer so trenutni operativni posegi, v gospodarske organizacije v drugem planu, saj morajo za le-te skrbeti predvsem organi delavske samouprave.	bš
Nova javna zgradba v G. Radgoni: združeni investitorji so »Sloga«. Narodna banka in podružnica socialnega zavarovanja
Prve vesti z avtoceste
Brigada, ki je v nedeljo, 8. t. m. odpotovala na avtocesto, je srečno, prispela na cilj. Nastanjena je v naselju Velika plana, v neposredni bližini Glavnega, štaba mladinskih delovnih  brigad.
Pomurska brigada je edina srednješolska brigada v naseliju. Živijo namreč skupno s
študentskimi brigadami in brigado mladih učiteljev Jugoslavije. Brigadirji se dobro počutijo (in so že krepko poprijeli za delo. Kljub ostri »konkurenci« so trenutno naj boljši, S hrano so zadovoljni. Ob tej priliki želijo pozdraviti vse delovne Pomurce. jš
TURISTIČNI DOM V G. PETROVCIH DOM TUDI VODOVOD
Turistični dom v Petrovcih je postal za mnoge turiste od blizu in daleč priljubljena izletniška točka. Velika pridobitev za dom in za razvoj tu-
rizma v tej občini je novi vodovod, ki so ga uredili te dni na tej pomurski, turistični postojanki.
Obetajoča žetev
(Nadaljevanje s 1. strani) mena, ,ki smo ga te dni poželi, pa se giblje med 30 in 32 stoti na hektar«.
KG BELTINCI: »Planirali smo, da bomo letos dosegli pri visokorodnih sortah pšenice 40 stotov, pri domačih pa 30 stotov. Po sedanjih obetih pa je očitno, da bo pridelek pšenice višji kot smo planirali. Lep pridelek smo zabeležili tudi pri ječmenu, ki smo ga poželi v minulih dneh. Na eni izmed parcel smo pridelali celo 43 metrskih stotov po hektarju«.
Za pridelek smo se zanima-
li tudi na posestvu v Rakičanu,, kjer so nam povedali, da bo le-ta še precej dober, ven dar ne takšen kot so pričakovali. Tega je krivo predvsem neugodno vreme.
Sodeč po izjavah lahko torej kljub neugodnemu vremenu pričakujemo še dokaj lep pridelek pšenice, precej dobri pa so obeti pri rži. Ob koncu pa naj zabeležimo še to, da bodo letos velik odstotek žitaric poželi s kombajni, posebno še, če ne bo teren preveč vlažen.
-js-
Na sliki: zaključna dela pri gradnji vodovoda.
Himna revolucionarnih kmečkih množic
V uredništvu Vaneka Šiftarja in z njegovim uvodom je izšla knjiga Ob naprednem tisku s prispevki Miška Kranjca »Beseda iz sive davnine«, Ivana Slovina (Rudija Čačinoviča) »Razmišljanje o problemu narodno-obrambnega dela v Prekmurju (ponatis z besedilom, ki ga je črtala predvojna cenzura), Franca Zadravca »Prekmurski napredni tisk do leta 1941«, Rudija Čačinoviča »Novi čas v Soboti«, Edvarda Kardelja »Prekmurskemu ljudstvu ob 20-letnici »Ljudske pravice« (ponatis), Miška Kranjca »List, ki ga je pisalo ljudstvo« (ponatis), faksimile »Ljudske pravice« leto II. štev. 17 s celotnim besedilom in Niki Brumno ve »Pregled naprednih tiskov«. O knjigi poročamo posebej.
Niki Brumnova je v ta pregled pri Ljudski pravici uvrstila (na straneh 117—118) tudi pesem »Kosec koso brusi«. Ker je bila ta pesem pred vojno na našem podeželju najbolj razširjena revolucionarna pesem, peli pa so jo tudi po industrijskih središčih in pozneje v partizanih, je prav, če povemo o njej kaj več, čeprav se je sedaj že skoraj preživela. Pesem je nastala v Beli Krajini v letu 1933, toda avtorja njenega prvega teksta še ni uspelo ugotoviti. Pesem, natiskana na posebnem lističu je bila priložena Ljudski pravici 6. marca 1936, ki je izšla v 6.000 izvodih. Bravci Ljudske pravice so dobili tako besedilo pesmi, ne pa tudi not, da bi jo peli po enotni melodiji. Nekaj zaslug za to, da je pesem že 1937. leta odmevala po vsej Sloveniji, kmalu pa tudi na bojiščih Španije, kjer so se bojevali slovenski prostovoljci za svobodo španskega ljudstva, gre moškemu pevskemeu zboru,
ki ga je hodil leta 1937 iz Ljubljane v Gradec vadit Uroš Krajger. Vadili so v na pol podrti stavbi ob obrabljenem starem harmoniju. Tudi ko niso imeli pevskih vaj, so se fantje ob večerih sestajali v tem prostoru in poslušali tamburaški trio treh bratov mizarjev Kovačičev iz Gradca, ki so si tamburice izdelali sami. Poleg treh bratov Kovačičev so bili v pevskem zboru še štirje gozdni delavci iz graščinske hoste, en lončar, en šofer, ki je bil Partiji najbližji, ostali so bili obrtniki, dninarji in kmečki fantje. Najbolj so bili ponosni na tenorista Slavka Jakšeta, ki je že dolga leta (razen med okupacijo) član opernega zbora. Ob ustanovitvi je bil mecen zbora Peter Koren, črnomeljski trgovec (pristaš opozicije
dr. Mačka), od vsega začetka pa so se vsi člani pevskega zbora vključili v ljudsko gibanje pod vodstvom Partije. Pesem je tako postala neke vrste ljudskofrontaška himna revolucionarnih kmečkih množic. Cenzura bi prav gotovo zaplenila Ljudsko pravico. Če bi priobčila to pesem, zato se je bilo treba poslužiti zvijače in priložiti tekst, tiskan na posebnem lističu. To je le kratka in nepopolna zgodovina te revolucionarne pesmi.
V knjigi Naša partizanska pesem, ki jo je uredil Radovan Gobec, izdala pa jo je založba Bo-
rec v počastitev 40-letnice revolucije leta 1959, je dr. Radoslav Hrovatin o tej pesmi prispeval naslednje podatke: »Kosec koso brusi (ljudska pesem), priredil Radovan Gobec. Melodija pesmi je spojitev več starejših ljudskih melodij. Pesem je nastala na ljudskih izletih pod terorjem Stojadinovičeve vlade. Za pričuječo objavo je prirejevalec napisal melodijo po spominu iz bojev na Štajerskem in postavil novo priredbo.« Po ugotovitvah Frančka Sajeta je pel to pesem že pevski odsek Društva kmečkih fantov in deklet v Gradacu, ki ga je spomladi 1933 ustanovil komunist Jaka Butala s simpatizerji. Ko pa je bilo to društvo 1935 prepovedano, je pevski odsek nastopal samostojno naprej.
Nas zanimata oba teksta, tisti iz Ljudske pravice dne 6. marca 1936 in partizanski tekst, kako si ga je zapomnil Radovan Gobec.
Tekst iz leta 1936 prva kitica, ki je pozneje druga: Kmečki fantje in dekleta naša mlada četa skup se zbirajmo v borbo marširajmo za pravdo in svobodo kmečkega naroda.
Druga kitica:
Kosec koso brusi, a žanjica žanje, zaman kmet pravdo prosi, nikoli je ne najde.
Zato v borbo za pravdo in svobodo kmečkega naroda.
V tekstu iz NOB, kjer sta prvi kitici zamenjani, se druga glasi: Kmečki fantje in dekleta, vi ste naša hrabra četa.
Vkup se zbirajmo, naprej marširajmo za svobodo naroda.
Prva kitica pa:
Kosec koso brusi, a žanjica žanje.
Kmet pravico terja, ali je ne najde.
Naprej v borbo za pravdo in svobodo slovenskega naroda.
Besedilo, po katerem so pesem peli v partizanih, je nastalo skoraj v celoti že pred voljno. Obsegalo je štiri kitice.
Janez Vitkovič zatrjuje v knjigi Bela Krajina skozi viharje k svobodi, da sta to pesem spisala in komponirala Jaka Butala in Anton Sobar iz Gradaca. Temu bi si upal pritrditi, če ne bi Vitkovič tudi pesmi »Nabrusimo kose« pripisal njima, čeprav je tekst Apihov, melodijo pa je priredil po neki stari poljski revolucionarni pesmi. Na to napako je v Borcu v majski številki že opozoril Ivo Pirkovič, zato bo treba preveriti tudi podatek o avtorstvu pesmi »Kosec koso brusi«, vsekakor pa je Jaka Butala, če ne sestavil, pa vsaj priredil tekst te pesmi tako, kakor ga je objavila Ljudska pravica v prilogi in na to še eno kitico Bojevnik tudi marca 1936 v dopisu iz Cerkvišča.
IVAN KREFT
POMURSKI VESTNIK, 19. JULIJA
2
Več stikov z zadružniki
Na posvetovanju gospodarskih organizacij in zavodov, ki je bilo pred nedavnim v Gornji Radgoni, je bilo sprejetih več sklepov in napotkov za nadaljnje delo.
— Za stabilizacijo gospodarstva v komuni bo potrebno v bodoče več storiti. Od načelnih razprav glede večje produktivnosti, splošne štednje, boljše organizacije dela in intenzivnejšega izkoriščanja notranjih rezerv je nujno potrebno preiti k praktičnim ukrepom, ki se bodo konkretno izražali v vsakdanjem delu. Tako beremo med drugim v zapisniku tega posvetovanja.
Vodstva podjetij naj bi v bodoče z vsemi subjektivnimi silami političnimi organizacijami in organi samoupravljanja pripravila vrsto sestankov, na katerih
bi analizirali vzroke nizkih dohodkov in z vsemi proizvajalci organizirali razgovore, kako dvignita proizvodnjo in storilnost. Dalje bo potrebno v gospodarskih organizacijah in zavodih, kjer še niso formirana koordinacijska telesa, to nemudoma storiti. Kolektivi bi naj o Sklicanih sestankih predčasno obveščali občinski sindikalni svet in komisijo za izvajanje predpisov o delitvi dohodka, da se bodo člani forumov lahko udeleževali sestankov in tako pomagali pri reševanju določenih problemov.
Gospodarske organizacije in zavodi morajo poiskati možnosti, da ustvarijo več dohodka. Vlaganje v sklade je potrebno pospešiti kajti le na ta način — z dvigom proizvodnosti bodo lahko uspešno reševali vprašanja nizkih osebnih dohodkov. Pravilnike bo potrebno izpopolnjevati, dopolnjevati in korigirati s ciljem, da se dosledneje uveljavijo nove, boljše in stimulativnejše oblike nagrajevanja.
Eden izmed zaključkov tega posvetovanja je bil tudi ta, da se je potrebno v občini v večji meri zavzemati za enotno kmetijsko politiko. Kmetijske zadruge naj storijo vse, da dosežejo boljšo povezavo med kmetovalci — zadružniki.
Na posvetovanju so tudi predlagali, da naj ObLO prouči možnosti združitve vseh servisnih delavnic v Gornji Radgoni z ustreznimi gospodarskimi organizacijami. Poleg že obstoječih servisnih delavnic bi kazalo proučiti tudi možnosti za ustanovitev vodoinštalaterske delavnice.	-ml
Ljutomerski fotozapisek
Zasejmo strnišča
Letošnje vremenske prilike so neugodno vplivale na dozorevanje žit, saj bo v glavnem žetev po 15. juliju. Ta nenavadna pozornost se bo najbolj odrazila na pridelkih strniščnih rastlin, ki jih sejemo v Pomurju. Vemo, da ima vsak zamujeni dan pri setvi strniščnih posevkov za posledico močno izgub vlage iz neobdelanih strnišč ter veliko znižanje pridelkov. Zmanjšanje pridelkov pri poznejši setvi izvira iz tega, ker so strniščni posevki sestavljeni iz rastlin, ki za dober razvoj rabijo dosti toplote (koruza za zeleno, proso), zadosti vlage (repa, koruza) ter lepo jesen brez mraza (ajda). Težko je verjeti, da bi nam letošnje pozno poletje in jesen vse to prinesla v obilni meri; zato moramo podvzeti vse ukrepe, da zmanjšamo posledico pozne setve.
Podatki nam govorijo, da je v Pomurju okrog 44 odst. strniščnih površin zasejanih z repo, z ajdo 35 odst., s strniščnim prosom 10 odst. in s koruzo za zeleno 6 odst. Vse te rastline, ki nam, razen morda repe, že pri pravočasni setvi in ugodnih letinah ne dajo dobrih donosov, saj znašajo večletni povprečni pridelki v Pomurju za repo 108 q na ha, ajda 4 q , proso 6,2 q in koruze za zeleno 90,7 q na ha.
Poskusi na selekcijski postaji v Beltincih so pokazali, da večina teh rastlin zelo dobre zamenjajo n. pr. krmni ohrovt,
presajen ali sejan, ozimna in jara ogrščica, presajena polsladkorna pesa, soja, mešanice koruze s sojo in dr. V vseh teh poskusih so bili vključeni tudi ajda, proso, repa ter koruza za zeleno. Ajda in strniščno proso sta od vseh strniščnih rastlin dala najslabše rezultate bodisi v pridelku, bodisi v pridelku, preračunanem v denarno ali krmno vrednost.
Prednost ohrovta, ogrščic in drugih rastlin je tudi v tem, da so bogate na hranilnih snoveh ter se, kar velja predvsem za krmni ohrovt, lahko pokladajo živini neposredno z njive še v decembru, saj ohrovt prenese na polju brez škode tudi do minus 14° C. Nenehno ugotavljamo, da nam primanjkuje dobre živinske krme saj so pridelki sena na travnikih 24 do 30 q na ha in pašnikih 10 q na ha nizki, kvaliteta pa največkrat slaba (kisle trave in sušenje na tleh).
Vsak razumen gospodar bo postopal tako ,da bo takoj po
žetvi zaoral vsa razpoložljiva strnišča do globine 18 cm, predhodno pognojil z vsaj 100 q na ha hlevskega gnoja ter 300 kg na ha nitrofoskala in posejal eno izmed omenjenih ugodnih rastlin.
NEKAJ NAPOTKOV O SETVI
Repe v čistem posevku sejemo 3 kg na ha v razdalji 40x15 cm, da jo lahko medvrstno Obdelujemo. Repi v začetku škodi suša in jo v tem času radi napadajo bolhači, za katere uporabimo sredstva kot so lindan pepein in dr.
Koruze sejemo največ 120 kg na ha z medvrstno razdaljo 30 cm. Če nastopi močnejša suša, se začne koruza sušiti; najbolje je, da jo takrat začnemo krmiti ali pa, če imamo večje površine, jo ki sirarno (siliramo). Če nimamo zgrajenega silosa, se kisiranje lahko izvršil v navadnih zemeljskih silo-jamah.
Krmnega ohrovta sejemo 6 kg na ha v razdalji 40x25 cm.
Kot je že rečeno, krmimo ohrovt neposredno z njive, lahko ga pa prav tako siliramo. Proti bolhačam uporabimo ista sredstva kot pri repi.
Ogrščice sejemo 15 kg na ha z medvrstno razdaljo 17 do 20 cm. Krmimo jo zeleno še v decembru, ker dobro o prenaša nizke temperature (do minus 10° C).
Prav talko dobro izkoristimo strnišče s pozno saditvijo krompirja. Ta ukrep pa nima namena pridelovanja krme, temveč zagotovitev in izboljšanje semenske vrednosti krompirja. Tako pridelan krompir, čeprav drobnejši, nam da, če ga zasadimo spomladi, prihodnje leto tudi do 20 odst. višje pridelke od navadnega krompirja.
Naš trud in večja vlaganja bodo bogato poplačana, saj bomo tako zagotovili naši živina več in boljšo krmo predvsem v zimskih in zgodnjih pomladnih mesecih, ko so posledice pomanjkanja krme najhujše.
Pšenica ne sme biti krma za živino!
Pomurje se smatra za žitnico Slovenije. Dejansko stanje je pa tako, da ne more pokriti niti potreb svojega prebivalstva po kruhu, kaj še, da bi ga dajalo drugam. V lanskem letu smo v Pomurju pridelali 35.500 ton belih žit (pšenica — rž). Od teh količin je bilo odkupljenih vsega 2.000 ton ali nekaj manj kot 3 %. Kam je šlo ostalo žito?
Za reprodukcijo smo porabili približno 5.000 ton. Za prehrano 85.000 kmečkih prebivalcev smo porabili 15.300 ton, če računamo na glavo prebivalca 180 kg žit. (Povprečje v Sloveniji je 112 kg) 2.000 ton smo odkupili, manjka nam torej 13.200 ton, kar smatramo, da smo pokrmili živini.
Potrebe po kruhu za 42.000
nekmečkih prebivalcev pa znašajo 6.150 ton žit, kar smo pokrili: iz lastnega odkupa 2 000 ton, iz uvoza iz inozemstva 3.700 ton in z uvozom 15 vagonov bele moke (450 ton zrnja) iz Vojvodine.
