Ljubljana, ponedeljek, 24. avgusta 1953
Leto XVIII.
Stev. 213
DIREKTOR .BORBE. VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BLAGOJEVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR
Ust izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
C.
7///M
GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGloLA VIJE
.ljudska pravica«
USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA fcOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA- ZA SLOVENIJO
Pogovor dopisnika »Borbe« s podpredsednikom Izvršnega sveta BiH Uglješo
Danilovičem
Politični boi proti delovanju REAKCIONARNE DUHOVŠČINE
Spričo dogodkov, ki so nastali °b uveljavljenju zakona o verskih skupnostih, o čemer so govorili tudi na zadnji seji predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze BiH, je dopisnik »Borbe« iz Sarajeva zaprosil podpredsednika Izvršnega sveta BiH tov. Uglješo Daniloviča, naj mu Ogovori na nekatera vprašanja v tej zvezi.
Govoreč o političnih dogodkih v BiH po uveljavljenju zakona 0 verskih skupnostih je tov. Da-hilovič rekel:
»Predvsem vidimo živahnejšo dejavnost reakcionarne duhovščine, ki Cerkev in vero izkorišča J' politične namene. Ta del duhovščine skuša tudi zakon o verskih skupnostih prikazati kot svojo zmago nad državno oblastjo kot posledico pritiska od zunaj, Posamezne določbe zakona pa tolmači tako, kakor ji ustreza.
Zakon o verskih skupnostih Pravzaprav potrjuje in uzakonja našo prakso v stikih med Cerkvijo in državo, to se pravi zagotavlja popolno svobodo veroizpovedi in opravljanja verskih obredov, preprečuje pa zlorabo Vere v politične namene v kakrš-koli obliki. S tem zakonom so nadalje urejene pristojnosti krajevnih organov oblasti glede na versko skupnost in končno so v njem nrejene sankcije tako za predstavnike verskih organizacij, kakor tudi za organe oblasti v Primeru kršitve določb tega zakona.«
politične Spekulacije
NA RAČUN NEOBVEŠCEN1H LJUDI
»Seveda«, je nadaljeval tovariš Danilovič, »da takšen zakon nikakor ni naš izum. Vse demokratične dežele so že zdavnaj izdale Podobne predpise. Takšni so bili nameni, da smo ta zakon izdali, takšen je njegov duh, in za vsakim drugim tolmačenjem se skrinjo želje in skomine domače reakcije, da bi sleherno našo novo demokratično odredbo razlagala kot svoj uspeh, da bi jih prika
socialističnega razvoja, češ da vse to prihaja baje kot posledica našega dozdevnega težavnega zunanjepolitičnega položaja itd. Res, reakcionarji pripovedujejo vse to samo zato, da bi pri neobvešče-nih in zaostalih ljudeh politično nekaj profitirali, dan za dnem pa se lahko otipljivo prepričajo, da ni tako, kakor žele in govore.«
»Nekateri reakcionarni duhovniki in hodže skušajo, kakor smo obveščeni, Cerkev in vero izkoristiti v politične namene. V kakšnih oblikah se to kaže?«
»Načinov, kako reakcionarni duhovniki skušajo izkoristiti Cerkev in vero v reakcionarne politične namene, je več. Tako so na več krajih poskusili organizirati verske zbore in procesije, kakršnih doslej ni bilo, da bi tako politično demonstrirali. V pripravah in organiziranju takšnih zborov so tesno sodelovali reakcionarji iz vrst duhovščine, kakor tudi reakcionarji zunaj teh vrst. Tam, kjer so organizacije Socialistične zveze pravočasno reagirale, kakor na pr. v Tuzli, so bili ti poskusi s političnimi sredstvi ne le razbiti, marveč je bil dosežen velik uspeh tudi v razkrinkavanju teh reakcionarnih elementov. Pri tem se je tudi pokazalo, da naši tovariši na terenu vpliv reakcionarnih duhovnikov često pretiravajo. Reakcionarni duhovniki imajo vpliv dejansko samo tam, kjer mi politično slabo delamo.
OBRAMBA SREDNJEVEŠKE CIVILIZACIJE
Pogosta oblika izkoriščanja Cerkve v politične namene je v tem, da po poti dozdevno verskih pridig, zdaj bolj prikrito, zdaj odkrito napadajo naš družbeni red, napadajo komuniste, groze tistim, ki ne verujejo in podobno. Kako premetene oblike uporabljajo, kaže primer v Sarajevu, kjer je neki katoliški duhovnik, ko je govoril o zgodovini katoliške Cerkve, ne le zagovarjal mračno stvar, kakor je inkvizicija, marveč je tudi odkrito na'
da je zahtevala več žrtev, kakor vsa inkvizicija.
Da katoliška Cerkev brani inkvizicijo, ta najbolj žalostni pojav v zgodovini človeštva, ki je njen izum, to je njena stvar, popolnoma nedopustno pa je takšno predrzno in javno blatenje za zmago v narodnoosvobodilni borbi padlih žrtev na eni ter obrav-
Maršal Tito sprejel etiopsko misijo dobre volje
Brioni, 23. avg. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes ob 10. na Brionih v slovesni avdienci šefa etiopske misije dobre volje, etiopskega ministra za trgovino in industrijo g. Jelmo Deresa, ki mu je izročil svoja pooblastila. Spremljal ga je g. Rasa Ogbagoi.
Z jugoslovanske strani so izročitvi polnomočij prisostvovali član Zveznega izvršnega sveta , Fran Leskošek, državni tajnik za j zunanje zadeve Koča Popovič.1 generalni tajnik predsednika re- j publike dr. Joža Vilfan, načelnik protokola državnega tajništva za ! zunanje zadeve dr. Sloven Smo
navanje okupatorjevih sodelavcev —	„	, .	,
kot nedolžnih žrtev na drugi dlaka in jugoslovanski odpravnik | s{ranj	poslov v Addis Abebi Zdenko j
(Nadaljevanje na 2 strani) Stambuk.
CLEMENT ATTLEE ZAPUSTIL JUGOSLAVIJO
»Vaša dežela je zelo lepa, vaši ljudje so prekrasni,« je pred odhodom izjavil vodja britanskih laburistov
Zagreb, 23. avg. Voditelj bri- | Britanski gost je dodal, da so ga : tanske laburistične stranke in posebno navdušile lepote starih vodja opozicije v britanskem; dalmatinskih mest, predvsem Du
parlamentu g. Clement Attlee, ki je sinoči prispel v Zagreb, je da-
brovnik.
O bodočih odnosih med FLRJ in laburistično stranko je gospod Attlee izrazil prepričanje, da bodo postajali čim tesnejši. Malo pred ' poldnevom je g. Attlee odpotoval z letalom v London.
Koksarna v Lukavcu — eden naših najobsežnejših industrijskih
objektov
Z DOSEDANJIH SEJ GENERALNE SKUPŠČINE
Ali bo redno zasedanje uspešnejše?
zala kot naš dozdevni odmik od migaval na našo revolucijo, češ
Jtamf n), da se ie r
proti Indiji, a se ne želi zameriti Združenim ameriškim državam. Ameriško stališče na tem zasedanju Generalne skupščine, nadaljuje »Observer«, je žal neogibna oddelitev ZDA od večine njihovih zaveznikov. Tako stališče bo kočljiva ovira za Veliko Britanijo in vse druge članice Združenih narodov, ki resnično žele preprečiti ponovitev korejske vojne. »To nalogo bomo izvršili le, če bomo obdržali občutek možnosti,« kon čuje londonski »Observer«.
Malenkov obtožuje Adenauerja
Moskva, 23. avg. — Uradna sovjetska agencija TASS je danes prenašala govor predsednika sovjetske vlade Malenkova na sinočnji večerji, ki so jo priredili vzhodnonemški delegaciji na čast. Dejal je, da so obravnavali skupno z vzhodnonemško delegacijo vprašanja, ki so »bistvenega pomena za mir v Evropi«, in da so razgovori »pokazali popolno soglasje in omogočili sprejem pomembnih sklepov«.
Malenkov je napadel Aden-auerjevo vlado, češ da ie odgovorna, ker še ni bila sklenjena mirovna pogodba, in dodal, da ta vlada ne mara »miroljubne ureditve nemškega vprašanja, ker	bonnski	oblastniki	silijo
Nemčijo na pot vojne«. Nato je menil, da reakcionarne mednarodne sile v dogovoru s sedanjo bonnsko vlado vztrajno zagovarjajo	politiko,	ki ogroža	obstoj
Nemčije kot združene in neodvisne države.
Po besedah Malenkova je Vzhodna Nemčija poklicana, da kot »steber miroljubnih sil vse Nemčije« odigra glavno vlogo za
 u  _ /družitev dežele. Poudaril je, da
tovske mornarice admirala Seli- ma Sovjetska zveza prav zaradi mana	Ezata	potuje	na	prijatelj-j o "	»a svojo	dolžnost, da	Vzhod-
ski	obisk	jugoslovanskim	oboro-	mi	inčijo	vsestransko	podpre
ženim filam.	‘in j' pomaga.
London, 23. avgusta (Tanjug). Današnji »Observer« piše, da je dosedanja razprava na izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN o Koreji pokazala, da se je razširil razdor med zahodnimi zavezniki, in pristavlja, da je postala diplomatska osamljenost ZDA očitnejša po izjavi ameriškega predstavnika Lodgea, da bo glasoval proti udeležbi Indije.
To je prvič, poudarja »Observer«, da Britanska skupnost narodov hkrati z več evropskimi državami odkrito nasprotuje Združenim ameriškim državam glede splošne politike. V stališču, da bi na politični konferenci razpravljali za okroglo mizo, so Britanci dobili veliko podporo, vključno z nesprtimi državami, kot je n. pr. Indija. »Observer« pripominja, da je za to morda najboljši dokaz izjava jugoslovanskega predstavnika Lea Ma-tesa. ki je v političnem komiteju izjavil: »Vloga OZN po našem mnenju ne more biti vloga oboroženega tabora, ki nasprotuje drugemu oboroženemu taboru, niti vloga političnega ali ideološkega bloka, naperjenega proti drugemu političnemu ali ideološkemu bloku.«
Američane, pristavlja »Observer«. je podprlo le nekaj delegacij. Latinsko-ameriške dežele bodo jeziček na tehtnici. Večina med njimi bi nerada glasovala
Egiptovska vojaška delegacija na poti v Jugoslavijo
Atene. 23. avg. (Tanjug). — Danes dopoldne je prispela z letalom v Atene egiptovska vojaška delegacija desetih višjih oficirjev, ki pod vodstvom poveljnika egip-
Nerv York, 23. avg. Jutri se bo nadaljevalo zasedanje Generalne ; skupščine, ki se je začelo prejš-| nji teden z razpravo o položaju j na, Koreju in o vprašanjih politič-I ne konference. Kakor doslej, kaže 1 tudi za bodoče, da bodo sprejeli resolucijo, proti kateri so celo ti-1 List hkrati obsoja ton v govoru
, • la 1 1	..1	- I *  t _ /K’.. n rt a. 1 J. 1 - n n*#, ,1 rti	f rt rtOP lin T11
Od stalnega dopisnika >Borbe<
ki«. Delegat Lodge — piše list — »predseduje likvidaciji ameriškega položaja v OZN«. »New York Post« je mnenja, da je vsa sedanja dejavnost ZDA v OZN odsev želje, osvoboditi se OZN in dobiti proste roke na Daljnem vzhodu.
nes dopoldne odpotoval v London po dvajsetdnevnem obisku v Jugoslaviji, kjer je bil osebni gost predsednika republike maršala Tita.
Na letališče so spremili visokega britanskega gosta podpredsednik Izvršnega sveta skupščine LR Hrvatske Božidar Maslarič, član Izvršnega sveta Nikola Sekulič, podpredsednik zagrebškega mestnega odbora Juriča Drauš-
Miljka
I sti, ki bodo glasovali zanjo. Ce i ne bo prišlo kaj posebnega vmes, j se bo zasedanje Generalne skup-i ščine končalo v vzdušju nezadovoljstva in neuspeha.
Ameriški delegat Lodge se je skušal na različne načine izogniti spopadu vsaj glede udeležbe Indije na korejski politični konferenci. Namigaval je, da bi bilo najbolje, če bi Indija sama umaknila kandidaturo. Tisk pa še nadalje razočarano piše, da Indija nima takih namenov in da bo »ostala v dirki«.
Drugačno stališče zagovarja »New York Post«, ki piše, da so ZDA prišle zaradi svojega stališča do indijske udeležbe v položaj izolacije in da je ameriški
nlk, ljudski poslanec	„vlou.t	  „„
Kufrin m angleški vicekonzul v I presjij v OZN »na najnižji toč Zagrebu g. Allan Banks.	|	r
V izjavi uredniku Tanjuga je g. Clement Attlee pred odhodom poudaril, da je velik napredek v Jugoslaviji napravil nanj izreden vtis. »Vaša dežela je zelo lepa,
vaši ljudje so prekrasni,« je od govoril g. Attlee na vprašanje, s kakšnimi vtisi zapušča deželo.
Attlee prispel v London
London, 23. avg. (AFP) Voditelj britanske laburistične stranke Clement Attlee je prispel danes popoldne z letalom v London.
ameriškega delegata, češ da je tak kakor »vzemi ali pusti, ni mogoče, da bi mi ne imeli prav«.
Politika ZDA v OZN okrog korejske politične konference se sklada prej s Taftovo kot z Eisen-hovverjevo zamislijo svetovne strategije, nadaljuje »Ne\v York Post«. »Lodge ne gleda na OZN kot na kraj, kjer bi bilo mogoče opraviti resno delo v diplomaciji in pogajanjih, marveč kot forum, iz Katerega se bo širila propagandna vojna proti Rusiji.« »Ameriška politika — sklepa »New York Post« — v Generalni skupščini naj bi preprečila možnosti za enoten odgovor svobodnega sveta na tople vetrove, ki vejejo iz Moskve.«
Ves ameriški tisk brez razlike meni, da bo ameriško nasprotovanje udeležbi Indije na politični konferenci Pirova zmaga. Listi razlagajo negativno stališče ZDA kot posledico Sing Man Rijevih zahtev, na katere so ZDA morale pristati. To verzijo naj bi potrdila tudi izjava južnokorejskcgn predstavnika, ki je dejal: »Indiji
SOVJETSKO VZHODNONEMŠKO SPOROČILO
Moskva se ie odrek’a reparacijam in okupacijskim stroškom
Moskva, 23. avg. Uradna sovjetska agencija TASS je prenesla besedilo sporočila, ki je bilo objavljeno po razgovorih v Moskvi med člani vzhodnonemške delegacije pod vodstvom predsednika Grotewohla in najvišjimi sovjetskimi voditelji
V sporočilu je rečeno, da so se sporazumeli o potrebi po sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in da bo treba v ta namen skli-
gospodarske in finančne obvez- tujih devizah, kolikor se jih je nosti Nemčije do teh dežel«. Zdaj , nabralo po letu 1945, in povojnih je ZSSR — ker meni, da bo to | državnih dolgov Sovjetski zvezi, prispevalo k »ustvaritvi pogojev Po vsem tem sta obe stranki pod-za ponovno upostavitev nemške ! pisali poseben protokol, ki je prav
enotnosti« — v soglasju s poljsko vlado izdala sklep o ukinitvi izplačila reparacij, ki jih dolguje Nemčija.
Vladna delegacija LR Nemčije — je nadalje rečeno v sporočilu — je pozdravila izjavo
cati konferenco, ki bi se je ude- i vlade ZSSR o znižanju finančnih ležili tudi zastopniki Nemčije/ in gospodarskih obveznosti kot Sestaviti bi bilo treba začasno j posledic vojne. Sovjetska vlada vlado za vso Nemčijo zaradi »ob- ! ,:e namreč sklenila, da ji Vzhodna novitve narodne enotnosti in pri- Nemčija od 1. januarja 1954 ne prave na svobodne volitve v vsej1 bo več plačevala reparacij. Prav deželi«.	!	tako naj bi prešla sovjetska pod-
O gospodarskih odnosih med 1 jetja v Nemčiji brez nadomestila obema deželama je rečeno, da je j v lastništvo LR Nemčije, stiosKi sovjetska vlada »glede na to, ker za sovjetske čete na vzhodno-je Nemčija že večinoma izpolnila nemškem ozemlju bi se toliko gospodarske obveznosti do ZSSR, znižali, da bi ne presegali 5 ve ZDA, Velike Britanije in Fran- vzhodnonemškega proračunskega cije«, in za olajšavo gospodar- dohodka. Sporočilo navaja, da po skega položaja v Nemčiji, pred- istem datumu Vzhodna Nemčija ložila vladam treh zahodnih de- ne bo več plačevala zaostalih žel, naj bi se »znatno zmanjšale obrokov za okupacijske stroške v
tako objavljen.
Na pogajanjih so se prav tako sporazumeli, da bo Sovjetska zveza izročila letos Vzhodni Nemčiji blaga v vrednosti 590 milijonov rubljev, in sicer poleg kon-tigenta, ki ga določa trgovinska pogodba. Vzhodna Nemčija bo dobila tudi 485 milijonov rubljev kredita.
Po uradnem sporočilu rta se ZSSR in vzhodnonemška delegacija sporazumeli, da bodo oproščeni prestajanja ostanka kazni vsi nemški vojni ujetniki, ki so bili obsojeni zaradi zločinov med vojno, razen tistih, ki so zagrešili posebno velike zločine.
Na koncu sta obe stranki sklenili, da bosta diplomatska rnisija ZSSR v Berlinu in diplomatska misija LR Nemčije v Moskvi povišani na stopnjo veleposlaništva.
ne bomo dovolili udeležbe na konferenci.« Udeležbo Indije je imenoval »nedopustno«, velika večina opazovalcev pa je prav tako nazvala njegovo izjavo. Večina delegatov je namreč odklonila provokatorski nastop južno-korejskega predstavnika in organizirane grožnje, da bo Južna Koreja bojkotirala politično konferenco, če bo Indija izvoljena kot udeleženka na njej.
Od tod tudi tako neprijetno vzdušje na tem zasedanju. Vendar prevladuje upanje, da se bodo do prihodnjega sestanka Generalne skupščine, ki bo 15. septembra, razmere zboljšale, tako da se bodo bolj realistično lotili vprašanja korejske politične konference, njenega značaja in sestava. To naj bi bila konferenca miru. ne vojne, je splošno mnenje v OZN, zato se mora sestati v vzdušju pripravljenosti na sporazume, ne pa v taki atmosferi, ki bi že vnaprej onemogočala vse upe o kakršnem koli sporazumu.
Indijska resolucija, ki priporoča, naj bi o razpravah obvestili Peking in Pjongjang, ta naj bi sporočila svoje mnenje, bo ohranila celotno korejsko vprašanje »pri življenju« in tako zagotovila, da bodo razpravljali o njem tudi na VIII. zasedanju. S tem se bo mogoče — tako menijo mnogi — izogniti tudi nevarnosti nesmotrnih akcij na Koreji, do katerih bi moglo priti, če bi zašlo vprašanje politične konference v slepo ulico. Za sedaj se zdi zagata neizbežna, če bodo ZDA vztrajale pri taki koncepciji o kopferenci, po kateri bi bili povsod dve stranki, dva bloka, dve sovražni ideologiji. Jaša Levi
Grotte\vohl poziva Zahod, naj ne nasprotuje Sovjetskim predlogom
Moskva, 23. avg. — Uradna sovjetska agencija je prenašala govor, ki ga je imel sinoči ob sprejemu v Kremlju za Malenko-vim voditelj vzhodnonemške delegacije in predsednik vlade Grottewohl. O gospodarskih in finančnih olajšavah, ki jih je izdala sovjetska vlada, je Grotte-wohl dejal, »da pričajo o trdni odločenosti vlade ZSSR, pospešiti sklenitev mirovne pogodbe*.
Nato je izjavil, da ZDA, Britanija in Francija ne priznavajo nemškemu narodu pravice do mirovne pogodbe, dokler ne bo vsa Nemčija imela enotne vlade. Menil je, da pomeni sovjetski predlog o upostavitvi začasne vse-nemške vlade, v kateri bi bili zastopniki Vzhodne in Zahodne Nemčije, »začetek urejevanja nemškega vprašanja«.
Politični bol proti delovanju REAKCIONARNE DUHOVŠČINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
CERKVENI OBREDI — PASTI REAKCIONARJEV Politično delovanje se uveljavlja tudi prek cerkvenih odborov, v katerih se največkrat zbirajo najbolj reakcionarni elementi, četniki in ustaši. Ti odbori so postali oblika za organiziranje reakcionarnih elementov, ti odbori so navadno vir in prenašalci reakcionarne politične propagande, zlasti na vasi. Vse te oblike političnega delovanja prek Cerkve in ob pomoči Cerkve so po zakonu o verskih skupnostih nedopustne in moramo jih ne le politično razkrinkavati, marveč tudi nastopati proti njim s sankcijami organov oblasti.«
»V nekaterih okrajih posamezni hodže zahtevajo, naj bi znova odprli mektebe. Bili pa so tudi primeri, da se je šovinizem širil na verski podlagi.« ^
»Neznatno število reakcionarnih hodžev«, je rekel tov. Dani-lovič »je sprožilo akcijo za ponovno otvoritev mektebov. Celo pri tem so se nekateri sklicevali na čl. 4. zakona o verskih skupnostih, v katerem je rečeno, da se lahko verouk vrši v cerkvah La svetiščih ter drugih za to določenih prostorih. Mektebi so verske šole, in ti hodže so pozabili na prvi del tega člena, ki pravi, da je šola ločena od Cerkve in da so po zakonu dovoljene samo tiste šole, v katerih se šolajo duhovniki. Mektebov torej ne moremo dovoliti ne le iz higienskih in pedagoških razlogov, marveč tudi kot verskih šol ne. Po besedilu tega zakona je jasno, da se ta določba o »drugih prostorih« nanaša samo na tiste verske skupnosti, ki nimajo ne cerkva, ne svetišč.«
RAZPLAMTEVANJE ŠOVINIZMA NA VERSKI PODLAGI »Bilo je več primerov, da so verski predstavniki zakonite
predpise, kršili, politične organizacije, pa tudi organi oblasti, pa na to niso reagirali, ali pa so reagirali zelo počasi. Omenil sem že poskuse, da bi prirejali verske zbore zunaj cerkva in na cerkev vezanih prostorih kakor so cerkvena dvorišča in pokopališča, in sicer brez dovoljenja okrajnih odbrov.
Bili so tudi primeri podžiga-nja verske mržnje in šovinizma. Kot najizrazitejši primer te vrste je dogodek v bihaškem okraju. Tam so neki hodža in nekateri šovinistični elementi povzročili spopad in pretep med dvema vasema, srbsko in muslimansko. Mnogo je tudi primerov, da duhovniki nočejo plačevati davkov, pa tudi popustljivosti okrajnih ljudskih odborov, ki ne poskrbe, da bi duhovniki zadostili svojim davčnim obveznostim, kakor jim zadoste drugi državljani. V nekaterih okrajih smo ugotovili, da so se posamezni duhovniki medsebojno dogovarjali, da bi izkazali manj dohodkov, kakor jih v resnici imajo. Dogajale so se tudi druge podobne kršitve zakonov. Tako na pr. so silili vernike, naj plačujejo prostovoljne prispevke, izpolnjujejo verske obrede in podobno.
»Po zakonu o verskih skupnostih je duhovnikom dovoljeno ustanavljati stanovska društva. Kakor pa smo obveščeni, zadnje čase na duhovnike, člane stanovskih društev, pritiskajo. Kakšen je cilj in smisel teh napadov?«
»Na čelu reakcionarnega delovanja duhovščine v katoliški Cerkvi v naši republiki sta škofa Čelik v Banja Luki in Majic , v Mostaru, v pravoslavni cerkvi pa vladika Kostič. Razen podžiganja na reakcionarno dejavnost so ti cerkveni predstavniki svojo ostrino naperili zlasti proti duhovniškim društvom. Ti cerkveni predstavniki pritiskajo in groze po-
Dnevna kronika
V torek začne obratovati srednja proga valjarne brezšivnih cevi v Sisku
Sisak, 23. avg. V torek, 25. avgusta, tri mesece pred rokom, bo pričela obratovati srednja proga valjarne brezšivnih cevi v Sisku. V njej bodo izdelali letno okrog 20 tisoč ton cevi za globinska vrtanja pri iskanju nafte, za naftne in plinske. vode. Te naprave so montirali mnogo hitreje, kakor so pričakovali, zato računajo, da bo tudi težka proga valjarne začela obratovati nekaj mesecev pred določenim rokom. Ko bo dograjena vsa valjarna, bodo izdelali letno okrog 60 tisoč ton brezšivnih cevi.
Desetletnica vzhodnobosenskih brigad in odredov
Doboj, 23. avg. 2e tri dni proslavljajo v Doboju desetletnico ustanovitve vzhodnobosenskih brigad in odredov. V okviru proslave so priredili partizanske igre in akademijo, na kateri je govoril | član republiškega Izvršnega sve- j ta Todor Vujasinovic.	_	|
Okrog tisoč mladincev in čla-
nov Zveze borcev je na partizanskem maršu prehodilo poti, po katerih so se borile brigade in odredi.
Danes so prišli v Doboj organizatorji in voditelji vstaje v teh krajih tovariši Todor Vujasinovic, Paša Mandžič, Miloš Zekič, Šef-ket Maglajič, ki so govorili na mitingu. Z mitinga so poslail pozdravne brzojavke predsedniku Titu in tovarišu Djuri Pucarju-Staremu.	A.	H.
Montaža drugega agregata hidrocentrale Mariborski otok zaključena
Ljubljana, 23. avg. Na veliki hidrocentrali Mariborski otok so zaključili montažo drugega agregata z zmogljivostjo 16.700 kWh. Agregat je že začel poskusno obratovati. Tretji agregat hidrocentrale na Mariborskem otoku, ki ga bodo uporabljali samo ob visokem vodostaju, bodo montirali v drugi polovici prihodnjega leta.
Novi agregat HC Mariborski otrok je drugi agregat, ki je pričel v avgustu obratovati v Sloveniji.
sameznim duhovnikom, naj se ne vpisujejo v društva, oziroma naj iz njih izstopijo.
POLITIČNE,
NE PA VERSKE POBUDE NA STANOVSKA DRUŠTVA
V društvih katoliških in pravoslavnih duhovnikov v naši republiki je zbrana večina katoliških in pravoslavnih duhovnikov. Čeprav so ta društva čisto stanovske organizacije, ni dvoma, da so včlanjeni v njih predvsem tisti duhovniki, ki so za lojalnost in sodelovanje z ljudsko oblastjo.
Ozadje boja proti tem društvom seveda nikakor ni cerkveno ali dogmatično, marveč čisto politično. Tem škofom in vladikam je v duhovniških društvih v napoto prav to, da poudarjajo svojo težnjo za sodelovanje z državo, škofje in vladike pa tega sodelovanja nočejo, kakor ga tudi nočejo njihovi gospodarji iz Rima in iz vrst jugoslovanske emigracije. To je videti zlasti iz boia proti duhovniškim društvom. V njem imajo glavno vlogo izraziti reakcionarji, ki na vsakem 1 ora-ku kažejo svojo mržnjo do vsega, kar je demokratično in napredno. Tako so ravnali tudi v minulosti.
Ta akcija proti duhovniškim društvom ne le nasprotuje zakonu o verskih skupnostih, po katerem je dovoljeno duhovnikom ustanavljati stanovske organizacije, marveč nasprotuje tudi ustavi, ker ovira duhovnike kot državljane, da bi uveljavljali vse tiste pravice, ki jim jih dajejo ustava in naši zakoni. Takšna pravica pa je tudi ustanavljati stanovske organizacije.
»Kako organizacije Socialistične zveze reagirajo na sovražno dejavnost reakcionarne duhovščine?«
»Iz vsega kar sem povedal,« je odgovoril tov. Danilovič ob koncu pogovora, »lahko povzamemo za organizacije Socialistične zveze en sklep. Organizacije Socialistične zveze se v večini okrajev niso dovolj zanimale za sovražno dejavnost reakcionarne duhovščine. Tako ob uveljavljar nju tega zakona, kakor tudi že prej ko smo dobili druge zakonite predpise, na pr. uredbo o reorganizaciji' kmečkih delovnih zadrug, organizacije Socialistične zveze niso videle politične strani teh zakonov. In namesto da bi bile prvi njihovi tolmači, so zakone često pojasnjevali reakcionarji, seveda tako, kakor jim kaže. Še zmeraj se nadaljuje stara zgrešena praksa, da mislimo, da zadostuje, da je zakon objavljen v tisku, organi oblasti pa so poklicani, da ga uveljavijo.
Pojasnjevanje važnejših zakonskih predpisov, seznanjenje z njihovo vsebino in političnim bistvom mora biti važen del vsakdanjega političnega dela v množicah. Tako je bilo tudi s tem zakonom. Tam, kjer so ga organizacije Socialistične zveze pridno pojasnjevale in uveljavljale, se je pokazalo, da je možno včasih že s političnimi sredstvi preprečiti sovražno dejavnost reakcionarnih duhovnikov. Krajevni organi oblasti morajo ukreniti vse potrebno, da bodo ljudje zakon v celoti upoštevali In izpolnjevali,« je rekel na koncu pogovora tov. Uglješa Danilovič.
Desetletnica ustanovitve madžarskega bataljona »Sandor Potofi«
Slatinski Drenovac, 23. avg. Danes so ob vznožju gore Papug, v Slatinskem Drenovcu, slovesno proslavili desetletnico ustanovitve madžarskega bataljona »Sandor Petofi«.
V imenu Madžarske kulturne zveze je slovesnost začel Franjo Osterreicher. Pozdravne govore so imeli tudi predstavniki češkoslovaške in italijanske narodnostne manjšine, ki so poudarili enakopravnost, ki jo v socialistični Jugoslaviji uživajo pripadniki vseh narodnostnih manjšin. O ustanovitvi in o dejavnosti bataljona »Sandor Petofi« je govoril preživeli borec, namestnik bataljonskega komisarja Baky Ferenz.
O borbeni poti madžarskega bataljona, ki je bil ustanovljen 15. avgusta 1943 v Slatinskem Drenovcu, je govoril generalpodpolkovnik Otmar Kreačič, ki je poudaril, da se ta bataljon, ki je kasneje prerasel v brigado, ni samo boril z orožjem, marveč so njegovi borci širili bratstvo in enotnost ter socialistične ideje v vrstah madžarske narodnostne manjšine.	A.	1.
Sneg v slovenskih gorah
Ljubljana, 23. avg. Po lepem vremenu je Slovenijo zajel hladen val, ki je dolinam prinesel večje plohe, v Julijskih Alpah, na Kamniških planinah in Karavankah pa je zapadel sneg do višine 1800 m. Hkrati so zabeležili tudi nizke temperature, ki so znašale v Planici plus 6°C, na Jezerskem 7° C in v Posto jni 8° C, medtem j ko je v planinah, kje je zapadel1 sneg, temperatura padla pod ničlo.	I
Funkcija namestnikov ljudskih poslancev
Tovariš urednik,
v zvezi z osnutkom novega volilnega zakona se je razvila zelo živahna razprava o pravicah in dolžnostih bodočih ljudskih poslancev. Novi osnutek izrecno ne predvideva funkcije namestnika ljudskega poslanca. Dosedanja razprava pa je pokazala, da je več razlogov, da se odločimo tudi za funkcijo namestnika. V kraj:,h, kjer prebiva več narodnosti, kakor so Bosna in Hercegovina, Kosovo in Metohija, je funkcija namestnika nujna. Gre predvsem za zbiranje glasov za poslanskega kandidata Razumljivo je, da bi v tem primeru več državljanov glasovalo za poslanskega kandidata s pogojem, da ima namestnika druge narodnosti.
Ne gre pa samo za to. Po dosedanji praksi je imela večina okrajev po dva do tri, pa tudi štiri ljudske poslance (če upoštevamo tudi poslance Zvezne skupščine) in prav toliko namestnikov. Dosedanji namestniki niso imeli nobenih, v volilnem zakonu predvidenih pravic in dolžnosti, razen pravice, da pridejo na mesto poslanca v primeru njegove smrti ali če njegova funkcija iz katerihkoli drugih razlogov preneha. Dejavnost namestnikov se je tu pa tam nekoliko pokazala, in sicer samo na podlagi osebne pobude, brez slehernih zakonitih obveznosti.
Če upoštevamo, da bo imel po novem zakonu vsak okraj po enega zveznega in republiškega poslanca, namesto treh in štirih, tedaj je razumljivo, da bi bilo za bodoče namestnike v okviru okraja dovolj dela, zlasti v času, ko je poslanec zaposlen z delom v skupščini, v raznih skupščinskih odborih in komisijah. V tem primeru bi bil namestnik dejanski pomočnik poslanca in njegova dolžnost bi bila tudi, da bi bil v stalnem stiku z volivci in poslancem. Zato mislim, da bi bilo treba tudi v osnutku zakona to poudariti in precizirati.
Spričo takšne rešitve bi bila po mojem mnenju tudi naša dolžnost, da bi izvolili boljše namestnike, ki ne bi bili, kakor doslej pasivni, marveč bi se morali vsestransko zanimati za zadeve svojega okraja, da bi bili v tem smislu res pravi namestniki ljudskih poslancev. Po mojem mnenju bi bilo treba za namestnike upoštevati predvsem mlajše ljudi, politično bolj razgledane, ki bi imeli za to delo voljo in znanje, da bi se posvetili poklicu ljudskih predstavnikov, in ki bi si s takšnim delom pridobili potrebne politične izkušnje ter se tudi sami pripravili na poklic ljudskega poslanca.
Raša Leplenac,
ljudski poslanec
ANKETA »BORBE« O GOSTINSTVU
SLABI KADRI VPLIVAJO
na visoke cene v restavracijah
Eno najbolj perečih vprašanj v gostinstvu so kadri — vodilni in strokovni. Po decentralizaciji so prišli v to gospodarsko panogo kadri od vseh strani. Krajevni ljudski odbori so postavljali na vodilne položaje ljudi, čeprav zelo pogosto niso bili za to primemo izobraženi. Pa tudi zdaj še postavljajo vodilni kader ljudski odbori, kar je po mnenju strokovnjakov iz gostinstva in sindikatov nepravilno, ker prihajajo na vodilne položaje ljudje, ki niso ne organizacijsko, ne strokovno sposobni, da bi gostinska podjetja vodili. Posledica tega Je pomanjkljiva kontrola nad porabo potrebščin, nad nabavno službo, organizacijo dela, kalkulacijami itd. Razumljivo Je, da vse to vpliva na cene gostinskih storitev.
Samo svoje koristi vidijo
Razen vodilnega kadra, ki neugodno vpliva na celotno delo in cene v gostinstvu, je pereče tudi vprašanje dela strokovnega kadra, zlasti strežnega osebja:	natakarjev, vratarjev
itd., ki so obremenjeni s starimi nazori in navadami, da vidijo zgolj svoje koristi, koristi svojega kolektiva pa povsem zanemarjajo. To se dogaja zato, ker dobiva strežno osebje razen osnovne še po dve plači ali več v obliki napitnine Zato ni prav nič zainteresirano na organizaciji dela v podjetju, na porabi potrebščin itd. Strežno osebje se tudi ne zme za to, ali dobi 60 •/• plače ali celo. Z nazadnjaškimi nazori kvarno vpliva na ves kolektiv in na organe delavskega upravljanja. Niso redki pri-
meri, da pridejo takšni ljudje tudi v organe upravljanja, ki pa vplivajo nanje negativno in zavirajo pravilno delo.
Važno je v gostinskih podjetjih tudi vprašanje delavcev, zaposlenih v točilnicah in okrepčevalnicah. To so obrati, ki od podjetja dobivajo jestvine in pijače, da jih prodajajo. Osebja J imajo zelo malo in so skoraj zmeraj | rentabilni. V teh obratih zaposleni i ljudje se Često ne Ustavijo pred ne-( dovoljenimi sredstvi, da le dosežejo j čim večji dohodek. Takšno delo Jim j omogoča tudi samo podjetje. Delo v j teh obratih traja po 12 in celo po 20 ur. V njih zaposleno osebje skrivaj j nabavlja živila od kmetov, toči gostom manj alkohola itd. Dogaja se celo, da prehajajo na takšno poslovanje velika podjetja, kakor n. pr. Hotel »Putnik« v Novem Sadu.
Prikrivanje primanjkljajev
Ne moremo zanikati, da je gostinstvo vzlic napakam in pomanjkljivostim v zadnjih dveh, treh letih glede kulturne postrežbe, kakovosti prehrane itd. napredovalo. Vendar pa je še zmeraj mnogo delavcev na zelo nizki strokovni, politični in splošni kulturni stopnji. Delavski sveti večinoma molče, tudi če razne nepravilnosti vidijo. Ce pa se zgodi, da posamezni člani vendarle kdaj omenijo nepravilnosti v podjetju, Jih ob prvi priložnosti naženo iz službe. Niso redki primeri, da pride celo direktor pod vpliv »strokovnjakov« in špekulantov in da z njimi celo deli dobiček.
Namesto da bi se borili za boljše
kadre in njihovo izobrazbo, se v nekaterih gostinskih podjetjih dogaja, da zaradi visoke »strokovne« izobrazbe sprejemajo v službo ljudi, o katerih ni težko uganiti, da bodo mislili samo nase, ne pa na koristi kolektiva. Niso redki primeri, da se med kolektivi bije boj tudi za takšne strokovnjake, ki so bili zaradi poneverb že večkrat obsojeni. Dogajalo se je celo. da so se podjetja borila zanje, ko so bili še zaprti, namesto, da bi se delavski sveti borili za pravilno usmerjanje svojega kolektiva.
Sindikat se je skupaj z gostinskimi zbornicami odločil za razne ukrepe, predvsem za ustanavljanje šol, da bi dobili v gostinstvu boljše kadre. Razen tega pa je treba zaostriti boj delavskih svetov in sindikalnih podružnic proti posameznikom, ki kaj radi pozabijo na koristi skupnosti. Ce ne gre drugače, Je treba takšne ljudi iz gostinstva odstraniti, ker se često dogaja, da vplivajo tudi na nove kadre.
Uprava nekega beograjskega podjetja ni ravnala tako. Namesto da bi svojega vodjo Jovana Grahovca, ki je poneveril nad 14.000 din, odstranila iz podjetja, ga je premestila v drugo okrepčevalnico, v kateri je v dveh mesecih poneveril nad 65 000 din. Vodja okrepčevalnice »Veliko gra-dište« Vlada Ilič Je poneveril nad 240.000 din. Lani je opazil, da manjka v eni izmed točilnic 700 do 800 litrov piva. Primanjkljaja pa podletju ni prijavil, marveč ga 1e prikril, misleč, da ga bo kril iz »tehničnih presežkov«. Kolektiv pa proti temu ni ničesar ukrenil.
POROČILO ODBORA ZA GOSPODARSTVO V JAVNI RAZPRAVI
Kaj je vplivalo na naš gospodarski razvoj v prvem polletju 1953
(Nadaljevanje)
K temu pa je pripomogla tudi spremenjena struktura investicij, kar je razvidno iz naslednjega:
1. Zmanjšani delež ključne kapitalne graditve.
Od skupnih 37.666 milijonov din, kolikor smo potrošili lani od januarja do maja, odpade na osnovno investicijsko graditev 29.412, kar pomeni, da je znašala ključna kapitalna graditev 79% celotnih investicij. Letos odpade od celotnih potrošenih 75.055 milijonov din na ključno kapitalno graditev 34.900 milijonov ali 46%.
2. Naraščanje investicijskega vzdrževanja.
Povečanje investicijskega vzdrževanja je v primerjavi s prvimi štirimi meseci lanskega leta naraslo od 7950 milijonov na 24.521 milijonov ali za 39,4l>/o lanske vsote amortizacije. To je zelo pozitivno- dejstvo, ker bo zboljšalo sedanje stanje zmogljivosti, ki jih prejšnja leta zaradi nizke amortizacije nismo dovolj vzdrževali.
3. Naraščanje investicij ljudskih odborov in podjetij iz prostih sredstev.
Obsežnih del se lotevajo tudi
ljudski odbori iz svojih samostoj-| nih dohodkov (razlike v stop-1 njah akumulacije in skladov, da^ vek na presežek plačnega sklada, j krajevne takse, ljudska posojila1 nekaterih velikih mest).
Povečalo se je tudi zanimanje, podjetij za porabo sredstev nji- j hovih skladov, ker so bila prejšnja leta z raznimi upravnimi j ukrepi omejena, zlasti pa se je 1
1. Osnovna investicijska graditev (ključna kapitalna graditev)
2. Investicije iz amortizacije in skladov podjetij
3. Investicije krajevnih in republiških organov
Takšna sprememba v strukturi investicij še ni zavrla osnovne : investicijske graditve, ker smo za 1 osnovno investicijsko graditev v 1 prvih petih mesecih potrošili več, j kakor v istem obdobju lanskega leta; če pa bi se do konca leta investicije izvršile v takšni struk-| turi, bi bila lahko osnovna investicijska graditev glede na raz-| položljivo bilanco investicijskega materiala, ki se ne more v ena-
povečalo zanimanje za manjše rekonstrukcije, za modernizacije objektov življenjskega standarda. To nam pokaže številka potroška za investicije iz skladov podjetij. Letos smo potrošili 6877 milijonov, lani pa 299 milijonov.
Celotna struktura brutto investicij v prvih petih mesecih letošnjega leta nam pokaže naslednjo sliko:
1-v 1952 = 100	1-v	1953 «* 100
79%	46°/o
29%	33%
—	21%
kem obsegu povečati, resno ogrožena.
Povečani obseg sredstev zn investicije izvira ne le iz dodatnih sredstev ljudskega odbora in podjetij, s katerimi v začetku leta nismo računali, marveč tudi iz sistema kratkoročnega kreditiranja preko Narodne banke.
Povečani krediti in povečana sredstva ljudskih odborov po uveljavljenju družbenega plana, ka-
kor tudi zadolžitev ljudskih odborov na račun bodočih dohodkov lahko privede do nadaljnje težnje po zvišanju cen investicijskega materiala. Tudi to bi lahko škodljivo vplivalo na dograditev ključnih objektov in povzročilo povečanje denarnega obtoka zaradi kreditiranja investicij iz obratnih sredstev ter privedlo do administriranja z nekaterimi potrebščinami, ki nam jih primanjkuje (cement).
Ker je naša neposredna perspektiva, da začno obratovati ključni objekti, bi bilo potrebno: 1. do konca leta ne razširjati investicijske graditve s tem, da bi začeli graditi nove objekte ali da bi dogradili manj važne, marveč se moramo koncentrirati na tovarne, ki naj prihodnje leto dajo novo proizvodnjo; 2. prepovedati uporabo obratnih kreditov za investicijska dela. To je pot, da ključne objekte do konca leta dogradimo in da dosežemo dejansko spremembo v strukturi investicij. Tako bi spremenjena struktura investicij temeljila na povečani proizvodnji in povečanem nacionalnem dohodku.
*
V dosedanjem poročilu je izpadlo, da smo morali za uvoz žita in ostalih živil letos izdati 40 milijonov dolarjev več, kakor ) v normalnem letu.
Za naš sedanji gospodarski položaj je značilen primanjkljaj v plačilni bilanci s tujino, ki je
■ letos zlasti narasel zaradi suše, I ker so njene posledice vplivale tako na naš izvoz (iz našega izvoza so izpadle vse količine žita in lesnih izdelkov), kakor tudi na naš uvoz (uvažati smo morali žito in maščobe).
Na plačilno bilanco je neugodno vplivalo tudi gibanje cen na j tujem trgu, ki je povečalo pri-j manjkljaj, ker so na tujem trgu j znatneje padle cene našega izvoz-| nega blaga, manj pa cene surovin in opreme, ki jih uvažamo. V izvozu so padle cene kmetijskih pridelkov od januarja do maja 1953 v primerjavi z istim obdobjem leta 1952 za 14%, pri lesnih izdelkih pa za 22%, oziroma za ves izvoz povprečno za 20%. Zaradi padca cen v izvozu smo izgubili kakih 11 milijard dinarjev.
Pri uvozu surovin in predmetov široke potrošnje so padle cene v gornjem razmerju samo zn 11% in s tem smo pridobili kakih 7 milijard. To pomeni, da so 4 milijarde razlike povečanja primanjkljaja zaradi neugodnega gibanja cen, ki ga lahko krijemo samo s povečanim izvozom.
OBVEZNOSTI DO TUJINE
Po plačilni bilanci moramo za leto 1955, kakor tudi za gospodarski leti 1953/54 in 1954/55 računati z našimi obveznostmi do tujine, kar tudi obremenjuje pla čilno bilanco.
Naši dolgovi tujini so znašali
30. junija 1953 258 milijonov dolarjev (77.4 milijarde din). Vračunana pa niso angažirana in prosta sredstva odobrenih posojil. V tej vsoti dolgov znašajo odplačila za nacionalizirano imovino 45 milijonov dolarjev (13,4 milijarde din), ves ostali znesek pa je nastal po resoluciji Informbi-roja, ko smo morali premagati blokado, preusmeriti zunanjo trgovino in zagotoviti obrambo dežele. Razen tega sta v tem obdobju našo deželo zadeli dve suši in morali smo zagotoviti sredstva za uvoz hrane.
Odplačila za prihodnji dve gospodarski leti znašajo:
1953/54 — 30,6 milijarde din (102 milijona dolarjev);
1954/55 — 19.5 milijarde din (65 milijonov dolarjev).
Za del dolgov je značilno, da moramo plačevati visoke obresti, ki nas obremene vsako leto povprečno za 2 milijardi din, za leto 1954/55 pa znašajo obresti 2850 milijonov din.
NARAŠČANJE IZVOZA
Glede na takšen položaj smo se morali lotiti izrednega pospeševanja izvoza. Kakšne uspehe smo dosegli v tem obdobju, nam pokaže naslednja razpredelnica: v milijonih din — cene iz prvega polletja 1952 izvoz industrijskih izdelkov od januarja do maja 1952 — 16.519	1953	—	20.614
NEMČIJA PRED VOLITVAMI
Od stalnega dopisnika »Borbe*
razne struje v posameznih strankah.
Bonn, avgusta. |
Kaj bo prinesel september novega? To vprašanje ne zajema	Predvolilni boj je zelo oster,
samo nemških političnih strank, V njem ne zastajajo niti tako ki se bore, da bi dobile 6. sep- imenovane male stranke (ki so tembra čimveč glasov, in nem- na zadnjih volitvah 1949 leta
skega ljudstva, ki z izidom veli' Jev povezuje nade na združitev Nemčije, na davčno reformo, na nova stanovanja, na višji življenjski standard, na večje sodelovanje delavcev v upravljanju, na morebitno nacionalizacijo ®grarno reformo itd.
Zdaj so nemške volitve v središču pozornosti svetovne diplomacije. Z željo, da bi posredno ®li neposredno vplivali na izid Volitev, je navdihnjena cela vrsta diplomatskih ukrepov in konkretnih akcij, storjenih zadnje case na Zahodu in Vzhodu (papeževo pismo nemškim škofom, sestanek šestih ministrov Schumannovega načrta v Baden Ba-denu, pomoč prebivalstvu sovjetske okupacijske cone, sovjetske dote zahodnim državam o združitvi Nemčije, nova politična smer v Vzhodni Nemčiji itd.).
To je razumljivo. Nemčija je Po Koreji najvažnejše vprašanje svetovne politike. Tu se križajo koristi zahodnih držav in Sovjetske zveze (ne da bi se spuščali v resna trenja med zahodnimi državami, kadar gre za Nemčijo ln njeno združitev). Nemška drama se torej ne razvija samo v mejah dežele, usode Nemčije ne rešuje samo nemško ljudstvo, rem teže je govoriti o tem, kaj ?° prinesel 6. september in, kar le še važnejše, kaj bo po 6. septembru, kakšna bo nova vlada. Lahko bi se namreč uresničila duhovita napoved: »Dobili bodo socialni demokrati (SPD) in krščanski demokrati (CDU); SPD glasove, CDU pa vlado. To je namigavanje, da SPD ni v koa-Lpiji z drugimi strankami in če bi 6. septembra zmagala, je vprašanje, s kom bi sestavila vlado. Sama je ne bi mogla.
Stari liberalec Mayer (poslanec Svobodne demokratske stranke [FDPj v vladni koaliciji) je Pred dnevi napovedal po volitvah spremembo zunanje politike. V političnih krogih sodijo, da diši ta izjava po koaliciji liberalnega krila FDP s SPD. Kandidata CDU, ministra Jakoba Kaiserja, le CDU srdito napadla, Adenau-erja pa osebno, ker je govoril o možnosti »velike koalicije« (Kr->?anskodemokratske unije in Socialistične stranke) po volitvah, ker bi bilo to — kakor je rekel Kaiser — v teh usodnih dneh za nemški narod koristno. Kombinacij je vse polno in tu jih omenjamo samo nekaj, da bi videli, 3a politična fizionomija bodoče vlade ne bo odvisna samo od 6. septembra in da bi osvetlili
razdelile med seboj 30% glasov). Odločnejši boj pa se bije med Krščanskodemokratsko unijo in Socialistično stranko. Prva je dobila na zadnjih volitvah 31% vseh glasov, druga pa 29,2 %, prva je imela v zvezni skupščini 150 mandatov od 418 (35,9 %), druga pa 130 ali 32 %. Prva je glavna vladajoča stranka (v koaliciji s FDP, ki je dobila 1. 1949 11,9 % glasov), z Nemško stranko (DP).