Na eni strani smo torej v Pomurju pokrmili živini 13.200 ton belih žit, na drugi strani pa uvozili 4.150 ton za prehrano našega prebivalstva in
to žit, katere je družba plačala z devizami.
Tako stanje nam narekuje, da moramo v letošnjem letu podvzeti ukrepe, da to ano malijo odpravimo. Glavni vzroki za tako stanje so v tem, da so se naši kmetovale preordenitirali v živinorejo in redijo veliko število živine, niso pa prilagodili svojega kolobarja potrebam živinoreje in zato krmijo belo žito. Cena žitaricam na eni in močnim krmilom na drugi strani niso trle vsklajene, zato kmet ni imel interesa prodajati zrnje in kupovati močna krmila. Donosi naših travnikov in krmilnih kultur so tako nizki, da se je kmet v sili vedno zatekel v kaščo in pokrmil žito. da je obdržal živino. Nima pa smisla zmanjševati staleža živine, ker nam tudi to posredno povečuje pridelke v poljedelstvu, pač pa je potrebno podvzeti druge ukrepe, da obdržimo živino in damo žito na tržišče in za prehrano ljudi, ne da ga uvažamo.
Kako dati na trg Črnivec žitaric?
Družba je z namenom, da zaščiti proizvajalca na eni strani in potrošnika na drugi strani odobrila letos premijo 8 din na vsak kg žita, ki ga zadruga preda mlinskim podjetjem. Zadruga in mlinska podjetja pa so sklenila dogovor, da bodo zadruge prodajale
tem podjetjem žitarice po ceni 41 din za pšenico in 40 din za rž. S tem se zagotovi potrošniku cena kruha, ki je veljala dosedaj. Da se pa stimulira tudi kmeta za čim večjo prodajo žita, pa so se zadruge dogovorile, da polovico premije prepustijo kmetu, tako, da bodo plačevale pšenico po 45 din in rž po 44 din. Zrno po tej ceni mora biti seveda čisto in suho, ker drugače se bodo velika vlaga in primesi odbijale od cene. Zadruga mora po predpisih pri prometu z žiti vložiti 2,50 din po vsakem kg odkupljenega zrna v svoje sklade, tako, da njim ostane za pokritje stroškov le 1,50 din po kg.
S temi ukrepi smo uredili, da se cena kruhu potrošniku ne bo dvignila, z minimalno maržo pri zadrugi in z delitvijo premije pa smo dvignili ceno pri kmetu, da ne bo imel več interesa krmit-zrnje živini, ker je to predrago. Naši kmetovalci morajo iskati za prehrano živine cenejšo in boljšo krmo, kakor je žito. Premalo še pridelujejo zelene krme na njivskih površinah, ki lahko daje 2—3 žetve in veliko maso, ki se lahko silira in imamo poceni in odlično krmo v velikih količinah. Izkoriščanje strnišč z ajdo, prosom in belo repo, kot smo navajeni, je najmanj rentabilno in tudi tu imamo možnosti pridobivanja dobre in poceni krme. Zrno pa spada v mlin, da se predela v kruh, ne pa za krmo živine.
Z zgraditvijo mešaanic močnih krmil v Puconcih, v Soboti h Ljutomeru, ki je tik pred dograditvijo, pa imamo še možnosti nadomestiti zrnje pri krmljenju živine z močnimi krmili, ki jih dajejo te mešalnice. Mešalnice izkoriščajo samo odpadlo zrnje, razne rastlinske, živalske in mineralne snovi, ki jih pomešajo v takem razmerju, da posameznim kategorijam živine najbolj odgovarja. Sodobno krmljenje je samo z zeleno oz. silažno krmo in z mešanicami močnih krmil. Krmlenje z zrnjem pa je zelo negospodarno, ker ima taka krma premalo beljakovinskih, mineralnih ali drugih enot, ki jih žival rab in zato mora žival porabiti toliko več krme, da manjkajoče snovi nadomesti. Mešana krmila so pa tako sestavljena, da vsebujejo v pravilnem razmerju vse snovi, ki jih žival rabi, zato se v celoti izkoristijo in so najbolj gospodarna
Ker imamo sedaj dovolj mešanih krmil na razpolago, bo vsak pametni gospodar namesto zrnja uporabljal mešana močna krmila, ki mu dajo veliko boljši gospodarski efekt in so zaradi tega tudi cenejša.
Cene mešanicam močnih krmil, ki jih izdeluje mešalnica v Puconcih so naslednje: za krave molznice 40 din za kg. Torej cenejša kot zrnje, imajo pa večji efekt, ker jih porabimo za liter mleka manj kot zrnja in so preračunane kot dodatek k zeleni krmi, silaži oz. senu in vsebujejo predvsem tiste snovi, ki jih v osnovni krmi manjka. Za pitanje mlade goveje živine stane mešanica 44 din za kg. Torej je še zmeraj cenejša od zrna, gospodarski efekt pa imajo večji, ker so sestavljene tako, da po njih živina hitreje prirašča in se debeli.
Za pitanje telet stane mešanica 50 din za kg, ki je nekoliko dražja kot zrno, vendar vsebuje snovi, ki nadomestijo uporabo mleka in utrjujejo zdravstveno stanje teleta. Za prašiče stane mešanica 55 din za kg, vendar je učinek teh krmil tak, da v manj kot pol leta vzredimo 100 kg težkega bekona, za kar bi rabili z zrnom enkrat več časa in enkrat več krmil. To ravno daje gospodarsko vrednost tem mešanicam.
Če torej primerjamo cene žitaricam in cene krm 1 in njihov gospodarski učinek, bo vsak razgledan kmet, ki zna računati, zrno prodal, za živinio pa uporabljal mešanice močnih krmili.
Žita bodo odkupovale kmetijske zadruge direktno pri mlatilnicah in kombajnih, ker bodo imele na razpolago embalažo in ker imajo možnost v novi sušilnici posušiti vse količine vlažnih žitaric. Tudi skladišča niso več problem, ker je izpraznjen novi silos, ki lahko sprejme vse tržne viške, ki bodo odkupljeni na našem področju.
Za odkup žitaric je vse skrb no pripravljeno, zato v letošnjem letu ne sme požreti živina 13.000 ton žitaric ampak mora priti ta količina v mline in za prehrano ljudi. Na tak način se bo Pomurje tudi po tej plati vključilo v reševanje našega najosnovnejšega družbenega problema — zmanjševanje potrošnje deviznih sredstev.
Izvajalci mehiških pesmi
v Murski Soboti
Dom JLA iz Murske Sobote pripravlja še eno presenečenje prebivalcem mesta in okolice. V nedeljo, 29. julija bo nastopil ob 20. uri v dvorani kina »Park« kvartet »Menjfiko« iz Skopja. Na programu bodo mehiške pesmi.
Kvartet »Menjfiko« je v tej zvrsti eden izmed najboljših v naši državi. Do zdaj je z uspehom gostoval v več ko sto mestih naše države. Nastopil je samo v Skopju več ko 30-krat, v Zagrebu 10-krat, v Subotici 5-krat, dalje v Somboru, Osijeku, Bjelovaru, Sl. Požegi, Mariboru, Celju, na Bledu,
itd. V vseh teh mestih so bile dvorane nabito polne.
Vrh tega je kvartet "Menjfiko" nastopil 3. januarja letos na zaslonu RTV Zagreb v TV magazinu. Program tega kvarteta je poln ritma 'in dinamike in traja nepretrgoma 100 minut.
Da nam je kvartet "Menjfiko" v stanju dočarati ritem
im melodiko mehiških pesmi, nam govori dejstvo, da je ta mladi kvartet dobil priznanje od svetovno znanega tria Santa Cruz Trenutno je kvartet »Menjfiko« od 20. junija na gostovanju po naši državo. To gostovanje bo trajalo vse do 30. avgusta. Nastopil bo tudi v Dubrovniku v okviru dubrovniških letnih iger.
Ljubitelji mehiških pesmi in glasbe! Ne pozabite obiskati nastop kvarteta "Menjfiko" — 29. julija t. l. v dvorani kina "Park" v Murski Soboti.
Kap. I. Perinić
Domanjševčani uresničujejo svoje zamisli
V obmejnih Domanjševcih so vaščani v tem času močno zaposleni s prostovoljnim delom. Dograjujejo namreč vaški dom in razširjajo cesto, ki pelje v Šalovce. Z deli pa morajo hiteti, saj se čas žetve in
mlačve kljub muhastemu vremenu hitro bliža.
Vaški dom, ki se razprostira na več kot 300 kv. metrih, so začeli graditi lansko pomlad, vendar so gradnjo med letom prekinili in jo nadaljevali še-
le jeseni. Od takrat delajo skoraj neprekinjeno. Danes je dom že pod streho, v teh dneh pa so začeli urejati tudi notranjost. Vaščani so doslej opravili pri gradnji mnogo prostovoljnega dela in prispevali večje količine lesa. Ostale gradbene stroške pa so deloma krili z dohodki borovega gostüvanja, deloma pa z dotacijo občinskega ljudskega odbora.
Z izgradnjo vaškega doma bodo Domanjševčani dobili primemo vaško dvorano, pisarno vaških organizacij, gasivske prostore ter učiteljsko stanovanje, ki ga v kraju zelo potrebujejo. Nekaj denarja za dograditev doma še imajo na
razpolago, računajo pa še na manjše dotacije.
V teh dneh dela povprečno 30 ljudi tudi na cesti Domanjševci—Šalovci, ki je dolga 3 kilometre. Ta cesta je bila do sedaj ozka in ob nalivih izredno blatna, zato so se odločili, da jo bodo razširili' in posuli z gramozom. Tako bodo omogočili lažji prevoz in se iznebili neprijetnega blata.
Ob vseh teh prizadevanjih lahko zaključimo, da s vaščani te obmejne vasice zares izredno trudijo, da ne hi zaostali za ostalimi vasmi in z veliko voljo ter požrtvovalnostjo podprejo vsako pozitivno pobudo.	-js-
Gneča v Radencih
V recepciji zdravilišča Slatina Radenci smo dobili nekaj zanimivih podatkov o gostih, ki so v času sezone prebili ali pa so še sedaj v zdravilišču.
Kot smo zvedeli, je stalnih gostov v zdravilišču 260, tako
da je zdraviliščni dom v glavnem zaseden. Od skupnega števila gostov je 224 naših državljanov in 36 inozemcev, od teh pa je 13 iz Italije, Avstrije 21, iz Švedske in Amerike pa po en gost.
V času sezone pa je bilo tudi veliko prehodnih gostov, tako na primer iz Iraka, Nemčije, Švice in Francije itd.
Bravri-bravcem v presojo
Minulo nedeljo me je pot zanesla na Goričko. Vračal sem se zvečer in se mimogrede ustavil na plesni veselici v Mačkovcih. Priredilo jo je tamkajšnje gasivsko društvo. Vse je bilo po starem — prijetna godba, ples, dobra kapljica in seveda tudi vinjenih gostov ni manjkalo. To seveda ni nič posebnega. Iznenadila pa me je kopica otrok, ki so kar mrgoleli zunaj in znotraj. Ura se je bližala polnoči, otrok pa še vedno polno — na plesišču, na stopnicah, na kratko vsepovsod, kamor si pogledal. Videl si lahko tudi zelo mlade, predšolske otroke in tudi šoloobveznih mi manjkalo. Imel sem priložnost videti, kako se je izkazal otrok petih let, ko je junaško telebnil po stopnicah navzdol — imel je namreč pošteno pod kapo. Ljudje so ga z zanimanjem gledali, kako Je krilil z rokami, pel in izvajal čudne glasove. Nihče pa ni pomislil na posledice, ki bi utegnile nastopiti. Zanima me ali spada on in še nešteto drugih ob tako pozni uri v javni lokal, ali starši teh otrok ne pomislijo na vzgojo, ki je ravno v tem obdobju najbolj potrebna. Prireditelj bi lahko na take stvari posebej opozarjal in jih uredil.	-gost-
DOJENČEK SE JE ZADUŠIL
V Slaptincih pri Vidmu ob Ščavnici se je v ponedeljek zadušil dojenček Franc Berden, star okrog 7 in pol mesecev. Ko je mati odšla zdoma ga je pustila v otroški posteljici. Otrok se je v njeni odsotnosti obrnil tako, da je ležal na obrazu in se pri tem zadušil.
ŠOFER ZASPAL ZA KRMILOM
Ko je šofer reševalnega avtomobila Janez Gal iz Lendave predvčeraj peljal skozi Šratovce, je od utrujenosti zaspal. Zaradi tega je zavozil na rob cestišča in zadel v večji kup gramoza, pri čemer se je avto precej poškodoval. Skoda na vozilu znaša 40.000 dinarjev.
PROMETNA NESREČA
Dne 10. tega meseca je prišlo do lažje prometne nesreče v vasi Bogojina.
Na prikolici traktorja, katerega je upravljal Stefan Nešič iz Gančan, je počila zadnja guma, tako, da se mu je kolo na prikolici zaradi teže zvilo. Materialna škoda na prikolici znaša 50 tisoč dinarjev. Traktor in prikolica sta last KZ Beltinci.
DOPUSTI
• • •
Sezona dopustov se je začela, oziroma za nekatere že končala. Iz razgovorov, ki smo jih imeli s posamezniki, ki so se vrnili z dopusta in so že spet na svojem delovnem mestu, smo dobili nekaj zanimivih podatkov.
Kljub slabemu vremenu, ki je v zadnjem času precej nagajalo, so vendarle posamezniki s svojimi družinami ali posamič prebili svoj redni letni dopust na morju ali kje v hribih. Večina, kot smo lahko zasledili iz razgovorov, pa je svoj dopust prebila doma, v krogu svoje družne, pri delu na poljil, gradnji hiše in podobno.
Dopust v pravem smislu, to se pravi, da se človek odpočije in odloži vsakodnevne skrbi, je za vsakega delovnega člove-
ka potreben, zlasti za zdravje. Ne koristi pa delavcu ali tudi uslužbencu ali komu drugemu, ki v času svojega dopusta, ko bi se moral odpočiti, dela težka deda. Ko bo prišel po končanem dopustu na delovno mesto, ne bo čil im spočit.
Nekatera večja im tudi manjša podjetja so za svoje ljudi organizirala, kakor je znano, počitniške domove z vsakomur postopnimi cenami. Tako so omogočila, da so lahko člani kolektivov s svojimi družinami prijetno prebili (ali pa še bodo) svoj letni dopust in to bodisi na morju ob kopanju na vročem soncu, ali pa kje v hribih na svežem zraku. Le tako preživele dneve na dopustu lahko imenujemo v pravem smislu dopust.
-ml
Zopet novo poslopje na Titovi cesta v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK, 19. JULIJA
3
Rad bi živel...
Klubov intervju s samim seboj
Tovariš Klub študentov Prekmurja, tudi vas smo povabili na naš današnji razgovor. Predvsem želimo, da naši bravci zvedo nekoliko več o vašem delu, težavah in načrtih. Najprej se jim prosim predstavite.
Iz zapisnikov in poročil vem. da sem družbena, organizacija, ki združuje prekmurske študente. Ko« tak sem polnokrven član naše družbe in imam v njej tudi svojo vlogo. Sam pa imam občutek, da sem slabokrven, nadležen starček, ki ga nihče ne mara in ga obrekujejo od ljubljanskih postopa-
čev do soboških klepetulj prav vsi. Rad bi se pomladil in spet živel sredi med ljudmi in njihovimi problemi, ker menim, da sem le na ta način lahko koristen. Tak, kot sem zdaj, verjetno nikomur nisem kdove kako potreben.
Če sem lahko kritičen in mi tega nihče ne bo zameril, bom povedal, zaradi katerih stvari sem tako slaboten: čeprav mnogo mladih Prekmurcev že študira na višjih in visokih šolah, se jih le malo briga zame. Najhuje je z najmlajšimi, ki še zaudarjajo po soboškem srednješolskem in splošnem mrtvilu. S temi se redkokdaj videvam. Z nekaterimi študenti, predvsem starejšimi, sem v dobrih odnosih. Skoda je, da so v absolutni manjšini. Ti se namreč dosti brigajo zame, pa sami ne morejo uresničiti vseh velikih na-
črtov, ki smo si jih začrtali na lanski skupščini.
Res je, da ste imeli velike načrte. Zanima nas, koliko teh načrtov ste uresničili. Po vaših otožnih besedah slutimo, da...
Ne, tako hudo pa spet ni. Priznati moram sicer, da je seznam načrtov dosti daljši kot seznam storjenega dela, vendar smo krenili z najbolj mrtve točke, ki smo jo nekaj časa močno občutili. Kaj smo opravili? Nekoliko smo se povezali s srednješolci v Soboti, organizirali skupaj s kolegi Kluba prleških študentov ciklus raz-
govorov (Vloga mladega intelektualca ob prihodu v Pomurje itd.), imeli več športnih srečanj, dve večji veselici, eno z bujto repo in zgubo, drugo pa z brucovanjem in slabim programom. Na izlet smo šli enkrat na Srednji vrh in enkrat v Soboto, kjer smo imeli razgovore s srednješolci, si ogledal Pomurski tisk in tovarno perila Mura, igrali košarko itd., največ pa smo imeli sestankov odbora. Sramežljivo moram priznati tudi to, da je posebna komisija sestavila o meni anketo in jo razdelila med člane, pa se jih je menda je okrog trideset odločilo, da napiše svoje misli o meni. Skoda, da so ostali nepismeni.
Lahko pa rečem, da smo se kar precej sestajali. Največkrat le trije, štirje. Sanjarili smo, kako bi bilo lepo, če bi . . če ne bi. . Potem smo spet v pozne nočne
ure posedali v upravnikovi pisarni v Kolegiju, kjer je bil moj neuradni dom, in tuhtali, kako bi pritegnili še druge Prekmurce. Dela je bilo dosti, nas pa malo. Kar smo v teh večerih prediskutirali, smo nato prenesli na Staro tehniko, kjer je bil moj dugi neuradni dom za večje shode in tu smo se nato dajali z najširšimi množicami, ki odborovega navdušenja niso kaj prida cenile. Tako sem čedalje bolj slabel in zadnji sestanek je moral celo odpasti, ker nas je bilo premalo.
In kaj mislite delati v bodoče? Imate kakšne načrte?
Zadeli ste. Velike! Hočem reči: velike načrte imajo z menoj. Mo-
ji najresnejši prijatelji želijo utrditi moje zdravje. To bodo skušali izvesti z reorganizacijo, ki je že dalj časa pripravljajo, le za obliko izvedbe se niso mogli popolnoma zediniti. Jasno jim je, da tako ne morem več životariti, zato bodo do jesenske skupščine skušali točno opredeliti, kaj sem in kakšna je moja družbena vloga.
Pri reorganizaciji bodo izhajali predvsem s stališča, da moram biti aktivno družbeno telo, ki ima poln stik z našo stvarnostjo in njenimi problemi in da se moram ozirati korak naprej, v prihodnjost. To pa pomeni, da se bom moral stalno ukvarjati s perečimi gospodarskimi in kulturno-prosvetnimi problemi v Pomurju ter sodelovati pri njihovem reševanju. To pa bo zahtevalo največjo aktivnost vseh članov. Ven-
dar s tako množico, kot sem imel na papirju do zdaj, ni mogoče delati, predvsem zato ne, ker je fiktivna. Zato bo po novem član lahko le tak, ki bo zares delal. Vse ostale bo reorganizacija črtala, vendar pa jim bo še zmeraj dala možnost, da se z resnim delom vključujejo.
To pa bo, zgleda, zelo »krvava« akcija.
Res bo nekoliko »krvava«, vendar pa je potrebna. Sedaj se nam zdi, da imamo ogromno članov, v resnici pa jih je aktivnih mogoče dvajset. Največ, okrog sto ali še več pa jih je takih, ki nikoli ne pridejo blizu. Vse te bo reorganizacija skušala pridobiti za de-
lo ali pa jih bo eliminirala. Ni NUJNO, DA JE VSAK ŠTUDENT, KI JE DOMA IZ PREKMURJA, AVTOMATIČNO ŽE TUDI ČLAN
kluba Študentov Prekmurja. O ČLANSTVU NAJ ODLOČA DELO, AKTIVNOST, NESEBIČNI INTERESI.
Vaše posebne želje pred novo delovno sezono?
Želim, da reorganizacija uspe tako, da bo treba črtati čim manj študentov, da ne bo ostalo spet le pri načrtih in poročilih ter da vsi družbeni organi pokažejo polno razumevanje za naše probleme in nam pomagajo le-te reševati. Na koncu si še prav potiho želim v Ljubljani prijeten dom, kjer bi se lahko sestajali in ne bi več bili gostači najrazličnejših fakultetnih sobic, preddverij in hodnikom.	-jo
PODJETNOST V BUČKOVCIH
Krajev in odbor Socialistične zveze v Bučkovcih je dal pobudo za graditev stanovanjskega bloka za učitelje. Zbrali so že nekaj lesa, a opeko bodo sami nažgali. Izvajajo tudi nabiralno akcijo za televizijski sprejemnik. Kje bodo televizor namestili — v šoli ali kje drugje — se še niso odločili, vendar pa bodo našli tako rešitev, ki bo prinesla zarodek klubskemu življenju tudi v Bučkovcih.
Domače gasilsko društvo bo v kratkem slavila 30-letnico svojega obstoja. Proslavo, na kateri bodo razvili društveni prapor, nameravajo združiti s praznovanjem Dneva vstaje slovenskega ljudstva.
Člani SZDL z velikim zanimanjem spremljajo zlasti delovanje komunalne sekcije SZDL. Njeni sestanki so vedno dobro obiskani, tu pa je tudi največ predlogov, kaj vse bi bilo še potrebno ukreniti, da bi bila zunanja podoba tega znanega kraja v zelini Prlekiji še lepša za oko obiskovavca in turista. Na pobudo te sekcije so pred kratkim uredili vaško pokopališče; nanj so navozili okrog 50 m3 gramoza itn ga ogradili z novimi cipresnimi nasadi.
V Bučkovcih že dve leti posluje kinematograf. Med gleza obisk kavbojskih in vojnih filmov. Dvorana lahko sprejme
naenkrat okrog 350 ljudi, zato je kino rentabilen. Ugotavlja jo pa, da je z rednim predvajanjem filmov v dokajšnji' stagnaciji delovanje domačega prosvetnega društva, ki se v pretekli sezoni ni moglo pohvaliti s kakšnimi posebnimi dosežki. Vendar pa je v okviru društva živo prizadevanje, da bi ohranili pri življenju zlasti godbo na pihala, ki ima v tem kraju že veliko tradicijo. V godbi sodelujejo večinoma starejši vaščani, zato je nameravajo pomladiti. To bodo dosegli predvsem z ustanovitvijo oddelka ljutomerske glasbene šole na domači osemletki. Iz Ljutomera bo namreč prihajal dvakrat tedensko strokovni učitelj poučevat nadarjene mlade glasbenike iz višjih razredov.
Med svoje lanske uspehe štejejo v Bučkovcih tudi zgraditev šolskega športnega igrišča, katerega so opremili, s konji, blazinami in drugimi telovadnimi potrebščinami. Odkrili so tudi spominsko ploščo preminulemu šolskemu upravitelju Ivanu Cehu, v načrtu pa imajo še odkritje spominske plošče znanemu kulturnoprosvetnemu delavcu Slavku Senčarju. Spominsko ploščo bodo predvidoma vzidali v poslopje prosvetnega doma, v katerega je pokojnik tudi sam izredno mnogo vložil.	S. K.
Štiri dni po domovini
Sindikalna podružnica podjetja »Elrad« je v času od 1. do vključno 4. julija organizirala kolektivni izlet. Nekaj sredstev za izlet je prispevala podružnica, večji del sredstev pa so prispevali člani kolektiva sami. V ta namen so med letom pobirali tri sto dinarjev mesečno. Kolektivnega izleta se je udeležilo 94 članov kolektiva .
V štirih dneh so si ogledali: pokopališče v Varaždinu, živalski vrt v Zagrebu, Karlovac in se nato čez Gorski kotar pripeljali v Reko, kjer so ostali en dan. Naslednjega dne so si ogledali Postojnsko jamo, nato Novo gorico, dolino Trente, izvir Soče, B’ed, Bohinj, Šoštanj in Velenje. V Radgono so se vrnili 4. julija.
Člani kolektiva »Elrad« so bili z izletom zadovoljni, saj so si ogledali mnogo lepot naše domovine. Podobnih izletov si v bodoče še želijo.
-ml
Kalvarija za vasjo
Dr. Bratko Kreft: Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije. Izdala Pomurska založba. Uredil Vanek Šiftar. Uvod France Vurnik. Bibliografijo sestavil Jože Munda. Opremil akademski slikar Ladislav Danč. Murska Sobota 1962.
Za zbirko povesti iz Prlekije je Dr. Bratko Kreft zbral svoje pomembnejše, pred vojno napisane in že natisnjene povesti (Cigani, Špijon, Balada o Lenčki itd.), jih nekoliko predelal ter dodal dve doslej še neobjavljeni, Zgodbo o komisiji, blatu in šmarnici tet Zgodbo o prvem honorarju.
O delu Bratka Krefta bi lahko pisali zelo na široko. Že polnih štirideset let nas spremlja v razvoju našega življenja in njegova bibliografija, priložena tej knjigi, obsega celih petdeset tiskanih strani. Njegovo delo pa ni le obsežno, temveč še bolj raznolično, tako raznolično, da nam niti ta obsežna bibliografija ne more v celoti prikazati njegovega dela, razcepljenega in razsejanega v tisoč smeri od predavateljskega pa vse do indivldualno-pisateljskega. Pa če vzamemo le njegovo literarno delo, je tudi to že dovolj široko. Obsega pisanje člankov in razprav, prevode, prireditve, uredniško delo, in končno najpomembnejše, leposlovje, predvsem prozo in dramatiko.
Mogoče najbolje ga poznamo še kot dramatika, saj mu je gledališče bilo zmeraj najbolj pri srcu in je v njem delal že od srednje šole naprej. Prav gotovo mu je stalno delo v gledališču, kjer je bil nenehno razpet med oder in življenje okrog sebe, ogromno pripomoglo pri razvoju njegove dramatike. Gotovo pa je tudi, da mu je pri razvijanju lastne pisateljske osebnosti in pridobivanju široke evropske razgledanosti dosti pripomogla njegova razburkana, nemirna kri, ki ga je vodila po vsej Evropi in Aziji vse tja do daljne Kitajske. In poleg vsega tega svetovljanstva ga je spet in spet zamikala domača Prlekija, njeni ljudje, ki so se iz dneva v dan prebijali skozi težke socialne probleme. In te probleme je Bratko Kreft dobro videl ter ni bežal od njih, pač pa se je vedno po stavil na sredo njih in iskal za njimi družbeno in politično ozadje. Pri tem pa nikoli ni izgubil stika s širokim svetom in skoraj zmeraj, kadar obravnava nek družbeni problem v svoji rodni Prlekiji, najde zanj neko široko ozadje v dogajanju v zunanjem svetu. Tak je v Povesti o mlinu, kjer govori o Klobasi, vdovcu s kupom nedoraslih otrok, v ozadju pa pokajo streli sarajevskega atentata. Klobasi je vse to zunanje dogajanje nerazumljivo, tuje, prav tako pa mu je nerazumljivo in nepravično govorjenje, da so vsi Srbi lopovi, ko pa je v Bosni delal skupaj z Milanom, Srbom, ki je bil dober človek in sta bila velika prijatelja. Zato se upre takemu mišljenju in govorjenju, gostilničar pa izkoristi to v svojo korist in ga naznani oblastem, češ, da je govoril proti njim. Klobaso odženo, otroci, ki jim je obljubil, da jim naredi mlinček, jokajo za njim. Ko hoče zbežati orožnikoma, samo zato. ker otroci jočejo zaradi	mlinčka	in zaradi	tega.	ker
vsega tega sploh ne razumejo, pade pod streli orožnikov. Čeprav je ta smrt nekoliko literarno nasilna, jasno kaže pisateljevo željo. obsoditi ta zunanji, nerazumljivi in kruti svet in človekovo nemoč pred njim. Tak je tudi že v zgodnjih	Ciganih	in tak je	tudi	drugod.	Povsod	 odkriva krivico in
postavlja ob njo človekovo nemoč, izvirajočo iz velike revščine in zaostalosti. Ta	zaostalost	mu	nudi
tudi izhodišče za iskanje čedalje večje socialne diferenciacije vasi in porasta vaškega kapitalistično-oderuškega sloja.
V marsikateri povesti so še očitne Kreftove zgodnje pisateljske pomanjkljivosti, saj je n. pr. Cigane objavil že leta 1924, Špijona 1926 itd. Pripovedovanje je včasih preveč literarno in suho. Povesti pač nosijo na sebi pečat razvoj? Kreftove literarne poti. Ponekod mu že zgodaj zablesti kakšen odlomek, ki ga pa spet nenadoma preseka in krene v drugo smer Vseskozi pa je opaziti, da Kreft ni širok epik, ampak da mu bolj ležijo kratki detajli iz vaškega življenja, postavljeni v določene luč, s katero hoče problem razsvetliti. Zato je mogoče ponekod preveč opaziti ogrodje, na katero potem niza pripoved. Toda poleg
vseh pomanjkljivosti imajo te povesti le nekaj, zaradi česar jih lahko beremo še danes in jih bomo lahko brali še dolgo: pristen, topel odnos do človeka, skrb zanj, zanimanje za njegove težave in pripravljenost, vedno in povsod se zavzeti zanj, kadar se mu godi krivica, predvsem pa, razumeti ga. Prav zaradi teh odlik ni odvečna izdaja zbranih, večinoma že natisnjenih povesti o Prlekiji.
Oprema akademskega slikarja Ladislava Danča je solidna. Bibliografija Jožeta Munde je zbrana im urejena skrbno. Razdeljena je na šest oddelkov: leposlovje, članke in razprave, prevode in prireditve, uredniško delo, literaturo o Kreftovem delu in uprizoritve Kreftovih dram. Sestavek Franceta Vurnika »Doživetje umetnika« nam v prikupni obliki približa življenje in delo Bratka Krefta.
Jože Olaj
Kolektiv »Elrada« oh izviru Soče
Knjiga o naprednem tisku
Pred kratkim, ob istem času, ko so v Veliki Polani odprli stalno razstavo naprednega tiska, je Pomurska založba izdala, knjigo »Ob naprednem tisku . ..« Namen izdaje je bil predvsem pravilno oceniti vlogo naprednega tiska v Prek-
Weekend hišice v Radencih
morju v borbi delavskega razrede, zbrati najpomembnejše članke o tem tisku na enem mestu in ga tako približati vsem ter ga tudi ohraniti, v spominu naslednjim generacijam. Urednik knjige, Vanek Šiftar pravi; v uvodni besedi naslednje: Ob naprednem tisku kot zrcalu velike mladosti, zrelih spoznanj in brezmejne predanosti za nov družbeni red se bodo ustavljale vedno nove generacije. In v zbirki Ob naprednem tisku zbrani sestavki naj vsaj deloma pomorejo vsem k boljšemu razumevanju prehojene poti.«
Razveseljiva je pestrost objavljenih sestavkov. Avtorji skušajo napredna tisk v tem
obrobnem predelu Slovenije oceniti globlje kot le z literarnozgodovinskih ali dokumentarnih vidikov. Gre jim za družbeno-politično ovrednotenje tega tiska in za poskus, prikazati skozi razvoj tega tiska razvoji miselnosti prekmurskega proletariata.
Za Prekmurje, ki je bilo do nedavna izrazito zaostalo agrarno področje Slovenije in do konca prve svetovne vojne brez pravega stika z njo, je imel ta tisk izjemno izredno vlogo. Ta vloga se je spreminjala, rasla vzporedno z osveščanjem prekmurskega človeška od narodno-vzpodbudniške v Avgustičevem "Prijatelju" do osveščene razredno-borbene v "Ljudski pravici", glasilu Komunistične partije Slovenije. Z »Ljudsko pravico« je prekmurski napredni tisk prešel preko svojih ozkih meja in se poenotil z naprednimi delovnimi množicami cele Slovenije. Zato je nedvomno najpomembnejša in ji jo tudi posvečenih največ sestavkov. To so Miška Kranjca »List, ki ga je pisalo ljudstvo«. Ivana Krefta Plebiscit za množično glasilo Ljudsko pravico« in Edvarda Kardelja Prekmurskemu ljudstvu ob 20-letnici Ljudske pravice (ponatis). Ljudsko pravico obravnava v svojem sestavku Prekmurski napredni tist do leta 1941« tudi Franc Zadravec, ki pregledno označi vsak list posebej (»Prijatela«. »Rdeče novine« , Novi čas«, »Ljudsko pravico« in »Mladega Prekmurca«). Miško Kranjec da v »Besedi iz swe davnine« pregled razvoje miselnosti prekmurskega človeka, njegovega zorenja vse do časa, ko je začel izhajati Mlada Prekmurec, ko se je Prekmurje »vključilo v slovenski občestveni svet tudi po svojih ustvarjalcih, po knjižni ustvarjalnosti, ravno tako po slikarstvu, a ravno tako po vsem drugem. Prekmurje ni bilo več pasivna pokrajina, mislim v duhovnem življenju«.
Razen teh sestankov le natisnjeno tudi : Razmišljanje o
problemu narodno obrambnega dela v Prekmurju« Ivana Slovina (Rudi Čačinoviča), ki je v Mladem Prekmurcu izšlo pred vojno zaradi cenzure okrnjeno, ter sestavek istega avtorja "Novi čas v Soboti".
Objavljene so tudi faksimile 17., zaplenjene številke LP, prav tako besedilo. Bibliografski pregled naprednih tiskov je prispevala Niki Brumen. Priložene so tudi faksimile odlomkov iz tega tiska. Knjigo je opremil Ivo Roškar.