Ali bodo bližnje volitve spremenile to razmerje in v kateri
tičnem boju ter izredne spretnosti. Istega dne prisostvuje »Dnevu protestantovske cerkve v Hamburgu, na skrajnem severu. Te verske politične manifestacije se je udeležilo od 15. do 20. avgusta nad 200.000 ljudi, od teh 10 tisoč iz sovjetske okupacijske cone (vprašanje razmerja med katoliško in protestantovsko cerkvijo pa je zelo važno) in politične konference predstavnikov industrije in trgovine v Munche-nu na skrajnem jugu. Prepričan sem, da bi natančna statistika pokazala, da je 77 let stari kancler v zadnjih 30 letih približno 90 % časa porabil za politične konference širom po Nemčiji. Tako je startal.
Drugi poudarjajo, da se odločilna bitka vendarle bila na
se
Adenauer je bil nekdaj vrtnar. Karikaturist prikazuje, kako je zbodel v trn, ko je gojil le dve cvetki: evropsko obrambno skupnost in z njo združitev Nemčije
smeri? Na to vprašanje odgovarjajo tudi dobri poznavalci političnih razmer v Nemčiji različno. Eni poudarjajo, da zunanjepolitični razvoj dogodkov po svetu izpodbija Adenauer j evo koncepcijo male Evrope in združitve Nemčije po poti združitve Evrope, in pravijo, da njegova teza, sloneča na nepremostljivem nasprotju med Zahodom in Vzhodom, o potrebi politike »čvrste roke« proti ZSSR (to pa pomeni ustanovitev evropske obrambne skupnosti, oborožitev Nemčije in tako dalje) doživlja poraze zaradi večjega upanja na konferenco štirih. Pravijo tudi, da bo to neugodno vplivalo na razvoj volitev za CDU in povečalo upanje SPD, ker dogodki v glavnem potrjujejo njeno koncepcijo o združitvi Nemčije.
Stari kancler, nekoč ugledni vrnar, se je to pomlad na svojem zunanjepolitičnem vrtu (kakor duhovito kaže karikatura), nabodel na trnje. Razvoj dogodkov po svetu mu ni naklonjen. Ne moremo mu pa odrekati mladostnih sil in vztrajnosti v poli-
AMERIŠKI KOMENTAR 0 SPORAZUMU NEHRU-M0HAMED
Washington, 23. avg. (UP). — V komentarju o sporazumu, med Indijo in Pakistanom o plebiscitu v Kašmirju piše včerajšnji »Christian Science Monitor«, da je težko ugotoviti, kakšen neposredni pritisk je privedel do sporazuma med Mohamedom Alijem in Nehrujem. List omenja, da so bile glede tega vprašanja že pritožbe o vmešavanju sovjetskega in ameriškega vpliva ter poudarja, da so gotovo tudi že Indijci in Pakistanci izprevideli, da nudijo »kalne vode okrog Kašmirja vse možnosti za mednarodni ribolov«. Gotovo je to obe stranki prisililo do sporazuma.
Mac Carthyjev napad na tri ameriške liste
Wnshington, 23. avgusta. (UP). Republikanski senator McCarthy je zahteval, naj mu ameriški minister pošt Summerfield sporoči, koliko znašajo subvencije za razpečavanje listov »VVashington Post«, »VVallstreet Journal« in »Dailly Worker«. V pismu Sum-merfieldu poudarja McCarthy, da so ti trije časniki tipičen primer lista, »ki brez vzroka teže davčne obveznike«, in zahteva, naj ne uživajo poštnih olajšav. To je že tretjič v tem tednu, da je McCarthy napadel 'VVashington Post, enega izmed listov, ki
fa v svojih uvodnikih pogosto ritizirajo.
Razen tega, pristavlja list, so velike notranje težave v Pakistanu lahko prisilile vlado te države, da je privolila v plebiscit pod manj ugodnimi pogoji, kot jih je v začetku zahtevala. Po drugi strani, končuje list, pa so težave Indije s šejkom Abdulahom mogoče opozorile indijsko vlado na težave, ki jih nudi politika golega pritiska za vzdrževanje legalnih pravic brez podpore ljudstva.
Izjava Lasterja Pearsona
Ncw York, 23. avgusta. (AFP). V radijskem intervjuju je predsednik Generalne skupščine La-ster Pearson izjavil, da bodo imele ZDA, Kitajska, Južna Koreja in Severna Koreja na politični konferenci pravico veta in da bo mogla vsaka izmed teh držav dejansko preprečiti sklenitev kakršnega koli sporazuma o Koreji.
Predsednik Generalne skupščine je rekel, da je ta izjava njegovo osebno mnenje, in potrdil, da korejsko vprašanje na konferenci ne bo urejeno, če te štiri države ne bodo dosegle sporazuma. Razen tega je Pearson rekel, da nesporazumom med članicami Združenih narodov, do katerih je zadnji teden prišlo zaradi sodelovanja teh držav na politični konferenci, »pripisujejo na splošno preveč pomena«.
notranjepolitičnih vprašanjih. Tu pa so uspehi in sadovi, doseženi od leta 1949, tako očitni in veliki, volilne zahteve SPD na notranjem področju pa dokaj neborbene (v SPD menijo, da takšen program ustreza nemškemu po loža ju), da je upanje CDU glede 6. septembra večje kakor 1.1949.
Na izid septembrskih volitev bodo vplivali tudi zunanje- in notranjepolitični momenti, ni pa izključeno, da bodo prvi glede na nove sovjetske predloge pre vladovali. Težko jih je ločiti, ker gre pravzaprav za dve različni koncepciji družbenega reda v Nemčiji, iz katerih izvirata, bolj ali manj dosledno — tudi dve različni zunanjepolitični koncepciji. (SPD teži za postopno uspo-stavitvijo socializma po poti po družbljenja težke industrije, posestev nad 100 ha proti odškod nini, agrarne reforme, pravice delavcev in sindikatov do sodelovanja pri upravljanju gospodarstva itd., CDU pa za okrepitvijo državnega kapitalizma in njegovo utrditvijo po poti evropske združitve, za oborožitvijo in formiranjem nemških divizij, ki bi branile sedanji red pred socializmom, in ne samo pred agresijo z Vzhoda.)
Ce želi kdo že zdaj zvedeti, kdo bo na volitvah zmagal, lahko dobi odgovor od inštitutov, ki se s takšnimi napovedmi ukvarjajo, toda različnih političnih teženj (med njimi tudi neonacistične) in političnega gibanja v sedanji nemški ni moč razumeti, če vsaj površno ne poznamo gospodarskega poleta te države, ki je — vzlic vojnim in povojnim izgubam, preskrbi 9 milijonov beguncev, 3 milijonov vojnih vdov in mnogo invalidov, postala upnik malone vseh evropskih držav.
(Nadaljevanje sledi) Rade Vujovič
Huda gonja ZDA proti Indiji
New \ork, 23. avgusta. United Press poroča, da so si ameriški diplomati prizadevali za kulisami zbrati potrebne glasove za odklonitev britanskega predloga, naj bi Indijo povabili na politično konferenco o Koreji. Izid glasovanja o tem predlogu je odvisen od tega, ali bodo ZDA uspele zagotoviti 12 do 14 glasov med delegati držav Latinske Amerike.
Eden izmed poglavitnih vzrokov, zakaj vodijo ZDA tako ostro gonjo, da bi Indija ne dobila dve tretjini glasov, je grožnja južnokorejskega predsednika Sing Man Rija, da bo njegova država bojkotirala politično konferenco, če bo Indija povabljena k udeležbi na konferenci. Poglavitni vzrok, ki ga ZDA navajajo, pa je ta, da se Indija ni bojevala na Koreji in da za to ne more predstavljati ne ene ne druge stranke ter da je Indija že tako v komisiji nevtralnih narodov za repatriacijo vojnih ujetnikov, in v vsej zadevi ne bi mogla imeti dvojne nasprotujoče si vloge.
V ponedeljek bo Politični komite Generalne skupščine nadaljeval debato o sestavi delegacije Združenih narodov za konferenco o Koreji.
Zahedi sestavil novo iransko vlado
Teheran, 23. avg. (AFP). General Zahedi, ki je vodil državni udar proti Mosadiku, je danes sestavil novo iransko vlado. V novi vladi je začasno le osem ministrov, ostale bodo še kasneje imenovali.
Lista Zahedijevega kabineta je naslednja: minister nacionalnega gospodarstva dr. Homajon, minister financ Ali Anguj, kmetijski minister Ahmed Husein, pravosodni minister Džami Ajha-vi, minister za delo Abol Hasen Panahin, minister pošt Husein Farzanegan, prometni minister Hasan Mejradeh in minister za narodno zdravstvo dr. Džahančah Saleh.
Dopisniku londonskega »Sun-day Express« je iranski predsednik general Zahedi izjavil, da je med prvimi problemi, s katerimi se bo ukvarjala iranska vlada, vprašanje odnosov z Veliko Britanijo. General Zahedi je pristavil, da bodo Mosadika sodili »zaradi zločinov, ki jih je zagrešil, ko je deloval proti legalni vladi«.
DANES PO SVETU
Kašmirsko
na dobri
Potem ko je bil 9. avgusta odstranjen dolgoletni predsednik kašmirske vlade Abdullah zaradi nenadne koncepcije o »neodvisnem Kašmiru« in postavljen na njegovo mesto dotedanji podpredsednik Bakši, ki je za sodelovanje z Indijo, je kazalo, da se je kaš-mirsko vprašanje popolnoma zataknilo.
V Pakistanu je prišlo do velikih demonstracij. Zelo močne desničarske organizacije in pristaši »svete vojne« za Kašmir so zahtevali od predsednika vlade Alija učinkovito »akcijo«. Muslimansko prebivalstvo je demonstriralo tudi v Kašmiru. Med demonstracijami je izgubilo življenje več ljudi. Pakistanski tisk je pisal o sto in sto mrtvih ter obtoževal indijske čete, ki so prišle v Kašmir leta 1947 na poziv kašmirske Abdullahove vlade, da bi preprečile zasedbo dežele po pakistanskih enotah, ki so bile zavzele že tretjino države. Medtem ko je Nehru demantiral kot laž-
sku v Karačiju je bilo prisrčno vzdušje, kar so si Indijci še posebno želeli, čeprav niso dosegli nobenih pomembnejših rezultatov razen sporazuma o nekaj tisoč prebivalcih z obmejnega področja. Ob lepih besedah o skupni kulturi obeh narodov je ostala temeljna Nehrujeva teza tudi po tem sestanku ta, da je Kašmir del Indije, Mohamed Ali pa je spet ugotovil, da je treba urediti kašmirsko vprašanje najpozneje v letu dni.
Zaradi tega je razumljivo, da so uspehi štiridnevnih razgovorov presegli vsa pričakovanja. Skupno sporočilo omenja sklep, da bodo pripravili plebiscit v vsej kašmirski državi. V ta namen bosta obe državi imenovali do konca aprila prihodnjega leta administratorja. Nehru je želel, naj bi bil to zastopnik kake majhne evropske ali azijske države in ne dosedanji administrator OZN, ameriški admiral Nie-mitz. Administrator bo imenovan
.	.	—	1' - v»—— •	« »WI (I/vlbbO I, f U. »v *	C/ %/11V L. 11/1/1/
ive m zlonamerne vse trditve, šele, ko se bodo sporazumeli o da imata indijska armada in vla- številu indijskih in pakistanskih da kakršnokoli zvezo z dogodki iet> ki bodo ostale na dosiej 2a_ v Kašmiru, je kašmirska vlada sedenih področjih v Kašmiru med začela kampanjo proti vmešava- plebiscitom
nju »imperialistov« v kašmirske notranje zadeve. Opazovalci OZN v Kašmiru so bili uradno opozorjeni, naj se ne spuščajo v razgovore s prebivalstvom, kašmirski tisk pa je nadaljeval gonjo proti dejavnosti tujcev, češ da so spod
Za odstranitev največjega kamna spotike bosta obe stranki sestavili komiteje strokovnjakov. Če bodo te motnje odpravljene, bi bil plebiscit poleti 1955. Oba predsednika, ki bosta še nadalje ostala v »pristnih stikih in pre-
bujali »subverzivne elemente«,	osxlala, v	»Pnstnm snicin m pro-
jim dajali denar in jih ščuvali na e? ,	dosežene uspehe«, sta
demonstracije	poslala	svojim narodom poziv,
V tako zaostrenem vzdušju	naj.	Prizaderajo za ugodno
demonstracij, obtožb, protiobtožb in zanikanj z vseh strani — od Delhija in Karačija pa do vojaških opazovalcev OZN, ameriške-
vzdušje in za poravnavo spora. To bo gotovo eden temeljnih, pomembnih pogojev za uspeh. Čeprav bo treba premagati še
ga veleposlaništva v Indiji in marsikakšno težavo, n. pr. agre-celo Adlaia Stevensona — je pakistanski predsednik Ali zahteval
sivne zahteve verskih fanatikov na obeh straneh, je gotovo, da od Nehruja takojšnji sestanek, ki se ie vprašanje premaknilo z je bil sicer napovedan za prve mrtve točke in da je zaradi dobre dni septembra. Tako je potoval volje na obeh straneh na najbolj-Ali z letalom v Neu> Delhi že poti k rešitvi. S poravnavo 16. avgusta, da Nehruju vrne kašmirskega spora bi izginile obisk in nadaljuje srečno začete tesne motnje v mednarodnih od-neposredne razgovore. Najprej sta nošajih, saj vodijo velesile že pet se razgovarjala v Londonu letoš- If* okrog Kašmira zakulisno ponjo pomlad in nadaljevala raz- Btiko, ki naj bi koristila pogosto govore v Kairu, ko sta se vračala. *u& nemiroljubnim zahtevam.
Na nedavnem Nehrujevem obl-	V.	T.
Kanadske stranke po volitvah
Od posebnega dopisnika »Borbe*
Ottawa, 23. avgusta. Končni rezultati kanadskih volitev pričajo, da je liberalna stranka, ki jo vodi predsednik vlade Louis St. Laurent tudi tokrat prepričljivo zmagala. Od skupno 265 poslanskih mest jih je dobila 171. Koservativna stranka je doživela hud poraz, kot na volitvah leta 1949. Postavila je skoraj isto število kandidatov kot liberalna stranka, vendar pa ji je uspelo dobiti 51 mandatov, t. j. le dva več kot na prejšnjih volitvah. Tukaj govore, da bo nepriljubljeni konservativni vodja Dew prisiljen zapustiti svoj položaj.
Med petimi strankami, ki so se udeležile volitev, je doživela vsekakor največji poraz KP Kanade. Niti en kandidat te stranke ni bil izvoljen, čeprav je kandidiralo 100 kandidatov. Niti vodja stranke, ki je kandidiral Trinnityju ,enem izmed najgosteje naseljenih delavskih
krajev Toronta, ni bil izvoljen. Kandidati KP torej niso dobili niti minimalnega števila glasov, ki je potrebno, da bi dobili povrnjene vložene kavcije, tako da so te volitve za KP med drugim tudi izguba 80.000 dolarjev. Tukaj se vsi strinjajo s tem, da je ta popolnj poraz KP še enkrat zgovorno dokazal nepopularnost stranke, ki narodnostne koristi podreja interesom imperialistične politike.
Kot največji uspeh opozicije smatrajo vsi kanadski listi povečanje izvoljenih kandidatov kanadske socialnodemokratske stranke (CCF). V prejšnjem parlamentu je imela CCF 13 poslancev, na teh volitvah pa jih je dobila 23. V svojem govoru po radiu je vodja CCF Caldwell poudaril, da je največji uspeh njegove stranke v tem, da je dala provinca, v kateri je CCF na oblasti, Saskatchevvan, stranki popolno zaupanje. To doka-
McCarthy z ogledalom
Z VSEH STRANI SVETA
ARABIJA
Konferenca v Damasku
i stavnik Južne Koreje o tem vprašanju govoriti v Političnem komiteju Gene-ralne skupščine. Južna Koreja ni .	00	1	članica Združenih narodov, ima pa
Damask, 23. avgusta (Reuter). Da- svojega opazovalca, ki brez pravice fes se je v Damasku začela druga glasovanja posluša vse seje in debate konferenca ministrov za finance in v Političnem komiteju, gospodarstvo arabskih držav, na kateri bodo obravnavali finančne in gospodarske probleme arabskih držav.
Na prvi konferenci v Beirutu maja t. 1. so sprejeli nekaj priporočil, ki naj bi vzpostavila tesnejše gospodarske stike med državami Arabske lige, poživila investicije in okreoila trgovinsko izmenjavo med arabskimi državami.
Na sedanji konferenci bodo podrobno proučili priporočila prvega sestanka. Sklepe konference bodo izročili svetu Arabske lige, ki se bo sestal v septembru.
ANGLIJA
Britanska preskrba
London, 23. avgusta (Tanjug). Pričakujejo, da bo britanska vlada letos sprostila nakup sladkorja po minimalno višjih cenah Tako bodo v letu 1954 na karte le še maščobe in sir.
ZDA
Izjava južnokorejskega opazovalca
New York, 23 avgusta (Reuter). Južnokorejski opazovalec v Združenih narodih polkovnik Ben Limb je vče-
Po
SOVJETSKA ZVEZA
Spremembe v beloruski vladi
Moskva, 23. avgusta (AFP) sporočilu glasila beloruske vlade .SO' vjetskaja Belorusija« je Vrhovni sovjet je republike imenoval dva nova podpredsednika vlade, in sicer Kadi-
<-i=™. .. -r -	----.- mova in Abrašimova, ki bosta za-
Glavm štab ameriškega letalstva je: menjala dosedanjega podpredsednika poslal krožno poročilo vsem krajev-; Cernija in Paduta. List dodaja, da mm letalskim poveljnikom, v kate- je Sovjet imenoval še nekaj novih rem prepoveduje pilotom reaktivnih | visokih funkcionarjev v beloruski letal, da bi v bodoče še prebijali vladi, zvočni zid nad gosto naseljenimi po- ' krajinami, češ da to vznemirja pre- J
Sporočilo letalskega štaba
Washington, 23. avgusta (AFP).
KITAJSKA
bivaistvo. v sporočim^ ^eno.^a Zaplenjena britanska vlada
je bilo samo r  _______________________ 0_
losa slišati od leta 1951 doslej 12 močnih detonacij, ki nastanejo pri preboju zvočnega zidu, kar je vzbudilo med prebivalstvom vznemirjenost.
Naknadne volitve
Galway, 23 avgusta (UP). Stranka Fiana Feil predsednika irske vlade Emona de Valere Je na naknadnih volitvah prepričljivo zmagala. S tem je bila preprečena možnost splošnih volitev v državi.
Kandidat te stranke za volilni okraj Galway, kjer so bile volitve,
Lahif, je dobil nad 13.000 glasov. Trije
ostali kandidatje so dobili nekaj nad ... _ ¥C	utcllc„lu
11.000 glasov, če bi Lahif izgubil, bi veljstvu 7820 ujetnikov, od teh 1700 rai iTin„n Ho	Vnrflu	-	K«	ya,frill®	stranka imela v parla- Američanov, okrog 5000 Južnih Ko-
Ma«,11'^ bfU^‘“op^zicVja^^lTive^^^ui^v ‘pT- feTlM	£&£!
SiSt/vutdanSv. preš-' I včerafpopoldne"'1316 ^ “ sporoiili, ^ dežel, ki so se borile v korejski
Hongkong, 23. avgusta (AFP). Dva oborožena motorna Čolna sta zadržala neko britansko ladjo z nosilnostjo 1023 ton. Najprej sta nanjo streljala blizu obale pri Purčeju. Britanska ladja je plula na sever, prihajala pa je iz Hongkonga. 2e poprej so jo zaustavili kuomintangovci.
KOREJA
Zamenjava ujetnikov na Koreji
Pan Mun Jom, 23. avgusta (UP). Uradno so sporočili, da je kitajsko-severnokorejsko poveljstvo izročilo po 19 dneh izmenjave Združenemu po-
zuje, je rekel Caldwell, da socialistični ukrepi v provinci Saskatchevvan niso le socialistični eksperiment, temveč stvarnost, ki je v tej provinci s premočjo zmagala in razširila vpliv CCF tudi na ostale, predvsem ozemeljsko najbližje province.
To je že peti zaporedni mandat, ki ga je dobila liberalna stranka od 1935. Po nekaterih glasovih bodo St. Lurentovo vlado v sredi septembra delno obnovili in pomladili.
Vandja Cašuleva
Iredentistična razstava v Vicenzi
Trst, 23. avg. (Tanjug). Tržaška »Lega Nazionale« je organizirala posebni sestanek tržaškega »komiteja za razstavo iredentizma v Vicenzi«, ki bo imela predvsem šovinistični protijugoslovanski značaj. Pokrovitelj te ma-| nifestacije je bivši predsednik I sveta cone A STO Gino Palutan, ki je zdaj prefekt v Vicenzi.
Po pisanju lokalnega aneksio-nističnega tiska, bodo na razstavi posvetili največjo pozornost »kul-minaciji iredentizma, narodnostni osvoboditvi in združenju provinc, Trsta, Reke, Gorice in Dalmacije«. Na razstavi ne primanjkuje tudi »dokumentov o novi fazi iredentizma«, ki se je začela 1943. leta in ki bo trajala vse do danes«. Prikazali bodo tudi »tragedijo narodov Julijske krajine od 1943 do danes«.
Pogoji za prednjo pristašev Mau-Mau
London, 23. avg. (Tanjug). Ker se je zadnje tedne — po britanskih poročilih — nenehno večalo število članov organizacije Mau-Mau, ki so se predajali oblastem, «e britanska vlada določila pogoje za predajo pristašev tega gibanja. V Londonu pričakujejo, da bodo ti pogoji kmalu objavljeni v Nairobiju.
Iz Nairobija poročajo, da se kenijska vlada ne bo pogajala z voditelji gibanja Mau-Mau in da se bodo vojaške operacije nadaljevale v čedalje večjem obsegu. Prav tako vlada ne bo izdala odlokov o amnestiji za člane gibanja, ki so v zaporih.
i LVCEuAjSiMJE dkuue izdaje
Lanielove težave zaradi Maroka
PO PRIPOVEDOVANJU ITALIJANSKIH BEGUNCEV
V senci medicejskih palač
Francosko zunanje ministrstvo računa, da arabsko-azijske zahteve v Varnostnem svetu OZN ne bodo prodrle
Pariz, 22. avg. (r.) Odpor arab- i svet OZN, da preuči zahtevo azijskih dežel proti spremembam v sko-arabskih držav po interven-Maroku pa tudi nezadovoljstvo j ciji OZN v maroškem vprašanju, vrste francoskih strank in poli- j tikov z Guillaumeovim prevratom v Rabatu sta izzvala v vladnih krogih precejšnje vznemirjenje, vendar računajo na Quaid'orsayu, da Varnostni svet OZN ne bo posegel v maroške dogodke, kakor
je to zahtevalo 16 arabsko-azij- j poldne je izdal proklamacijo, v skih držav. Za tako intervencijo; kateri pravi, da si morejo Maro-
Ben Arafova proklamocifa
Rabat, 22. avg. (r.) Sultan Ben Araf se je danes dopoldne pripe- ^ ljal v Rabat in se vselil v rezi-j denco svojega prednika. Ze do- j
se mora v svetu izreči 7 delegatov. Arabci pa se lahko zanesejo le na 5, na Libanon, Palestino, Kitajsko, SZ in Cile. Mimo tega pa zatrjujejo, da bo Francija, še preden bi do kakršne koli intervencije prišlo, dokazala, da vlada v Maroku mir, da so uleme soglasno za novega sultana, da se bodo pričele reforme ne samo v občinski upravi in v gospodarskem sistemu, marveč vse do vrha, ker bo nazadnje več Maročanov pritegnjenih v vrhovno upravo, tako kakor so določali prvotni načrti, ki jih odstavljeni sultan Jusuf ni hotel sprejeti.
Toda maroško vprašanje je sedaj le še zaostrilo prikrito krizo Lanielovega režima, ki je moral prvi korak nazaj že vpričo zahtev sindikalnih vodstev francoskih stavkujočih množic. Na bližnjem Vzhodu nezadovoljstvo raste. Danes poročajo o novih demonstracijah proti Franciji v Si
čani prisvojiti pridobitve moderne države po sodobni tehniki in pravu, a ohraniti moralo islama in se opreti na večno prijateljstvo s Francijo. Začela se bo doba reform, od gospodarskih do upravnih, ki bo utrdila njegovo cesarstvo in poveličala Mohamedovo vero. Delil bo pravico bogatinom in siromakom po zastopnikih, ki bodo izvoljeni.
dja britanske laburistične stranke Clement Attlee je prispel nocoj z Brionov v Zagreb. Hkrati z njim se je pripeljal pomočnik sekretarja za zunanje zadeve Aleš Bebler s soprogo. Na železniški postaji so angleškega gosta sprejeli podpredsednik MLO Drauš-nik, angleški vicekonzul Allan Banks in drugi. Jutri zjutraj odpotuje Clement Attlee nazaj v Anglijo.
Snemanje »Vesne« zaključeno
Ob zaključku snemanja novega slovenskega umetniškega filma »Vesna« — komedije iz dijaškega življenja — je bila v baru »Slon« prirejena majhna slovesnost, na kateri so razen predstavnikov »Triglav filma« z direktorjem Branetom Tumo na čelu, režiserjem Františkom Čapom in igralcev prisostvovali tudi zastopniki tiska in drugi gostje.