Knji ga je lep prispevek za spoznavanje in ohranjevanje
naše polpretekle revolucionarne zgodovine. Z veseljem jo bo vzel v roke vsak, ki mu ni vseeno, kako je rasla naša revolucija. Pomagala bo tudi pri pouku, za osvežitev spomina na čase, ki jih ne smemo prepustiti pozabiti. Obenem pa nam lahko da razmišljanje o predvojnem revolucionarnem pisanju vzpodbudo za napredno pisanje tudi danes, v novih razmerah. Naj bo to prav tako revolucionarno, ognjevito, zmeraj v neustavljivem boju za lepši jutrišnji dan.
Jože Olaj
Brezosebno mesto London! Obiskal sem ga pred petimi leti, obiskal sem ga pred štirimi leti, zdaj sem prišel še v tretje tjakaj — in zmeraj isti vtis: v njem se giblje skoraj toliko ljudi, kolikor jih ima polovica Jugoslavije, v njem se giblje vse preveč ljudi — zato jih mrgoli v njegovem podzemlju, — zato jih je prepolno na površju, in še v zraku je vsak hip kako letalo — prevroč preveč preveč ljudi, pa vendar je videti vse, ko da se je poosebljena brezosebnost nastanila na tem prenaseljenem koščku zemlje. Lačna vrana siti ne verjame, niti osamljenec, izgubljenec nekomu ki trdi. da živi v prijetnem krogu n je navezan nanj tudi z najtrdnejšimi notranjimi: vezmi. Da so v tem morju hiš, za temi večno zastrtimi okni topla domača ognjišča? Ne, neverjetno je to. Da so to družine, ti ljudje, ki ponekod v mirnih mestnih četrtih, po vrtovih, kramljajo, igrajo namizni tenis ali pa se zgolj sončijo, da so to vse ljudje, ki ne vedo nič o velikem mestu, pa čeprav žive sredi njega? Ne —! In v teh prostranih parkih, ti pari, te trojice, ti majhni krogi na razprostrtih odejah, na pikniku ob prostem popoldnevu, — so to res ljudje, ki se — recimo — ljubijo kot ljubimci, kot starši in otroci? Ne — —! Koliko, o koliko ljudi sem srečal, ki somi prepovedovali:	»Videl sem
mnoga mesta —. Rim, Mün-
chen. Paris, Hamburg ... Videl sem — videl je vse, kar priporočajo turistični uradi, videl je vse značilnosti, vse zgradbe, vse ustanove, živalski vrt, vse vse vse, toda . . . še nikoli mi ni nihče izmed teh istih ljudi pripovedoval, da, je srečal, med vsemi tistimi zanimivostmi, enega samega človeka! Govora je zmeraj le o zidovih, o asfaltu, o železniških tračnicah, o muzejih, o streap-teasu, a nikoli o ljudeh . . . Brezosebno mesto London! Vsi so ga videli, vsi so videt' vse v njem, toda vendarle nikogar. Nikogar, pa če
stoji v literarnem oddelku« že skoraj poldrugo stoletje, že poldrugo stoletje najbrž podrsavajo mimo njega obiskovalci. In mimo ostalih upodobljencev, ki so dosegli (ali dosegajo) v življenju tako ali drugačno slavo. Mimo modelov iz angleške kraljevske dinastije; mimo razvpitih razbojnikov in zaslužnih mož, mimo velikih športnikov; mimo politikov, kakor recimo Churchill; mimo nekdanjih in današnjih državnikov. Poseben prostor, »soba strahot«, kamor smetjo samo odrasli, prikazuje scene, kakor recimo
NOVOST V
tudi so srečali poslednjega izmed onih, ki tvorijo tisto večmilijonsko število. Brezimnost: kaj drugega pa lahko pomeni nekomu zgolj, fizično zaznavanje?
Kakor v tistem slovitem londonskem muzeju voščenih lutk, v muzeju Madame Tussand: tudi tam lahko vidiš vse in ničesar. Velika zgradba, veliko prostorov v njem, veliko lutk v njih, še več ljudi, ki prihajajo tjakaj.. V celih rekah prihajajo, se ustavljajo znova in znova, da znova in znova, malce opozarjajoče, malce nejevoljno, ponavljajo zvočniki: »Pomikajte se! Pomikajte se!« Pesnik Bayron
usmrtitev z giljotino in mučenje v srednjem veku. Lutke, lutke, lutke . . 400 jih ima prostora v muzeju. Vse v naravni velikosti, vse skrajno podobno živim modelom — toliko bolj, ker figure nadomeščajo, z novimi, kakor hitro se je original medtem postaral, in ker jim vsaj enkrat zamenjajo obleko — vse, kar bo ostalo vsaj pet let toliko popularno kot spočetka.
"Ne ljubim jaz nobenih temnih, nobenih žalostnih strani življenja. Hočem sonca, hočem pesmi, vsega drugega enostavno ne priznavam . . . Vsega drugega ne maram. Vse drugo mrzim!" Tako mi je za-
POMURSKI VESTNIK, 19. JULIJA
4
Kultura po etru
Ponedeljek. Nebo oprano modro, avtobusi brzijo na vse strani celotnega Pomurja. Pri ekspresni kavi v novem bifeju teče zaspano vsakdanji pogovor. Ne o cenah in ne o maržah .
»Si včeraj gledal na TV plesni turnir na Bledu?«
»Ne. Nisem prijatelj klasičnih plesov. Gledal in poslušal sem avstrijsko opereto.«
»Brrr . . . Zaudarja po naftalinu!«
»Imaš predsodke. Avstrijci so mojstri pri operetah. Če ni boljšega, je dobra tudi opereta.«
»Boljša kot nič, misliš reči. Če bi naša televizija dajala kaj boljšega, bi ostal pri našem.«
»Saj je dajala. Finale festivala napolitanskih popevk. Moja žena se je skoraj do skrajnosti raznežila ob jokavih italijanskih popevkarjih. Claudio Villa je pel, ko da bi rožice sadil — v popevkarskem smislu. In pomisli, še sprejem je bil dober.«
»To je res, samo da so na koncu naši tehniki prekinili prenos, ne da bi kdo rekel lahko noč.«
»To je zaostalo in starokopitno, prav tako kot opereta. Sodobno je tako, da začneš in nehaš, ne da bi zinil. Komentar si lahko misliš po lastni izbiri.«
»Kaj boš s komentarji v dobi dopustov. Naša TV se tega zaveda. Tri četrtine oddaj je črtala s
programa in nas pustila, naj izbiramo med avstrijsko in italijansko televizijo.«
»Se bolj širokogrudna je. V kratkem bodo na madžarski strani dogradili relejnik. Potem boš lahko gledal in poslušal Pešto in Moskvo. Opere, operete, balet itd.«
»Lahko boš gledal in poslušal tudi plesni orkester ljubljanske RTV, ki je sedaj v Sovjetski zvezi z Majdo, Marjano in Ninom na čelu. Odšli so, ne da bi posneli nekaj popevk vsaj na magnetoskop.«
»To je že višja tehnika. Italijanska sobotna zabavno-glasbena
oddaja je bolj zanesljiva stvar. Samo vključiš Nanos in izdatek za magnetoskop ni potreben. Če ne razumeš italijansko, se vpiši v začetni tečaj ljudske univerze, nekaj pa se naučiš mimogrede . . .«
In tako dalje, in tako dalje. Pa še nekateri trdijo, da je v M. Soboti kulturno-zabavno mrtvilo. To ni res, saj so v našem okrajnem središču montirani številni TV sprejemniki in nihče ni užaljen če poslušaš Rim, Berlin, Dunaj, Ljubljano ali studio — Kruševac. 2al je tudi ta sedaj na dopustu, kar pa ne velja za inkasante.
-boš-
V ŽAROMETU STVARNOSTI
Da bi več ali manj kritična osvetlili vse številne težave, s katerimi se srečujejo naši prekmurski študentje na ljubljanskih fakultetah in mariborskih višjih šolah, je naše uredništvo sklicalo razgovor z nekaterimi prizadetimi. Razgovor je bil minuli četrtek, udeležili pa so se ga Janez Novak, študent prava- Branko Šömen, absolvent filozofske fakultete, Branko Miholič, absolvent farmacije, Ernest Ebenšpanger, absolvent ekonomske fakultete, Marija Suhadolnik, absolventka višje komercialne šole Jožica Miholič, slušateljica višje stomatološke šole, Jože Casar, študent prava, Bruno Rituper absolvent višje komercialne šole in Jože Olaj, predsednik kluba študentov Prekmurja.
V nevezanem im neprisiljenem razgovoru so zbrani najprej omenili prva problema bruca po končani srednja šoli. To sta štipendija in stanovanje. Za prvo velja, da je ni težko dobiti, če se tudi študentje zanje zanimajo. Kar zadeva štipendije ljudskih odborov, so tukaj stvari dokaj urejene, le glede razpisa bi bilo morda bolje, če bi bil v eni sami številki časopisa. Drugače je s štipendijami gospodarskih organizacij, kjer še vedno odigravajo pomembno vlogo zveze, znanstva in sorodstvene vezi. Tudi višina štipendij se je ustrezno zboljšala, pri čemer so se zlasti potrudili ljudski odbori.
Žal pa se zopet dvigajo življenjski stroški. V ljubljanskem študentskem naselju so bili na primer, doslej mesečni življenjski stroški 10.000 dinarjev, v septembru pa se bo vzdrževalnina zopet povišala za dva tisočaka. Po vsem tem je vprašanje, če lahko študent, ki živi samo od štipendije, izhaja s 15 000 dinarji (če jih ima!). Kar zadeva postranski
zaslužek, je obveljalo mnenje, da ga novi študijski program izključuje, česar bi se morali štipenditorji zavedati. V Ljubljani, na primer, znašajo izdatki študenta za najnujnejše okrog 18.000 dinarjev, medtem ko so najvišje štipendije okrog 14.000 dinarjev, povprečje pa približno 11.500. Žal vsi štipenditorji ne upoštevajo dovolj socialne strukture štipendirancev, vendar tudi to ni pri vseh štipenditorjih enako.
Izkušnje kažejo, da nove generacije ne zmorejo več študija in postranskega zaslužka
hkrati. Medtem ko so se starejše generacije udejstvovale povsod in si tudi same ustvarjale pogoje za študij, nove generacije študij komaj dohajajo, izven študija pa se ne zanimajo za nič. To priča o tem, da bi morali priti gimnazijci na fakultete in višje šole z obsežnejšim znanjem, hkrati pa bi morali kazati več zanimanja in zavzetosti, za kulturno in drugo dogajanje okrog sebe So primeri, da gredo posamezniki v enem letu študija le enkrat v kino. Vprašanje je, če bo družba lahko zadovoljna s
takšnim enostranskim strokovnjakom, ki med študijem, na primer, ni videl od znotraj ljubljanske Drame. Kaže, da učni kader na gimnazijah ne more spričo preobremenjenosti dati učeči se mladini, tistega, kar hi ta potrebovala, čeprav je znano, da je mladina prav v času gimnazijskega študija najbolj dovzetna. Ustanavljajo se tudi nove srednje šole, kamor se vpisujejo slabši dijaki, ki si po končani srednji šoli najdejo nekje svoj prostor na soncu — tako ali drugače. Mnogi fakulteto sicer končajo, vendar od takih strokovnjakov, ki so komaj kos študiju, družba nima kdo ve česa pričakovati.
Izkušnje tudi kažejo, da so prekmurski študentje dobri študentje, vendar pridejo na fakultete in višje šole premalo razgledani — razen izjem. Da bi si pridobili večjo razgledanost, doma ni ustreznih možnosti. To se odraža tudi med študijem, saj jih ne vidiš ne na razstavah, ne na dramskih prireditvah, koncertih itd. To velja zlasti za mlajše, ki jih ni opaziti niti v šoli, niti drugje. Tu se ponovno poraja vprašanje, ali družba potrebuje povprečno, formalno izobraženo inteligenco, ki se nikjer družbeno ne angažira?
Kar zadeva odnos štipenditorjev, je obveljala ugotovitev, da je še vedno mnogo premalo stikov na relaciji štipenditor — štipendirane!. Tako v tretjem letniku štipendiranci še ne vedo, kje bodo delali, želijo pa si, da bi bili nevezani člani kolektivov — z vsemi pravicami in dolžnostmi Mnogi si želijo tudi prakse. Za zdaj je še tako, da se štipen-
ditorji začnejo zanimati za študenta, ko diplomira ali v primeru, če hoče drugam. Skrb štipenditorjev je zgolj formalna, zato se ne zanimajo za študenta kot človeka, a tudi razpisi so zgolj formalni in brez zadostne načrtnosti.
Vse prejšnje ugotovitve so veljale več ali manj za tiste, ki, študirajo v Ljubljani. V Mariboru, kot znano, ni naselja, za sobe pa je težavno. Tudi prehrana v menzah ni najbolje urejena. Glede stikov med štipenditorji in štipendiranci so v glavnem ugotovitve podobne, boljši so, stiki le s študenti višje komercialne šole. Skupna, splošna ugotovitev pa je bila, da se soboško kulturno mrtvilo odraža tako na dijakih, študentih in intelektualcih. Ta pomanjkljivost povzroča, da štipendisti, ko končajo šolanje in izpolnijo obveznost v letih, odidejo v druge slovenske centre.
Morda najbolj obsežna, kritična in samokritična je bila razprava o klubskem delovanju Med mlajšimi in starejšimi je premalo stikov in povezave, kar se odraža tudi v klubskem delu, kjer je moč govorita le o kvantiteti članstva. Več stikov bi moralo biti tudi med štipenditorji in klubom, ki bo moral dobiti družbeno funkcijo. Zato se bo preosnoval in poiskal nove oblike dela. Doslej so namreč nekateri činitelji v Murski Soboti menili, da je dovolj, če ima klub na papirju čim več članstva in je s tem formalno družbeno aktiven. Kaže, da bo glede tega v prihodnje drugače in bolje.
Razgovor zabeležil B. Šinko
Vrtnice na vrtu v G. Radgoni
LJUDSKI PESNIK IZ MLAJTINEC
Ko sem prebral droben zvezek njegovih pesmi, sem se nehote spomnil na svoja otroška leta. Ne morda zato, ker bi jih napisal otrok. Napisal jih je zrel človek, nekdanji borec Pohorskega odreda, sedaj invalid. Pač pa sem se spomnil, kako sem zmeraj o počitnicah šel na deželo. In tam smo, največ na paši, prepevali. Ej, koliko pesmi so znali vaški otroci. Prenekatero so peli po svoje, drugače kot sem jo vedel jaz. Krožile so od vasi do vasi, od ust do ust in peli so jo tako, kot so jo slišali od drugih, pa še kaj svojega so dodali včasih. Naši ljudje imajo pesem radi in nikoli ne bo izumrla po na-
ših vaseh. Le poglejte, koliko pesmi imajo zapisanih v svojih skritih zvezkih mlada dekleta.
Živa priča, kako so naši ljudje povezani s pesmijo, je mlajtinski ljudski pesnik Franc Stepanovič, ki pesniku-je že od šolskih let. Ko sem prebral pesmi, sem videl, od kod so mu motivi teh preprostih pesmi: vse vzornike najdeš pri njem od Prešerna do najbolj priljubljenih napevov iz radia. Ponekod so ti vplivi bolj očitni, ponekod manj. Pa si zaradi teh ne dela skrbi Pisati pesmi ga veseli, to mu je konjiček. Nič več tudi noče doseči s tem, kot le to, da se pozabava.
Avtobusna postaja v Radencih — na nevarnem ovinku (Foto: B. S.)
Presenečenje v ulici Štefana Kovača
Kakšno je to presenečenje, naj ostane zaenkrat še skrivnost. Skušajmo pa se za trenutek preseliti v nek svet, ki smo ga že davno pozabili!
Se še spomnite Sneguljčice in palčkov? Ali pa Rdeče Ka-
pice? Ali katerekoli izmed tolikih lepih pravljic iz otroštva? Kako čudovit svet je bil to! Svet fantazije in barv, brez časa in prostora. Svet brez vseh velikih skrbi, ki jih imamo odrasli. V tem svetu vse dobi krila in leti. Se navaden dežnik je lahko balon. In ceste so velike in bele, cvetlice segajo do oblakov ter so celo volkovi včasih domači in — prijazni.
Priznati si morate, da se vam je ta svet že nekoliko odmaknil. Ni več tako pisan« vsak dan bolj siv je. Prav zato je toliko prijetneje, če se mu še kdaj pa kdaj lahko približamo, če nas kdo za trenutek popelje vanj in nam da zaslutiti njegove lepote.
In zdaj? Da, skrivnost. Presenečenje, ki so nam ga pripravili cicibani v soboškem otroškem vrtcu: razstava lastnih likovnih izdelkov. Koliko Menih risb najbolj pestrih barv, po motivih iz pravljic in po lastnem opazovanju ! V najrazličnejših tehnikah: mozaičnem odtiskanju, mastni barvi, s svinčnikom, in še in še. Na teh risbah se srečamo s kraljem Matjažem in Alenčico, z lisico Zvitorepko, gledamo prvomajsko parado itd. Nato pa v drugi sobi vidimo na kupe predmetov, lično izdelanih iz najrazličnejšega materiala: iz slame, gline, papirja, usnja in drugega. To so vsakovrstne živali, ogrlice, pepelniki, drevesa, deli pohištva, seveda vse čisto majhno in ljubko.