Ob tej priliki je umetniški
V Rabatu so ga sprejeli veliki in tehniški ansambel, ki je posnel vezir in francoski zastopnik, po- ta film, seznanil prisotne s pozneje pa se je sestal še z gene- tekom snemanja in problemi, ki ralnim rezidentom Guillaumeom. so nastali med delom.
M Franciji še stavkajo
Pariz, 22. avg. (r.) V franco- gel svoje običajne intenzivnosti, skem stavkovnem gibanju je bil Le lokalni promet okrog Pariza položaj danes povsem nepregle-! se je pričel razvijati po voznih
den. Razmere v državi se nikakor niso normalizirale, kakor je sno-či vlada že razglasila, čeprav se
riji in Tunisu. Poleg tega pa kaže, j zajasnj sporazum med sindikalni-da bodo tudi države na Srednjem , mj centraiamj razen informbiro-
in Daljnem vzhodu, od Iraka do Burme, podprle arabsko ligo v ‘ boju za rešitev maroškega vprašanja.
Nevv York, 22. avg. (AFP). Prihodnjo sredo se sestane Varnostni
jevske in vlado še ni razbil. Pošt-
redih skoraj že v vse smeri. Prav tako je nejasen položaj v rudnikih. V severnih revirjih v zaledju Calaisa stavka še zmeraj mnogo rudarjev, čeprav so po večini organizirani v krščanskih sindika-
Riza Pahlevi se zahvaljeje
Teheran, 22. avg. (r.) Rizo Pahlevija so v Teheranu sprejeli general Zahedi, gardni generali in višji častniki. Zahedi je poskrbel za izredne varnostne ukrepe. Na 6 km dolgi poti od letališča do mesta so bili na vsakih 300 m postavljeni policijski avtomobili, vse stranske poti so bile blokirane.
Policija je v kordonih zadržala ljudi daleč od ceste in šaha je na poti spremljala v dvojnem špalirju vrsta vojaških avtomobilov. Po mestu so patruljirali oklopni avtomobili in motorizirane čete. Za uro prihoda niso vedele niti diplomatske misije, ki so bile obveščene o bližnjem povratku Rize Pahlevija šele v zadnjem trenutku. Na letališču sta ga pozdravila tudi sovjetski in ameriški veleposlanik.
Popoldne je šah govoril po radiu in se je zahvalil »narodu« za njegove velike žrtve« ter zatrdil, da je bil »vedno pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje za dobrobit Irana«. Vlada je medtem napovedala socialne reforme in predvsem zboljšanje življenjskega standarda najrevnejših iranskih ljudskih plasti. Toda v gospodarskih krogih poudarjajo, da o vsem tem ne bo govora, dokler ne bo rešeno petrolejsko vprašanje.
Medtem poročajo o izjavi ša-hove sestre, ki je ostala skupaj s kraljico Sorajo v Rimu, da se je zdravstveno stanje kraljice že zelo zboljšalo in da se bo verjetno tudi ona kmalu vrnila v Teheran.
Pariz, 22. avg. (AFP). Šah Riza Pahlevi je posebnemu dopisniku »France soira« izjavil, da ne pričakuje nikake spremembe v iranskem stališču do anglo-iranske
nemu ministru se je pri izvajanju! tih. V revirjih po srednji Fran-sporazuma nekje zataknilo in ta- ‘ ciji pa se je 20 do 30% ljudi vr-ko je danes pošta v Franciji spet nilo na delo. Tudi po plinarnah poslovala le na pol. Tudi na že- in elektrarnah delo večinoma še leznici promet še dolgo ni dose- | počiva, če se izvzamejo Pariz in
’ nekatera maloštevilna večja mesta. V avtomobilski tovarni Renault je danes delalo 20 od 27 tisoč delavcev, v ostali industriji pa je bil položaj mnogo bolj re-Teheran, 22. avg. (Reuter). Ge- sen. neral Zahedi je nocoj govoril po:	Za nocoj pričakujejo, da bo
radiu in izjavil, da bo moral Mo-, vlada popustila ne samo v be-sadik pred obema domoma par-; sedi, marveč tudi v dejanjih-lamenta dajati odgovor za svoje j Sklicanje parlamenta so odgodili delo v zadnjih dveh letih. Naj^> za dan, dva, toda v političnih hujše, kar je storil v zadnjem krogih zatrdno računajo, da se času, je bilo po Zahedijevih iz-; bo do ponedeljka bitka odločila javah, da je po begu šaha Rize in da se bo zmaga socialisti.čnih Pahlevija podpisal ukaz o ustre- sindikatov ter njihovih zavezni-litvi več sto ljudi. General Zahedi kov utrdila na obe strani, naje tudi dejal, da je Mosadikove- sproti vladi in nasproti inform-mu zunanjemu ministru Huseinu birojevski generalni konfedera-Fatemiju uspelo zbežati.	i ciji dela.
ZA »POMIRJENJE« RAZVNETIH DUHOV
Z NEZMOTLJIVI RAKETAMI IN NADZVOČNIMI »SABRI« NAD VODIKOVO BOMBO
London, 22. avg. (r) Sovjetska vodikova bomba daje Američanom in zdaj tudi že Angležem mnogo opravka. Ne glede na svojo stvarno vlogo v morebitnem spopadu je povzročila že dokaj zmešnjave v zahodnem svetu, tako da se je vrsta politikov podvizala z vsemi mogočimi zagotovili, da bi pomirila razburjene duhove in paralizirala sovjetski propagandni sunek.
Tako ameriški strokovnjaki za atomsko orožje danes ugotavljajo, da gre v primeru poskusne eksplozije vodikove bombe v SZ za termo-atomsko eksplozijo na tleh, ki še ne kaže, da bi se utegnila taktično uporabiti. Medtem pa Američani operirajo z atomskimi bombami lahko z letal in uporabljajo z njih eksplozijo doslej tajne zažigače. Taktična uporaba jedrske energije je v Ameriki dosegla visoko stopnjo, ker se že grade podmornice in nosilke na atomski pogon. Kljub temu je danes tudi šef urada za
petrolejske družbe. V Iranu ta i atomsko orožje Peterson novinar-
družba ne obstoja več. Petrolej je In bo ostal nacionalizan. Iran bo znova zaprosil za posojilo pri Mednarodni banki, ne bo pa pristal na nikakršno koncesijo ki bi spravila v nevarnost neodvisnost dežele. Skupno z vlado bo Riza Pahlevi proučil tudi vprašanje volitev novega parlamenta.
jem izjavil, da bo morala Arne rika napeti vse sile za čim boljšo organizacijo svoje pasivne zaščite pred atomskim napadalcem. Ministrstvo za narodno obrambo pa je objavilo, da so pričeli že v serijah izdelovati nova nadzvočna letala tipa »Sabre 45«, oborožena i s protiatomskimi raketami.
Vzhodno-nemšM razgovori v Moskvi
Berlin, 22. avg. (r.) Kakor poročajo nocojšnji vzhodnonemški listi so se v Moskvi razgovori vzhodnonemške deleg.ie ,e o vprašanju nemške združitve in skupne nemške vlade zaključili. Malen-kov je snoči priredil večerjo v čast Grotevvohlu, Ulbrichtu, Nu-schkeju in ostalim nemškim delegatom, danes pa je bil Malen-kov skupaj z vsemi štirimi predsedniškimi namestniki v vzhodnonemškem poslaništvu pri sprejemu. Vzhodnonemška delegacija se bo jutri vrnila v Berlin, tako da se bo v torek ali v sredo sestala vzhodnonemška skupščina v kateri bodo sprožili široko debato o odnošajih med Moskvo in Vzhodno Nemčijo na osnovi poročila, ki ji ga bosta predložila Grotewohl in Ulbricht.
V tukajšnjih nemških krogih sodijo, da bodo inscenirali spet večjo propagandno manifestacijo, da bi še v zadnjih dneh zahodno-nemške volilne kampanje vplivali na zahodne Nemce in njihovo volilno odločitev ob koncu prvega tedna v septembru.
KONFERENCA ADMIRALOV NA MALTI
London, 22. avg. (AFP). Na Malti je bilo nocoj službeno objavljeno ,da bo prve dni septembra konferenca angleških in ame-
Vodja urada za pomoč tujini Stassen pa je ugotovil, da bo treba tudi v bodoče še bolj podpreti druge države, da se bodo utegnile zadostno oborožiti in pripraviti na svojo obrambo. V prvi polovici tekočega leta je ameriška pomoč za njihovo oborožitev znašala sicer 2.4 milijarde dolarjev, dvakrat toliko kakor lani v vsem letu, vendar bo pojav vodikove bombe v SZ nujno vplival na to, da se bo ameriška pomoč za oborožitev prijateljskih držav še povečala.
V Londonu je minister za preskrbo Sandys v dolgi izjavi oznanil, da so Angleži v sodelovanju z Avstralci sedaj izdelali rakete, s katerimi se bodo s 100% uspehom obranili slehernega atomskega napada. Raket je več vrst in vse razvijajo brzino nad 3000 kilometrov na uro, tako da bodo služile v boju proti letalom z nadzvočno brzino. Ene je mogoče usmerjati s sistemom radarskih žarkov s tal, druge pa imajo avtomatske krmilne naprave, vse pa so skrajno okretne, tako da presegajo njih sposobnosti v okretnosti in preusmerjanju tudi letala z živimi piloti. Spričo tega se jim ne bo moglo izogniti nobeno letalo. Sandys je dejal, da bodo s temi raketami oborožili tudi lovska letala, tako da se bo njihova bojna sposobnost izredno povečala. Nove rakete bodo v najkrajšem času že preizkusili v avstralskem letalskem centru Woomera-nu, kmalu pa jih bodo začeli serijsko izdelovati po vsem britanskem Commonwealthu.
London, 22. avg. (Tanjug). Danes je potovalo v Avstralijo 10 funkcionarjev britanske vlade v tajni misiji v zvezi z atomskimi eksperimenti. V ponedeljek jim bo sledil še minister za preskrbo Sandys. V septembru bo odpotovalo v Avstralijo še 150 britanskih atomskih strokovnjakov.
POBEGLI CESKI DIPLOMAT
London, 22. avgusta (Reuter) Češkoslovaški poslanik v Siriji
riških admiralov ter poveljnikov; Karel Stanek. ki se je pred dnevi pomorskih oboroženih sil Atlant- j z vso svojo družino pripeljal na skega pakta v sredozemskem sek-1 Ciper, kjer naj bi preživel počit -torju. Konference se bo udeležil j nice, danes javil angleškim obla-tudi lord Mountbatten.	I	stem in prosil za politični azil.
Firenze, četrtmilijonsko mesto onkraj Apeninov, imajo svoje posebno protislovje. V svoji gospodarski rasti so vse do danes obtičale v svojih medicejskih fevdalnih tradioijah in svoji obrtniški revščini okrog nagrmadenih mrtvih zakladov italijanske renesanse in v tesni navezanosti na toskansko kmetijsko okolico. Mesto z neštetimi spomeniki, cerkvami, samostani, gradovi, palačami in — z zakotnimi, za današnji čas in tehniko le za silo prikrojenimi obrtniškimi delavnicami. Mesto spominov in spominkov, ki je v zadnjih desetletjih šla čezenj le tanka prevleka sodobnega prometa, motorjev in asfalta.
Firenze niso Milan, ki bi ga opasali tovarniški velikani in mu diktirali gospodarski razvoj in življenjski nazor, ne Turin, ki so mu tovarne postale palače in ljudje v njih aristokrati svojega razreda, ne Genova, ki je morje naplavilo vanjo kozmopolitskega duha in pristaniško mizerijo. Tam se kujejo uporni duhovi in krešejo razredni boji med oligarhičnim kapitalom in tehnično, zato gospodarsko dozorelim, družbeno zavestnim proletariatom. V Firenzah je razred nastal sredi vrtov in sadovnjakov, v senci palač in spomenikov, med tremi pomočniki in petimi vajenci nasproti gospodarju, ki mu izdelujejo spominke in bižuterijo. Ena sama tovarna verig in železnih konopcev, to je vsa firenška industrija.
Pa vendar je dozorel tudi tu razred upornikov, ki se je pred pol stoletja že ranjki Filippo Tu-rati nanj lahko zanesel, ki je iz njega Pietro Gramsci skoval generacijo borcev, takih, da se je Mussolini celo prej in bolje znašel v milanskih tovarnah kakor še nekaj let po svojem cirkuškem pohodu na Rim v firenških zakletih gradovih, takih, ki jim je v časih najgloblje ilegale rimska Nebeška kraljica — Regina coeli postala njih edino stalno bivališče, fašistični posebna tribunal njih poglavitni najemodajalec. In potem so se preselili v Apenine tik nad rodnim mestom, da pripravijo obračun, ki so jim ga volčji pastirji poravnali, še preden so angloameriške tankovske divizije po polževo pridrdrale do njih, po vijugasti dolini Arna in po oni strani Chiantijskih gričev.
Sciuscia — firenški bnsjaki
Pri vsem svojem meščanskem ustroju ali prav spričo njega, pri vsej svoji patriarhalni socialni strukturi in pri vsem svojem pol obrtniškem pol kmečkem gospodarskem sestavu, ki se je nanj oprla nezdrava in pretirana turistična eksploatacija petičnih in razvajenih tujcev, doživlja firenško ljudstvo prav ta leta svojo najhujšo krizo: 30 do 40 tisoč stalno brezposelnih ljudi, ki naj bi skrbeli še za drugih 40 tisoč ust, to je sredi bogatih vinograde v-i n sadovnjakov, sredi polj in živine, ki polnijo malhe firenške jare gospode, vprašanje, ki tira celo tretjino prebivalstva v obup in v družbeno anarhijo.
V resnici je v Firenzah danes 10 tisoč bosjakov, ki so se že znašli v kloaki in jih ne reši več nobena družba. Propadli paglavci, ki so prva leta po »osvoboditvi« Senegalce in Novozelandce v kakijastih kratkih vojaških hlačah zvabljali k firenškim dekletom in jih opijali do nezavesti s konjakom in oropali do golega, še preden so videli žensko (v Toskani so jim zrekli sciuscia), obirajo sedaj ameriške in švicarske avtomobiliste, da jih osovražena karabinjerska »celerc« (motorizirana policija) komaj dohaja Toda to je le firenški »Lum-penproletariat«, samo da je njegov odstotek pričo črne mize-rije in do kraja izrojene firenške meščanske civilizacije nesorazmerno velik.
Žerjavica pod pepelom
Ves ostali razred pa je ostal zdrav in bo kljub navlaki tradicije, _ kljub prirojeni na pol kmečki toskanski konzervativnosti, kljub privzgojeni, po videzu malomeščanski miselnosti našel pot svojih vzornikov in prvih borcev. Revolucionarni duh se je po zadnjem izbruhu unesel, toda v njegovi latenci se je že zarodil novi borbeni element.
Danes živi iz rok v usta, dela za padrona in tujca, poje do srede, kar mu je gospodar izplačal v soboto. Pri vsej strokovni izobrazbi zasluži svojih 800 lir na dan, da jih ob »polenti in hruškah« z družino poje vsaj 1000 in ne ostane niti za kjantarico vina, čeprav mu je vsakdanje potrebno in ga niti po 120 oštir ne odda za pol soda na teden. Sindikalne delovne in mezdne pogodbe so bluf. Gospodar izplača polovico, kar delavcu gre. Ce terja svoje, ga odpusti »in tron-eo«, »ker na lepem ni več dela«. Drugi pa ne sprejme, ker mu je iz delavskih bukvic razbral, odkod prihaja, in poizve, zakaj zanj
»dela ni bilo več«. Ali pa se mora prodati »demokraciji«, ki mu pri gospodarju preskrbi »interno pogodbo«. Toda tedaj je hlapec in izdajalec.
Ljudje se ženijo, toda oženi se redko kateri. Kr o zmore 14.000 lir, pol plače in več za golo gnezdo? Ljudje študirajo do agronoma in inženirja, da gredo za težake. Kje naj iztaknejo milijon za lastno pisarno in obrat »sodobnega profesionista«? Ljudje se oblačijo v naylo.n in rayon, če iztisnejo ob mesecu dva ali tri tisočake na obroke.
Socialno zavarovanje je drugi bluf. Če 'si delal nepretrgoma leto dni, ti za tri mesece odštejejo zate in za družino tri, štiri tisočake in si opravil. Toda takih upravičencev je v Firenzah dva do tri tisoč. Vseh ostalih 30 ali 40 tisoč že leta ni našlo zaposlitve, take, da bi dospeli do te pravice.
In da vsaj pozimi bosjaška nadlega ne bo prevelika, jim mestna »podporna ustanova« za svojo dobroto in zveličanje od decembra do februarja deli vsak mesec po 200 lir in pet kilogramov koruzne moke, fižola in krompirja.
Sindikati? Tovarniški odbori? Tisti od demokracije (demokr-ščanska Camera del lavoro) gredo roko v roki z gospodarji. Stranka jim dovaja naročila in dobičke iz dolarskega ERP (prenovljenega Marshallovega načrta), Camera svoje ljudi, ki se ji udinjajo po »internih pogodbah«. Oni drugi od »partita« (inform-birojevske »Confederazione generale del lavoro«) pa se bojijo odpustov »in tronco«, ki pred njimi tudi sami kljub sindikalni funkciji, in zaščiti niso varni. In tako je gospodarju v korist še njihov strah.
Kadar si firenški težaki utr-žejo sold. ne gredo več v krčmo, kjer so jih še prva leta po vojni vse bolj ko pijača s Chiantijskih gričev omamljali težki zvoki mistične »Russia fatale ...« Firenški bosjaki se požvižgajo na tako »fatalnost« in hodijo v kino, da se narežijo Fernandelovemu »Don Camillu«, najpristnejši podobi njih samih in njihove iznakažene »ideje«. Ostali molčijo in stiskajo pas. In čakajo svoj čas.
V firenškem proletariatu je ostala zatrta zavest, uporniška
moč: pri junijskih volitvah Se-cchia ni zmagal, tudi Scelba je čakal tri dni, preden mu je firenška policijska »demokracija« toliko sfrizirala volilne rezultate, da so bili za med ljudi.
Toda firenške palače in spomeniki so vsi skrbno konzervirani, ulice in trgi živahni in lepi in skozi mavrice neonskih barv polzijo ob večerih po njih glad-
kem asfaltu cele kolone »Fiatov 1400« in »Alfa Romeov« pa »Stu-debakerjev« in »Paccardov«. Celo bosjakom, ki vro iz kinov, se blešči poceni briljantina z orna-ščenih las in žare obrazi od smeha, ki jim ga je privabilo vanje De Sicovo filmsko platno za borih 100 lir.
Razmislek begunca
To ni reportaža s poti na južno plat Apeninov, marveč tam nekje za ljubljanskim kolodvorom v lesenem, a čednem provi-zoriju nanizan nabirek vtisov W razgovora z delavcem, tridesetletnim šoferjem iz toskanske metropole.
Zanj ni bilo poti drugam: ne med bosiake ne h »demokraciji«-
— Zakaj se niste odselili drugam?
— Bil sem v Franciji, pa so me nagnali nazaj, ker sem se odselil brez papirjev in jih veze pogodba, da me prijavijo našemu konzulatu za begunca in me vrnejo, če ne maram v tujsko legijo, v Maroko ali v Indonezijo.
— In v Kanado, v Avstralijo? Tam so pogodbeni uvozniki italijanske »presežne delovne sile«-
— Vsak izseljenec mora položiti iz svojega tri stotisočake za pot. Kje naj jih vzame?
— In zakaj prav k nam?
— Bil sem 48. na mladinski Šamac—Sarajevo. Odtlej sem vedel, da je tod dela in kruha brez strahu in brez internih pogodb. In tudi brez hvaležnosti za miloščino.
— A zakaj ste se sploh odpravili po svetu?
— Odkar sem se vrnil iz Francije, z dela na cesti v Grenobleu, sem se oženil in sem ostal doma
— tri leta brez dela, v breme staremu. Tako ni šlo naprej.
— In zdaj?
— Delo imam. Ko si ga bom uredil po svojem poklicu in bom našel streho za družino, potem
— segel je z roko v gladko, svetlo počesane črne lase — potem addio patria, taka patria.
Tedaj je vstopila Maria, zajetna mlada žena. On je vstal. Nežen pogled, tih poljub. Potem je Maria spet zaprla vrata za seboj.
— Mudi se ji. Šiva. Doma ni hotela ostati in je prišla z menoj. Da, zdaj tudi ona dela, čeprav —
Čeprav je v drugem sfanu. Zato misli on na družino. In je miren, spokojen. Saj se je rešil more, ki je še »Don Camillo« norce bril iz nje.
*
Da bi vam povedal njegovo ime? Nima smisla. Zanimati bi utegnilo navsezadnje le njegov konzulat v Zagrebu.
A. G.
150 m tiionov 20 vodovod
Prebivalci Dobrove, Senovega, Brestnice, Vidma in Krškega že lahko resneje upajo, da bodo pili vodo iz Dobrove pod Bohorjem. 20. avgusta si je komisija ogledala izvirek v Dobrovi. Ugotovila je, da je množina vode, ki jo daje izvir, zelo zadovoljiva in bi mogla zanesljivo oskrbovati ves bazen z najboljšo pitno vodo.
Pred pričetkom izdelave definitivnega načrta za vodovod bo seveda še treba natančno izmeriti vodo in jo znova bakteriološko preizkusiti, pripraviti bo treba osnove za sestavo gradbenega programa, kakor na primer ugotoviti število in prirastek prebivalstva in živine, popis industrije in njene porabe vode itd. Zato bodo sklicali sestanek, na katerem se bodo dogovorili glede sestave vodne skupnosti, ki jih bodo nato v vsaki občini ustanovili.
Stroški za bazenski vodovod so ocenjeni na približno 150 milijonov dinarjev.
A. L.
Tudi polletni obračuni dela so važni
Kmetijska zadruga v Žužemberku je imela pred dnevi polletni obračun dela. Člani se pa zanj niso kaj prida zmenili, saj se jih je od 360 udeležilo le 40. Zadruga je precej napredovala, najboljši uspeh pa je pokazal kreditni odsek, čigar vloge so se letos dvignile za 120%. Največ so pa razpravljali o živinoreji, ki je glavni vir dohodkov. Sklenjeno je bilo, da bo ekonomija uvedla rodovniško živino.	H.
Sloviti Urban nad Mariborom, priljubljena izletna In razgledna točka, ki vabi k sebi vsakogar, ki prvič obišče in vidi naš obmejni Maribor. S 595 m visokega vrha se odpira prijeten razgled po Dravskem polju preko Sloven skih goric do Gornje Radgone, Kapele, Jeruzalema in proti Koroški do Pece.
VES KOPRSKI OKRAJ SE BO ODEL V CVETJE IN ZASTAVE
Delovni kolektivi podjetij in tovarn koprskega okraja so nabavil; več sto novih zastav, s ka-jerimi se bodo prebivalci udeležil; proslav na Okroglici. Rdeče zastave pa bodo tiste dni kradle tudi mesta in vasi slovenske “tre. 2e sedaj so povsod v teku hvahne priprave, da bo tudi zunanji izgled okraja 5. in 6. septembra podoben slavnostnemu razpoloženju ljudi. Na glavni cesti od rudarskega centra v Sečovljah postavljajo na glavni cesti do Škofij 30 velikih slavo-jokov, ki bodo ponekod zajeli kar p0 tri križišča. Manjše slavoloke pa gradijo v vsaki vasi. V jzoli postavljajo kar 7 slavolokov.
Na predvečer praznika Primorskih partizanskih brigad bodo po vzpetinah in ob istrski obali zagoreli številni kresovi. Na Socebskem gradu bodo za-svetili na predvečer raznobarvni Umetni ognji. Z gradu pa bo do Trsta in po vsej Istri viden 10 metrov visok napis »TITO«. Tito,
ki ga nosi v svojem srcu vsak istrski človek.
Po vsej Primorski in Istri je naletela na velik odmev knjiga spominov na narodnega heroja Janka Premrla - Vojka »Vojkov vod«, ki jo je napisal njegov bojni tovariš Ivan Renko. Knjigo
je izdalo uredništvo »Slovenskega Jadrana« na čast 10. obletnice ustanovitve Primorskih partizanskih brigad.
V nekaj dneh so ljudje pokupili 6 tisoč knjig in kaže, da bo premalo izvodov. Uredništvo pripravlja novo izdajo knjige, cn
J
ZW-:'
Kakor ob osvoboditvi, tako tudi sedaj, pred praznikom na Okroglici, postavlja primorsko ljudstvo slavoloke na cestah
V okraju Tolmin tekmujejo
Okrajni odbor SZDL v Tolminu je razpisal med občinskimi odbori 'n vaškimi osnovnimi organizacijami tekmovanje v zvezi s pripravami za proslavo na Okroglici.
V vsaki občini bo najboljša vaška organizacija prejela za nagrado 15 knjig, dva najboljša občinska odbora v okraju pa vsak ■ mu ukrepu napotila druga okoli-po 20 knjig.	ščina. Bralcem prepuščamo, da
VENDAR ZATO PRED NJIMI NE MOREMO SNETI KLOBUKA
Odgovor vareškemu delavskemu svetu in zeniškim inženirjem
ODGOVOR NA ČLANEK
jPos ed te p ret rane sebiinost
Pismo delavskega sveta rudnika iz železarne Vareš
ali je to upravičeno
V članku »Posledice pretirane sebičnosti«, objavljene v »Borbi« 6. avgusta, je ustavitev obratovanja našega plavža št. 2 prikazana povsem netočno in kot nekakšen strokovnjaško rentabilen račun Vareša. Naš kolektiv pa je k te-
Zenica in Vareš imata prav. Toja samo v temle: Piscu »Drago plačane sebičnosti« se je zares Zaradi nesmotrnosti pripetil resen »spodrsljaj«: V Zenici niso ustavili visokih peči, marveč Siemens-Martinove in v Varešu ni šlo za staro želez j e, marveč za sivo surovo železo. Objavljen račun je bil torej napačen.
In vse ugotovitve so torej odvečne! Nasprotno.
Prav, tehnološki proces je bil netočno opisan. Morda tudi nestrokovno. Toda mar gre za to? Naj na kratko ponovimo ves primer. Zenica je vedno imela majhno zalogo ingota (surovega jekla). Največ 12 tisoč ton. Toda že v februarju se je stanje poslabšalo. Dvaintrideset tisoč ton jekla je čakalo na predelavo. Valjarna ni bila delu kos, ker je en agregat električne centrale odpovedal.
Kolektiv je iskal izhoda. In končno — domislek! — je delavski svet sklenil, ustaviti delo treh Siemens - Martinovih peči. Mar more kdo spodbiti, kakšen cilj so imeli: Vsi v Zenici so takrat gledali na obresti. Ne na jeklo, kajti skupaj z zalogo ingota so rasle tudi obresti, ki jih plačajo banki glede na obratna sredstva. Kot je videti, se je kolektiv zbal, da zaloge ne bi'požrle »presežkov«. To pa so lepi denarci.
In še nekaj. Železarna je zato, in z njo tudi vsa skupnost, izgubila okrog 20 tisoč ton valjanega jekla ali skoraj 900 milijon dinarjev. Torej je en sam sestanek delavskega sveta v Zenici stal skupnost skoraj milijardo din! To so dejstva, ki jih ni moč ovreči. Res so zeniški ljudje marsikaj velikega napravili. Toda mar je treba zato tudi zaradi zadnjega primera sneti klobuk pred njimi? Toliko o Zenici in njenem »pogrešku«.
Kako pa je z Varešem?
Točno je, da bi moral Vareš letos popraviti obe visoki peči. Toda točno je tudi, da traja popravilo tri do štiri tedne. Peč št. 1 so popravljali, kot pravijo sami, 25 dni. Peč št. 2 pa popravljajo že nad štiri mesece (od 10. aprila! in zdaj zadovoljno sporočajo, da bo kmalu začela obratovati). Tisto »kmalu« pa skupnost malo stane.
Ena peč v Varešu daje mesečno okrog 2800 ton belega surovega železa. V štirih mesecih torej najmanj 10.000 ton. Da bi to nadoknadili, bi morali zdaj uvoziti vsaj 10 000 ton starega železa. Ena tona pa stane 50 dolarjev. Lep denar. Vprašanje pa je tudi, ali je tolikšne količine sta rego železa sploh možno kupiti. V Evropi ga imajo malo Nemčija, ki ga je nekdaj izva-
Bralci nam pišejo:
Po 25 letih službe ne dobi pokojnine
Petindvajset let je Niko Miljkovič nosil pošto iz Radatovičev in Suhorja v Metliko in nazaj. Okrog 25 km je prehodil vsak dan s težkim bremenom na hrbtu ali polnim vozičkom v največji vročini, hudem mrazu in visokem snegu. Med narodnoosvobodilno borbo pošta v Beli Krajini in 2umberku ni poslovala. Zato tudi on ni opravljal službe. Po vojni mu je
poštni uslužbenec v Radatovičih Du- Sloveniji ima celjski okraj najbolj razvito zdravstveno službo in torej ni čudno, če so tod že od samega začetka kazali polno razumevanja in zrelosti za samoupravljanje zdravstveni^ ustanov. Pri tem seveda moramo izvzeti lekarne, ki se še vedno trdovratno upirajo novim načinom upravljanja, ker jim nič preveč ne gre v račun. Poseben problem so lekarne v manjših krajih, kjer bodo v bodoče imeli skupno upravljanje z zdravstveno ustanovo v kraju, torej tudi skupno knjigovodstvo. Magister Iskra iz Podčetrtka se nikakor ne more sprijazniti z decentralizacijo in z vsemi drugimi novimi ukrepi v zdravstveni politiki. Niti ne namerava nabaviti registrske blagajne, ki
člč s svojo družino prevzel to delo. Tako je Miljkovič ostal brez službe in brez pokojnine. Zdaj ima 58 let in čeprav je že precej onemogel, mora kopati pesek in kamen po kamnolomih. Samo po sinu, ki mu je padel v partizanih, dobiva 700 din mesečne podpore.
Nepismenost je tudi razlog, da se zdaj ne zna obrniti na pristojne organe socialnega zavarovanja, da bi dobil pokojnino. Kolikor se za to ne zanima občina Radatoviči, bi se lahko Metlika, kajti opravljal je službo pretežno na ozemlju sedanje LR Slovenije. Na OLO Črnomelj so tudi odgovorni ljudje, ki ga poznajo iz časov, ko je nosil pošto, ln bi to vprašanje lahko ugodno rešili. B. N.
Džungla pri stadionu
Samostojno upravljanje zdravstvenih ustanov v celjskem okraju
Lekarnarji niso zadovoljni z novim načinom upravljanja
Na nedavni seji Sveta za I preciznosti dela, na pravilno raz-zdravstvo OLO Celje-okolica so|mestitev in zaposlitev zdravstve-obširno razpravljali o problemih nih delavcev ter predvsem na pocenitev posameznih storitev. Mogoče pa bo tudi pravičnejše nagrajevanje zdravstvenih delavcev.
F. K.
samoupravljanja in samofinansi-ranja v zdravstvenih ustanovah v okraju. Izmed vseh okrajev v
žala, ga zdaj uvaža. Države Schu-manovega plana pa ga čuvajo zase. Kje naj ga potem dobimo? Visoke peči morajo delati čim več in čim bolje — neprestano.
Oglejmo si tudi vareški renta-bilnostni račun. Njegov kolektiv je zares imel težave pri nabavi finančnih sredstev za popravilo. Tega jim nihče ne oporeka. Popravilo je bilo potrebno, vendar ne bi smelo trajati štiri mesece. Čudna je tudi trditev, da je peč št. 2 bila »nerentabilna«. Mar je moč rentabilnost gospodarsko popraviti z zmanjšanjem obsega pridobivanja surovega železa. Kdo je še tako delal?
Pa vendarle celo, če predpostavimo, da je bila ta peč v resnici nerentabilna (kar sicer ni videti po vareških kalkulacijah, ki so jih lastnoročno napisali!). Potem je to takšen problem, za radi katerega je treba potrkati na vsa vrata. In če so zaprta, je treba iti naprej. Mar se je malokrat dogajalo, da kolektivi, če gre tudi samo za en sam devizni dinar, zvonijo na vse zvonove in obiščejo vse tja do članov Zvez nega izvršnega sveta. Če pa gre za jeklo? Potem lahko to opravimo tudi brez velikega hrupa
Kaj se zdaj zaradi tega dogaja? Zenici že manjka belega surovega železa. Nujno zahteva pošiljko 10.000 ton — točno toliko, kolikor ji ga Vareš ni dal. Če ne, bo morala zmanjšati pridobivanje jekla. To pa pomeni tudi valjanega materiala, ki ga naše gospodarstvo še vedno krvavo potrebuje.
Kako da tudi o tem niso govorili tovariši iz Vareša v svojem pismu? Ali zeniški inženirji, ki so včeraj tudi poslali popravek, češ da ne gre za visoke peči in so seveda presenečeni zaradi takšne napake. Toda tudi njihov »pogrešek« ni dogodek, ki bi ga smeli javnosti zamolčati. Kajti kdo je odgovoren skupnosti in vsem kolektivom naše industrije, ker smo dobili manj jekla?
Resda pri nas nimamo pravnih predpisov o tem, kdaj smemo ustaviti delo za gospodarstvo tako - važnih obratov. Zato pa imamo moralne obveznosti kolektivov do skupnosti. Imamo družbene obveznosti ne glede na formalne akte in predpise. Na srečo je zdaj vse v redu. Martinove peči spet obratujejo, pa tudi vareška peč bo kmalu popravljena. Toda, mar je moralo priti celo do tega, da je tovariš Tempo posegel vmes, da bi to zadevo uredili?
Bolje bi bilo. če bi se kolektivi Vareša in Zenic« podrobneje pogovorili o vzrokih tega pripetljaja.	D. Markovič
spoznajo, ali ne.
Plavža št. 1 in 2 sta bila v začetku letošnjega leta v zelo slabem stanju in vsako delo na njih je postalo nemogoče, nevarno in nerentabilno. Potrebna so bila redna popravila, ki smo jih tudi planirali. Za to delo pa nismo imeli dovolj zagotovljenih denarnih sredstev. Po več eksplozijah plavža št. 2 je prišla iz Sarajeva strokovna komisija in prepovedala nadaljnje delo. ker je razen nerentabilnosti (potrošnja koksa je bila za 100 % večja od normalne) grozila tudi nevarnost plavžu in delavcem.
Upravni odbor je takoj potem sklical sestanek in storil razne varnostne ukrepe. Sklenil je, da bo plavž vzli-c temu še obratoval, ker smo upoštevali, kaj to pomeni ga naš kolektiv in za skupnost sploh. Ko pa je delo res postalo nemogoče, je naš upravni odbor na seji 11. aprila sklenil plavž št. 2 ustaviti in popraviti.
Ker nismo imeli zagotovljenih denarnih sredstev, je nastalo vprašanje, kako to storiti. O vsem tem smo večkrat razpravljali tudi na sejah Delavskega sveta in sklenili naprositi pristojne oblasti, naj nam iz amortizacijskega sklada dovolijo sredstva v znesku 80 milijonov din, kolikor smo potrebovali za popravilo.
V tem nismo videli samo zadeve našega kolektiva, marveč našega gospodarstva na splošno. Večkrat smo poslali v Sarajevo svoje predstavnike, da bi v sporazumu z organi okrajnega ljudskega odbora zagotovili denarna sredstva.
Ne drži, da smo samovoljno in brez posvetovanja sprejeli tako važen sklep — ustaviti plavž. S tem smo prej in pozneje seznanil' naše najvišje gospodarske organe (Republiški odbor za gospodarstvo).
Na vse naše intervencije so nam obljubili, da bomo denar dobili takoj, in Delavski svet je sklenil ponraviti plavž iz rednih sredstev. Tako bo naš plavž št. 2 čez nekaj dni spet obratoval.
Predsednik Delavskega sveta Dobrosav Jevrič
Stadion ob Titovi cesti je dobro znan vsej Ljubljani in tudi mnogim
malo bolje urediti. Na južni strani je velik prazen prostor, ki je prej podoben džungli, kakor pa prijetnemu prostorčku. Cemu bi ta prostor ne očistili, ga preuredili v majhen park, kot jih Imamo v Ljubljani že več. Ce že Bežigrajčani tega ne zmorejo sami, naj bi se spomnil na to vsaj MLO, saj se ta prostor nahaja končno prav blizu središča ljubljanskega mesta.
jih že povsod drugod imajo, in ki bi vsaj delno kontrolirala njegovo poslovanje. Toda magister
.	_	.	,	,	.Iskra ne bo mogel zavreti voza,
drugim ljudem. Prav zato, ker pri- ; k; ]je naši*skupni poti.
haja sem mnogo ljudi, bi ga morali | y cel£kem okraj/, im£jo že v
sedmih zdravstvenih ustanovah samostojno upravljanje, ki že kaže prve plodove. Z mesecem oktobrom bodo uvedli samostojno upravljanje tudi v vseh ostalih zdravstvenih ustanovah.
Na zadnji sejii je bil sprejet sklep o razmejitvi kurativne in preventivne službe krajevnih zdravstvenih ustanov. To bo ugo-i dno vplivalo na izboljšanje in
V Celju se je prijavilo doslej nad 2000 ljudi, ki pojdejo na okroglico 5. in 6. septembra, medtem ko se je iz okolice prijaviio nad 4600 ljudi; skupaj torej blizu 7000 ljudi.
*
Prvi Camping klub so ustanovili v četrtek v Celju. Klub se imenuje »VESNA« in združuje ljubitelje taborniškega življenja v prosti naravi, stare nad 18 let. Ce bodo imeli dovolj materialnih sredstev, bodo že letos, v drugi polovici septembra, priredili prvi camping s kolesi. Člani celjskega Camping »VESNA« kluba bodo nosili enotna oblačila in pokrivala z lično izdelanimi klubskimi emblemi.
*
V Stanetovi ulici bo pričela danes poslovati nova knjigarna in papirnica »Mladinske knjige«. Knjigarna je temeljito obnovljena in moderno opremljena ter je med najlepšimi v Sloveniji.
*
Okrajni odbor Zveze borcev NOV za okraj Celje-okolica je ob sodelovanju zastopnikov prosvete in Obrtne zbornice priskrbel učna mesta 60 vojnim sirotam. Otroci padlih borcev in bork, ki so dorasli za strokovni uk, a so doslej bili v domovih in pri varuhih, se bodo še naprej ob skrbi svoje domovine usposabljali za samostojno življenje.	F.	K.
*
Celjske sindikalne fizkulturne skupine so pričele te dni z množičnimi fizkulturnimi tekmovanji. Pred dnevi so se pomerile plavalne skupine, v petek pa je tekmovalo 11 sindikalnih odbojkarskih skupin. Prihodnji teden bo tekmovalo blizu 20 strelskih skupin, nad 10 skupin v namiznem tenisu, dalje skupine kegljačev, atletov in drugih športnih panog.	F. K.
r je bi)	nlimiti,	m da bo še prišel
Holandci najbolj zvesti obiskovalci, Švedi pa čakajo hladnejši september
Turistična sezona je v kopr- : 11.800-krat. V glavnem je obisk, skem okraju dosegla avgusta vi- kakor tudi finančni promet v šek. Sedaj so zasedeni, razen ho- '■ vseh letoviščih do sedaj za okrog telov, tudi vsi rezervni prostori! 70 odstotkov višji kot lani. Od in privatna stanovanja. V hotelih | inozemcev so v Portorožu stalni Palače in Central v Portorožu ter gostje predvsem Holandci, ki pri-V| privatnih prenočiščih beležijo haja jo že vso sezono v skupinah dnevno okrog 1100 gostov. Hotel po 50 oseb. Dalje so stalni gostje Palače je že 15. avgusta dosegel Astrijci, in to predvsem Dun&j-celoletni planirani finančni pro- čani in Korošci, Nemci, Angleži met. Julija in prvih 15 dni avgu- in Švicarji. Septembra bodo zo-sta je letovalo v hotelu Palače, ki1 pet prihajali Švedi v skupinah je največji hotel ob slovenski1 po 40 oseb. Za razvedrilo gostov obali, 2100 gostov, ki so prenočili je v Portorožu sedaj dobro pre-
PLANINE PRIVABLJAJO VSE VEČ OBISKOVALCEV
Planinske postojanke letos ne t Črni prsti bi morala nova posto-morejo sprejeti vseh obiskovalcev, ki prihajajo iz domačih republik in iz zamejstva. Na posameznih vrhovih in postojankah je letošnji obisk dosegel in celo presegel število obiskov prejšnjih let, čeprav smo šele sredi poletne planinske sezone. Posebno priljubljene so nove planinske postojanke, kjer nudijo gostom vso udobnost.
Čeprav Planinska zveza ne-
skrbljeno. Hotel Palače, bar Jadran ter bar »Vesna« prirejajo dnevno športne in zabavne tekme, koncerte in ples. Za nočne
janka nadomestiti dve požgani, Malnerjevo in Orožnovo, na nov in moderno opremljen planinski dom bi bilo treba misliti tudi pri Krnskem jezeru.
Navdušeni planinci obiskujejo v vse večjem številu svet med Gornjo Trento, Grintovcem in Jalovcem. Na Triglavu je bilo letos | že več kot 10.000 obiskovalcev So dnevi, ko spleza nanj več ko I 300 ljudi. Tudi tujci bolj in bolj
nehno gradi in obnavlja planin- i prihajajo na naše planine in ob ske postojanke, so vendar pretes- eu<jujejo njihovo lepoto.
pe, kar velja predvsem za Vodnikovo kočo na Velem polju. Na
Specializiral se je za vlome v otroške domove
Drago Dreven, nezaposleni vrtnar, star 58 let, doma lz čakovskega okraja, je vlomil v DID-e na Vinskem vrhu, v Gresovčaku, Rozini, Podgradju m Strezetlnl, kjer Je pobral razno blago v približni vrednosti 46.000 din. Varnostni organi so pri preiskavi na njegovem stanovanju našli tudi blago, ki sl ga je dolgo-prstnež nabral še pri 10 drugih vlomih. Vlamljal Je vedno na enak način, tako da je z 2 m dolgim kolom Iztrgal lz okna rešetko ali pa po lestvi splezal do straniščnega okna, skozi katerega se je potem splazil v stanovanje.
Nepoboljšljivi tat se je ujel
Golja Ciril, ki stanuje v Ljubljani, Poljanski nasip 40, Je kradel vsepovsod. V menzah je vtaknil v žep jedilni pribor, v gostilni prt, lz kleti ,1e odnesel krompir, s kakega dvorišča perilo, samo pošteno delo mu smrdi Ukradene predmete Je prodal, lzku plček pa zapil v prvi gostilni. Bil je že večkrat predkaznovan. Je ltali janskl državljan, ki Je prišel v našo državo leta 1946 brez dovoljenja tei si tudi še vedno ni priskrbel osebnih listin. Odgovorni organt so predlage'1. da se nepoboljšljivega tatu izžene iz dežele.
Trenta
I
Kipar Orcste Dcquel izdeluje spomenik padlim borcem v Izoli.
vožnje ob obali je gostom vsak večer na razpolago motorni čoln »Mirna«, na katerem je prostora za 70 oseb. Nadalje so za goste redni tedenski izleti v vsa obalna mesteca koprskega in bujskega okraja ter izleti z avtobusi v Opatijo, Postojno in Pulo.
Uprave hotelov prejemajo od gostov, ki so letovali v letoviščih ob istrski obali, številna pisma. V njih izražajo zadovoljstvo nad postrežbo, ter zlasti Švedi in Holandci, navdušenje nad lepotami obale. Obljubljajo, da bodo še obiskali Portorož, kjer so »v prijetni klimi in med prijaznimi ljudmi preživeli lepe dneve«.	cn
Investicije za potrebe Kopra v prihodnjem letu
Občinski ljudski odborniki v Kopru so v soboto zvečer po daljši razpravi sprejeli predloženi načrt investicij za leto 1954. Septembra pa bodo o predlogu razpravljali in izrekli dokončno besedo zbori volivcev v Kopru.
Predlagane investicije za prihodnje leto znašajo v Kopru skupno 116 milijonov 331 lisoč dinarjev ter 10 milijonov 910 tisoč deviznih sredstev. Med drugim predvideva predlog investicij za leto 1954. gradnjo novega stanovanjskega bloka z okrog 40 stanovanji, novo vodovodno mrežo, ureditev kanalizacije, obnovo 6700 kvadratnih metrov cest, nabavo dveh novih avtobusov in še nekaj drugih obnovitev.
CN
um *»		 ~	■ail	gg	
Bo Dubrovnik mesto tradicionalnega
JUGOSLOVANSKEGA FESTIVALA
Dubrovnik, v avgustu. V festivalskih dneh je Dubrovnik vsak dan živahnejši. To edinstveno mestece se med poletno sezono pretvori v en sam gledališki oder. Ves dan polje po mestu gledališki promet. Po ozkih senčnih ulicah potujejo kulise, kostimi in reflektorji. Vsak trg in vsaka ulica ustvarja vtis odra. Ze ob prihodu v mesto doživljamo gledališče. Vsako pročelje in vsako stopnišče izžareva posebno vzdušje, ki v njem dvomimo v realnost tistega, ki bo s svojimi festivali najzgovorneje pričal o naši tradiciji in živi besedi kulture.
SEDEM NARAVNIH ODROV
Tradicija naravnega odra je v Dubrovniku tako stara kot renesančna komedija. Zato je umevno, da so se festivalske predstave doslej razširile že na sedem prirodnih odrov.
Ves zahodni blok na Buničevi poljani je s svojimi odri, gotskimi vrati in stopnišči prav idealno prizorišče za komedijo »Lju-
Zspiski z dubrovniških letnih iger
:	mokratsko stoletje ljudstva«, kar
1	praktično pomeni, da so morala
miniti skoraj 4 stoletja in da je naravnem sredozemskem ambien- i pearovega	odra.	Edinstven	pa je'	moralo priti do dubrovniških po-
1 tudi	v	mednarodnem	merilu.	Ta	letnih iger, preden so ponovno
tu v vsej svojii značilni pestrosti in komiki.
Pred palačo Sponza in majhnim Onofrnevim vodnjakom uprizarjajo Držičevo komedijo »Tirena« in »Novela od Stanca«. Prizorišče nudi vse, kar si lahko poželi režiser »spektakla«. Prvo delo, s katerim se je Držič kot
Eesnik in dramatik predstavil du-rovniškemu občinstvu, »Tirena«, so obnovili kot predstavo dubrovniškega karnevala iz 16. stoletja in jo uprizarjajo v okviru fabule »Novela od Stanca«. Pri predstavi sodeluje 130 statistov.
»Dunda M a roj ar še vedno izvajajo na letnem odru v stari inscenaciji. Tudi za to najboljše Držičevo delo bi morali najti naravno prizorišče.
Park Gradac z bogatim sredozemskim rastlinstvom se kar sam ponuja kot inscenacija za pastoralne igre. Zato je Držičeva pastoralna komedija »Plakir« s
Trdnjava Lovrijenac, kjer uprizarjajo Hamleta
bimca« neznanega pisca 17. sto- svojo avtentično poetičnostjo v letja. Realistični ambient origi- j tem ambientu nepozabno učinko-nalnega renesančnega trga ustvar- vala. Letos so na istem mestu ja v gledalcu iluzijo resničnega j prikazovali tudi Goethejevo »Ifi-
dogajanja.
»Ribiške zdrahe« prikazujejo
na splavu v mestnem pristanišču. I Lovrijeiicu je nekaj posebnega ne
T	1	nullininln	*	«-»	«-J	rt	trn	„	_	1	d	7	0	l-CI	I	IT	1	O	I-!	Q	1	1	C	V	<T	Q	/V.V	TT	1	T	O	Tl	O
genno na Tavridi«.
Shakespearov »Hamlet«
Igralci prihajajo na »oder« z ri- le zaradi gledališkega okvira na biškimi čolni. Delo beneškega ! dubrovniških letnih igrah, tem-komika, preneseno v dalmatinsko več tudi zaradi priročne inscena-narečje, živi tu v edinstvenem cije, ki posnema načela Shakes-
Kulturn e beležke
gradu Voja Sobajič pripravil prireditev v počastitev jugoslovanskih umetnikov, ki so trenutno v Carigradu. Na prireditvi sta Nikola Cvejič in Predrag Miloševič izvajala jugoslovanske skladbe in operne speve. Prireditve so se udeležili konzularni zbor, pomembnejši kulturni in javni
, delavci v Carigradu in jugoslovanska gradu, Novem Sadu, Sremskih Kar- leUlska delegacija> ki biva v Cari_
PRED PROSLAVO STOLETNICE SMRTI BRANKA RADIČEVIČA
Ruma, avgusta. Približuje se stoletnica smrti pesnika Branka Radičeviča. V Sremu so osnovali več pripravljalnih odborov za proslavo. — V začetku oktobra se bo proslava začela s svečanimi akademijami v Beo-
lovcih, Rumi, Zemunu, Stari Pazovi, Sremski Mitroviči, Sidu in v drugih krajih.
Naj večja svečanost bo v Sremskih Karlovcih, kjer se je Branko Radičevič šolal.
V Sremskih Karlovcih in okolici se pripravljajo za sprejem gostov. Pripravljalni odbor pričakuje, da se bo proslave v Sremskih Karlovcih udeležilo nad 100.000 obiskovalcev iz vse države.	R.	M.
NIKOLA CVEJIC IN PREDRAG MILOŠEVIČ
(Od stalnega dopisnika »Borbe«) Carigrad. Pred dnevi je jugoslovanski generalni konzul v Cari-
I gradu.