Tako risbe im drugi predmeti kot celotna razstava so presenečenje n kažejo, koliko dela so vložili pridni cicibani, pa tudi njihove vzgojiteljice. Pokaže pa nam tudi, kako koristna in potrebna je likovna vzgoja otrok že od najmlajših let in da se vloženi trud bogato obrestuje.
Razstava je bila odprta pretekli teden. Obiskovavci so se pohvalno izražali o njej .
Jože Olaj
ZEJU VOŠČENIH LUTK
čel razlagati Ali, mej prijatelj iz Perzije. Pred nekaj meseci sva se seznanila v Nemčiji, zdaj sem se za nekaj dni ustavil pri njem v Londonu, in tokrat ni bilo prvič, da mi je začel razkladati svoje nazore o življenju. Že peto leto je bival v tem mestu, s svojim študijem je bil takorekoč pri kraju, in kakor je kazalo, se ni mislil vrniti v domovino. Živel je v prav skromnem stanovanju, v sorazmerno tihi četrti brezobličnega  srednje ga razreda, pravkar si je nabavil televizijski aprat, in, goječ tudi sicer velike upe, da
se bo njegovo življenje z diplomo na mah izboljšalo, je zadnje čase kar naprej razpredal nekako filozofijo svoje biti, ko da je prišel čas za to in ko da je od nekod prišla tudi zapoved, da je to treba storiti in da je od tega odvisna prosperiteta, ki si jo je obljubljal.
Zlasti ta najina vožnja s čolnom na jezeru v Hyde Parku, zlasti ta dan, ta topel dan sredi mesta, tako topel, tako svetel dan, z razpoloženjem, z obljubami, s prav takšnimi obljubami, kakšne je videl Ali v svoji prihodnosti, ga je — po vsem videzu — vzpodbujal k temu sanjarjenju. Kakor hi-
tro sem prijel za vesla, se je zleknil na spodnjem koncu in se začel navdušeno ozirati naokrog. Na jezeru je mrgolelo čolnov — kako se vsi ljudje smejijo — se mu je zdelo; labodi in divje race, — moral sem zaveslati proti njim, da jih vidi iz bližine; nato oprt proti obali, kjer je bilo kopališče, — in zdaj so ga enako navduševala dekleta, dekleta na pesku, dekleta v vodi, dekleta v čolnih . .. »Kadar se zaljubiš vame...« je načel ravno popevko, polglasno in predano, ves zazrt v nebo. Meni se je zdelo najbolje, da
ne rečem besede, da ga ne motim z ničemer. Saj, človek si ne more kaj, da ne bi nekam spoštoval take odmaknjenosti, pa če je ta videti še tako pretirana, morda že smešna.
Vsekakor je bilo lepo na jesen. Park je dovolj prostran da do njegove s redim e komaj prodira hrup z ulic. Na sončno zelenih tratah kraj vode, med redko posejanim drevjem, vzdolž obale, ki se vijuga v tako neprisiljenih oblikah, — tod utegne biti privid nekega koščka prave narav? povsem prepričljiv. Tod nekdo res pozabi, da je sredi vrhunske civilizacije, tod si ne-
mara nekoliko oddahne in se zaziblje v hipno sanjo. Da, za hip ta beg iz resničnosti. Toda —. Ali je bil zmeraj le za hip v resničnosti! Njegov študij, vsi dnevni opravki, to mu je predstavljalo zgolj iluzijo, ki se je je poslužil vselej, z velikim občutkom odpora, otresti kar se le da hitro.  Veš, doma sem živel v strašnem siromaštvu. Lakota, mraz, umazanija ... Leta in leta isto Vso otroštvo in še delj ... mrzim vse to. Mrzim vse to to mrakobnost. Ničesar nočem slišati o tem. Ne priznavam tega. Tega zame enostavno
ni!« Ni govoril vsakič z istimi besedami, toda vedno v tem smislu. Zmeraj isto: zmeraj priznanje le (prijetnejšemu) delu življenja, nikoli vsej stvarnosti, vsej resnici.
Ležal je tako pred mano, priprtih oči, in slišal sem še zdaj njegovo pesem, še zdaj te njegove besede. Ves šibak in - ozek, temne polti in črnih las. Temno — temnorjave oči. Kako že delajo tam v muzeju voščenih lutk? Najprej zaboj s 600 steklenimi očmi vseh mogočih barvnih odtenkov. Vsako vrsto primerjajo z očmi modela in izberejo ono, ki se najbolj ujema z originalom. Tako je začela s to
svojsko umetnostjo Madame Tussand, ustanoviteljica tega muzeja. Nedavno sta Gagarin n Glenn zasedla svoji mesti v njem. Slavna sta dovolj in najbrž ostane tako. Gagarin in Glenn. In Makarios. In Nkrumah ... Do jeseni tega leta bodo "baje izdelali" predsednika Burgibo . .. "Kaj pa Ali?" se vpraša komite muzeja, ki se sestaja dvakrat na letu in odloča o novih prispevkih za voščeno zbirko. Kaj pa Ali?
Ali .. . Popularen je dovolj, da ga ovekovečimo. V Londonu ga vidiš na vsakem kora-
ku. Zjutraj vstane okrog devetih in se nejevoljno namrdne nad neredom v sobi. Brrr! Kar brez zajtrka odide v svoj kolegij, nadaljevati delo s svojo diplomsko nalogo. Delo do večera. Brrr! Ko se vrne, ga sprejme nered, pred kakršnim je pobegnil zjutraj. Na hitrico potisne vse, kar je na poti v kot. Brrr! Nato televizija. Big show ta večer! Same zvezde nastopajo v tej reviji! O, to je sijajno! To je življenje! Oh! »Kadar se zaljubiš vame.« S pesmijo v posteljo, s
sanjami — sanjat. To je Ali Prav popularen, ali ne? Marsikje ga je srečati. Ali pa tak večer: ven, ven, ven v mesto! Ulice natrpano polne, prah, vročina. Brrr! Piccadily Ci, rens ves omotičen od neonskih reklam, ki blazno skačejo po pročeljih hiš in oblivajo množico na dnu z divje pisanimi barvami. Night Club? Koliko denarja v žepu? Malo premalo! Brrr! Zato v stranske ulice, mračne ulice, cenejše in cenene ulice. Striptease, razstavljene fotografije ob vbodih, zlohotno pridušena glasba vre iz temnordeče tapeciranega hodnika. Našminkani ženski obrazi! Zadah vse te ozkosti in nizkosti. Toda — noter, noter, na pijačo, v pijanost -zabave! Naj bo vse lepo, vse oglušujoče, naj bo vse pozaba! Proč, z neprijetnostmi življenja, proč z njegovimi žalostnimi stranmi!
Torej — sprejmemo Alija: dovolj znana pojava —. Odtrgan od vseh svojih in od vsega domačega: pojava nenehnega domotožja in hrepenenja. Presajen v velemestno brezosebnost: pojava izgubljenca plašljivih oči. Prihajajoč iz uboštva: pojava strahu pred bridkostmi življenja. V bližini blišča, ki je nedosegljiv (česar pa on ne ve): sla po nedosegljivem, na račun stvarnosti in resnice.
DRAGO GRAH — Zapiski s poti po Angliji
POMURSKI VESTNIK, 19. JULIJA
5
Pred tekmovanji v novi ligi
V prejšnji številki smo že na kratko poročali o pripravah na ustanovitev mariborsko-celjske-soboške lige. Medtem, ko sta se Maribor in M. Sobota že dokončno odločila za tekmovanje v tej ligi, Celje do sedaj še ni pristalo, vendar so obeti za to dokaj dobri.
Tekmovanje v tej medpodzvezni ligi se bo začelo že v sredini avgusta. Kakor znano, bodo v tej konkurenci zastopani trije pomurski nogometni klubi in sicer »Nafta« iz Lendave, »Radgona« in »Grafičar«. Pred začetkom tekmovanj smo zbrali nekaj podatkov o tem, kako se posamezni klubi pripravljajo na tekmovanja v novi ligi in kakšne spremembe in osvežitve predvidevajo v posameznih moštvih.
Predstavnik »Nafte« nam je zaupal, da so zelo zadovoljni, ker so se uvrstili v to ligo. Ugotavljali slo namreč, da so bili za tekmovanje v slovenski ligi prešibki, za tekmovanje v okviru soboške podzveze pa premočni. Tako se jim zdi ta nova liga dokaj posrečena oblika. S prvimi treningi so začeli že predvčeraj, v programu pa imajo še več prijateljskih srečanj. Opažajo pa tudi nujnost po pomladitvi svojega moštva in sicer z domačimi mladimi nogometaši.
Tudi NK »Radgona« se intenzivno pripravlja na to tekmovanje. V programu imajo redne treninge in razna prijateljska srečanja, po vsej verjetnosti pa bodo nekoliko pomladili tudi moštvene vrste.
NK »Grafičar« je kadrovsko precej šibko moštvo. To jim narekuje pomladitev vrst z mladimi nogometaši. Na novo
je v tem moštvu doslej registriran samo Bagari, ki je popreje igral v drugem moštvu »Sobote«. Kakor smo zvedeli, bodo s treningi začeli že prihodnji teden. V programu imajo tudi srečanja s prvim moštvom NK Sobota.
V klubih so mnenja, da je bila ustanovitev te posebne nogometne lige potrebna. Ugotavljali so namreč, da so moštva, ki so prihajala v Slovensko consko ligo, bila premalo pripravljena, kvaliteta njihove igre pa je mnogo zaostajala za kvaliteto, ki jo v tej ligi zahtevajo. Prav v tem pogledu bo z ustanovitvijo nove medpodzvezne lige opravljena pomembna poteza. V njej bodo skupno tekmovali štirje mariborski, štirje celjski klubi( seveda, če bo Celje pristalo) in trije klubi iz murskosoboškega okraja. Izven konkurence pa bo po vsej verjetnosti tekmovalo tudi moštvo Maribor B.
Srebro s XV. Grafičnih iger
29. in 30. junija so bile v Kočevju XV. Grafične igre, o katerih smo že na kratko pisali v 25. številki našega lista. Naši tekmovalci so se nanje letos posebno skrbno pripravljali, zato tudi rezultati niso izostali, o čemer nam priča dosežena »srebrna kolajna« v skupnem plasmanu.
29. junija ob 9. uri je bila majhna otvoritvena svečanost na stadionu ob Rinži, nakar se je začelo samo tekmovanje v atletiki. Prva disciplina je bil tek na 100 m, ki se je odvijal v borbi za prestiž starih rivalov Galič : Pavlič. Startna številka 13 je bila tokrat za našega tekmovalca nesrečna. Zmagal je Galič (Ljudska pravica) z rezultatom 11,6, z minimalno razliko pred Pavličem, kateremu so sodniki na splošno začudenje namerili kar 11,9, 3. Milavec (Delo)
11,9, 4. Geza Gabor (Pomurski tisk) 12.00.
V	skoku v daljino sta bila naša tekmovalca Pavlič n Gabor brez konkurence. Skoda je le, da je pihal veter v prsi, sicer bi padel tudi kak osebni rekord. 1. Gabor (Pom. tisk) 5,97 m, 2. Pavlič (Pom. tisk) 5,86 m, 3. Stružnik (Kranj) 5,62 m.
V	skoku v višino je zmagal Kukec (Delo) 168 cm, Geza Gabor je zasedel 4. mesto z 160 cm, Rapoša p z 155 cm 6. mesto.
V	metu diska je naš tekmovalec Gabor priredil presenečenje, ki ga ni nihče pričakoval. Z izredno uspelim tretjim metom je vrgel disk kar 33,22 m daleč, ter se usidiral na odlično drugo mesto za Stražnikom (Kranj) 33,52 m in pred znanim Polutnikom (Celje) 32,46 m, ki je zasedel tretje mesto. Drugi tekmovalec, Pavlič (Pom. tisk), se je plasiral v drugo polovico lestvice.
Tek na 1500 m: 1. Žmauc (Maribor) 4:31,3, 3. Vouri (Pomurski tisk) 4:42,0, 4. Borovič (Pomurski tisk) 4:42,0.
V	metu krogle je bil prvi Polutnik (Celje) z 12,65 m, 8. Šiftar (Pom. tisk) z 9.55 m, medtem ko se je plasiral Roškar v drugo polovico lestvice. V metu kopija je Šiftar (Pom. tisk) zasedel 6. mesto z 40,05 m, Roškar pa 12. mesto. V atletiki so moški zasedli 2. mesto, kar je več kot smo pri-
čakovali, saj so pustili za seboj atlete iz Celja in Mariborske tiskarne, ki so jim bili doslej vedno »bauk«.
Ženske: v teku na 100 m je zmagala Bohančeva (Kočevski tisk) z 11,1 pred Lubojevo 11,2 in Žitkovo (Pom. tisk) z 11,9. V skoku v daljino je Lubejeva doživela že drugič poraz od Bohanečeve (Kočevski tisk). 1. Bohanec 4,82,	2:
Lubej 4,62, 3. Marenče (Pom. tisk) 3,95, 4. Žitek 3,90 m.
V metu krogle je bila Taljanova z metom 8,36 tretja za Jenuševo ter Lubejevo iz Mariborske tiskarne, Gjörjöšova pa je bila na sredini lestvice.
Nogomet: Pomurski tisk : Jože Moškrič 2:0; Pomurski tisk : Kočevski tisk 6:4 (podaljšek) —enajstmetrovke; Ljudska pravica : Pomurski tisk 2:1 (0:0, podaljšek)
Nogometaši so propustili idealno priliko za osvajanje prvega mesta, kajti bili so tehnično najboljša ekipa na tekmovanju. To pa zato, ker so že v predtekmovanju naleteli na močne ekipe: (domačine) dvakrat so igrali celo podaljške in so se utrudili, ter jim je prav v odločilni tekmi proti Ljudski pravici zmanjkalo kondicije. Vendar je tudi tretje mesto lepo priznanje in vzpodbuda za drugo leto.
Odbojka: moški so zasedli 4. mesto, kar je tudi realno. Pomurski tisk : Jože Moškrič 2:0, Pomurski tisk : Kartonažna tovarna 2:1, Pomurski tisk : Mariborska tiskarna 0:2, Celjski tisk : Pomurski tisk 3:0. Zenske so v odbojki zasedle prvo mesto. Pomurski tisk : Jože Moškrič 2:0, Pomurski tisk : Kartonažna tovarna 2:0, Pomurski tisk : Ljudska pravica 2:0.
Tudi v namiznem tenisu so naše ženske zaigrale odlično in osvojile prvo mesto. PT : Moškričeva 3:2, PT : Kartonažna 3:0, PT : Ljudska pravica 3:0. V namiznem tenisu so moški zasedli 5. mesto. Z malo več sreče bi bil lahko plasmaji ugodnejši. PT : Moškričeva 4:5, PT ; Gorenjski tisk 5:1.
Zenske (Pomurski tisk) so v streljanju osvojile ekipno prvo mesto, prav tako pa je prvo mesto med posameznicami dosegla Kristina Talijan (Pomurski tisk) z 108 krogi pred Trčekovo z 102 krogi in Deklejevo, obe iz Moškričeve tiskarne. Nekoliko slabše so se odrezali moški, ki so zasedli 7. mesto. Pri kegljanju so bili predzadnji, v šahu pa zadnji, ker so že v predtekmovanju naleteli na premočno Ljudsko pravico, ki je odločila borbo v svojo korist s 5:0.
Ekipno so moški iz ČZP »Pomurski tisk« zasedli četrto mesto, ženske pa prvo, kar je v skupnem plasmanu drugo mesto. Z doseženim uspehom smo lahko zadovoljni, obenem pa je to dokaz kolikšno skrb posveča »Pomurski tisk« rekreativnemu športu. Po predvidevanjih bi naj bile XVI. Športne igre grafičarjev Slovenije v Murski Soboti.	BP
KEMRL PRVI NA 100 M -OVIRE
V Ljubljani je bilo 8. julija ekipno tekmovanje v atletiki za mlajše mladince. Sodelovali so: Kladivar, Triglav, Mladost, Olimpija, Branilk in Dinamo. Mlajši mladinec Kemr, ki tekmuje sedaj za mariborski Branik je v teku na 100 m z ovirami zasedel prvo mesto s časom 14,8 sekund. BP
JANI KOVAČ TRETJI NA GOSLAVIJA—švica
Na troboju atletskih moških reprezentanc Italije, Jugoslavije in Švice, ki je bilo v Lausani je tekmoval za državno reprezentanco v teku na 1500 metrov Janez Kovač, znani pomurski atlet, ki sedaj študira v Ljubljani in tekmuje za AK Ljubljana. V teku na 1500 m je dosegel 3. mesto s časom 3:52,2 za Rizzo (It) 3:50,1 in Schalke (Švica) 3:50,6. S tretjim mestom je opravičil zaupanje državnih selektorjev, ki so ga postavili v reprezentanco in bil v tem troboju naj-
DOBRO OBISKANO PREDAVANJE ZA REZERVNE OFICIRE
V	BELTINCIH
V	nedeljo dopoldan je bilo
predavanje za rezervne oficirje in podoficirje v Beltincih. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali zanimiva izvajanja inženirja kemije, tov. Mihaela Prijatelja iz Lendave o atomski bombi in posledicah eksplozije atomske bombe.	J. M.
V E S T I
BLISK. Soboško elektro m finomehanično podjetje "Blisk" pripravlja reorganizacijo delovnik oddelkov. Dosedanji način organizacije ni zadovoljeval potreb strank "Blisk" je namreč izrazilo uslužnostno podjetje, česar se vodstvo podjetja dobro zaveda. V ta namen bo reorganiziralo delov-
šanje prostorov. Trenutno je na razpolago le lokal za britvsko-frizersko delavnico. Potrebni pa so še prostori za čevljarsko popravljalnico, pekarno idr. Ustanovitev omenjenih obratov je nujna in koristna za prebivalce Bogojine in okolice.
ne oddelke in s tem omogočilo čimhitrejše in solidnejše izvajanje uslug.
PANONIJA Iz »Panonije« poročajo, da se, kljub dopustniškemu razpoloženju, pridno pripravljajo na proslavo Dneva vstaje.
In, kje preživljajo dopust? Na Rabu, v Piranu, Radencih — skratka tam, kjer je mir, sonce in voda. Mnogo članov kolektiva »Panonija« pa bo preživelo letni dopust na prostranih žitnih poljih. Zal se ti ne bodo spočili.
BOGOJINA. Eden pomembnih centrov soboške občine je pravgotovo Bogojina. Znana predvsem po svoji kulturni tradiciji Mnoge organizacije je poletje omrtvilo. To pa ne velja za TVD »Partizani«. Člani »Partizana« se trenutno izživljajo v nogometu. Upravni odbor je pred kratkim sklenil, da se zgradijo za bogojinske športnike tako potrebni objekti kot so: stadion in telovadnica. Stadion bo delno dograjen še to leto, medtem ko bodo telovadnico začeli graditi že drugo leto. Pri gradnji bo pomagala tudi Osnovna šola, saj so tudi njej omenjeni športni objekti zelo potrebni.
BOGOJINA. V nedeljo je bila seja Krajevnega odbora SZDL Bogojina. Odborniki so razpravljali o širokih možnostih nekaterih uslužnostnih dejavnosti. Ustanovitev le-teh podpira vaška skupnost Bogojina. Najbolj pereče je vpra-
Krajevni odbor SZDL Bogojina pripravlja tudi proslave Dneva vstaje. Skupna proslava bo v Filovcih. Na programu imajo kresovanje in kulturni program.	jš
PRIPRAVLJANJE STATUTOV V RADGONSKI OBČINI Pred dnevi je bila v Gornji Radgoni seja 11-članske komisije za pripravo statutov v radgonski občini. Na seji so člani omenjene komisije poročali o dosedanjem delu.
V času pripravljanja statutov so imeli člani komisije razgovore s predstavniki krajevnih skupnosti v Vidmu, Janževem vrhu, Spodnji Ščavnici in v Apačah — ob sodelovanju komisije za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL.
Na razgovorih so si člani komisije zabeležili nekatere predloge in sicer, da bi se naj bodočim krajevnim skupnostim dalo več pristojnosti in da bi se jim istočasno zagotovila večja finančna sredstva. Tako so bili tudi konkretni predlogi, da bi se naj vprašanja socialnih podpor prenesla v pristojnost bodočih krajevnih skupnosti. Dalje tudi reševanje stanovanjskih problemov ter, da bi lahko bodoče krajevne skupnosti v večji meri sodelovale pri imenovanju članov v šolske odbore in zdravstvene zavode.
-ml-
MORAVČAM GRADIJO KOPALIŠČE
Lansko leto je lendavsko naftno podjetje odkrilo v Moravcih toplo vodo. V primitivnem bazenu je bilo vsak dan več kopalcev. Kmalu se je razširila novica, da je voda zdravilna. Posebno revmatiki so se odslej pridno namakali. In večina teh zatrjuje, da so jim bolečine omiljene.
Na pobudo vse večjega števila kopalcev, je pričela vaška
skupnost Moravci vrelec tople vode urejati v primerno kopališče. Težave s finansiranjem so kaj hitro rešili. Vaščani Moravec so se zavzeli, da bodo prispevali h graditvi z materialom in delovno silo. Sprejeli so odlok, po katerem mora vsaka družina delati na gradbišču pet dni, in prostovoljno prispevati gradbeni material — les. Pri občina M. So bota imajo zagotovljenih mi-
lijon denarnih sredstev in 500 tisoč pri vaški skupnosti.
Pomaga jim tudi kolektiv DES-a, obirat M. Sobota, s storitvami v vrednosti 170.000 dinarjev. Po predračunih cenijo investicijsko vrednost objekta na okrog štiri milijone d nar jev. Objekt bo odprt 29. julija J. Šabjan
NEPOZABEN IZLET
Že mesec je minil, odkar so se zaprla šolska vrata. Tudi učenci osmih razredov na II. Osnovni šoli v Murski Soboti so vsi z uspehom končali, ob vezno šolanje. Da pa bi bil njihov zaključek še lepši, so se s posredovanjem Počitniške zveze Jugoslavije odpravili na štiridnevno potovanje na Plitvička jezera
Ogledali so si to čudovito pokrajino, jezera in slapove, ki se kar vrstijo ob jezerih in jih ne bodo nikoli pozabili.
Ko so se vračali, so nam povedali, da ne bodo nikoli pozabili tega zaključnega izleta pa tudi doma, ki je last Počitniške zveze, v katerem so se spoznali s ferijalci naše lepe domovine.
mt
MLADINA HOTIZE SE JE RAZŽIVELA
Do nedavnega je bila mladinska organizacija Hotize izven družbenega življenja. Z izvolitvijo novega odbora pa je mladina stopila v akcijo na raznih področjih. Uredila si je igrišče za odbojko, priredila dva mladinska plesa ter prispevala k dograditvi ceste v Gaberju 445 ur.
Dalje so ustanovili dramsko sekcijo, do zime pa nameravajo naštudirati dive igri. Zadali so si še več nalog in upajo, da jim bodo druge družbene organizacije pri tem
pomagale. Zlasti pričakujejo pomoč od kmetijske zadruge in od predsednika SZDL tov. Ivana Farkaša. Kmetijska zadruga jim je dodelila travnik, na katerem so si uredili nogometno igrišče. Vendar je parcela premajhna, tako da si želijo še del njive. S tem bi se uresničila največja želja hotiške mladine.
Vendar pa ta elan zavirajo posamezniki, ki jim ni všeč napredno mišljenje in delo mladine.	M. Ž.
Klub za rodovniške pse ?
Naj starejši in najbolj zvest spremljevavec človeka odsihdob je naš četveronožni prijatelj — pes. Njemu danes povsod po svetu in tudi pri nas posvečamo mnogo pozornosti — z vzrejo, vzgojo, prehrano in tudi odnosom človek — pes. To si naš četveronožec tudi zasluži.
Pes je zelo koristna žival — za posameznika in družbo. Človek si nabavi psa-mladiča, ga kupi ali pa si ga sam vzredi. Z 9 meseci opravimo prvi pregled psa po zunanjosti. šele nato lahko dobimo tudi rodovnik na podlagi vpisa v mladinski register pri KUS-u. Potem začnemo psa redno šolati, posamezno ali skupinsko. V skupino službenih in športnih psov se prištevajo: Jugoslovanski ovčar (Šarplaninec), Nemški ovčar, Airedale terier, Doberman, Veliki šnavcer, Rotweiler in Nemški boxer. Sledijo izpiti: obrambni OI, OII, OIII, sledarski izpit I. in II.. izpit za reševanje iz vode, izpit
za reševanje izpod lavin in izpit za vodenje slepcev. Torej samo v korist in dobro človeku? Pes pa je tudi dobrodošel uslužbenec v vojski (sanitetni pes), na meji (spremljevavec graničarjev) in v službi TNZ kot obrambni in sledarski pes. Seveda mora biti vzgoja psa ustrezna namenu. V Jugoslaviji že imamo nekaj psov z vsemi izpiti: eden med njimi je celo položil izpite z odličnim uspehom; ima mnogo priznanj, pokalov, diplom in medalj doma in iz inozemstva.
Tudi v Pomurju bi kazalo ustanoviti klub, ki bi skrbel za evidenco rodovniških psov, pa tudi za njihovo šolanje in vzgojo. Lastniki rodovniških psov in sploh ljubitelji našega spremljevavca. naj se pismeno obrnejo na tov. Iva Roškarja, Pomurska tiskarna, M. Sobota, kjer bodo lahko dobili vse informacije v zvezi z ustanovitvijo takega kluba.
NK Sobota pred jesenjo
Pomlad soboškim nogometašem ni bila posebno naklonjena Soboški navijači so krepko sodelovali, vendar od začetka ni šlo. Razne težave so botrovale velikim in malim porazom. No, končno pa se je le vse dobro končalo.
Zdaj so soboški mojstri okroglega usnja pred jesenskim delam tekmovanji Potrebno se
še kar zadovoljen Seveda moram izvzeti nekatere tekme, kot je bila tekma z Ilirijo v Soboti in lansko leto tekma z Novo Gorico.«
Vaše priprave za jesen? »Pričeli smo z rednim treningom že prejšnji teden. Razen štirih igravcev, ki so na dopustu, vsi redno trenirajo Pri treningu so disciplinirani Za pripravo nam bodo tudi prijateljske tekme, ki jih bomo odigrali z raznimi klubi. Tako bomo odigrali dve tekmi: z zagrebško Trešnejvko, ki bo prišla 19. t. m. trenirat v Soboto, predvideva pa se še tekma z Mariborom in drugimi klubi,«
Bodo kakšne spremembe v sestavi' moštva?
»Bistvenih sprememb ne bo H klubu je prišel Šarotar medtem ko je Radenkorvič odšel. Razen tega imamo štiri mlade igravce, ki lahko vsak čas vskoči jo, čas vskočijo.«
In kako bo jeseni?
»Mislim, da bo približno ista situacija kot je bila spomladi. Lahko pa tudi boljša Jože Šabjan
Še eno prvo mesto za Žunca
V Zagrebu je bilo 8. julija atletsko tekmovanje v okviru finala ekipnega tekmovanja FLRJ za starejše mladince Sodelovale so naslednje ekipe: Partizan (Bgd), Kladivar (Celje), Branik (Mrb), Senta, Olimpija-Svoboda (Lj) in Dinamo. Na tem tekmovanju je sodeloval tudi Oto Žunec iz Ljutomera, ki študira sedaj v Ljubljani in tekmuje za AK Olimpija-Svoboda. V teku na 110 m ovire je zasedel prvo mesto z 15,6 sekundi. Z ozrom na to, ker se je prava atletska sezona šele začela lahko upamo od Otona v letošnjem letu še mnogo, kar nam obeta že prejšnji rezultat.
Selektorji državne reprezentance so predvideli Otona Žuneca tudi za meddržavni atletski dvoboj Avstrija : Jugoslavija, ki bo dne 21. in 22.
julija v Mariboru na stadionu Branika v Ljudskem vrtu. Nastopi bo v teku na 110 m z ovirami.	BP
MOŠČANCI
Strelska družina »Dane Šumenjak« v Moščancih bo letos svečano proslavila 22. julij, Dan vstaje, Že sedaj se vneto pripravljajo, saj bo na programu meddružinsko tekmovanje z malokalibrsko puško in še vrsta presenečenj. Zabavni del programa se bo odvijal v popoldanskih urah pri strelišču.
ZAČETNIŠKI TEČAJ LETAVCEV
Ta teden se bo začel jadralni tečaj, ki ga organizira v okviru svoje dejavnosti soboški aeroklub.
Razen domačinov bodlo v šolanju tudi drugi tečajniki ostalih aeroklubov iz Slovenije. Sam tečaj bo na internatski bazi. Med letenjem si bodo pridobili osnovno znanje iz tehnike pilotiranja, ki ga bodo po končanem tečaju lahko izpopolnjevali doma, v domačih klubih.
Tečaj bo vodil priznani jadravec iz Sobote Ciril Križnar, ki je tudi državni rekorder.
Sami tečajniki se tega zelo veselijo, saj bodo res strokovno izšolani.	JM
V MOŠČANCIH SE PRIPRAVLJAJO Te dni so začeli s treningom tudi odbojkarji TVD Partizan v Moščancih. Po vsej verjetnosti bodo formirali tudi žensko ekipo za novo sezono Odbojkaši upajo, da bodo v letošnji sezoni dosegli bolj viden uspeh kot goslej.
Deži O.
Šport na gorici
Tudi na Gorici so se mladinci odtočili, da bodo v krat kem začeli z gradnjo športnega igrišča. Ker prevladuje med mladinci največje zanimanje za odbojko in košarko, bodo tudi igrišče namenili tem športom. Kupili bodo tudi športno opremo in mizo za namizni tenis. Mladinci, ki so dosedaj sodelovali v drugih klubih, se bodo sedaj vključili v domača moštva.
POMURSKI VESTNIK, 19. JULIJA
6
bo dobro pripraviti, da ne bo neprijetnih presenečenj.
Trenerja, tov. Norčiča je naš sodelavec prosil za razgovor.
Kako ste kot trener zadovoljni z uspehi vaših varovancev?
»Z ozirom na težave, ki smo jih imeli v začetku, (odhodi nekaterih igravcev, kaznovanja, poškodbe) sem z uspehom
MALA KRONIKA
ROJSTVA
Rodile so: Marija Gomboši iz Šalamenec — deklico, Irena Zavec iz Moravec — dečka, Gizela Časar iz Ženavelj — deklico, Terezija Marinič iz Stare nove vasi — deklico, Ljubica Mihajlovič iz Apač — dečka, Rozalija Brumen iz Moravec — dečka, Gabrijela Farkaš iz Budislavec — deklico, Kristina Toplak iz Murske Sobote — dečka, Genovefa Štumpf iz Bel-tihec — dečka, Irena Muhič iz Polane — dečka, Marta Flisar iz Skakovec — deklico, Zlata Kandal iz Vučje gomile — dečka, Terezija Vebarič iz Selišča — dečka, Mari ja Forjan iz Selišča — dečka, Matilda Jakšič iz Gornje Bistrice — dečka, Marija Antolin iz Odranec — dečka, Marija Tkalec iz Križevec pri Ljutomeru — dečka, Irena Makari iz Bodonec — dečka, Katarina Tot iz Čentibe — dečka.
Rodile so: Marija Štesl od Grada — dečka, Marija Zrim iz M. Sobote — dečka, Marta Skledar iz Murske Sobote — dečka, Elizabeta Horvat iz Ščavnice — deklico, Ivanka Kavaš iz Stare nove vasi — deklico, Hedvika Križanič iz Gančan — deklico, Marta Magdič iz Renkovec — deklico in dečka, Marjeta Smej iz Beltinec — deklico, Marija Petučnik iz Ružičnega vrha — deklico, Marija Ščap iz Apač — deklico, Verona Prša iz V. Polane — dečka, Marija Lešnjek iz Melinec — dečka, Dragica Jakiša iz Fokovec — deklico, Majda Gjergjek iz Murske Sobote — deklico. Vilma Kisilak iz Serdice — deklico, Romana Gomboc iz Pertoče — deklico.
POROKE
Poročili so se: Vinko Farjan, mizarski pomočnik iz Rakičana in Marija Lukač, šivilja iz Kroga; Jože Serec, kmetovalec iz Murskih Črnec in Ana Lukač, kmetovalka iz Kroga; Stefan Zadravec, mehanik iz Avstralije in Helena Kojak, delavka iz Bakovec; Franc Mörec, kmetovalec iz Puconec in Irena Antalič, kmetovalka iz Ve-ščice; Martin Bojnec, kmetovalec iz Strehovec in Marija Žalik, delavka iz Rakičana.
Poročili so se: Jože Flegar, trgovski pomočnik iz Murske Sobote in Marta Križanič, uslužbenka iz Murske Sobote; Jože Rajner, krojač iz Rakičana in Neža Čiček, kmetovalka iz Murske Sobote.
SMRTI
Umrli so: Alojz Mataj iz Kroga, star 41 let; Ivan Kozic iz Murske Sobote, star 71 let; Mirko Tot iz Motvarjevec, star 66 let.
Umrli so: Stefan Vegi iz Filovec, star 51 let; Marija Moreč roj. Heklič iz Murske Sobote, stara 82 let; Ivan Horvat iz Nemčavec, star 57 let; Stefan Vrešič iz Dolenje, star 56 let; Geza Lipič iz M. Sobote, star 32 let.
ZAVOZIL V ŠESTMETRSKI
NASIP
Voznik traktorja s prikolico, last Opekarne Gornja Radgona, Anton Ivanek iz Plitvičkega vrha je dne 12. t. m. vozil v smeri Hrastje-Mota Slatina Radenci. V bližini vasi Rihtarovci je iz neznanega vzroka zavozil pod cesto v šestmetrski nasip.
Traktorist je dobil lažje telesne poškodbe na nogi in roki, materialna škoda na traktorju pa znaša okrog 50 tisoč dinarjev.
NA SPOLZKI CESTI GA JE
ZANESLO
Dne 15. tega meseca se je pripetila prometna nesreča v Lendavi. Motorist Mirko Mišja iz Lendave je na zadnjem sedežu motorja peljal domov Franca Horvata. Ko sta prišla do doma omenjenega sovoznika je hotel voznik ustaviti motor, zaradi spolzke ceste pa ga je zaneslo in je padel. Oba sta dobila lažje telesne poškodbe, sopotnik pa je moral zaradi poškodb v soboško bolnišnico.
S TOVORNJAKOM SE JE
ZALETEL V OSEBNI AVTO
Do prometne nesreče je prišlo 14. tega meseca v Murski Soboti na križišču ulice Arhitekta Novaka in Gregorčičeve ulice.
Voznik tovornega avtomobila Rudolf Sečko iz Murske Sobote je z avtomobilom pripeljal z veliko hitrostjo iz Gregorčičeve ulice na ulico Arhitekta Novaka in se zaletel v osebni avtomobil, katerega je upravljal Janez Černjavič iz Gradišča.
Organi Ljudske milice so ugotovili, da je bil Rudolf Sečko v času vožnje opazno vinjen in je po nesreči pobegnil ter se šele kasneje vrnil.
Vozniku tovornjaka je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, bil je iz ključen iz vožnje ter odpeljan na odvzem 'krvi. Na osebnem avtomobilu je nastalo za okrog 50 tisoč dinarjev materialne škode.
Pozdravi naših fantov
Pomurski fantje, ki služijo vojaški rok, čestitajo ob dnevu vstaje, 22. juliju svojim domačim, sorodnikom, prijateljem in dekletom.
Iz V. P. Prizren: Mirko Hüll, Andrej Rogan in Aleksander Rozman; iz V. P. 6028-10 Banja Luka: Tone Lebar; iz V. P. 8456 B. Luka; Jože Trplan; iz V. P. 6028-12 Banja Luka: Emil Kodila; iz V. P. 8260 Banja Luka: Ivan Rupnik; iz V. P. 1560 Skopje: Ignac Hozjan, Jože Sobočan. Franc Raj, Laci Zadravec in Jože Žižek; iz V. p. 8440-25 Surdulica: Vinko Vohar, Matija Gabor, Stefan Penhofer, Feliks Kosednar, Jože Grah; iz V. P. 8147-12 Prokuplje: Stefan Sinko, Anton Bokan, Jože Ropoša, Avgust Gubič.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 20. julija — Marjeta Sobota, 21. julija — Zorka Nedelja. 22. julija — DAN VSTAJE Ponedeljek, 23. julija — Branislav Torek, 24. julija — Kristina Sreda, 25. julija — Jakob Četrtek, 26. julija — Ana Petek, 27. julija — Natalija
ZDRAVSTVENA SLUŽBA
20.	julija — dr. Udovč.
21.	julija — dr. Gruškovnjak
22.	julija — dr. Gruškovnjak
23.	julija — dr. Škulj
24.	julija — dr gUdovč
25.	julija — dr. Hajdinjak
26.	julija — dr. Gruškovnjak
KINO
MURSKA SOBOTA — od 20.—22. julija francoski barvni kinemaskop. film: »Noč velikega napada«; od23.—24. julija francoski barvni film: »Slabe žene«; od 25.-26. julija ameriški vistavisionski film; »Sredi noči«.
GORNJA RADGONA — od 21.—22. julija madžarsko-francoski barvni film: »Lepotica in cigan«; 25.-26 julija italijanski film; »General della Rovere«.
LJUTOMER — 21. in 22. julija ameriški vistavisionski film: »Drevo za obešanje«; 25. in 26. julija domači film: »Dva«.
SLATINA RADENCI — 21. in 22. julija ameriški film: »Ljubezen popoldne«; 26. julija nemški film: »Deklica Rosemarie«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 21. in 22. julija ameriški kinemaskopski film: »Neznanec je prišel«; 25. julija ameriški film: »Velikan« II. del.
BELTINCI — 21. in 22. julija ameriški film: »Aleksander Veliki«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 21. in 22. julija sovjetski film: »Človekova usoda«.
ŠALOVCI — 21. in 22. julija francoski kinemaskopski film: »Vrnem se v Kandaro«.
MALI OGLASI
GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati: Vera Kukovič, Pekre 19, p. Limbuš pri Mariboru.	M-646
HIŠO Z DRUŽINSKIM STANOVANJEM in velikim dvoriščem v Čakovcu, takoj vseljivo, prodam. Vprašati v Čakovcu, ul. Moše Pijade 15.
REALITETNA AGENCIJA M. Sobota. rabi za potrebe svojih strank večje število motornih koles. Prodajavci jih naj dostavijo čimpreje v naše brezplačno skladišče.	M-651
MOTORNO KOLO znamke »Puch«, kupim. Naslov v upravi lista. HIŠO, takoj vseljivo, za 1.500.000 din prodam. Zvezna 3. Murska Sobota.	M-653
IZGUBIL SEM boršo z obleko od Ljutomera do Radenec. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na ime: Kukol, Prešernova 2 Ljutomer.	M-654
VEČJO PRAZNO SOBO iščem. Naslov v upravi lista. KLAVIRSKO HARMONIKO, znamke »Meinel i Herold« 120 basno, z 4 registri, prodam. Samuh, Prisojna ul. 6. Maribor M-664
I 77/60
DRAŽBENI OKLIC
Dne 11. septembra 1962 ob 9. uri bo pri. podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnim zemljiške knjige Gornja Bistrica, vi. št. 603.
Cenilna vrednost 244.060 din Najmanjši ponudek 162.706 din.
Okrajno sodišče M. Sobota dne 12. julija 1962
Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpisuje natečaj zaradi ugotavljanja sposobnosti zainteresiranih gospodarskih organizacij za izvedbo
GRADBENIH DEL
za gradnjo III. osemletke v Murski Soboti. Gradbena, obrtniška in instalaterska dela znašajo po predračunu 120,213.326 dinarjev.
Prosimo zainteresirana podjetja, da v roku 15 dni po objavi natečaja, dostavijo podatke o strokovnem kadru, sredstvih in izkušnjah za gradnjo- sličnih objektov. Za informacije se obrnite na Občinski ljudski odbor Murska Sobota.
RAZPRODAJAMO OGRODJE ŽAGE venecijanke
4 kom. mlinskih valjev 800 x 220 4 kom. mlinskih valjev 800 x 300 1 kom. centrifugalno vodno črpalko brez pogona
Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije socialističnega sektorja do 5. avgusta, po tem roku pa privatni sektor do 10. avgusta. Ogled vsak dan od 8. do 12. ure pri KIK »POMURKA« obrat Minsko podjetje Murska Sobota	i
RAZPIS
za vpis v učiteljsko-teoretski oddelek Srednje glasbene šole Maribor v Murski Soboti.
Interesenti, ki se želijo vpisati v ta oddelek, naj se prijavijo ravnateljstvu Glasbene šole v Murski Soboti najkasneje do 28. t. m.
Obrazec 1,20 (dobi se v knjigarni), taksiran s 50 din, priložite spričevalo o uspešno končani osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige ter spričevalo o glasbeni predizobrazbi.
Preizkus glasbenega znanja se bo vršil dne 2. avgusta ob 8. uri v Glasbeni šoli.
Šolski odbor
RAZPIS
ZA VPIS V 1. RAZRED GIMNAZIJE V MURSKI SOBOTI
Šolski odbor gimnazije sporoča, da bodo 31. avgusta ob 8. uri sprejemni izpiti za vpis v 1. razred gimnazije. Nekaj mest je še prostih. Izpit opravljajo na novo prijavljeni, lahko pa tudi učenci, ki so na sprejemnem izpitu junija padli iz enega predmeta. Prijave sprejema ravnateljstvo gimnazije do vključno 30. avgusta 1962. Podrobnosti so na oglasni deski v III. nadstropju.                                      Šolski odbor
RAZPIS
PROSTIH USLUŽBENSKIH MEST NA GIMNAZIJI V MURSKI SOBOTI
ŠO-gimnazije v Murski- Soboti razpisuje uslužbenska mesta:
1.	profesorja kemije
2.	profesorja telesne vzgoje
3.	profesorja angleškega jezika
4.	predmetnega učitelja za tehnično vzgojo
5.	tajnice z znanjem denarnega in materialnega knjigovodstva in vešče v tipkanju
Plača po pravilniku Prijave pošljite ravnateljstvu šole do 24. avgusta 1962.	Šolski odbor
RAZPIS
ZA VPIS V VINARSKO-SADJARSKO ŠOLO V LJUTOMERU
Vinarsko-sadjarska šola v Ljutomeru sprejema kandidate v prvi razred te šole. — Za vpis je potrebno priložiti:
1.	prošnjo, kolkovano s 50 din,
2.	šolsko spričevalo o uspešno zaključeni osemletk-i
3.	izpisek iz matične knjige,
4.	zdravniško spričevalo
5.	obvezo tistega, ki bo plačeval vzdrževalnino v internatu (v kolikor gojenec stanuje v njem)
Šolanje traja 2 leti Sprejemnih izpitov za tiste, ki so uspešno končali 8. razred ni. Izjemoma se sprejemajo tudi kandidati, ki so zaključili le 7. razred osnovne šole, če uspešno -opravijo sprejemni izpit iz kemije in -biologije. Prijave pošljite čim prej!
Šola ima svoj -internat, kjer znaša vzdrževalnina 8 500 din mesečno. Ta znesek pa se znatno zniža, ker se učencem prizna zaslužek pri praktičnem delu, ki znaša povprečno 3.000 do 5.000 din mesečno.
V UK SPREJMEMO 1. učenca — litografa
Pogoji: uspešno končana osemletka. — Prednost imajo kandidati, ki dobro obvladajo risanje. — Pismene vloge poslat do 25. julija 1962 na ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota.
Upravni- odbor sklada za stanovanjsko izgradnjo pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota na podlagi 2. odstavka 33. člena pravil sklada za stanovanjsko izgradnjo in 10, 43, 46. in 47. čl. Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ, št. 47/59) ter sklepu seje z dne 17. 7. 1962 objavlja
razpis
za dodelitev posojil iz sklada za stanovanjsko izgradnjo. Posojila se bodo dodeljevala v okviru sredstev sklada, ki so na razpolago za individualne investitorje v višini
7,000.000 din
Posojila se bodo odbravala za dograditev stanovanjskih hiš. Najnižja obrestna mera je 2 odst. Najdaljši -rok vračanja 15 let. Posojila se bodo dodeljevala do višine 500.000 din. Prošnje za dodelitev lahko vlagajo delavci in uslužbenci ter druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek in izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da z dodeljenim posojilom dogradi stanovanje in dosedanje stanovanje prepusti družbi;
—	da so prosilci že v stanovanje vložili nad 60 odst. predračunske vrednosti;
—	da stanovanje gradijo v mestu Murska Sobota, izjemoma v neposredni okolici mesta in to v -gradbenem okolišu.
Prednost pri tem razpisu lahko imajo člani ZB, invalidi in osebe, bi žive v neprimernih stanovanjih, ne glede na to, če izpolnjujejo prej navedene pogoje.
Prošnja za posojilo mora vsebovati: svrho posojila, višino in rok odplačila posojila, obrestno mero in vrednost lastne udeležbe.
Prošnje se vlagajo pri Komunalni banki v Murski Soboti, ki ima pravico od posameznih prosilcev zahtevati še drugo dokumentacijo.
O izidu razpisa Komunalna banka obvesti prosilca.
Rok za- vlaganje prošenj je do 31. julija 1962.
Obvestilo
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan obvešča posestnike, ki želijo prodati kmetijska zemljišča, da bo v mesecu juliju in avgustu 1962 odkupovalo obdelovalna zemljišča na območju svojih delovišč Rakičan, Murska Sobota, Petanjci, Lemerje, Topolovci, Tešanovci in Kramarovci. Vsi interesenti za prodajo naj se javijo čimprej pri pristojnem upravniku delovišča.
KG Rakičan
ZATIRAJMO AMERIŠKEGA KAPARJA V LETNEM ČASU
Nujno je, da ameriškega kaparja zatiramo tudi v poletnem času, da preprečimo okužbe plodov po potomstvu kaparjev, ki jih nismo mogli zatreti z zimskim škropljenjem.
Za poletna škropljenja proti ameriškemu kaparju so najučinkovitejši parationski pripravki- kot je n. pr. Paration. Ker je Paration zelo strupen, moramo z njim zelo previdno ravnati.
Mnogo manj strupen pripravek, ki je tudi zelo učinkovit proti ameriškemu kaparju, je Diazinion.
Tudi Pantakan S 25 se je pokazal kot zelo učinkovito sredstvo za poletno zatiranje ličink ameriškega kaparja.
Prednost Pantakana je v tem, da je od navedenih sredstev še najmanj strupen.
Vsi ti pripravki so učinkoviti tudi za zatiranje jabolčnega zavijača. Ta sredstva tudi lahko mešamo s škropivi proti škrlupu in drugim glivičnim boleznim, torej s Kosanom ali Tiovitom ali Ditanom ali Ortocidom.
V času, ko se nam obeta dobra sadna letina, bodo poletna škropljenja proti ameriškemu kaparju ter drugim škodljivcem in boleznim še posebno važna, če hočemo pridelati mnogo kakovostnega ter neokuženega sadja.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
OREHOVA PEGAVOST
V poletju se razvijejo v Pomurju na listih temnorjave pege, večidel oglate in nepravilne oblike, včasih pa okroglaste.
Pege so lahko zelo številne in se zlivajo druga v drugo, da so zato deli listov ali cel listi porjaveli. Taki posušeni listi odpadajo že v poznem poletju.
Glivica napade tudi zeleno lupino orehov hkrati z listi in povzroča na njej udrte temnorjave in črnikaste pege, se večajo in množijo, da zajamejo vso površino. Taki orehi, nedozoreli in drobni, zgodaj odpadajo.
Ob prvem pojavu bolezni, poškropimo drevesa z bakreno apneno brozgo, kar po potrebi večkrat ponovimo.
Uporabimo lahko tudi bakreno apno, ki ima isto učinkovitost kot bakreno-apnena brozga (modra galica in apno).
Jeseni skrbno pograbimo vse odpadlo listje in ga sež-
gemo	Kmetijska inšpekcija
Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
PRIDELOVAVCI KROMPIRJA!
Kmetijske zadruge in kmetijska posestva v Pomurju naj takoj' poškropijo vse rane sorte krompirja.
Za škropljenje proti krompirjevi plesni uporabljamo: bakreno apno ali Superkuprenox ali Kuprablau ali Ditan.
Pripravljenemu škropivu proti krompirjevi plesni dodajte še eno od sredstev za škropljenje proti koloradskemu hrošču in sicer Pantakan ali Pepein.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega- ljudskega odbora Murska Sobota
DETELJNI DOLGOGLAVČEK (APION)
Največji škodljivec detelje je Apion. Pri masovnem pojavu lahko zmanjša pridelek semena do 30 odst in več. Hrani se z listi, na katerih opazimo značilne luknjice.
Apiona zatiramo, ko se pokažejo cvetne glavice in ko pričnejo samice odlagati jajčeca. V tem času zaprašimo napadeno površino s kemičnimi sredstvi (Pantakan ali Pepein) v količini 20 do 25 kg na ha.
Njive lahko škropimo tudi s pripravki Pantakanom ali Diazinonom
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
ČISTIMO ŽITNICE IN SHRAMBE
Da preprečimo razvoj škodljivcev v zrnju, moramo predvsem paziti na čistočo v žitnicah in shrambah. Te naj bodo brez špranj v stenah, stropu in podu, ker služijo kot skrivališča škodljivcem in v njih zaostajajo zrna, ki služijo škodjlivcem za hrano. Morebitne špranje zamašimo s cementom ali ilovico. V skrinji zadelajmo špranje z letvicami.
Preden vskladiščimo novo zrnje, je treba žitnico in skrinjo temeljito očistiti. Iz nje in njenih špranj pometemo vse ostanke starega zrnja ter ga uničimo ali porabimo. Ce imamo več starega zrnja, ki je okuženo, ga dobro razkužimo, preden ga spravimo nazaj v žitnico.
Ker se škodljivci zadržujejo po stenah, stropu in podu, zlasti pa še v špranjah, je potrebno vso notranjost skladišča poškropiti z gamacidom ali Lindanovim oljem ali Zoralinom ali Rapeinom.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
PRIDELOVAVCI KROMPIRJA!
V nekaterih krajih se je že močno razvila krompirjeva plesen.
Da preprečimo škodo, ki jo plesen povzroča na krompirju, priporočamo, da kmetijske zadruge in kmetijska posestva ponovno — DRUGIČ — poškropijo nasade ranih in srednje ranih sort krompirja v vseh krajih.
Za škropljenje proti, krompirjevi plesni uporabljajte: Bakreno apno ali Suprakuprenox ali Kuprablau ali Ditan.
Pripravljenemu škropivu proti krompirjevi plesni dodajte še eno od sredstev za škropljenje proti koloradskemu hrošču in sicer Pantakan ali Pepein.
Ne uporabljajte kemičnega sredstva Lindan-olje ali Lin-dan-prah, ker dobi krompir neprijeten duh po plesni in je radi tega neužiten
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota-
PRIDELOVAVCI KROMPIRJA!
Krompirjeva plesen se je pojavila na srednjepoznih in poznih sortah krompirja (Voran, Merkur, Ackersegen).
Svetujemo vsem kmetijskim zadrugam in kmetijskim posestvom, da takoj poškropijo krompirjeve nasade v vseh krajih z določenimi kemičnimi sredstvi.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbor Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor,glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7	
Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 380 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 19. JULIJA
7
Pomurski
VESTNIK
SPODBUDNA
PRIZADEVNOST
Krajevni odbori v petrovsko-šalovski občini so lani reševali številne komunalne zadeve (urejevanje cest, mostov, brvi, pokopališč itd.), v manjši meri pa so se poglabljali v kmetijsko proizvodnjo in poslovanje kmetijskih zadrug, čeprav bi bila taka aktivnost zaželena. Krajevna odbora v Šalovcih in Domanjševcih sta reševala tudi nekatere šolske probleme (organizacija prostovoljnega dela pri gradnji šolskega paviljona, vprašanje dvojezičnega šolstva, gradnja učiteljskih stanovanj). Šalovski krajevni odbor je še posebej razpravljal o gibanju proizvodnje, osebnih dohodkov in splošnega družbenega standarda na svojem območju.
Na pobudo krajevnih odborov so bili prebivavci posameznih krajev lani močno angažirani zlasti pri popravljanju cest IV. reda. Vrednost opravljenega dela nekaterih KO je naslednja: Gornji Petrovci 1,057.000 din, Ženavlje 802.000 din, Domanjševci 280.000 din, Šalovci 512.000 din itd. Razen tega bo prebivavci prispevali v delu in materialu tudi pri reševanju drugih komunalnih problemov in izboljševanju življenskega standarda: na območju KO Domanjševci
2,397.000, Šalovci 264.000, Gornji Petrovci 172.000, Šalovci 2,400.000 din itd. Krajevni odbori so tudi nabirali prispevke za nabavo instrumentov in druge opreme za zdravstveni dom v Gornjih Petrovcih. Prispevek KO Gornji Petrovci znaša 245.000, Ženavlje 380.000, Domanjševci 120.000, Šalovci 196.000 din itd.
Občinski in krajevni odbori st zavzeto potegujejo za zadovoljivo prometno povezavo krajev v občini z okrajnim središčem. Največ težav imajo sicer z avtobusno progo, ki vodi od M. Sobote do Martinja. Avtobus na tej progi je namreč deficiten in so lani morali poravnati 260.000 din razlike, vendar pa so se za dotiranje odločili tudi letos, da bi tako omogočili ugoden dostop do odmaknjenih krajev ob državni meji.
Oba Vučka v razgovoru z nekdanjim mlinarjem Markojem
Reportažni zapisek z obiska pri mlinarjih na Muri
VSAKO LETO SE VRTI MANJ KOLES
Enakomerno in utrujeno se obračajo velikanska kolesa in merijo tok vode. Kdo ve, kolikokrat so se že obrnila? ... in kolikokrat se še bodo obrnila? Ob strugi Mure samevajo, med seboj razmaknjeni, v šumenju vode, šuštenju krošenj topolov in bodeče akacije. Stari mlini. Zob časa in voda sta vanje globoko zagrizla svoje zobe.
Vsaka tri leta omahne kateri izmed njih in razredči njihove redke vrste, ostali pa neutrudno vrtijo svoja kolesa, kakor da bi poznali svojo usodo in se kljub izčrpanosti hoteli obdržati ob murski strugi. . .
Na bregu pod topoli sloni stari Martin Makoja iz Bistrice. Tudi on je bil mlinar, vendar že dolgo ne melje več. Kakor mnogi je ostal zaljubljen v Muro, mline na njej in pomirjujočo okolico. Mnogokrat se odpravi do mlinov. O čem neki razmišlja? Mogoče o svoji mladosti, ko je kot mlad mlinar delal na teh zibajočih se ladjah, ki se vsako leto premaknejo le za nekaj metrov, iskajoč močnejši tok, morda o vozovih, ki so rožljali po gosti murski šumi obteženi z vrečami in se ustavljali pred mlini. Kdo bi mogel razbrati njegove misli. Strmi nekam tjavdan, kjer se za ovinkom zgublja tok reke. Zvonček v mlinu rahlo zacinglja. Gube na njegovem obrazu se rahlo napnejo. . . Ne, zvonček ne kliče njega. Ne bo mu treba nesti vreče in se vzpenjati po stopnicah. To sedaj opravlja mladi Vučkov Štef.
Še pred šestdesetimi leti se je samo na območju Bistric vrtelo 24 mlinskih koles. Eno za drugim se je ustavilo. Nekateri mlini so dotrajali, druge pa so preselili drugam. Vsi so bili plavajoči. Sedaj pa se na vodi ziblje samo še eden — Vučkov mlin, vsi ostali, ki pa jih tudi že lahko preštejemo na prste, pa so zgrajeni na bregu Oče Vučko je zelo ponosen na svoj mlin ter je z zadovoljstvom pristal, da mlin zaščitijo kot Kulturnozgodovinski spomenik. In če Štefana Vučka vprašate, zakaj je postal mlinar, vam pove kot marsikateri drugi: »Dedkov dedek je bil mlinar .. . oče je bil mlinar!« Volja do mlinarskega poklica je baje nalezljiva. Tako vsaj pravijo obmurski mlinarji. Nisem pa mogel kaj, da ne bi očeta Vučka vprašal, če ne bi morda delal raje v kakšnem modernejšem mlinu. Dobil sem že pričakovan odgovor: »Saj bi si lahko
postavi kakšen modernejši mlin na elektriko pa sem na tega tako navezan, da se ne morem ločiti od njega. Tu človek naravnost uživa.« Tako jih trdi večina, tudi očka Smodiš, ki je na Muri že pravi veteran.
V razgovoru z njimi mi je hitro minil čas, posebno še, ker je pogosto prišla iz njihovih ust kakšna duhovita, pripovedovali so mi tudi, kako so včasih preseljevali mline. Če so mlin selili v smer toka, je to delo zmoglo dvajset ljudi medtem ko je moralo pri selitvi proti toku prijeti za vrvi tudi okrog sto ljudi. Preseljevali so jih gor in dol. To so bila doživetja. In sedaj za selitev ni ostalo ničesar več, kajti plavajoči mlin je ostal samo še eden in ta očitno ne bo več dosti menjal svojega položaja. Tako so mi pripovedovali, vmes pa je Štef tu in tam stopil v mlin in nasipal novega zrnja ali pa odnesel vreče na voz. Delo je zares enolično, vendar prijetno.
Pozno proti večeru sem se poslovil od murskih mlinarjev. Šumenje muhaste Mure, ki vsak čas spreminja svojo strugo, enkomerni pomirjujoči ritem mlinskih koles, žvrgolenje škrjancev in gruljenje golobov se je zlivalo v eno samo svojevrstno melodijo, ki so jo tik ob ušesih dopolnjevali brenčeči komarji.	J. Stolnik
V KOLESARJA SE JE ZALETEL OTROK
Na križišču ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti je v minulem tednu, ko je kolesar Jože Janža iz Prosečke vasi nameraval zaviti v levo, pritekel pod kolo 4-letni otrok Boris Hozjan. Pri padcu je dobil otrok lažje telesne poškodbe ter so ga prepeljali v soboško bolnišnico, kolesarja pa na odvzem krvi.
EXPRESNI BIFE IN SLAŠČIČARNA
POMEMBNA PRIDOBITEV
Murska Sobota je končno dobila tako potreben in težko pričakovan gostinski lokal — expresni bife, ki je združen s slaščičarno. Naj navedem nekaj prednosti tega lokala: z exspress kavo lahko postrežejo takoj in ob vsakem času, v treh do štirih minutak lahko pripravijo narezke po želji, v približno šestih minutah pa vam lahko servirajo kranjsko klobaso ali hrenovko. Četudi boste naročili recimo pečenega piščanca, čevapčiče ali ražnjiče, v novem lokalu ne bodo v zadregi.
Zahvaljujoč sodobni opremi vam bodo v nekaj minutah postregli tudi s temi specialitetami. Dokaj hitra je postrežba tudi v slaščičarni. In kar je pri vsem tem še posebno razveseljivo: cene so nekoliko nižje kot v ostalih gostinskih lokalih.
Takšne so torej prednosti in posebnosti novega exspress bifeja in slaščičarne. Razumljivo pa je, da so imeli' v začetku zaposleni nekaj težav z a-
parati in da so se morali nanje tudi privaditi. Spričo tega se je čas postrežbe nekoliko podaljšal, ali pa pijače niso bile dodobra ohlajene. To pa se je sedaj že v veliki meri zboljšalo ih lokal bo kmalu v polni meri služil svojemu namenu.
Po hitrosti' serviranja je novi express bife s slaščičarno velike važnosti za Mursko Soboto in pomurski turizem na
sploh. Želeti pa bi bilo, da bi vloga novega lokala ne okrnela. Bife namreč ni namenjen »spricerašem«, ki bi po cele ure sloneli ob točilni mi -zi in tako ovirali postrežbo! Prav zato, ker je ta lokal edinstven v Pomurju, je treba poskrbeti, da bo v polni meri služil svojemu namenu in omogočil hitro in kvalitetno poštrežbo.
-js-
CESTA MAČKOVCI —
ŠALOVCI
Že lani so v petrovsko-šalovski občini pripravili nove načrte za dokončno ureditev ceste Mačkovci'—Šalovci, letos pa so pričeli z gradnjo. Občinski ljudski odbor je namenil za to cesto 5 milijonov dinarjev, vsako kmečko gospodarstvo pa bo dalo po 2 dni prostovoljnega dela.
Dela tečejo že od maja. Ves odsek, ki ga je treba urediti, je dolg 1 kilometer, doslej pa so uredili že 300 metrov. Kako težavno je delo, priča podatek, da je nasip ponekod visok tudi do 7 metrov.
Ko se je mudil v tem kraju naš fotoreporter, so bili na delu Čepinčani, ki jih vidimo na sliki.	-bš-
NEURJE V OKOLICI LJUTOMERA IN ŠAL0VEC
V nedeljo popoldne je v nekaterih predelih ljutomerske občine divjalo močno neurje. Med močnim nalivom se je vsula gosta toča, ki je naravnost pobelila vso okolico in močneje poškodovala polja in vinograde v okolici Železnih dveri, Žerovinec, Presike, Jeruzalema in Koga. Spričo močnega naliva so se hitro napolnili vsi potoki in prestopili
bregove. Preobilica vode je močneje poškodovala tudi ribnike na Podgradju. Tudi ljutomerski Glavni trg je bil kmalu pod vodo.
Ponekod je voda segala tudi do pol metra visoko ter ustavila promet. Prebivavstvo se je v naglic: lotilo čiščenja kanalov, ki jih je zamašila blatna naplavina. Pri tem so jim priskočile na pomoč tudi
enote civilne zaščite. Tako so omogočili hiter odtok vode, ki je popreje prekrila tudi pločnike ter prodirala v kleti. Tudi v okolici Vidma ob Ščavnisi je med dežjem padala toča. vendar večjo škode ni bilo.
Prejšnji' četrtek pa je toča opustošila tudi polja v okolici Hodoša, Šalovec in Krplivnika
Škode na obeh prizadetih področjih še niso ocenili, ven-
dar je očitno, da je precej velika V ljutomerski občini je zlasti veliko škodo utrpel Vinogradniško živinorejski kombinat, saj je domala vse vinograde oklestila toča. Voda, ki je prodirala s hribov, pa je odplavila v dolino precej rodovitne zemlje.
-js-
Prebivalci so hiteli čistiti zamašene kanale, da je voda hitreje odtekala
Lepa gesta soboških letavcev
V začetku preteklega meseca so dobili v soboški aeroklub sporočilo naših obmejnih organov, da je zaradi ne ugodnih pogojev v zraku (vpliv vetra) pristal nekje med Petanjci in Petrovci inž. Josef Sommer, športni jadra-vec iz Köflacha v sosednji Avstriji.
Takoj po sprejemu sporočila se je podal Ludvik Merklin s šoferjem na mesto, kjer je zasilno pristal avstrijski ja-dravec. Jadrilico so skupno razdrli in jo odpeljali na soboško letališče, zatem pa takoj sporočili Sommerjevemu matičnemu klubu v Köflach. naj pošlje ponj avion. Medtem ko so čakali na odgovor, so soboški letavci svojega gosta pogostili in se z njim zadržali v prijetnem razgovoru, omogočili pa so mu tudi nočni počitek v hotelu, Vendar pa to mi bilo več potrebno: po inž. Sommerja in njegovo jadrilico je klub poslal posebno transportno vozilo iz Gradca. Soboški letavci so se nato prisrčno poslovili od' svojega športnega kolege, ki je neovirano in brez težav odpotoval v domovino.
Kmalu po Sommerjevi vrnitvi domov je soboški aeroklub prejel posebno pismo, v katerem se inž. Josef Sommer in njegov klub prisrčno zahvaljujeta našemu klubu, njegovemu predsedniku in vsem članom, ki so mu tako velikodušno pomagali pri vrnitvi v domovino in mu kot športni kolegi izkazali tolikšno gosto-
ljubnost. V svojem pismu, polnem hvale in priznanj za izkazano gesto, inž. Sommer tudi zagotavlja, da mu bo to srečanje ostalo v najlepšem spominu vse življenje in da jih bo obiskal, tokrat seveda prostovoljno ob koncu tega meseca, ko namerava priti na dopust v Jugoslavijo.
S. K
Tako je med nedeljskim neurjem izgledal ljutomerski Glavni trg (Foto: J. Stolnik)
PRAVNI KOTIČEK
Mati je že 1951. leta darovala manjše posestvo mojemu bratu, meni pa je določila znesek 3.000 din, katerega mi je brat dolžan izplačati po materini smrti. Ker je mati umrla, me zanima, če moram biti zadovoljna s 3.000 din, ali pa imam še pravico do kakega njunega deleža?
V. F.
ODGOVOR:
Roditelj za svojega življenja lahko razpolaga na neodplaten način le s tako imenovanim razpoložljivim delom svojega imetja, dočim mora drugi del pustiti njunim dedičem. Če roditelj ne pusti njunim dedičem ničesar, ali pa ne toliko, kolikor bi znašal njihov delež, imajo njimi dediči pravico terjati od dediča, ki je dobil celotno posestvo, njuni delež, oziroma dopolnitev njunega deleža.
Njimi delež znaša polovico zakonskega. V primeru bi nujni delež znašal 1/4, če sta od otrok le
z bratom in če oče ne živi. Po tem bo očitno, da 3.000 din ne dosega nujnega deleža, čeprav posestvo ni veliko. Prišla bi v poštev dopolnitev njunega deleža, katero lahko zahtevate v naravi, ali pa tudi v denarju. Dopolnitev bi predstavljala razliko med vrednostjo vašega nujnega deleža in zneskom 3.000 din. Ta razlika bo odvisna tudi od tega, če je brat takrat, ko je dobil posestvo, prevzel tudi kake obveze in če ste tudi za življenje matere dobili na neodplaten način kako vrednost.
V kolikor je brat prevzel kako obvezo, se ta odbije od prevzetega premoženja in se le od ostanka računa dopolnitev nujnega deleža. Če ste pa od matere tudi vi dobili kako vrednost, se vam bo ta vštela v nujni delež poleg že določenih 3.000 din.
Dopolnitev nujnega deleža je torej odvisna od vseh navedenih okolnosti. Zahtevo za dopolnitev nujnega deleža lahko postavite v zapuščinskem postopku, kjer se bo izkazalo, če je vaša zahteva upravičena ali ne.
Z osebnim avtomobilom zavozil v obcestni jarek
Pred nedavnim se je pripetila prometna nesreča v vasi Moravci. Šofer Karel Meleš iz Murske Sobote se je s svojim lastnim osebnim avtomobilom peljal iz Tešanovec proti Moravcem na desni strani cestišča. Nenadoma ga je zaneslo v levo stran in tako je zavozil v obcestni jarek ter dalje v grmovje na pašniku. V avtomo-
bilu je bil poleg voznika še Stefan Novak iz Murske Sobote, ki je ob nesreči dobil lažje telesne poškodbe in so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v soboško bolnišnico. Šoferja Karla Meleša pa so odpeljali na odvzem krvi, ker je kazal znake vinjenosti.
Na avtomobilu je nastalo okrog 10 tisoč dinarjev materialne škode.
19. MARIBORSKI TEDEN

sejem široke potrošnje
27. VII. - 5. VIII. 1912 MARIBORSKI SEJEM
MODNA REVIJA
DNEVNO ob 17. in 20.uri
POMURSKI VESTNIK, 19. JULIJA
8