Z. P.
BIBLIOGRAFIJA
Godec Rupko: Šotori. Ilustracije in oprema Ančka Gošnik-Godec. izdala Mladinska knjiga, Ljubljana 1953. Zbirka »Taborniška knjižnica«. Natisnila tiskarna Toneta Tomšiča, Ljubljana. Strani 92
Ciril Hočevar in Hinko Pajer: Taborniške igre. ilustracije in oprema Ančka Gošnik-Godee. izdala Mladinska knjiga, Ljubljana 1953. Zbirka »Taborniška knjiga«. Natisnila Tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani. Strani 88.
Dr Jovan Djorijevlč:	Ustavno
pravo FNRJ Izdal »Arhiv za pravne i društvene nauke« Beograd 1953. — Strani 438. Cena 380 din.
David Uicardo: Načela politižke ekonomije. (Naslov izvirnika: On the Principles of Poliiipal Economy and Taxatu.>n.) Prevedel dr, Zlatko Gašparovič, uredil in predgovor napisal dr Slobodan Štanpar. Založila »Kultura«. Zagreb 1953 Str. LXXX + 276 Cena 556 din
Tajna pisma Hitler — Mussolini (1941! 1913), Priredil prevedel in predgovor napisal dr. Bogdan Križman Epilog:	Andrd	Franpois-Poncet.	Za
ložil-o Novinarsko izdavačko preduze-če. Zagreb 195.3. Zbirka »Dokumenti i svednču.ustva« Strani XVI t 126 Cena 190 din
D K Polit. Osnovi vojnih znanja. Naslov originala: The Essentials of Milite ry Kpovviedgf Prevedel Predrag Vnkndinovid Mu’:, vojna biblioteka. zv 14. Založil Vnjnb-izdavački zavod »Vojno delo« Beograd 1953. Strani 148. Naklada 3500. Cena 130 dinarjev.
BEOGRAJSKI BALET BO OB VRNITVI IZ ŠVICE GOSTOVAL V ZAGREBU
Balet beograjske opere, ki je sklenil pogodbo za gostovanje v Ženevi od 1. do 6. septembra, je prejel naknadno ponudbo za gostovanje v ZU-richu, kjer bo 8. tn 9. septembra nastopil v eni izmed najlepših in največjih gledaliških dvoran v Švici »Kongreshaus«. V Ztirichu bo balet izvajal prvi večer »Lectovo srce« od Krešimira Baranoviča, Bizetovo »Simfonijo« in »Orfeja« od Stravinskega, drugi večer pa Hrističevo »Ohridsko legendo«. Ob vrnitvi tz Švice bo balet beograjske opere nastopil 13. in 15. septembra v Zagrebu. Razen tega bo opera Narodnega gledališča v Beogradu uprizorila tudi dve predstavi »Konzula« z Valerijo Heybalova v glavni vlogi.
FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH
Benetke. 20! avgusta se je začel v Benetkah 14. mednarodni filmski festival. Najprej so predvajali ameriški film »Rimski prazniki« v režiji Williama Wylerja. Ta festival, na katerem sodeluje 16 držav, bo končan 14. septembra.
KONCERT ZAGREBŠKEGA ORKESTRA V BRUSLJU
Bruselj, avgusta (Tanjug). Komorni orkester zagrebškega radia je priredil v flamski oddaji belgijskega radia koncert del Iva Tijardoviča, Stefana Suleka, Čajkovskega in Borisa Pa-pandopula, ki je hkrati dirigiral orkester.
Sopranistka zagrebške radijske postaje Melina Kuno je sodelovala pri izvajanju Papandopulovega »Concerto da Camera«.
Člani orkestra in dirigent Boris Papandopulo so se po koncertu udeležili sprejema v študiju nacionalnega instituta za radiofuzijo.
»oder« nosi pečat avtentičnosti postavili na repertoar celotnega tudi zato, ker je Lovrijenac dobi- j Držiča, čigar dela so najvdšji
1 vzpon renesančne komedije v Dubrovniku.
Brez dvoma spomenik ne sme biti merilo vrednosti nekega pisca, vendar pa priča o odnosu družbe in dobe do vrednosti, ki jih ima in odkriva. Zato preseneča, da do danes še ni dobil svojega spomenika znameniti ko-mediodraf in meščan, ki je demokratska načela svojih del dokazal tudi v življenju s političnim bojem proti dubrovniški aristokratski oligarhiji in zapustil svoje meščanske kosti kot emigrant v Benetkah. Z letošnjo svečano otvoritvijo IV. dubrovniških letnih iger s premiero Držičeve pustne komedije v dveh dejanjih »Tripče de Utolče« je končno za naš repertoar oživel celotni Držič. To je gotovo pomemben datum.
PRED SPLOŠNIM JUGOSLOVANSKIM FESTIVALOM?
Razvoj dubrovniških poletnih iger kaže čedalje močnejšo težnjo, da bi postal ta festival poleg turističnega in trgovskega učinka splošna jugoslovanska kulturna manifestacija prvre vrste. Prva dva festivala sta bila odsev dela majhnega pokrajinskega ko-lektitm, kot je kolektiv dubrovniškega gledališča. Ze lani pa se je ta krog s »Hamletom« razširil na nekaj najuglednejših režiserjev in igralcev. Letos se je s »Hamleta« razširil še na »Ifigenijo na Tavridi«, na »Tireno« in na »Na taraci«. Na festivmlu so-
riren
val svojo današnjo obliko prav v času, ko je Shakespeare ustvarjal lik svojega danskega kraljeviča.
Posebno pozornost zasluži izvedba drame »Na taraci«, tretjega dela »Dubrovniške trilogije« Ive Vojnoviča. Vprizorili so jo na terasi letnega dvorca družine Gundulič v Gružu. To je prav na tistem mestu, kjer si je avtor zamislil dogajanje v drami. V režiserski koncepciji se je dr. Branko Gavella verno držal avtorjevih navodil. Zato predstave igrajo cb prehodu mraka v noč, točno po dogodkih zadnje izmed dram.
KOMEDIOGRAF BREZ SPOMENIKA
Čeprav je Dubrovnik mesto kamenja in kiparstva, le težko srečamo kako drugo podobo razen mestnega patrona Sv. Vlaha, ki ga lahko vidimo v brezštevilnih držah in variacijah, kot kakšno nečimerno holvwoodsko zvezdo. Poleg tega kamnitega patrona je v atriju knežjega dvorca togi Prazat, kot bi se za5redal »'klesanega besedila »zelo zaslužni«. Na Zelenem trgu je še Ren-dičev Gundulič, ki v baletni drži skoraj hladno in s patricijskim nezanimanjem gleda na dubrovniško ljudstvo, ki že desetletja na istem prostoru prehranjuje to mesto. Ko so dubrovniški »viri illustri« dosegli vsaj delno pri-znaje, je moralo priti to »de-
Kaj zmore vas
ZNANSTVENA KNJIŽNICA
Vrbnik na otoku Krku je vas, čeprav ji pravijo prebivalci že od nekdaj mesto. Pred 30 leti je imela 1800 prebivalcev, zdaj pa jih ima samo 1350. Vrhničani so se pač razkropili po svetu, kamor so se napotili s trebuhom za kruhom. To je zelo napredna, kulturna vas in zato je podobna mestu. Goji zlasti umetnost v glasbi in plesu. Ima že 80 let staro čitalnico in knjižnico, ustanovljeno leta 1887. Stalnih bralcev knjig pa je zdaj v Vrbniku samo 40.
Največja kulturna zanimivost te vasi je znanstvena knjižnica, ki ima 8000 knjig. Cesto prihajajo v Vrbnik znanstveniki, da v knjižnici študirajo. Vrhničani so med vojno knjižnico budno čuvali in skrivali pred okupatorji. Leta 1944 so letalske bombe porušile hišo, v kateri je imela knjižnica prej prostore. Po osvoboditvi so knjige znova zbrali in lani je dobila knjižnica nove prostore v dvorani novega Zadružnega doma.
To zanimivo knjižnico je ustanovil pred nekaj desetletji znani odvetnik in politik dr. Dinko Vi-tezič, ki je bil med prvimi Hrvati leta 1873 izvoljen za narodnega poslanca Istre v dunajski parlament. Vitezič se je odločno boril za narodne in politične pravice zlasti istrskih Hrvatov in ostro nastopal proti delovanju iredentistov, ki jih je dunajska vlada podpirala. Zato so ga na diplomatsko intervencijo italijanske vlade upokojili. Od takrat se je ukvarjal z advokaturo in politiko. Bil je zelo borben nacionalni in kulturni delavec. Za knjižnico v Vrbniku skrbi Svet za prosveto in kulturo ljudskega odbora okraja Krka. Za posamezna dela iz te knjižnice so se zanimali mnogi bibliofili in knjižnice pri nas in v tujini.
nančnem poslovanju, v sistemu gostovanj in v repetoarnii politiki. Ze v sedanji fazi ne bi tega festivala smeli obravnavati le kot »vprašanje Hrvatske, še manj pa kot le interno zadevo mesta Dubrovnika. Ne bi smeli prezreti tudi propagande festivala, ki je še vedno zelo lokalna. Letošnji letaki, prospekti in programi so po svoji grafični opremi žalostno zrcalo provincializma.
FESTIVAL — GLEDALIŠKA SEZONA V MALEM
Posebno, zlasti analitično oceno, bi zaslužila problematika festivalskega repertoarja. Letošnji repertoar je kar prava gledališka sezona v malem. Repertoar se je usmeril na našo renesančno delujejo zdaj že režiserji in igral- komedijo, zlasti pa na njenega ci iz Zagreba, Beograda, Splita najzrelejšega in najplodnejšega in drugih mest. Ze od začetka so- pisca Marina Držiča. »Hamlet« deluje na festivalu kot gost reži- in »Ribiške zdrahe« se logično ser dr. Marko Fotez, ki je doka- vključujejo v repertoar. Znatno zal režisersko mojstrstvo spekta- ga je obogatila tudi Vojnovičeva
drama »Na taraci«, ki v ”” originalneni ambijentu * prav pretresljivo učin-si kuje.
Vprašanje je, ali je v 't'	*	*.r«A.. *■. • vsem repertoarju Goe-
thejeva »Ifigenija na ■HpflK	Tavridi« neogibna. Ali
-i.ii' 11 i t i ideal no naravno J prizorišče osnovno merilo
Prizor iz M. Držičeve komedije »Tirena«. V glavni vlogi Irena Kolesar
kla. Letos je pomembna tudi ude- ’ kot v Strattfordu: duh neke epo-ležba režiserja dr. Branka Ga-. he (renesanse) in opus nekega velle »Ifigenija na Tavridi« in pisca (Držiča) je bil uresničen * »Na taraci«.	j pretežno domačimi igralskimi si-
Preusmeritev dubrovniških po- lami (dubrovniškimi). Načelno je letnih iger na splošni jugoslo- to najpravilnejši tip festismla: ne vanski festival bi seveda zahte- revija gledališča, temveč gledali-3'ala občutne izpremembe v fi-, g če nekega duhovnega okolja sto-
pri določanju repertoarja? V »Zlatem XVII. stoletju« naše komediogra-fije, ki se je razvijala razen v Dubrovniku tudi v Splitu, na Hvraru, Korčuli in v Trogiru, bi gotovo lahko našli dela, ki bi se logičneje vključevala v splošnojugoslo-vanski festival.
Med prvimi prispevki k takim razmišljanjem so zanimive besede dramatika in režiserja Josipa Kulundžiča, ki jih
je zapisal v knjigo vtisov dubrovniških n ih iger.
Goldonijeve »Primorske zdrahe« v naravnem okolju
sov dubrovniških polet-»Začelo se je skoraj
letja (mesta in ljudi). Zato je po mojem mnenju predstava »Stanca« in »Tirene« (kot prej »Plakir-
ja«) kažipot in najpozitivnejše
uresničenje poletnih iger v Dubrovniku. Vsa dela nekega pisca v izvedbi istega gledališča z enotnim avtohtonim ansamblom je čarobna privlačnost in svetovni pomen dubrovniških uprizoritev. Morda se ne bi bilo treba vezati le na enega pisca, in morda ne izključno le na en ansambel? Treba pa je vsekakor ostati pri piscih naše renesanse.«
KONCERTI, RAZSTAVE IN KONČNO — FILMSKA MRZLICA
Gledališki del festivala pa še ni vsa problematika, čeprav je najpomembnejši. Zelo bogat in kvaliteten je tudi glasbeni, folklorni in razstavni del. Poleg nekaterih solističnih koncertov in koncertov' Mestnega orkestra so bili zlasti zanimivi koncerti Državnega simfoničnega orkestra iz Zagreba (dirigenti: Zaun, Bom-bardelli in Tijardovič). Zanimive so bile tudi razstave — stari dubrovniški portreti in Cavtat v delih jugoslovanskih slikarjev. Za vse to bi bi bila potrebna posebna ocena.
V festivalski prenapolnjenosti je zajela Dubrovnik prava film-sk# vročina. Čeprav se je to me-« sto kamere že navadilo, je vendar snemanje »Dalmatinske svatbe« povzročilo posebno senzacijo. Film snemajo v koprodukciji, režiser je Geza von Bolwary. Cele ulice in trgi so ure in ure napolnjeni s filmskimi ljudmi in radovednimi sprehajalci. Mirno in potrpežljivo vzdrže na soncu, kot da ne bi bil avgust.
Dubrovnik ni med svojo poletno sezono izpremenil svoje podobe. Ostal je mesto naglice, turistov, raznovrstnih jezikov in vročih festivalskih dni. Obzidje in Lovrijenac vsak večer razsvetljujejo rumeni reflektorji, vsak večer se razlegajo trobehte in ka-
nonade, ki objavljajo smrt dan-tako kakor v Ober- 'keSa kraljeviča na Lovrijencu. kamergau in skoraj tako 1	/. Depolo
MEDNARODNA SREČANJA V ŽENEVI
Tema: Strah In nemiri seda- Čanje evropskih intelektualcev, pomen referatov, ki obravnavajo njega casa in naloge duha.	Naš d.legat je književnik Dušan psihološki in moralni vidik pro-
Stiki evropske inteligence po- Matič. Organizacijski komite so- blema, moramo kljub temu pristajajo čedalje pogostejši in po- ’ da s.eJe tfeba na tem zboru pomniti, da je v bistvo sodobnega membnejši. Nedvomno je to na- ! P°2°voriti o močnem občutku ne- nemira mogoče prodreti predvsem predek, da skupno razpravljamo j gotovosti, ki osvaja ljudi našega z vestnim raziskovanjem social-o vprašanjih, ki mučijo sodobne- časa, ° občutku, ki ga je težko no-političnih vzrokov. Svetovni
xi—/■.- ---------------------,	opredeliti	kot	vznemirjenost, ker —■»••***-« —»-*-«
je ta izraz za to preslaboten; ga pa ne moremo, če hočemo povedati resnico, imenovati niti strah, ker ta občutek ni opredeljen z neko točno določeno nevarnostio
ga človeka. Če upoštevamo, da inteligence ne bi smele voditi ozkosrčne koristi, temveč da mora biti njen namen skupno delovanje za blaginjo človeštva, postane njen vpliv v mednarodnem sodelovanju vse pomembnejši.
Od 2. do 12. septembra 1953 bo v Ženevi VIII. mednarodno sre-
Kljub temu, meni komite, da bi z združenimi močmi lahko analizirali to bojazen in nemir. Prepričani so, da je problem moč zajeti na sokratovski način, in pravijo, da so ta vprašanja to, kar smo hoteli poudariti z nazivom »naloge duha«. Pet preda-i vanj bo iz raznih gledišč obrav-! navalo ta problem, n. pr. preda-i vanje o psihološkem vidiku stra-j hu, umišljenem in resničnem nemiru in grozi, religioznem simbolizmu in valorizaciji nemira, o socialnih in političnih vzrokih nemira sodobnega človeka, o zmagi nad grozo itd.
Zamisel ni napačna. V naši dobi ni nič prirodnejšega in nič potrebnejšega kot taka srečanja. Pa tudi tema je za največji del sveta zelo pereča. Če bodo referati humanistično intonirani in če jih bo usmerjalo iskreno ho-onje, najti pravo zdravilo za od-‘ranitev vseh vzrokov trepeta 1 nemira sodobnega človeka,
' ko upravičeno upamo v uspeh h srečanj.
Ii snemanja »Dalmatinske svatbe*	’ Ne da bi hoteli zmanjševati
politični položaj odkriva to skrivnost. Predvsem so fašistični in birokratski režimi tisti, ki neutrudljivo krepe fantom strahu in nemira. Psihoanaliza bo sicer pokazala posledice tega nemira, ne pa tudi razložila vzroke. Vsekakor prispeva k ustvarjanju in razširjanju strahu, zlasti med neizobraženimi družbenimi plastmi, tudi religiozna propaganda, zlasti vatikanska, ki jo prevevajo reakcionarne politične kombinacije. Ni primerno, da se skrivamo za dokazi prirodnih dejstev, kot n. pr. da se je človek že od začetka v vseh dobah bal smrti. Sodobni nemir ne izvira iz tega strahu, iz strahu pred smrtjo, za katerega je Krleža duhovito rekel, da je le slaboumna slabost, ki poneumlja svet. Zlo izvira iz strahu, ki je nastal zaradi izkoriščanja ljudi in vsakovrstnega zatiranja in teptanja človeškega dostojanstva.
Le resnični in polni razvoj politične, gospodarske in duhovne demokracije je najboljše in najučinkovitejše zdravilo proti temu trepetu in bojazni ter hkrati najtrdnejši temelj za življenje svobodne in delavne človeške osebnosti in družbene skupnosti sploh.
C. Kisič.
NEDELJA, 23 AVGUSTA
•c
ŠPORT IN TELESNA VZGOJA
JUGOSLAVIJA : BANDUNG 8:1
Diakarta, 23. avg. (po kablo-Sramu) — Stadion v Djakarti je Poln do zadnjega kotička. Nad tisoč gledalcev si je prišlo danes ogledat jugoslovanske nogometaše. Takšno zanimanje ni nič nenavadnega. Jugoslovanski nogometaši, o katerih tukaj dosti vedo, so prvič nastopili v Indoneziji Nasprotnik naši mladi reprezentanci je bila reprezentanca Pokrajine Bandung. Po zelo dobri 'Sni je naše moštvo zmagalo s 8:1.
Republiško prvenstvo
v NOGOMETU
Kladivar : Odred 5:1 (2:0)
i	23. avgusta. Danes popoldne
S bll° končano dvodnevno tekmova-je štirih mladinskih nogometnih n nf, tori e za naslov republiškega ^Jvaka za leto 1953. V prvi tekmi sta J*Pomerila za tretje oziroma četrto esto mariborski Branik in Zelezni-.(Lj.), v zelo živahni in enako-igri so zmagali Mariborčani .-1 (1:1). Tekmo 1e dobro vodil Orel 12 Celja.
divV borbi za prvo mesto pa je Kla-var zasluženo premagal svoje tek-ece _ nogometaše ljubljanskega SuJ?.??* Rezultat 5*1 (2:0). Gole so
Najboljše atletsko prvenstvo po osvoboditvi
Dobri rezultati — Velika udeležba — Odlična organiz acija — Rekord Vipotnika
na 800 m — 1:56,5
STRELSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
NOV REKORD
mladincev Hrvalske
Neuspeh slovenskih mladincev — Sertičeva za en krog presegla državni rekord — Planinc v formi
Maribor, 23. avgusta. Danes zjutraj izkazali odlično. Poskrbljeno je bilo prav je sonce pozdravilo in razveselilo hitro obveščeni o posameznih rezultatih, tekmovalce in organizatorje, ki so se Vodje sodelujočih ekip in novinarji pa pripravljali na predtekmovanja. Po so takoj po zaključku posameznih tekino-sklepu vodstva prvenstva so odpadla 1 vanj prejeli tiskane liste z rezultati. Zvcz-predtekmovanja v teku na 800 m in I ni kapetan Lenert je po zaključenem 200 m za moške ter v skoku v daljino j tekmovanju sestavil moško in žensko reza ženske. Tudi izločilni skoki s pa- ! prezentanco, ki bosta v kratkem nastopili lico se niso Izvedli. Vsi tekmovalci i v Zahodni Nemčiji, moški v Beogradu,
Vodeb in Sega po enega,
, 1- Častni gol za Odred je do-®el Čebular.
*
Za V kvalifikacijski nogometni tekmi * vstop v vzhodno skupino slovenske ipj etne lige je Proletarec (Zagor-remagal moštvo Doberne iz Trbo-eiJ z rezultatom 6:0
Korotan : Rudar 2:2 (1:0)
5nnKranj, 23. avg. — Pred približno •.J gledalci sta se danes popoldne v pranju srečali enajstorici trbovelj-*ega Rudarja in domačega Korota-Tekma je med obema moštvoma užila predvsem za trening pred bližjim prvenstvom. Korotan Je nastopil svoji najmočnejši postavi, Rudar pa za *I?katerimi mlajšimi močmi. Gole ŽiA Kor°tan sta dosegla Cesenj in Bo-*a Rudar pa Knavs in Kržan. — Jogi ^ Nežmah ni bil kos svoji na-
•
Prvenstveni nogometni tekmi so jjjadinci Korotana premagali Projek-0r iz Kranja z rezultatom 3:2 (2:0).
Mladost se je vrnila iz Avstrije
.Kranj, 23. avg. — Sinoči so se vr-fjili iz Avstrije plavalci Mladosti iz *ranja, ki so nastopili v Beljaku Proti VSV. Zmagali so Kranjčani z *ezuitatom 86:78 in se tako revanžirali Joljačanom za poraz, ki so ga doživi pretekli mesec v Kranju. Zmago J? Prinesle Kranju predvsem plaval-v’ ki so zmagale v vseh disciplinah. z, štafeti 3X100 so dosegle nov Slovenki rekord v času 4:37,4.	S. R.
bodo nastopili v finalu. 17 tekmovalk je tekmovalo v metu diska. Najboljši rezultat je dosegla Matejeva (Vojvodina) 36,25 m, pred Homoljo (Senta) 34,47 m in Horvec (Sloboda — Varaždin) 34,39 m. Od Slovenk so se uvrstile v finale Medvedova in Ce-lesnikova iz Celja. V metu kladiva je nastopilo 15 atletov Najdlje je vrgel kladivo rekorder Gubijan (P) 53,62 m, drugi Je bil Galin (Mladost) 49,58 m, tretji pa je bil Berec (P) 47,57 m. V izločilnem tekmovanju v metu diska za moške je dosegel najboljši rezultat Krnjajič (P)	45,18 m
pred državnim rekorderjem Krivokapičem (CZ) 44,35 m in Milerjem (O) 44,24 m. Med 16. skakalci v daljino se je odlikoval Radovanovič (CZ) s skokom 6,70 m.
Popoldne se je nadaljevalo in zaključilo IX. državno prvenstvo v atletiki. Okrog ^500 gledalcev, kar je častna številka za Maribor, je Z velikim zanimanjem sledilo napetim borbam najboljših jugoslovanskih atletov. Vreme je bilo lepo,
naprave na stadionu so bile odlično pripravljene in dobro razpoloženje tekmovalcev je dalo slutiti, da bodo rezultati izvrstni. Po splošnem mnenju vodilnih
Ljubljana, 23. avgusta. Danes se ..	je začelo na novo urejenem strelišču
2. Stefanovič (CZ) 26,7, 3. Ivanovič 0t> Dolenjski cesti VIII. strelsko (Ml) 27,6.	800 m moški: 1. Hočevar prvenstvo Jugoslavije. Najprej so
(P) 1:53,5, 2. Mugoša (CZ) 1:53,6, 3. Vi- tekmovali pionirji. Borili so se za potnik (KI) 1:56,5 (nov slovenski re- značko. Najboljši so bili pionirji kord). Skok v daljino (moški): Srbije, ki so osvojili prva štiri mesta
ženske pa v Salzburgu.
V metu kiadiva je državni rekorder Gubijan z veliko gotovostjo premočno zmagal. Galin in Berec pa nista dosegla svojih običajnih rezultatov. Naš vodilni metalec diska Krivokapič je vrgel prav lepo preko 50 metrov. Tudi Krnjajič je bil izvrstno razpoložen. Ljubljančanu Miillerju je le malo manjkalo do 47 m. Skok s palico se je vlekel vse popoldne. 12 tekmovalcev se je zagrizeno borilo. Razen odličnega Milakova, ki mu poizkus doseči nov rekord 4,36 le za malenkost ni uspel, je elastični Rocca navdušil gledalce in dosegel nov hr-vatski rekord 3,90. Tudi Celjan Vehovar je z gotovostjo preskočil 3,70 in pri zadnjem poskusu le z roko podrl letvico 3,80 Finalni tek 100 m za ženske je dvignil ves stadion na noge. Bogičeva je v sijajnem stilu zmagala z odličnim rezultatom 26 sek. Napeta je bila v teku 800 m za moške borba med zmagovalcem Hočevarjem in izvrstnim Mugošo. V skoku v daljino pa je simpatična rekorder Radovanovič z lahkoto dosegel izvrstno znamko 7,24, Matejeva je v
  _	.	metu diska dosegla zelo lep rezultat
funkcionarjev Atletske zveze Jugoslavije 39,95. Na 200 m moški je odlični Jo-je bilo letošnje prvenstvo tako po številu vančič gotovo zmagal z dobrim časom nastopajočih, kakor tudi po rezultatih in 22 sekund. Izredno zanimiv je bil tek organizaciji najboljše izmed vseh do- na 5000 m Ceraj je z odlično tak-sedanjih. Mariborski organizatiorji so se tiko in dobrim časom 14:46 osvojil pr-sedanjih. Mariborski organizatorji so se venstvo pred požrtvovalnim Iličem.
 I Tek z ovirami na 3000 m je bil v
Mariboru prvič izveden, je prinesel zasluženo zmago rutiniranemu Štefa-novcu pred Štritofom in Slovencem Pavšičem. Izvrstna Majcnova iz Celja je v skoku v daljirio premagala vse svoje tekmece z rezultatom 5,40. Štafeta 4 X 100 m za ženske je poleg zmage zastopnic Mladosti prinesla uspeh marljivim članicam Železničarja iz Maribora, ki so osvojile častno drugo mesto Prvič je bil v Mariboru izveden tudi maratonski tek. Navdušeno pozdravljen zmagovalec Škrinjar je zmagal z naskokom 12 minut pred drugo plasiranim Bosancam iz Beograda. Kot zaključek je štafeta Partizana zmagala v teku 4 X 400 m v dobrem času 3:22,9.
Rezultati: met kladiva: 1. Gubijan (P) 56, 42,	2. Galin (Mladost) 50,94,
3. Berec (Part.) 50,27. — Met diska:
1. Krivokapič (CZ) 50,72, 2. Krnjajič (P) 47,32, 3. Miler (O) 46,74. — Skok ob palici: 1. Milakov (CZ) 4,25, 2. Rocca (Ml) 3,90, 3. Skapek (P) 3,70. — 400 m ovire:	1. Radulovič (P) 54,8,
2. Jankovič (CZ) 55,9, 3. Miler (Ml) 56,1. — 200 m ženske: 1. Bogič (Ml) 26,
1. Radovanovič (CZ) 7,24, 2. Pokorn (Odred) 6,92, 3. Savič (CZ) 6,68. — Met diska (ženske): 1 Matej (V) 39,95,
2. Borovec (Varaždin) 38,30, 3. Homo-lja (Senta) 37,80. — 200 m moški: 1. Jo-vančič 22,0, 2. Brnjak (Vojvodina) 22,2,
3. Tomažič (D) 23. — 5000 m (moški): 1 Ceraj (P) 14,46, 2. Ilič (CZ) 14.47,7, 3. Cetinič (P) 14.53. — 3000 m ovire:
in s tem tudi štiri srebrne značke. Srebrni znački sta osvojila tudi Slovenca, Masten in Kristan
Mladinci so tekmovali posamezno in moštveno Moštvo Hrvatske je izpolnilo pričakovanja; doseglo je tudi izvrsten rezultat 1057 krogov, kar je nov rekord. Hrvatsko moštvo je zelo izenačeno, saj so vsi dosegli normo
1. Stefanovič (P) 9.22, 2. Štritof (P) . srebrne značke (Anič celo zlato). Na 9.31,2, 3. Pavšič (O) 9.58. — Daljina drugo mesto se je uvrstilo moštvo (ženske): 1 Majcen (KI) 5,40, 2. Tuce Srbije. Veliko presenečenje pa Je (Sarajevo) 5,37, 3. Galič (D) 5,11. — uvrstitev slovenskega moštva, ki je Štafeta 4X100 m (ženske): 1. Mladost z gotovostjo računalo na boljši vrstni
NOVI DRŽAVNI PRVAKI
Atleti: 100 m: Pecelj, 200 m: Juvančič, 400 m:	Sabolovič,
800 m: Hočevar, 1500 m: Mugoša, 5000 m: Ceraj, 10.000 m: Mihalič, 110 m ovire: Zupančič, 400 m ovire: Radulovič, maraton:	Škrinjar, steeple-
chase: Stefanovič, skok v višino: Dimitrijevič, skok v daljino:	Radovanovič, troskok:
Radovanovič, skok s palico: Milakov, krogla:	Sarčevič,
kopje: Vujačič, kladivo: Gubijan, disk:	Krivokapič, šta-
feta 4X100 m: Dinamo, štafeta 4X400 m: Partizan.
Atletinje: 100 m: Babovič, 200 m: Bogič, 800 m; Šofer, 80 m ovire: Babovič, višina: Sima, daljina: Majcen, krogla: Radosavljevič, kopje: Kaluše-vič, disk: Matej, štafeta 4X100 m: Mladost.
Čuk na položaju
57,3, 2. Železničar (Mrb) 52,5, 3. Kla- red, pa je šele četrto. Doseglo Je le divar 52,9. — Maraton: 1. Škrinjar (D) 943 krogov. Enak rezultat je dosegla 2.43,50, 2. Bosanec (CZ) 2.55,48, 3. Roc- tudi ekipa BiH, ki se je uvrstila na ler (Zel., Mrb) 3.38,00. — Štafeta 4X100 tretje mesto. Za mladinsko vrsto Slo-metrov (moški):	1. Partizan 3.22,9. i venije je četrto mesto res velik
2. Kladivar 3.28,2, 3. Mladost 3.28,3. neuspeh.
Dopoldne so tekmovale tudi članice, 16 po številu. Za ženske tekmo-• r -	««■ « i* ■ i w	valke lahko rečemo, da so zelo lepo
Petrovič m Vidau izločena i	os^uo
ZarlCh„’,„2,l.;?r.g/	Z'atTehniCnl° rezultati - p.onlrj. ,ma-
ka
zasledovalni vožnji na progi
4000 m na svetovnem prvenstvu v
lokaliberska puška, 50 m, 300 možnih
,	.	...	•	nJrTa i i’ ! krogov, srebrna značka): 1. Markovič
ZuricllU Sta bila lzloctila IZ naualj , Irroffnv 2 9aviČ 97? krnenv i nega tekmovanja. Petrovič in Vidah 1	r	oni
ct.. Astep.fr1!o isti	5:4.).2	in
OSMINA FINALA TEKMOVANJ ZA POKAL MARŠALA TITA
Dan je minil brez presenečeni
Jugosla-
vj Včeraj Je bila odigrana osmina finala nogometnega pokala L"®. Izmed 16 najboljših jih Je v končnem delu tekmovanja ostalo še “»etn. Tekmovanje bodo zdaj prekinili in se bo nadaljevalo v novembru. j*ethJ ni bilo presenečenj. Povsod so zmagali favoriti. Najtežje delo sta '»teli Crvena zvezda proti Veiežu in Vojvodina proti Proleterju. r Za četrtfinale so se kvalificirali: Odred, Hajduk, Spartak, Vojvodina, vrvena zvezda, BSK, Partizan, Dinamo, vsi člani I. lige. Tokrat se je prvič sodilo, da v četrtfinale tega pokala ni prišlo neko manj znano moštvo.
Visoka zmaga Odreda
odred : BSK II 4:0 (1:0)
Prvenstvena tekma za nogometni gjjal Stadion Odreda. Gledalcev ^0. Sodnik Vunarič.
•p Strelci? Belcer v 15. in 60. min., ^Uniar v 63. in 72. minuti
Moštvi sta nastopili v naslednjih
Postavah!
Belcar je danes dosegel 2 gola
. Odred:	Bencik, Zlvotlč, Pelicon
’umbar, Lesjak, Osredki, Belcer, Ku *bar, Brezar. Toplak, Hacler
BSK II: Popadič, Odanovlč, Ko ®tl6, Perič. Mladenovič, Konstanti ftovlč, Jovanovič, Krajnčič, Simo bovlč.
Današnja tekm« za nogometni po-je privabilu na igrišče Odredu precejšnje število gledalcev, ki so hoteli videti igro Odreda pred startom v zvezno ligo Morda niso odhajai) fadovoljni z igrišča ker so domačini te od časa do Časa prikazali roka k ršn0 želimo videti v prihodnjih Prvenstvenih tekmah, čemur pa te tudi kriv preslab današnji nasprotnik
Po začetnem »otipavanju« so domači takoj pritisnili na vrata BSK Os reč ki je poslal nekaj zelo uporab nih žog v vratarjev prostor, ki pa &o ostale neizkoriščene Kumar jo imel^dealno priložnost, ko je bw Ram jfced vratarjem, toda v odločilnem trenutku je zapletel In izgubil žogo V 15 min je Hacler >z silil kot, ki ga je zelo lepo streljal tako da ie Belcer nastavil samo gin v0 in povedel svoje moštvo v vod stvo BSK se je poizkusil po pre jetem golu uspešneje zopersttvlti do mačim kar pa jim nikakor ni uspe-
valo in se je igra večinoma odvijala na njihovi polovici. Rezultat Odredov© premoči je bilo 5 kotov, ki pa niso bili tako uspešno zaključeni kot prvi.
Tudi v drugem polčasu je bil Odred očitno boljši nasprotnik le da je bil v tem delu njegov napad uspešnejši. Posebno se -je razigrala leva stran napada Hacler-Toplak, ki je pošiljala na drugo stran zelo lepe žoge. Belcer je povišal rezultat na 2:0, Kumar pa na 3:0. Zadnji gol je padel v zelo lepi kombinaciji vsega napada. Osrečkj je podal Haclerju, ta Toplaku, ki mu je takoj vrnil, liacler je poslal pred gol Brezarju nekoliko previsok predložek, ki ga ta ni mogel uporabiti, ampak ga je prepustil Kumarju, ki je z ostrim strelom zadel desni vratarjev kot Četrti in zadnji gol je lepo pripravil Toplak. Nesebično je prepustil žogo Kumarju in Kumar ni imel težav pri strelu nn gol. Po temu golu so Od-redovci, zadovoljni z rezultatom, nekoliko popustili, kar Pa vseeno ni pomagalo gostom da bi zabili vsaj častni gol. V zadnjih miuutab je moral Bencik parkrat hrabro intervenirati, da ie rešil svoja vrata nedotaknjena.
S to zmago se je Odred uveljavil med 8 najboljših jugoslovanskih moštev v tekmovanju za nogometni pokal.
Sodnik Vulnarič iz Zagreba je sodil brez večjih napak. V predtekmi je drugo moštvo Odreda premagalo Domžale s 8:1.	S F
BSK : Sutjeska 5:1 (4:1)
Sutjeska se je na današnji tekmi samo v začetku upirala BSK. Kasneje so Beograjčani prevzeli pobudo in jo obdržali do konca tekme. Gole so dali Kaloperovlč, Panič, Kovačevič in
kovski in Zebec v podaljšku dala dva gola in odločila izid tekme, ki je bila Živa in precej zanimiva.
Dinamo : Metalac 4:2 (1:1)
V zelo slabi tekmi Je Dinamo premagal Metalca s 4:2 (1:1). obe moštvi sta igrali nepovezano. Sprva Je vodil Metalac, vendar je Dinamo v drugem polčasu zlomil odpor borbenih igralcev Metalca.
Hajduk : Vardar II.
2:0 (1:0)
Tekma za pokal maršala Tita med splitskim Hajdukom in skopljanskim Vardarjem II se je končala z zmago Hajduka 2:0 (1:0).
Vojvodina : Proleter 1:0 (0:0)
Osijek, 23. avgusta. Vojvodina Je potrebovala 128 minut igre, da je premagala novega člana I. lige, domačega Proleterja. Gol za Vojvodino je dal Leškov v 119. minuti.
st j, dosegla isti čas 5:43,2 in sta na 14. in 15. mestu med 19. kolesarji, ki s0 bili izločeni.
Plavalno prvenstvo Partizana v Kranju
Kranj, 23. avg. — Danes dopoldne Je kranjski Partizan organiziral plavalno prvenstvo za svoje članstvo. Izmed 38 nastopajočih so zmagali naslednji tekmovalci: 50 m prosto, mladinci: 1. Udir 32,2. 50 m cratvl: 1. Petrič 31,2. 50 m hrbtno, mladinci: Lozar 37,5 . 50 m hrbtno, člani: Petrič Marko 41,7. 100 m prsno, člani: Petrič 1:28,2. 50 m prsno, mladinci: Kalan 37,6. 50 m crawi, ženske: Vuklč 41,7. 50 m prsno, ženske« Vukič 45,2. 50 m hrbtno, ženske: Vuklč 52,6.
KOŠARKA
Železničar : celje 46:21
Ljubljana, 12. avg. — Na stadionu Železničarja je bila ženska košarkarska tekma za prvenstvo Slovenije, v kateri je domači Železničar premagal celjskega z rezultatom 46:21 (16:11) Mlade borbene Celjanke so se v treh četrtinah igre uspešno upirale slovenskemu prvaku, v zadnji pa so popustile pred ostro obram-bolj rutiniranih nasprotnic. Sodila sta Pecinič in Kristanič.
Železničar : montažno
60:50 (29:24)
V ZAGOB |U SO USTANOVILI ROKOMETNO SEKCIJO
Pred dnevi je bil v Zagorju ustanovni sestanek rokometne sekcije »Proletarec«. Kaže, da bo imela rokometna sekcija močno žensko ekipo. Zagorske rokometaše bo treniral Alojz Zapotnik ml.
*
. Prijateljska tekma med skopljan-skim Vardarjem in Napredkom iz Kruševca je končala z rezultatom 6:2 za Vardar.
Božinovič 273 krogov, 4. Uroševič 271 krogov (vsi Srbija), 5. Masten, 6. Kristan (oba Slovenija). Tekmovalo je 36 pionirjev.
Mladinci — vojaška puška (300 m, 300 možnih krogov): 1. Anič (H) 220 krogov, 2. Cuk (H) 214 krogov, 3. Janjič (Sr) 214 krogov, 4. Talan (H) 213 krogov, 5. Dimic (Sl) 212 krogov.
Moštva: 1. Hrvatska 1057 krogov (nov državni rekord!), 2. Srbija 996 krogov, 3. BiH 943 krogov, 4. Slovenija
943 krogov, 5. Makedonija 889 in 6. Crna gora 895 krogov.
Zenske — malokaliberska puška: 1. Hiti 516 krogov, 2. Bertoncelj 512 krogov, 3. Zidarič 510 krogov.
Popoldne se je nadaljevalo tekmovanje za ženske za značko mojstra strelca. V tekmovanju je mlada Sertičeva (Hrvatska) za en krog presegla državni rekord. Tudi ostale tekmovalke so izvrstno streljale, posebno Slovenke ,ki so osvojile štiri mesta od prvih šestih. Skupno so tekmovalke osvojile 8 zlatih, 4 srebrne in 6 bronastih značk
Rezultati (malokaliberska puška, 50 m, 600 možnih krogov): 1. Sertič (Hrv.) 528 krogov (164 stoje, 177 kleče, leže 187), 2. Hiti (Slov.) 516 krogov, 3. Flis (Slov.) 513, 4. Trajkovič (Srb.) 512, 5. Bertoncelj (Slov.) 512, 6. Zidarič (Slov.) 510.
Tekmovali so tudi člani z vojaško puško za značko mojstra strelca. Planinc je dosegel 660 krogov in s tem osvojil zlato značko (rezultat še ni kontroliran).	J.	D.
S A H
Po XII. kolu vodi Rakar
Ljubljana, 23. avg. Danes so bile odigran© prekinjene partije s prejšnjih kol z naslednjimi rezultati: Preinfalk : Zaharijev remi, Hočevar : Horvat remi, Kržišnik : Levačič 1:0, Vidmar ; Preinfalk 1:0, Preinfalk : Janoševič 1:0
Tako je nastal po 12 kolu turnirja na tabeli naslednji položaj: Rabar 9, Janoševič 8 in pol, Vidmar in Marič no 8, Preinfalk in Sokolov po 6 in pol, Trajkovič in Kržišnik po 6, Božič 5 in pol, Vuletič 5 (1), Hočevar in Horvat po 5, Levačič 4 in pol (1), Zavil© 4 in pol, Zaharijev 4 in Matulovič 3.
SK KRANJ : SK »STOJAN PUC« (NOVO MESTO) 4.5 : 3.5 Ljubljana, 23. avg. Danes je bila v Ljubljani odigrana prvenstvena tekma med 8-članskim moštvom ŠK »Stojan Puc« iz Novega mesta in SK Kranj, ki se jo po zanimivi in borbeni igri končala s tesno zmago Kranja s 4 in jm)1 : 3 in pol. Posamezni rezultati: Cuderman (Kranj) : Sila (Novo mesto) remi, Fajon : Škerlj 0:1, Mišjak : Sitar remi, Pogačnik : Kruljac 1:0, Robek :	Cerček 1:0,
Sicherl ; Japel remi, Baudek : Jenko 0:1 Janskovee : Dejnk 1:0
S to zmago se je pomlajeno moštvo ŠK Kranj uvrstilo v polfinale letošnjega moštvenega prvenstva Slovenijo proti moštvu mariborskega Železničarja.
CRVENA ZVEZDA — BSK 2:2 (1:0)
Na prvi tekmi za mladinsko nogometno prvenstvo Srbije je Crvena zvezda tgrala z BSK neodločeno 2:2 (1:0).
CETETO SVETOVNO PRVENSTVO MODELARJEV
DANSKA
posamezni in moštveni prvak
Jugoslovanu Guniču ni uspelo ohraniti naslov svetovnega prvaka — Moštvo Jugoslavije šele na četrtem mestu
Bled, 23 avg. Danes se je z lepem vremenu nadaljevalo svetovno prvenstvo v jadranju modelov A-2. Konkurenca je bila huda, saj je po prvem dnevu vodilo devet tekmovalcev z maksimalnim številom doseženih točk Zato se do zadnjega trenutka ni vedelo, kdo bo osvojil prvo mesto. Končno je to uspelo Dancu Hanssenu, ki je osvojil »Švedski pokal«. Moštveni prvak je prav tako Danska, ki je prvič osvojilu belgijski pokal polkovnika Domeria Nuš tekmovalec GuniČ, ki je po prvem dnevu vodil v skupnem vrstnem redu z ostalimi tekmovalci, se je uvrstil šele na četrto mesto. Ni mu uspelo ohraniti naslov svetovnega prvaka. Organizacija tekmovanja . jo bila odlična vendar je prvi dan tekmovanje motilo slabo vreme.
Rezultati — posamezniki:	Han-
ssen (Danska) 900, 2 Denslng (Nem člja) 843,4, 3 Pemplier (Francija) 835, 4. Gunič (Jugoslavija) 824, 5 Bausch (Nizozemska) 811, Itd.
Moštveni vrstni red:	1. Danska
Ameriški odbojkarji v Beogradu
Reprezentanca ZDA je zelo močan nasprotnik — sodi tajnik mednarodne
odbojkarske zveze Lenoir
Včeraj so prispeli v Beograd ame- Mednarodne odbojkarske federacije
riški odbojkarji, ki bodo drevi nasto pili proti naši državni reprezentanci. Pod vodstvom dr. Bateauxa ln mena-žerja Vilsona je prispelo 13 Igralcev.
Ameriški reprezentanti so bili včeraj gosti Zveze športov Jugoslavije. Bili so na Oplencu, zvečer pa so trenirali v dvorani na stadionu JLA.
DVE TEKMI — DVE ZMAGI
Amerikancl so na evropskih tleh že odigrali dve tekmi. Iz ZDA so prispeli v Pariz pred šestimi dnevi, od koder so nadaljevali pot v Brescio (Italija). Tam so premagali reprezentanco Severne ftalije s 3:0 (15:10, 15:13, 15:9) Na poti v Jugoslavijo so se
Prlinčevič za BSK in Šabič za Su- ustavili v Trstu in premagali tržaško
tjesko.
Špartak : šumadija 5:2 (3:0)
Spartak Je v tekmi za pokal maršala Tita prepričljivo premagal Su-madijo lz Beograda, čeprav je pokazal dokaj slab nogomet. Končni rezultat le 5:2 (3 0) za Spartak
Partizan : Sarajevo 2:0 (0:0)
Tekma med Partizanom in Sarajevom se je končala v rednem času neodločeno z 0:0. Sele v mraku sta Caj-
, reprezentanco s 3:1 (15:5, 12:15, 15:9,
| 15:8).
IGRALCI PLAČAJO SAMI POTNE STROŠKE
To je reprezentanca amaterjev, ki celo sami plačajo potne stroške, kajti ameriška odbojkarska federacija nima na razpolago finančnih sredstev za mednarodna srečanja. Zato je mora! vsak igralec plačati tisoč dolarjev, da bi lahko nastopal po Evropi.
ZDA JE V RAZREDU SKUPAJ Z JUGOSLAVIJO IN FRANCIJO
Z ameriškimi odbojkarji Je prispel v Beograd tudi generalni tajnik
Američan Gordien - 59,28 m
Passadena (ZDA), 23 avgusta. — 1950. leta Gordien Letos Je vrgel Ameriški atlet Fortune Gordien je z disk že 58,10. Pred* mesecem dni Je metom 59,28 znova zboljšal svetovni izboljšal uradni rekord tudi olimpij-rekord v metu diska Uradni svetovni ski zmagovalec Iness z metom 57,94 rekord je 56,97 m ln ga ima že od l
Francoz Lenoir. Le-ta Je imel priložnost videti Amerikance na tekmah v. Brescii in Trstu. Dejal je:
»To je moštvo močnih smečerjev, izvrstnih napadalcev, ki pa Je še vedno nezadostno vigrano in šibko v obrambi,« je dejal g Lenoh
»S katerimi evropskimi državami bi lahko primerjali ameriško reprezentanco?«
»Amerikancl so vsekakor slabši od moštev ZSSR in Češkoslovaške, vendar bi se težko našla evropska reprezentanca, ki bi zlahka zmagala. Po kakovosti sodeč spadajo v isto skupino s Francozi in Jugoslovani.«
Gospod Lenoir je izjavil, da bodo na kongresu Mednarodne odbojkarske federacije, ki bo novembra v Bukarešti, predvsem proučili možnost vključitve odbojke v olimpijske igre Francoska federacija bo skušala do-
Nazaj ni poti — staro pravilo
Bivši svetovni prvak težke kate gorije Ezzard Charles je izgubil dvoboj s Kubancem Valdesom Charles ki Je bil nenavadno počasen le tako izgubil vsako upanje za ponovno borbo za naslov svetovnega prvaka z zmagovalcem dvoboja Marciano — La Starza Sodniki so prisodili prva dva kroga Charlesu, en krog je bil neodločen, v drugih pa Je zmagal Kubanec.
•
Dunaj. — Pred kratkim smo poročali o nogometni tekmi madžarskega moštva Honved ln Spartaka iz Moskve Igrala sta v Budimpešti na novem stadionu, ki lahko sprejme 70.000 gledalcev.
*
Plavalni dvoboj Rudai : ZSD Celje 61:52,
seči, da bi bilo prihodnje evropsko prvenstvo v Jugoslaviji.
Na drevišnji nastop so se naši repi ezentanti precej dobro pripravili Funkcionarji naše zveze pretežno sodijo, da bo naša reprezentanca zmagala.
V vsakem primeru pa lahko pričakujemo lepo in napeto borbo.
2211, 2 Nemčija 2148, 3. Švica 2063, 4. Nizozemska 2040.6 5 Franclja 1943,5, 6 Jugoslavija 1847 Itd
Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnji teden z zletom »Male avia-cije Jugoslavije«. Na programu jo 28 motornih in jadralnih modelov, med katerimi so reakcijski, brzinski, hi-dromodeli itd Nastopilo bodo vse republiške ekipe, izven konkurence pn bodo sodelovali štirje modelarji iz Izraela in dva iz Grčije. Zletu pa bodo prisostvovali tudi delegati nekaterih držav
HOKEJ NA TRAVI
Železničar (Mrb) : Kladivar 1:1 (1:1)
Celje, 23. avgusta. Danes dopoldne je bila v Celju zadnja tekma republiškega prvenstva v hokeju na travi. Po zelo lepi, živahni in fair igri sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (1:1). Dobljena točka zadošča mariborskemu moštvu, da sl je tudi letos osvojilo naslov republiškega prvaka.
WATERPOLO
Mladinsko državno prvenstvo
Dubrovnik, 23. avgusta. — V Dubrovniku so nadaljevali tekmovanja za mladinsko prvenstvo v waterpolu. V tretjem kolu so bili doseženi tile rezultati: KPK (Korčula) — Jadran (Hercegnovi) 4:3 (1:2), Mornar — Proleter (Zrenjanin) 7:1 (5:0), Jug — APK (Beograd) 4:1 (2:1), Primorje — Mladost 5:0 (2:0) Četrto kolo: KPK — Naprijed (Zgb) 7:0 (4:0), Jadran (Split) — Proleter 7:1	(4:0), Jadran (Her-
cegnovi) - APK 3:2 (1:1), Primorje — Mornar 3:0 (3:0).
PRVENSTVO SLOVEN IJE V PLAVANJU
Ilirija ima najboljše plavalce
Jamnik, 23. avg. — V soboto zvečer se je nadaljevalo prvenstvo Slovenije v plavanju. Ves dan je močno deževalo. Kljub temu je okrog 200 gledalcev pod dežniki vztrajalo do konca tekmovanja. Ilirija si je s sobotnimi rezultati pridobila že toliko naskoka, da je noben klub ni mogel več dohiteti. Ostra borba se Je vodila med Kamnikom in Železničarjem za drugo mesto v zadnji točki pa je ženska štafeta prinesla Železničarju 11 točk naskoka pred Kamnikom. Po drugem dnevu tekmovanja ;e bilo stanje po točkah naslednje:	Ilirija
205, Železničar 115, Kamnik 104, Bled 22 -
Tehnični rezultati:	200 m prsno,
moški (klasično)’ 1. Cerer (K) 2,59. 2 Kanc (I) 3,04 - 100 m hrbtno, ženske: 1. Peian (I) 1,27	2. Zeman (I)
1,33,8, 3. Zupančič (I) - 400 m prosto, moški: 1. Hafner (I) 5:16,4. 2. Pirc (I) 5:29,6.
no, ženske:	1. Jakomin (Z) 1:35,1,
2 Kunc (Z) 1:37,4, 3. Vavpotič 1:43.
Štafeta 4X100 m mešaiio, moški:
1 Ilirija 5:14,7, 2. Kamnik 5:14,9, 3. Železničar 5:14,9. Najbolj napeta točka tekmovanja, v kateri se je položaj neprestano menjaval, končno pa je Hafner z lepim sprintom prinesel zmago Iliriji.
Štafeta 4xioo m, ženske (prosto): 1. Ilirija 5:54,3,	2. Železničar 6:02,4,
3. Ilirija II 6:07,2, 4. Kamnik, 5. Železničar II.
Današnji rezultati:	200 m prsno,
moški: 1. Hafner (I) 2 30, 2. Pirc (I)
2 31, 3. Cerer (Kamnik) 2 32,8. - 200 m prsno,ženske: 1 Jakopič (Zel) 3:26,6, 2 Kunc (Zel I 3 26.7. 3. Ulčar (Bled). 100 m prsno, moški: l Cerer (Kamnik) 1.22,6, 2 Hočevar (Zel ) 123,5. — 100 m prosto, ženske:	1 Pelan (I)
1.22,1, 2 Pic (Bled) 1.24,2. - 100 m metuljček, moški:	1. Cerer (Kamnik)
l 17.7, 2 Tratnik (Bled) 1 22	- Sta-
Kazalo 1e, da bo Hafner dosegel feta 4 >100 m mešano, ženske: I. ili-nov slovenski rekord vendai je pla- rija 6.12.6. 2 Kamnik 6 29, 3 Zelezni-val 4 desetinke sekunde slabše od re- čar 6.35,5 - 4 *200 m. moški: 1 Ilirija korda Prvih 100 m Je preplaval v 10 31.0, 2. Kamnik 10 40. 3 Železničar 1:07.	11 10.8
100 m hrbtno, moški: 1 Goršič (Z) Končno stanie: fllrlja 305. Kamnik 1:15,1, 2 Pelan (1) 1:18,2. — 100 m prs- 197, Železničar 187, Bled 45 točk.
DNEVNE NOVICE
Delavski svet Lesno industrijskega podjetja Ljubljana, Parmova cesta 37, sporoča vsem družbenim organizacijam, podjetjem in sličnim, ki prosijo za kakršnokoli denarno ali materialno pomoč, da njihovim prošnjam ne moremo ustreči zaradi tega ker je ves razpoložljivi fond angažiran za reorganizacijo tehnoloških procesov. Na sedanje in bodoče prošnje podjetje ne bo odgovarjalo.
DANES IN JUTRI
KINO
KINO »UNION« ameriški film »Sužnja preteklosti« Brez tednika. Predstavi ob 18. in 20.30 uri.
KINO »KOMUNA«: angl. film »Dolgo je pomnil«. Tednik. Filmske novosti št. 4. Predstavi ob 18. in 20. uri.
KINO »SLOGA«: franc, film »Vsi smo morilci«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 17. ure dalje.
KINO »SOCA«: Zaprto!
LETNI KINO »TIVOLI«: angl. film »Hotel Sahara«. Tednik. Predstava ob 20. uri.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: angleški film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Tednik. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave.
KINO »SlŠKA«:	franc, film »Pariz
poje«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri.
KINO »TRIGLAV«: amer. film »Prostor na soncu«. Brez tednika. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17. ure dalje.
LETNI KINO »DOM MILICE« angeški film Pet prstov. Predstava ob 20. I
CELJE UNION: jug. film Skalna ob- j zorja.
CELJE LETNI IN DOM amer. film 1 Nevidni človek
BLED: angl. film Hitrejši od zvoka.
KAMNIK: švedski film Sirota Stina.
JESENICE RADIO IN LETNI: franc, film: Vsa pota peljejo v Rim.
PLAVŽ: franc, film Frizer za dame.
KRANJ STORZlC:	italijanski film
Jutri bo prepozno.
LETNI PARTIZAN: angl. film Oklahoma Kid.
RADIO
Dnevni spored za ponedeljek, dne 24. avgusta 1953.
5.—7.30 Dobro jutro dragi poslušalci
— vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska 6—6.10 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 7.—7.05 Radijski koledar. 12. Opoldanski koncert — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13. Vam ugaja? (spored lahke in zabavne glasbe) — 13.30 Novi filmi.
— 13.40 Pester spored slovenskih na- j rodnih in umetnih pesmi — 14.30 Ra- ‘ dijske reklame — 14.40 Chopinove ma-
zurke in preludiji — 15. Napoved časa, poročila in vremenska napoved 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18. Znani napevi — 18.30 Okno v svet — 18.40 Poje moški komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — 19. Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave —	19.30 Radijski
dnevnik —	20. Večerni simfonični
koncert — Matija Bravničar: Diverti-mento za klavir in orkester, Edvard Elgar: Simfonija št. 2 (prva izvedba v Radio Ljubljana) — 21. Literarna oddaja — Honore de Balzac: Trije romarji — 21.20 Na obisku pri Johannu Straussu (Veliki valček, Odlomki iz operete »Netopir«, Dunajska kri, Vino, Pesem in dekle) Sodelujejo: solisti ljubljanske opere, ljubljanski komorni zbor in orkester Slovenske filhar-moje, dirigira Jakov Cipci — 22. Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Plesna glasba — 22.55—23. Lahko noč.
23.00—24. Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA
Ponedeljek, 24. avgusta, lekarna:
»Center«, Gosposka ul. 12.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: nemški film »Niki«. UDARNIK ital. film: »Ljubezen in
strup«.
POBREŽJE: Zaprto.
STUDENCI: Zaprto.
RADIO MARIBOR
12.—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana. — 17.—17.30 Igra orkester R. Maribor pod vodstvom F. Bernarda in orkester A. Kostelanetz. — 17.30 —17.40 Poslušajte domača poročila. — 17.40—18 Zabavna glasba, vmes ob- I jave in oglasi. — 18.—23 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
MESTNI KINO MURSKA SOBOTA
ameriški ljubavni film: »Rebeca«.
Rojstva: Rodile so: Milka Nežmah, 23 let, predica — Marjana: Ida Haj-dinja, 25 let, gospodinja — Marijo; Jelica Sagadin, 19 let, gospodinja, Rošnja — Jelko; Silva Visočnik, 21 let, kuh. pom., Pivola — Tatjano; Ana Kremautz, 25 let, učiteljica, Rogoza — Franca: Draga Breznik, 30 let, gospodinja — Zlatko; Štefanija Fekonja, 24 let, delavka — Stanislavo; Marija Kop, 19 let, poljska delavka
— Marjana; Terezija Štifter, 33 let, delavka, Šomart — Silvo; Stanislava Vrbnjak, 21 let, gospodinja — Borisa-; Marija Pleteršek, 25 let, gospodinja, Ilovec — Zdenko; Angela Marjanovič, 21 let, gospodinja. Apače — Zlatka; Roza Krepek, 27 let, gospodinja — Ireno; Marija Brunčko, 38 let, gospodinja — Vojko; Helena Kac, 33 let, gospodinja — Zdenko; Štefanija Coh, 27 let, gospodinja, Pragersko — Milana; Marija Puhar, 38 let, gospodinja
— Andreja in Blaža; Marija Lorbek, 31 let, gospodinja, Pivola — Darka; Rozalija Klausner, 38 let, gospodinja, Vrhov dol — Milana; Vida Marn, 25 let, študentka — Vesno; Erna Krajnc, 19 let, blagajničarka — Sašo; Albina Felbar, 22 let, gospodinja — Antona; Eva Jezovšek, 28 let, gospodinja —
Dragico; Ana Šegula, 25 let, gospodinja — Borisa; Štefanija Mandl, 26 let, gospodinja — Heleno; Ljudmila Žunko, 30 let, gospodinja — Sveto-zara; Marija Kranjc, 26 let, trg. pom. — Zvonka; Berta Koban, 44 let, gospodinja — Franca; Cecilija Zelenko, 24 let, pom. delavka — Branka; Jožefa Koren, 35 let, gospodinja, Pragersko — Ireno; Elizabeta Rošer, 32 let, gospodinja — Zlatka; Mira Polše,
24 let, gospodinja, Brežice — Dragico; Katarina Silec, 28 let, gospodinja — Zlatka in Bojana; Alojzija Rajter, 21 let, posestnica, Osek — Marico; Marija Tertinek, 19 let, gospodinja, Gruševa — Maksimilijana; Ivana Kosec, 23 let, gospodinja — Nado; Vida Toplak, 23 let, gospodinja, Pragersko — Dušanko; Marija Somer, 23 let, gospodinja, Lešane — Marijo; Marija Požeg. 21 let, gospodinja — Borisa; Dragica Budihna, 22 let, na-meščenka — Tanjo.
Smrti. Umrli so: Dragica Kapun, 1 leto, otrok; Elizabeta Šauperl, 1 leto, otrok; Anton Godec, 51 let, upokojenec; Marija Celofiga, 61 let, gospodinja; Pavel Kobale, 44 let, delavec;
Poroke. Poročili so se: Leopold Sarlah, 25 let, mizar — Silva Vrstov-šek, 19 let, delavka; Marijan Duh, 23 let, tesarski pomočnik — Marija Germane, 23 let, kuharica; Branko Vilfan, 18 let, strojni ključavničar — Jera Cugmas, 19 let delavka; Jožef Leš, 31 let, nakupovalec — Jožefa Onič, 21 let, gospodinja; Stanko Horvat, 26 let, nameščenec — Nada Mihec, 26 let, nameščenka; Josip Koludro-vič, 23 let, tehnični risar — Ana Koler, 21 let, delavka; Otmar Krojs,
25 let, elektrovarilec — Zofija Ga-beršnik, 26 let, tkalka; Viktor Majcen,
25 let, železničar — Marjeta Kolar, 20 let, bolniška strežnica; Vincenc Doberšek, 18 let, delavec — Marija Smodič, 26 let, kuharica; Mirko Talan,
26 let, kovač — Katarina Krbot. 29 let, delavka; Franc Dolajš, 26 let, vodnik JLA — Ana Kostanjevec, 17 let, gospodinja.
Vremensko poročilo
Vreme 23. avgusta: področje visokega zračnega pritiska nad Zahodno Evropo povzroča lepo vreme tudi pri nas. Padavinsko območje, ki je včeraj povzročilo obilno deževje in celo sneg v višinah nad 2000 metrov, se je umaknilo na vzhod.
V nedeljo je bilo v Sloveniji delno oblačno vreme, v Jugoslaviji pa pretežno oblačno s padavinami. Na Jadranu je bila temperatura ob 10. uri od 20 do 23" C. V Kopru Je bila temperatura morja 20" C.
Napoved za ponedeljek: Pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči od 4 do 8'C, podnevi od 23 do 26° C. Prevladoval bo zmeren severovzhodnik.
DELO DOBI
STROKOVNO NEGOVALKO za dva otroka, ali ženo, ki ima izkušnje v negi in vzgoji otrok, išče družina v Beogradu. Stanovanje in hrana, plača pa po sporazumu. — Naslov pošljite oglasnemu oddelku »Borbe«, Beograd, Kardeljeva 31, pod »Strokovna negovalka«.
DELO IŠČE
ISCEM SLUŽBO v administrativni oziroma računski stroki. Naslov v podružnici »Ljudske pravice-Borbe« — Maribor.
PRODAM
PRODAMO: rabljeni mešalni — gne-tilni stroj, proizvod Drais-Werke, G. m. b. H., Mannheim-Waldhof, tipe D, jačine K, velikost 14, uporabna vsebina cca 200 litrov. — Zunanje mere: dolžina 2000, širina 1670, višina 1885 mm. — Notranje mere korita (bobna): dolžina 750, širina 690, višina 518 mm. — Potrebna moč:	cca	4 KS, obrati na
minuto: 100, netto težina cca 1600 kilogramov. — Tovarna umetnih brusov, Maribor, Tržaška c. 60, telefon 20-58.
PRODAMO mnogb manjših in večjih posestev od 2 do 8 ha v bližnji okolici Maribora, Ptuja, Celja, Ljutomera, Murske Sobote in drugod od 450.000 do 2,500.000 din; več eno- in dvodružinskih hiš v Mariboru — Studencih, Teznu, Pobrežju in Brezju od 350.000 do 1,000.000; lepe stanovanjske hiše v Celju, Kranju, Novem mestu, Ljutomeru, Čakovcu, Zagrebu, Somboru, Novem Sadu, Reki, Bledu in drugod po Sloveniji ter izven; krasne gradbene parcele v Mariboru in drugod po Sloveniji od 60.000 do 350.000; tovorne avtomobile od 3 do 6 ton znamke Bussing, Mercedes, Dodge, Chevrolet, Ford, Džems ter druge od 1,000.000 do 6,000.000; osebne avtomobile vseh vrst, motorna kolesa; dve vodni turbini od 30 do 40 KS; elektromotorje od 3 do 100 KS; stabilne bencinske motorje; snopoveznike nemške znamke, kosilnice, mlatilnice, motorne mline ter razne druge poljedelske stroje; pisalne stroje; register in Wert-heim blagajne; skobelnike (kombi-nirke); tlačno črpalko »Bosch«, tračne žage, vrtalni stroj nemške znamke, stroj za zabijanje zakovic (Nietmaschine) in druge razne industrijske stroje.
KUPIM
STROJ ZA VEZENJE TILA (Tambu-rir) nujno potrebujemo. Pismene in ustmene ponudbe poslati na »Pionir« Zagreb, Klaičeva ul. št. 58, telefon 32-396.	1825
KUPIMO hiše, vile, posestva in druge nepremičnine vsepovsod; traktorje najnovejše tipe traktorske prikolice nosilnost od 4 do 5 ton na zračno zavoro: stružnice za železo dolžine 3 m; tovorne in osebne avtomobile vseh vrst; motorna kolesa znamke NSU, BMW in druga od 250 do 500 ccm. — Realitetna agencija, Maribor, Slovenska 13.
Raznašata - raznašalko
za dostavljanje našega lista naročnikom na dom v ČRNUČAH sprejmemo. Ponudbe poslati na
UPRAVO »LJUDSKE PRAVICE-BORBE«, Ljubljana, Kopitarjeva 2
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
POROČILO
o žrebanju srečk 45. kola
Premije so zadele srečke:
1,000.000 din št. 989074,
500.000 din št. 041468,
500.000 din št. 291860,
200.000 din št 209208.
Po 100.000 din so zadele srečke:
121335,	134396,	294194,	158516,	210540,
076970,	862196,	337647.
Raznašata - raznašalko
za dostavljanje našega lista na dom v ZALOGU sprejme takoj
UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE«, Ljubljana, Kopitarjeva 2
Najbogatejši kmet v vasi je kradel sovaščanom
Bogomir Škamperle iz Gor. Sena-dola št. 11 v sežanskem okraju je dolgo časa kradel svojim sovaščanom žito, orodje in drugo blago, čeprav ukradenih stvari potem ni uporabljal, saj je imel sam vsega dovolj, ker je najbogatejši kmet v vasi Organi kriminalne službe so mu dokazali kar 17 tatvin, katere bo odslužil v zaporu, njegovi sovaščani pa si bodo vsaj za ta čas pošteno oddahnili.
I
Sposobnega vodjo podružnice za našo poslovalnico v Zagorju ob Savi sprejmemo. Nastop 1. septembra. - Ponudbe poslati na upravo »Ljudske pravice-Borbe« - Ljubljana, Kopitarjeva 2.
Mestni odbor Zveze borcev in Združenje rezervnih oficirjev — Ljubljana,
pozivata svoje članstvo,
da aktivno sodeluje pri vseh pripravah za proslavo primorskih brigad ter da se polnoštevilno udeleži proslave na Okroglici, ki bo dne5. in 6 septembra 1953.
Istočasno obveščamo, da bo 29. in 30 avgusta proslava 10. obletnice ustanovitve X. SNOUB »Ljubljanske« na Golem. — Vabimo k udeležbil
O		O	
m H • o .b		ae? 4, “S	
M W c —, _ <u . •“■S« E	C 0,3	« M C - O — - 572 S SH s* c •-» £	C
Srečke, končuje daj ozn; številka	Hm ■a <u		Hm ■o OJ aj N.Q
	o o w ^	si o m cnmvŠA	o o w 'O
5600	5.000	66	300
19280	40.000	626	1.200
13670	50.000	7246 1836	3.000 8.000
1	100	42356	20.000
2481	3.100		
62271	30.100	37	500
291861	10.100	5437 0487	3.500 10.000
3932	5.000	46137 16437	40.500 50.500
13	1.000	37867	70.000
7463	3.000	041467	10.000
24193	20.000	209207	10.000
989073	20.000	9158	3.000
44	300	3348	5.000
04	400	0068	5.000
604	1.900	9018	5.000
54064	30.000	7328 70388	8.000 20.000
5	100	61048	30.000
185	1.300	29228	40.000
115	2.100		
5305	10.100	9289	8.000
989075	20.100	79829 46849 041469 291859 209209	20.000 20.000 10.000 10.000 10.000
ZALOZBA »SKOLŠKA KNJIGA«, ZAGREB, ILIČA 28, je pravkar izdala
PRIROČNIK ZA ARMIRANI BETON
prof. ing. Branka Širole
Druga, izpopolnjena izdaja, 716 strani, 12 X 17 cm, polplatno. — Cena 580 dinarjev. Nova izdaja znanega priročnika prof. Sirole je namenjena širokemu krogu tehničnih praktikov, konstruktorjem in tehniškemu osebju na gradbiščih. Razen drugih izpopolnitev obsega tudi Ritterjeve tabele za preračunavanje ekscentrično napetih pravokotnih presekov s simetrično armaturo
ZAHTEVAJTE ALI NAROČITE PRIROČNIK TAKOJ V NAJBLIŽJI KNJIGARNI!
1809
Žrebanj" je bilo 23. avgusta 1953 v Dubrovniku Dobitke izplačujemo samo po	^uradni	/rebni listi.	Vezani	dobitki
so	že sešteti. Srečke 46.	kola so	v pro-
daji z današnjim dnem.
Srečka, ki je zadela 1,000.000 din, je bila prodana v Zenici.
Srečka, ki je zadela 500.000 din, je bila prodana v Novi Gradiški.*
Srečka,	ki je zadela	300.000	din, je
bila prodana v Postojni.
Srečka,	ki je zadela	200.000	din, je
bila prodana v Kragujevcu.
Srečka številka 134596, ki je bila prodana v Ptuju, in srečka štev.1 862196, ki je bila prodana v Mariboru, sta zadeli po 100.000 din.	v
Skupno 255.656 dobitkov in 4 premije v vrednosti 67 milijonov dinarjev.
Lastna družina Je bila pred njim v nevarnosti
Anton Rozman, kmet iz Šmartnega pod Šmarno goro, oče 10 otrok, je že sedel v zaporu zaradi uboja. Komaj pa Je prišel Iz zapora, je začel postajati nevaren celo lastni družini Kadar se je ponoči vrnil pijan domov, je surovo pretepal ženo in otroke, da so morali večkrat sredj noči bežati pod sosedov kozolec, ker jim je grozil, da Jih bo ubil Ob neki priliki je poškodoval tudi svojo taščo, kateri je vrgel v glavo predpražnik Zaradi svojega početja, s katerim ogroža življenje drugih, je spet romal pod ključ.
SKRIVNOST »NEVE«
Izdelana je po najso dobnejšem ameriškem receptu. To je prva v naši državi po vojni izdelana zobna pasta, enaka svetovni ka kovo^ti
mm
Na vprašanje naših državljanov: ,Kdaj bomo končno dobili dobro zobno pasto?* odgovarja zdaj »Neva« s svojo
Optedent
pasto
»Optodent« se odlikuje s svojo kakovostjo, je brezalkalična, se močno peni in daje prijetno osvežujoč okus, ker s svojimi posebnimi kemičnimi sestavinami popolnoma odstrani vse neprijetne vonje ust in zob.
Po izdatnosti zamenjuje dosedanje tri najboljše zobne paste enake velikosti.
»OPTODENT« je skrivnost »Neve« »OPTODENT« je ponos »Neve«
Zahtevajte povsod samo »Optodent« zobno pasto!
»NEV A«, TOVARNA HIGIENSKO - KOZMETIČNIH SREDSTEV — ZAGREB,
Vrbaničeva ul. 28. Telefon 23-340	1795
Ljubljančani!
Pripravljalni odbor pri MO SZDL za proslavo desete obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji ter desete obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici pri Gorici, ki bo dne 5 ln 8 septembra t L, sporoča:
Pripravljalni odbor sprejema prijave od vseh množičnih, sindikalnih, kulturnih m športnih organizacij, podjetij ustanov in uradov, ki bodo sodelovali na proslavi. Vsak popoldan razen sobote dežurna služba od 15 do 18. ure.
Udeleženci, organizacije in podjetja, ki bodo potovali na proslavo z vlakL kamioni in ostalimi prevoznimi sredstvi, naj to sporoče najkasneje do 25. avgusta.
Pripravljalnemu odboru. Resljeva cesta 9/12.. soba 26 ali telefonlčno na št 20 223
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO
ZA LJUBLJANO SPREJMEMO — NASTOP SLUŽBE TAKOJ ALI POZNEJE PO DOGOVORU - PISMENE PONUDBE POSLATI NA OGLASNI ODDELEK POD »IZVEZBANA MOC«
velesei
0D 12. DO 17. SEPTEMBRA 1953
Cez nekaj dni bo v Zagrebu otvoritev mednarodnega velesejma FLR Jugoslavije. £i bo po številu razstavljalcev, blagovnih vzorečv in obsegu razstavnega prostora naš največji dosedanji velesejem.
Razstavljale!! Ne opustite pravočasno poslati blago, Izberite svoje zastopnike in uredite svoje razstave. Vaši razstavni prostori morajo biti popolnoma urejeni do 10. septembra. Pravočasno opraviti vse posle, pomeni za vas prištediti denar in dobro razstaviti. Ne pozabite, da bo za vaše blago mnogo domačih in tujih interesentov in da je organizirano komercialno razstavljanje eden izmed važnih pogojev dobre prodaje.
Predstavniki jugoslovanskega trgovinskega omrežja! Nikjer vam ne bodo nudili ugodnejših prilik in bogatejše izbire domačega in tujega blaga, kakor na tem velesejmu. Novi razstavljalci, novi izdelki, nova izbira in konkurenca glede ponudb pomenijo najugodnejše pogoje ugodnega nakupa.
Obiskovalci! Za obisk velesejma imate 50°/* popusta na železnicah in ladjah in 25 ®/o na letalih. Obisk velesejma bo za vas zelo važen dogodek. Seznanili se boste z razvojem jugoslovanske proizvodnje in z največjimi tehničnimi pridobitvami industrije dvajsetih evropskih in prekmorskih držav. Ce potujete z železnico, kupite na izhodiščni postaji izkaznico K-13 in jo dajte potrditi na Velesejmu. Pravočasno si zagotovite sobe prek »Turista« Zagreb, Zrinjevac 18, če se boste v Zagrebu deli časa mudili, oziroma uredite svoj prihod tako, da vam ne bo treba v Zagrebu prenočiti.
Uprava Zagrebačkog Velesajma.
1832
OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI • BORBI«!
PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE
»RUDI ČAJAVEC«, BANJA LUKA išče
KONSTRUKTORJE — strojne, elektro in radio inženirje SEFA FABRIKACUE — Strojnega inženirja z večletno prakso
GLAVNEGA DISPECERJA — strojnega inženirja ali tehnika z večletno prakso NAČELNIKA TEHNIŠKEGA ODSEKA — strojnega inženirja s prakso NAČELNIKA STROJNE DELAVNICE NAČELNIKA ORODJARNE
Stanovanja za poročene in samce zagotovljena. — Tovarna in stanovanja so v središču mesta	1812
List Izdaja Časopisne založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul 31. telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III tel 23-261 do 23-264 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice - Berbe« Ivan Šinkovec - Uprava Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 - Telefon za naročnino in oglase 21-030 — Mesečna naročnina za našo državo 250 din, za tujino
500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini.