Ameriška Domov e j® in E' /»y*. e»v. ♦ »V NO. 82 N. y ^Oq 1i227 1 m&m in stNm? ^ m« t-AiwwiA©# mm Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg &OVSMIAN wwwim:' CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING, APRIL 27, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Katoliški škofje ZDA se zbrali na posvete ZVoui grobovi Anthony Hosta V nedeljo zvečer je nenadno preminul v St. John’s bolnišnici ^koli 250 katoliških škofov zadet od srčne kapi 64 let stari začenja danes svoj polletni Anthony (Tony) Hosta, 13405 posvet v Detroitu. DETROIT, Mich. — Narodna konferenca katoliških škofov 2DA začenja danes svoje pollet-110 posvetovanje pod vodstvom Predsednika kardinala Dearde-na> tukajšnjega nadškofa. Zborovanja se bo udeleževalo okoli škofov iz vse dežele. Na dnevnem redu so vpraša-ki zadevajo dušno pastir- Bennington Avenue, West Park, Ohio, mož Marie, roj. Šeme, s katero sta tam vodila delikatesno trgovino zadnjih 20 let, oče Anthonvja Charlesa, La Verne Chesnik in Nancy, ki študira za bolničarko v St. Alexis bolnišnici, stari oče Lise in Denise Chesnik, tast Donalda Chesnika. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, sin pok. Antona in pok. Mary Hosta, brat Fran- stvo, pa tudi upravo fara m „ Su-f. 1 . . v ■- ka, Mary, Johna, Anne Han- ^ofij. Čeprav ne najvažnejše, ’ ’ . Obilja v javnosti vendar največ ^ahimanja vprašanje duhovniškega celibata, ki ga nekateri Ve<šno znova tišče v ospredje po-z°rnosti javnosti, četudi nemara hi tako pereče, kot bi bilo Mogoče soditi po videzu. Tako 80 ha primer duhovniki v cleve-^ahdski škofiji pretekli teden Podprli celibat v razmerju 4:1. John F. kardinal Dearden je ^eial časnikarjem, ki so ga spra-Sevali, ali bo sestanek škofov ^zpravljal o celibatu duhov-8chie, da je to vprašanje postav-ieno “v novi obliki in z novo 8J°”. Škofje se tega zavedajo in odo brez dvoma pazljivo poslu-sali vse, kar bo o tem iznešeno 115 sestankih. Odklonil je odgo-V°r na vprašanje, kaj bodo po Njegovem škofje na posvetu teth sklenili, škofje so izvedli posebne štu-o položaju in stališčih du-Cvščine ter pri tem prišli do ^ključka, da večina duhovni-odobrava prostovoljni čelist, pa priznava, da je celibat k-Soden za duhovsko službo. Sa-P10 eden od povprečno petih po-u^ašanih se je izjavil, da bi se Poročil, če bi bilo to dovoljeno. Nardina! je dejal, da je celi-^ stvar tradicije in cerkvene ‘scipiine. On posebno odobrava v^eSov° o h r a nitev. Ameriški ofje bodo o svojih sklepih po-jk-ali na mednarodni sinodi *°v letošnjo jesen v Rimu. chette, Martina, Louisa, Alberta, Irene, Raymonda in pok. Josepha. Bil je član Društva Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Društva Valentin Vodnik št. 35 ADZ, Društva Najsv. Imena pri fari Marijinega Oznanjenja, direktor slovenske dvorane v West Parku, član in odbornik Demokratskega kluba 22. varde. Pogreb bo iz Corriganovega pogrebnega zavoda na Lorain Avenue in W. 148 St. jutri, v sredo, ob 10. dopoldne, v cerkev Marijinega Oznanjenja ob 10.30, nato na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. Danes bo na mrtvaškem odru od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer. Brandtov položaj med /z slov.naselbin LONDONU Uk volivti it Halle slabi L 'sn2r.g3ipQ$y[T|j 'j ZAVEZNIKI Reforma javne uprave v Južnem Vietnamu ^Washington, d.c. — voj- riP Itl0rnarica je dobila od zvez-. vlade nalog, naj pripravi vse jpf ^n° za reorganizacijo in ^ °rrno javne uprave v Južnem j.lethamu. To delo naj bo oprav-^^h° v g letih Vojna mornari-za kritje stroškov dobila jhi^en proračunski kredit $2.4 ^°ha na leto. etorrho spravljajo v zvezo s t^kacijo, niso si pa edini o n v’ ^a3 se lahko skriva za tem ^it • rn' ^^xon govori o umak-dsših čet iz Južnega Viet-o^a v Par letih. Kdo naj po Ijj k° veliko kot stisnjena Veska peSt. Ogenj pokončal 12 ljudi SEATTLE, Wash. — Ogenj je nastal nenadno v nedeljo zjutraj v pritličju stanovanjske zgradbe na Seventh Avenue. Razširil se je tako naglo, da se 12 oseb ni moglo iz poslopja rešiti, 9 pa je bilo ranjenih. Gasilski poveljnik je mnenja, da je nastal požar zaradi nepazljivosti kakega kadilca. Celo poslopje je zajel tako naglo, da gasilci, ko so prišli na mesto, niso mogli več veliko storiti. sedanje CENTO, obrambne zveze za Srednji vzhod. Naslednji teden bo obiskal štiri arabske države na Srednjem vzhodu in Izrael. Jugovzhodna Azija SEATO je bil ustvarjen za ohranjevanje miru in varnosti v jugovzhodni Aziji, pa je bil od vsega začetka na hudo šepavih nogah. Francija se je od vsega začetka odtegovala sodelovanju in prevzemu vsake odgovornosti, nato se je odmaknil še Pakistan, ko je prišel v odprt spor z Indijo in začel iskati pomoči in podpore v Peipingu. ZDA so tako skoraj same nosilo odgovornost za obrambo Južnega Vietnama. Nekaj podpore so dobile v Avstraliji, Novi Zelandiji in Tajski, precej več v Južni Koreji. Velika Britanija, ki je nekdaj imela glavno besedo v jugovzhodni Aziji, se od tam naglo umika. Pretekli teden so članice britanske Skupnosti narodov v tem delu sveta sklenile Njegovi razlogi za to so znani poseben sporazum o sodelova-še iz njegove predsedniške kam-mju pri skupni obrambni. ZDA Goldwater proti omejitvi predsednikovih “vojnih pravic” WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor razpravlja o vprašanju, ali kaže omejiti pravice predsednika do vojaškega nastopa. Med prvimi se je oglasil bivši repu blikanski predsedniški kandidat sen. B. Goldwater. Izjavil se je proti omejitvi predsednikovih “vojnih” pravic. panje. Na vprašanje: “Ali nasprotujete omejitvi pravic, ker imate manj vere v Kongres kot v predsednika?” je Goldwater odgovoril: “Če hočem biti po- polnoma odkrit, mislim, da imate prav.” se svoj odnos in svoj delež v jugovzhodni Aziji označile v Nixonovi doktrini. Pomagale bodo z dobavo orožja in drugim le državam, ki se hočejo same boriti za svojo svobodo in braniti svojo neodvisnost. Srednji vzhod William P. Rogers bo večji del svojega napora v dveh tednih potovanja posvetil iskanju miru na Srednjem vzhodu. V Ankari se bodo v četrtek sestali člani CENTO, Centralne zveze, nekdanjega Bagdadskega pakta, katerega cilj je bil preprečiti Sovjetski zvezi dostop na Srednji vzhod. Ta zveza je komaj še kaj več vredna kot papir, na katerem je pisana. ZDA dejansko niso nikdar bile in niso njen poln član, ti so Velika Britanija, Turčija, Iran, Pakistan, med tem ko je Irak bil le v začetku, dokler ni vojaški udar leta 1958 uvedel nov režim. Turčija je proglasila sinoči v 11 pokrajinah, ki vključujejo, Ankaro, Istambul in Izmir, obsedno stanjo, da bi omejila izgrede, nemire in nasilja, ki so postala ponekod prava nadlega. Proglasitev obsednega stanja je debro tudi v zvezi s prihodno W. P. Rogersa, oblasti pričakujejo namreč levičarske demonstracije proti ameriškemu obiskovalcu, ki pride v Ankaro v četrtek. Prihodnji teden bo Rogers obiskal Libanon, Jordanijo, Savdsko Arabijo in Egipt. V Kairu so kar glasni z zagotovili, da Rogers samo zapravlja čas, če nima kakih novih predlogov. Tudi v Jeruzalemu, kjer se bo Rogers razgovarjal z vodniki Izraela, izjavljajo, da ni pričakovati nič izrednega od Roger-iovega obiska. Zunanji minister Abba Eban je danes na tiskovni konferenci to posebej poudaril. W. P. Rogers, ki se je trudil lani na vse načine, da je dosegel premirje ob Sueškem prekopu, ki rad sedaj dosegel vsaj delen sporazum med Egiptom in Izraelom, ki naj bi omogočil odprtje Sueškega prekopa in sklenitev premirja ob njem, če že ne miru. Sam je pred svojim odhodom na pot izjavil, da ni mogoče pričakovati na tem potu kakih izrednih uspehov. Iz Clevelanda in okolice Metropolitan opera v Clevelandu— Slovita Metropolitan opera iz New Yorka je sinoči otvorila gostovanje v Clevelandu s priljubljeno Bizetovo opero Carmen. Predstave v Public Hall se je udeležilo preko 7,300 oseb. Dvorana jih sprejme nekaj pre-.to 8,000. Izvedba je bila sorazmerno dobra. Carmen je pela Jugoslovanka Ruža Baldani, Don Joseja Richard Tucker, Escamilla Robert Merrill in Michaelo Lučine Amara. Dirigiral je Ignace Strasfogel. Nocoj je na sporedu J. Massenetov “Werther”. Še en teden med nami— Metalurg Stanko Meršol, sin nekdanjega primarija dr. Valentina Meršola, živi že dalj časa v Kaliforniji. Te dni se mudi na obisku v Clevelandu, na 1031 E. S2 St. Pretekli petek je obiskal urad Ameriške Domovine ter med prijaznim pogovorom naročil lepe pozdrave za svoje prijatelje in znance. Je poln vneme in idealizma za slovensko stvar. Mlademu rojaku še par lepih dni med nami in veliko uspeha v vseh njegovih prizadevanjih! 'tokoborba— V četrtek se bosta v Areni na 1717 Euclid Avenue pomerila v glavni točki ob 8. zvečer znana Johnny Powers in Ernie Ladd. Pritožuje so— Kong. L. Stokes, ki je na čelu demokratske organizacije 21. volivnega okrožja, se je pritožil pri okrajnem načelniku demokratske stranke J. Bartuneku, ker izključuje A. R. Pikneyja kot demokratskega kandidata za župana Clevelanda. Pikncy je član organizacije 21. okrožja, ki je v sporu z okrajno organizacijo in je pri volitvah jeseni javno podpirala nekatere republikanske kandidate. Sami so zapustili okrajno demokratsko organizacijo, sedaj pa se pritožujejo, da jih ta ne vabi na svoje posvete! Tovariš Leonid Breinjev v Sofiji, počemu in zakaj? °klačno in hladno. Naj- j temperatura okoli 50. DUNAJ, Avstr. — Komaj so se v Moskvi oddahnili od dela, ki ga jim je naložil 24. kongres Komunistične partije, že jo je mahnil tovariš L. Brezarjev na nov kongres: bolgarski v Sofiji. Zakaj je šel na to pot? Saj bi v Sofiji tudi brez njega lahko opravili vse posle, ker spadajo med najzvestejše učence sovjetskega komunizma. Zato mislijo, da je res, da je šel le na oddih, da pa je na zunaj hotel napraviti videz, da mu je delo za partijo nad vse, tudi nad lastnim zasluženim oddihom. Mislimo, da je v tej domnevi dosti resnice. Moskovski kongres mu je res razložil dosti bremen, saj se je prvič pokazal kot komunist št. 1 pred vsem svetom in ne samo v Kremlju. Da v Sofijo ni šel samo na oddih, pričajo prireditve, ki jih imajo ali so jih imeli v Sofiji te tedne. Bolgarski ko-mnunisti so namreč sklicali kongres in mu predložili obširen program, morda še obširnejšega, kot ga je imel sov- jetski v Moskvi. Bolgarski kongres je moral najpreje obravnavati novo bolgarsko u-stavo in jo odobriti. Šele potem more iti ustavni načrt pred parlament, od tam pa na plebiscit, tak je pač predpis. Debata o ustavi ni bila preveč naporna, saj v ustavi ni predvidena nobena posebna novotarija, ki naj bi bil nanjo pozoren vsaj komunistični svet. Res pa je, da stara ustava datira že iz 1. 1947, da je zastarela in potrebuje vsaj novo prečiščeno besedilo. Partija potrebuje tudi nova pravila in nov političen program. Dosedanji je tudi zastarel in deloma tudi brez pomena, saj je bil v mnogih točkah skoraj dobesedno prepisan iz sovjetskega originala. Dežela potrebuje tudi nov gospodarski plan, pri tem pa še idejni načrt za prihodnjih 25 let. Tudi to delo lahko sproži razgovore, ako že ne pravih debat, ki presegajo vsebino navadnih razprav. Tudi idejna podlaga za gospodarski razvoj ne vsebuje novih misli. Bolgari- ja se še zmeraj drži poljedelstva, posebno pa vrtnarstva, in pri tem kar dobro odreže, kajti njen izvoz zgodnje zelenjave in pravega sadja je še zmeraj cvetoč in dobičkano-sen. Kupcev za te vrste bolgarskega blaga nikoli ne zmanjka. Brežnjevu se torej ni bilo treba pečati z vsemi temi problemi, saj vse to lahko o-pravijo bolgarski tovariši sami. Brežnjev se je tem bolj zanimal za balkansko zunanjo politiko, ker Bolgarija igra zmeraj pomembnejšo vlogo. V sporazumu s Kremljem goji tesne stike z vsemi balkanskimi državami, celo z Albanijo, ki je kitajski strani, in Jugoslavijo, s katero še ni poravnan noben stari račun, ki izvira iz srbsko-bol-garskih trenj. Bolgarija tudi spretno plava med simpatijami iz Moskve in Bukarešte, kar pogosto hodi prav tudi Moskvi in Romunom. Sofije tudi ne moti, da vlada v Atenah protikomunistična vojaška diktatura. Skuša biti z, njo v čim boljših odnošajih, Isto velja za Turčijo. Brežnjeva je seveda najbolj zanimalo, kaj pravijo v Sofiji o jugoslovanskih homatijah. Saj ni izključeno, da se bodo o tem morale kmalu razgo-varjati tudi velesile. Pri tem še niso zakrpane napetosti med Sofijo in Beogradom. Znova in znova slišimo, kako je “vse pri starem”, akoravno se obe strani trudita, da bi našli kompromisne rešitve. Verjetno je Brežnjev govoril z Bolgari ravno največ o notranjem položaju v Jugoslaviji, saj je Bolgarija trenutno glavni moskovski zaupnik na Balkanu. Bolgarski kongres KP ni bil povod za osebne spremembe v rdeči hierarhiji v Sofiji. To-dor Živkov je ostal še naprej glavna gonilna sila bolgarskega komunizma. Zvezde prvega razreda so ostale na svojih mestih ali vsaj blizu njih. Nekaj več sprememb je na lestvici navzdol, kar pa ne bo pomenilo sprememb v partijski politiki. Priznanje za ”hot dog NEW YORK, N.Y. — Narodna kartunistična družba bo jutri odkrila spominsko plaketo pokojnemu kartunistu Thomasu A. Dorganu, ki je leta 1905 prvi uporabil za hrenovke ime “bot dog”, ker da so podobne psu jazbečarju. Ime se je tekom let uveljavilo po vsej deželi. WASHINGTON, D.c. — Poseb- Taborišča v ČSR na predsedniška komisija pod J KOELN, Z. Nem. — Bivši načelstvom II. C. Lodgca je podpredsednik vlade CSR v ča- — Poroke po “običajnem pravu so veljavne v 23 državah Unije. Zadnje vesti priporočila politiko "dveh Kitajsk” in sprejem R Kitajske v Združene narode, v katere naj bi bile sprejete tudi obe Nemčiji, obe Koreji in oba Vietnama. Politiko “dveh Kitajsk” odklanjata tako Taj- su Dubčkovega režima dr. Ota Sik je dejal, da so mu zanesljivi prijatelji v CSR sporočili, da pripravlja vlada posebna taborišča za politične jetnike, kamor bodo spravili nepoboljšljive pristaše A. Dubčka. dišča SFR Jugoslavije Blazo Jovanovič je prišel za tri tedne na obisk v ZDA na povabilo Vrhovnega sodišča ZDA. peh (Formoza) kot Peiping. . crn i SAIGON, J. Viet. - v zadnjih Vrhovni sodnik brKJ štirih dneh so rdeči izvedli j na obisku V ZDA vrsto napadov na zavezniške i WASHINGTON, D.C. — Pred-postojanke. V glavem so stre- sednik vrhovnega upravnega so-Ijali na nje z minami in raketami. Napovedujejo nove večje napade za 1. in za 19. maj. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo s 5:3, da prebivalstvo določenega predela lahko z ljudskim glasovanjem odkloni gradnjo cenenih stanovanj iz javnih sredstev. SEOUL, Kor. — Danes so v Južni Koreji predsedniške volitve. Udeležilo se jih je okoli 80% volivnih upravičencev. Turčija bo priznala vlado v Peipingu ANKARA, Tur. — Zunanji minister Osman Okay je objavil, da je Turčija stopila v neposredno zvezo z vlado LR Kitajske v Peipingu o njenem priznanju in o vzpostavitvi diplomatskih stikov. I AMERIŠKA DOMOVINA APRIL 27, 1971 /iiHERBšKA Domovina AHV** I/ ■ C' » V 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $ J 8.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18-ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 82 Tuesday, April 27, 1971 Počasen porast prebivalstva v Sloveniji Od 1. do 10. aprila je bilo v Jugoslaviji splošno popi-hovanje prebivalstva. Računajo, da bodo številke znane proti koncu tega meseca. Na slovenskem ozemlju je bil prvi popis leta 1754, ko je bivalo na območju današnje Slovenije okrog 700,000 ljudi. Sodobni popisi so se začeli z letom 1857. Za časa Avstrije jih je bilo šest, v obeh Jugoslavijah pa skupaj z zadnjim tudi šest. Vsi ti popisi so odkrili za slovenski narod bolečo ugotovitev. da je bilo večanje prebivlastva na našem ozemlju v primerjavi s splošnim razvojem po vsem svetu zelo počasno. Vzrok je bilo veliko izseljevanje od srede prejšnjega stoletja pa vse do danes, ko se je s slovenskega ozemlja izselilo več kot pol milijona ljudi, to je tretjina vsega prebivalstva. Konec leta 1960 je bilo v SR Sloveniji 1,588,904 prebivalcev, leta 1965 1,660',009, leta 1970 pa 1,731,787. Prebivalstvo v Sloveniji se vedno manj veča z naravnim prirastom in vedno bolj s priseljevanjem iz drugih jugoslovanskih republik. Od leta 1963 dalje se je v Slovenijo za stalno priselilo 33,000 delavcev iz drugih republik, več kot se je takih delavcev vrnilo domov. V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo Slovenije povečalo za 142,883 oseb, od tega z naravnim prirastom 128,500, s priselitvami pa za 14,383. V zadnjih treh letih naravni prirast pada. Med prebivalstvom je vedno več starih ljudi in v Sloveniji so dosegli točko, da je enem letu že več smrtnih primerov kot pa rojstev. Kot se zdi, bodo k večanju prebivalstva v bodoče pomagali le še priseljeni delavci iz drugih republik. Ti imajo številne družine in se ne bojijo imeti otrok. Z večanjem te vrste ljudi bi imela Slovenija po predvidevanju demografov konec 1. 1975 1,786,498 prebivalcev, konec leta 1980 pa 1,842,937. Do številke dva milijona je Slovenija še vedno daleč. Jo bo sploh kdaj dosegla? Številke, ki jih je objavil Institut za abortuse in kontracepcijo pri kliniki za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani, vedo povedati, da je bilo leta 1969 v Sloveniji zabeleženih 12,400 splavov ,tj. 450 splavov na tisoč živorojenih ojxok. Od tega je bilo 9,100 splavov uradno dovoljenih, 4,300 pa “vseh drugih”. Gotovo je to strašna številka, ki kaže na pomanjkanje življenske sile v slovenskem narodu in razkriva silno slo po uživanju širokih slovenskih množic. Otroci so prikrajšani Da se reši težki gospodarski položaj, v katerega je država zašla, se režim ne straši štediti na kulturnem, zdravstvenem ali celo socialnem polju. A eden najkrutejših primerov varčevanja je gotovo ta, da so z njim prikrajšali o-troke. Ob koncu lanskega leta je bil v slovenski skupščini sprejet zakon, ki določa, poleg drugega, višino otroških doklad. Zakon je s 1. januarjem stopil v veljavo. Po njem je predvideno, da naj za letošnje leto dobiva otroški dodatek Qkrog 102,000 upravičencev za okrog 200,000 otrok. Nedvomno so te družine računale s povišanjem otroškega dodatka. A njihovo upanje je splahnelo. Dne 2. aprila je namreč seja izvršnega odbora republiške otroške skupnosti objavila, da se izplačujejo otroški dodatki v lanski višini.Nič se pri tem ni imelo v mari ne zvišanje cen, ne devalvacija, ne druge “ekonomske faktorje”, o katerih tako radi govorijo ob raznih prilikah jugoslovanski ekonomisti. Ob taki “pravici” se je celo ljubljansko ‘Delo’ spraševalo, če ni socialna služba “vse preveč pripravljena, da se drži raznih birokratskih predpisov in postopkov in zadeve rešuje, dejali bi, zunaj našega prostora in časa, saj smo letos močno zavzeti za zaščito standarda malega človeka”. Seveda se to zavzetje kaj malo kaže na praktičnem polju. Sicer pa tudi “Delo” v podnaslovu ugotavlja, da je “Veliko besed, premalo dejanj”. Primer otroških doklad ni edini, je pa kaj jasen. Povejmo še, da ima polovica upravičencev do otroške doklade manj kot 25 din mesečno na družinskega člana in da 36.1'7 družin prejema otroški dodatek, čeprav sta oba starša zaposlena. Ali se je spričo takih razmer in potez mogoče čuditi nizkemu otroškemu prirastku v Sloveniji. A kljub temu so prav v teh družinah otroci bolj številni kot v bolje stoječih. Ob skrajno počasnem naravnem prirastu v Sloveniji bi oblasti, če jim je res kaj do ohranitve in bodočnosti slovenskega naroda, morale podpreti družine z otroki. Otroške doklade so že tako majhne, da je komaj o njih vredno govoriti, pa jih znižujejo še dalje! Komunisti so v letih, ko so se borili za oblast, obetali, da bo “vsak delal po svoji sposobnosti, vsak pa bo oskrbljen z vsem po svoji potrebi”. V kolikor so to obljubo izpolnili, so jo le za najožjo vladajočo kliko, “ljudske množice” na izpolnitev še vedno čakajo, nemara pa se le jeze, da so ji kdaj verjele! I BESEDA IZ NARODA Waukegan, 111. — Da je naša kardinal Cody imenoval za žup nika naše fare. Tisočkrat pozdravljen in dobrodošel zopet med nas! Kdo je naš novi župnik č. g. Albert Adamich? Rojen je bil v Jolietu. Sin družine Johna in Ane Adamich. Oče rodom iz Malega Osolnika, fara Škocjan na Dolenjskem. Mati Ana, roj. Grebenc, iz vasi Opalkovo, fara v župnija Matere božje na Deseti Velike Lašče gtudirai Je cesti zgubila župnika 27. febru- Qujgjey semenišču in novo ma-arja 1971, č. g. Matijo Jamesa v .e pel j y rojstni fari Hiti-ja, je bilo že poročano. Bo-jsv Jožefa v JolietU-lehal je precej časa. O^ tem in o. gQg rnu mn0g0; mnogo njegovem pogrebu so že Poroča-. jjjggogiovijemh iet in mnogo u-li drugi. jspehov med nami! Za župnijo in naselbino je ve-j * KAJ JE ŠE KAJ DRUGE-hko storil. Ostal bo nepozabljen. ^QA NOVEGA pri nas in okrog Bog pa mu poplačaj za vsa nje-^nas? Raznih novic takih in ta-gova deia in trud za naselbino.kih je vedno kaj. Vedno seveda in župnijo. več takih, ki so bolj sitne kakor Pokojni č. g. Matija James Hiti je bil prvi Slovenec, ki je do- pa ugodne. Oddelek okrajnega odbora, v vršil bogoslovne študije v teda-j katerega področje spada skrb za njem novem mundeleinskem semenišču leta 1930, ki ga je pozi- davčne dohodke, s katerimi se krijejo izdatki za vse razne jav- dal v tedanjem razvijajočem seme potrebe v okraju, je v skrbeh mestu Mundelein, pokojni, zelo od in iz česa se bo krila vsota, delavni tedanji chicaški kardi- ki jo je do lani prinašal davek nal Mundelein, po katerem je ncjto dobilo tudi ime. Pokojni č. g. M. J. Hiti se je rodil 3. januarja 1907 v West Pulmanu, chlcaškem predmestju na južni strani, ki spada pod Chicago. V osnovno šolo je pohajal v West Pulmanu. Nato je pohajal v Quigley semenišče in od tam je bil poslan v Mundelein semenišče, kjer je dovršil bogoslovne študije. V mašnika je bil posvečen 26. aprila 1930. Nato je bil imenovan za župnika naše župnije Matere božje v Waukeganu in je tu župnikoval do svoje smrti. Pokojni župnik č. g. Hiti je bil sin znane zavedne slovenske Hitijeve družine, ki je bivala dolgo vrsto let na West Pulmanu v južnem delu Chicaga. Njegov oče pok. Matija Hiti, po domače Prhajev, iz vasi Lovranovo, fara Presv. Trojica nad Cerknico, je prišel v Ameriko leta 1904. Mati ja je bila Marija, roj. Ponikvar, p. d. Tasrednja iz fare Presv. Trojica. V Ameriko je prišla leta 1905. Poročila sta se pa leta 1888 pri Presv. Trojici. V zakonu se jima je rodilo 11 o-trok, sedem sinov in štiri hčere. Hčere so že pred leti vse pomrle, tudi nekaj sinov, koliko, če je kdo izmed njih še živ, mi ni znano. Pokojnemu župniku J. M. Hitiju blag spomin in naj počiva v miru božjem! * ŽUPNIJA MATERE BOŽJE je debila koncem marca 1971 novega župnika, Slovenca č. g. Alberta Adamicha. 1« Rev. Albert Adamich (Slika iz leta 1948, ko je bil posvečen v mašnika.) Novi č. g. Albert Adamič ni neznan med nami. Ko je bil posvečen v mašnika 8. maja 1948, je bila njegova prva služba kot kaplan na naši fari Matere božje. Zdaj ga je sedanji nadškof na osebno lastnino (personal property tax). Od davka na o-sebno lastnino so okraji v Illinoisu dobivali gotov delež za svoje potrebe. Državna zbornica je ta davek še lani ukinila. O-kraji bodo vsled tega prikrajšani pri tem deležu nekako od 2 do 5 odstotkov. Ker druge poti ni, pravijo, da bodo okraji morali, v kolikor jih bodo potrebe prisilile v to, povišati davke na zemljišča. Pa nam včasih politikarji in drugi obljubljajo, da bodo davki nilžji. Saj bodo! Ko na kakem koncu jih kaj skrajšajo — jih na drugem trikrat povišajo. Ej, ej, davki so take “rožice” (koprive) ki nikoli ne pozebejo ... Vsake kvatre jih je več in več. * PA ŠE ENO ZA DOBRO VOLJO: — Dogodek v “stari” Ljubljani. — To se je dogodilo še v tistih časih, ko kmečkim ljudem in se celo preprostejšim meščanom niso bile toliko znane meščanske krčme. Le tu in tam je imel kdo v tistih časih tako srečo, da je prišel v kako krčmo. Ljudje v nekdanjih časih niso imeli toliko denarja, vsaj revni in preprosti ne. Zgodilo se pa je, da je prišel neki kmet v neko krčmo. Jedila in drugo se mu je dopadlo, zato je nato, kadar je imel kaj grošev v žepu, večkrat posetil tisto krčmo. Pa pogosto se kaj zgodi, kar vsem ne ugaja. Tisti gost je nekoč zopet južinal v tisti krčmi. Zajemal je juho in krčmar pride in ga vpraša, če še kaj želi? Gost ga pa nazaj vpraša: “Kdo je vaša kuharica?” Krčmar: “Moja hči!” Gost: “Mislil sem si, ker ima lepe lase!” Krčmar: “Kako vi to veste?” Gost: “Kaj bi ne vedel! Saj imam kitico njenih krasnih las in jih nosim vedno pri srcu. Krčmar: “Kaj, da se je dekle toliko spozabilo, da se je zaljubilo za mojim hrbtom . ..?” Gost: “E, kaj spozabilo! Njene lase sem tekom časa — nalovil v juhi, ki ste mi jo servirali.” Vrhenšk Tine Ni denarja za sliko Britanska vlada je odklonila Od Sv. Vida zvon CLEVELAND, O. — Zadnja nedelja je bila kaj malo spomladanskega. Kot že par dni pred njo, je bilo tudi to nedeljo hladno. Sicer se je pa zadnjo soboto še kar naprej pomalem ponujal sneg. Sonce se še ne upa prav izza oblakov. Cvetje po vrtovih in na sadnem drevju se kar ne more odpreti. Le marelice so že vse v cvetju in prve narcise in tulipani po vrteh. Ne samo starejši, marveč, tudi mladi smo se kar zavijali v plašče, čeprav je sv. Jurij že nekaj dni za nami. Kar nam daje upanja, je to, da smo zadnjo nedeljo pomaknili svoje ure za eno uro naprej. V aprilu se je bil dan hitro po-lajševal. Mislili smo, da bo zato pri prvi sv. maši pri Sv. Vidu nekaj manj ljudi, pa jih je bilo rajši več kot sicer. To nedeljo je bila pri Sv. Vidu tudi večerna sv. maša ne več ob petih popoldne, ampak že po novem času, tj. ob sedmih zvečer. Ob tem času bo odslej ostala vse do oktobra v jeseni, ko bomo svoje ure spet premaknili, toda takrat ne naprej, marveč eno uro nazaj. Z majnikom se bodo začele v cerkvi sv. Vida kot druga leta šmarnice, to je prelepa Marijina pobožnost, ki jo naši ljudje tako zelo ljubijo. Vsak večer v majniku bomo imeli ob sedmih sv. mašo s šmarničnim branjem. Sobotna sv. maša ob šestih zvečer ostane kot doslej. Vse šmarnične maše razen torkovih in petkovih bodo slovenske. Gotovo je, da bodo slovenski ljudje kaj radi prihajali k šmarničnim pobožnostim, ki so nam na tujem še posebno drage. Mnoge privablja k njim zlasti tudi lepo petje Marijinih pesmi. Vse večere bo pela na koru slovenska mladina, ki jo vzgaja in uči naš požrtvovalni organist g. Martin Košnik. Vsi farani, zlasti pa vsi starši otrok, so mu tudi za to zelo hvaležni. Kako vse bolj prijetno in domače je v cerkvi, kadar pojemo skupno z našo mladino! Udi in udinje slovenske ti'et-jeredniške skupnosti v Clevelandu imajo redni mesečni sestanek tretjo nedeljo v majniku, tj. 16. tm., ob dveh popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newbur-ghu. K njihovi pobožnosti so vabljeni tudi drugi rojaki in rojakinje. Ob tej priložnosti si bodo lahko ogledali, kako lepo so Newburzani obnovili svojo Gospodovo hišo. Ne samo vse vidovske župlja-ne, marveč vse rojake in rojakinje iz Clevelanda in okolice končno že danes opozarjamo na koncert naših mož in fantov, katerega bodo podali v soboto, 22. majnika tl., ob osmih zvečer v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Gre za tisti znani naš moški pevski zbor, kateri nastopa že več let ob mašah na Providence Hts. na Chardonski cesti ob priliki našega vsakoletnega Slovenskega spominskega dne, ob proslavah ob obletnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana, ob spominih velikih naših narodnih jubilejev itd. Zbor vodi organist vidovske župnije g. Martin Košnik. Pri pripravi za ta koncert mu pomaga tudi g. dr. Jerko Gržinčič, ki se tačas mudi pri fari sv. Vida, Zbor bo nastopil tokrat v nekaj povečanem številu. Zagotavljajo ngs, da bo njihov koncert velik pevski dogodek v naši clevelandski slovenski skupnosti. Faran od Sv. Vida no želim, da bi se mnogo našiih žena in mož odločilo na proslavo blagoslovitve Slovenske kapelle v Washingtonu 15. avgusta. Fin teden pred to slavnostjo, 7. avgusta, vabim naše pridne romance na romanje na prelepe Brezje v Lemont. Žene iz vseh krajev me spra;-šujejo, ali bo tudi letos romanji v Lemont ali ne. Seveda bo, to romanje ne bo in ne sme odpa sti. Kje so naše duše bližje Bogu kakor na prelepem gričkiu frančiškanov, ki se toliko trudijo, da nas duhovno pozive za naše nadaljno potovanje proti srečni večnosti. Naša prelepa Fatimska dolinica s svojo Kraljico nas tudi čaka in vabi. Matere, žene in dekleta, obe slavnosti obse gata neizmerno veliko duhovnega in telesnega užitka, saj ravno s svojo udeležbo pokažemo svojo ljubezen do naše ljube nebeške Matere Marije, ki je in ostane naša vodnica in priprošnjica za nas in-naš slovenski narod pri Bogu. Mislim, da je najbolje, da o-stanemo za v Lemont pri Greyhound busih, saj so nam šli lani zelo na roke. Naročila sem iste tri buse. Glede cene in časa bo objavljeno pozneje. Samo toliko povem, da bo romanje v Lemont 7. avgusta 1971, v soboto ob 6. uri zjutraj. Drage romarice. odločite se že sedaj, da boste pripravljene pravočasno z objavo. Oglasite se pri vaših odbornicah pri farah sv. Kristine, sv. Lovrenca, Marije Vnebovzete in sv. Vida. Vas pozdravlja Mary Marinko prošnjo londonske narodne galerije, naj odobri dva milijona j funtov za nakup španskega sli-] kar j a Diega Velasqueza. Tako CLEVELAND vse kaže, da slika ne bo ostala v Veliki Britaniji. Angleški last-nik jo je lani novembra ponudil na dražbi, kjer je bil neki ameriški trgovec z umetninami pripravljen plačati 2.3 milijona funtov. v Lemont m Wasfiiogion O. — Zopet je pred nami prelepi mesec majnik, katerega smo že tako težko pričakovali, posebno tisti, katere je dolga zima odela z boleznijo in trpljenjem. V tem letu imamo kar dve ze-jlo pomenljivi slavnosti in iskre- ICansaške drobtinice K A N S A S C I TY, Kans. — Vem, da naši farani ne pričaku-jejo, da bi jih kdo hvalil po časopisih. Zdi se mi pa kar prav, če povem, da so bili letošnji post zelo pridni — zaslužena pohvala nobenemu ne škodi... Res, pri vseh postnih pobožnostih je bila cerkev precej zasedena — v sredo zvečer in v petek bolj kot ob nedeljah popoldne. V petek smo spremljali po sv. maši trpečega Kristusa na Kalvarijo. Vse moli Ive in petje je bilo v slovenščini — v nedeljo popoldne pa v angleščini. Torej se nobeden ni mogel pritoževati, da ne razume ... Vse tri svete dni Velikega tedna smo obhajali pri nas tako, kot predpisujejo nove cerkvene rubrike. Za nameček in v dokaz, da smo Slovenci, smo pa imeli še procesijo po cerkvi — vstajenje. Druge narodnosti tega nimajo razen slovanskih. Včeraj sem našla v našem škofijskem listu članek, kako Slovaki praznujejo Vstaj enje Gospodovo. Kot bi ga bil pisal kak Slovenec. Kot mi, imajo tudi Slovaki procesijo v domovini zunaj cerkve, v Ameriki pa, seveda, po cerkvi. Tudi oni imajo kip vstalega Zveličarja, ki ga nosi kak mož pred procesijo. Tudi “že-gen” jedo Slovaki — a nimajo našega kolača. Njegovo mesto zavzema sirova pogača. Na Veliki petek smo se tudi me pridružile faranom, ki so drsali po kolenih, da so počastili sv. razpelo, ki je ležalo na tleh pred obhajilno mizo. Nam, seveda, ni bilo treba drsati po kolenih, ker smo bile v sprednjih kiepeh. Druga leta smo opravile to pobožnost po službi božji. Letos smo pa mislile, če smo v vsem in povsod eno z našimi ljudmi, bodimo pa še v tem... Praznik vstajenja je bil res lep dan — dan Luči in tudi sonca. Prej nas je zeblo, Velika noč nas je ogrela. Narava je sodelovala z nebesi. .. Ženske imajo navadno veliko dela pred prazniki — in spodaj podpisana ni bila glede tega kaka izjema. Vsako leto se Božiča in Velike noči že vnaprej bojim, ker je treba peči kekse ‘cookies’ in se mi navadno kaj ponesreči. Naj vam povem, kako smolo sem letos imela. nove vrste. Rabiti bi bila morala surovo maslo, kokosove orehe itd. Vse sem lepo zmešala, kot zahteva recept. Vedela sem pa, da se keksi včasih kar razlezejo po plošči in dobite potem iz pečice nekaj, kar ni niti podobno keksom, ker se vse skupaj drži. Da se pred to nesrečo zavarujem, sem primešala nekaj žlic moke — jih nisem štela — češ, moka jih bo že pokoncu držala in ne bodo silili na sosedovo področje. S kavino žličko sem jih nakapala na ploščo in v pečici so se kar lepo obnašali, da se mi je srce smejalo, češ, si pa le kuharica s talentom peka. Kar častitala sem si, da si znam, tako pomagati. A moje veselje ni dolgo trajalo. Ko so bili keksi pečeni, sem jih vzela iz pečice. Čudno se mi je pa zdelo, ko sem jih polagala na papir, da vsak tako zaropoče, ko pade na mizo. Poskusim enega. Kot kamen! Še s kladivom bi ga bilo težko zdrobiti. Naj si kdo polomi zobe in bodo krivili mene ... Kam s keksi? Posreči se mi enega toliko prelomiti, da sem dala polovico v usta. Dober okus kokosovega oreha, a kdo bo riskiral zobe? Naj jih razdelim malčkom? In bodo vsi srečni nesli mami pokazat kekse, “ki jih je sestra spekla.” In posledice? Vsa fara bo v nekaj urah vedela, kako kuharico imajo uboge sestre. In sem skklenila: V plastični vrečici naj čakajo priložnosti, ko bom kdaj lačna, ali jih bom pa namočila v vodi in natresla vrabcem za priboljšek. In vse bo ostalo moja skrivnost. Neki župnik — ne naš! — se je spravljal na počitnice in naznanil v “Bulletinu”: “Ta teden ne bo v naši cerkvi sv. maše. 3om šel ribam pridigat.” m Naslednje velja pa tistim, ki ste bili tako dobri, da ste se odzvali moji prošnji za podporo novi cerkvi sv. Jožefa Delavca s naši vasi. Poslala sem že $336 g. župniku, ki se mi je za Veliko noč že oglasil. Pravi, da je ček prejel z velikim veseljem in se vsem dobrotnikom, ki so prispevali, najlepše zahvali. Do takrat še ni prejel nikakih prispevkov od kod drugod. Pač pa mu je pisal iz New Yorka neki mož, ki se ni podpisal. Pravi ta Njujorčan, da je sramota za naše kraje, “ker se pobira po celi Ameriki za cerkev v Ljubečni-Jaz sem doma iz Teharij in me je res sram” itd. Ta “dober” rojak si potem še privošči nekaj prostaških besed o sv. Jožefu in nekaj bogoskrunskih izrazov o Jezusu. Iz tega lahko sklepamo, da ta cerkev ne gre v račun hudiču. Ker ne more nič drugega storiti proti zidanju te nove cerkve, je izlil svoj žolč na g. župnika po piscu. Vsakemu, ki mi- je poslal svoj dar za cerkev, sem se osebno zahvalila in se tem potom še javno zahvalim vsem. In nisem vedela, česa naj se bolj veselim: daru ali vaših besed, ki so vam prišle res iz srca. Bog povrni oboje. Te dni sem dobila še 17 dolarjev. Če kdo še želi sodelovati, bom nekoliko počakala. Prelep6 pozdrave častilcem sv. Jožefa! s. M. Lavoslava 515 Ohio Ave. Kansas City, Kansas 66101 ZA SMEH “Katera žival nam daje mas? slanino in gnjat?” “Mesar.” m “Za svoje premoženje sC imam zahvaliti samo svoji izred' ni potrpelžljivosti.” “Kako to? Saj ste vendar vs6 podedovali po stricu?” “Seveda sem! Pa sem nioi'a' trideset let čakati!” On: “že zopet nova oblek3' Včasih so bile ženske bolj šted' Ijive.” Ona: “Kaj boš govoril. Iz en6 obleke svoje stare matere bi s* Hotela sem speči kekse neke j j ih lahko napravila pet...” AMERIŠKA DOMOVINA B ANADSHA DO Iz slovenskega Toronta PEVSKI NASTOP ZBORA “VRBA” Pevke in pevci zbora “VRBA” vabijo na svoj pomladansk’ Nastop. Pripravili so koncert slovenskih narodnih in umetnih pe-Sllli in se bodo ,z njimi predstavili slovenski javnosti v soboto, naaja, zvečer ob 8h v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. SPORED PESMI: Mešani zbor bo zapel: Cvetke trgam ........................ A. Vauken V tujini ......................... A. Groebning Belokranjska balada ............... V. Vodopivec Kje so moje rožice ................... G. Ipavec Moški zbor bo pel: Pisemce ............................... P. Jereb Kaj kleplje .......................... L. Hafner Ko lani sem tod mimo šel ............. C. Pregelj Jes pa moj hvažek ................... P. Kern jak T- A Dekliški glasovi: Čriček v vrtu ...................... R. Simoniti Mrazek ............................... M. Tomc Rožmarin ............................. J. Ocvirk Mešani zbor bo zaključil: Slovenska zemlja ...................... A. Aljaž Pesem o vigredi .................... L. Kramolc Med cveticami po logu ................. M. Tomc Kdaj je lažje podoživljati mladost in njene lepote? V.veče-** Vstopajoče pomladi. In najlažje se je vračati v leta in kraje Radosti na perotih lepe slovenske pesmi. Kaj pa ti mladina, ki ^ doživljala poezije pomladanskih večerov v Sloveniji? Pridi koncert slovenske pesmi. Po očetih in materah si slovenske ryk Pridi, ob slovenski pesmi ti bo tudi tvoje slovensko srce ^čutilo, kaj se dogaja in se je dogajalo vsako pomlad v srcih staršev. Na svidenje! pred labradorskimi obalami, zunaj kanadskih voda. Tam inšpektorjev ni, lovcem se pa mudi. Priganjata jih čas in konkurenca. D. Lova na tjulnje še ne bo konec! STZ telovadna akademija Toronto, ont. — v soboto, °' aprila 1971, je Slovenska telo-Va(kia zveza vprizorila kar za-?es lep večer v smislu zdravega P°rta in stare slovenske telo-Vadne tradicije. ^Ob i^r dobri udeležbi je inž. JjVk Grmek, priznani starosta izročil pozdrav v slovenji in tudi povedal, da je za ^Mdino, ki ima polno mladost-J16 moči, da se udejstvuje v 'Portu in si tako gradi svoje mo-^ M zdravje, ki ga pozneje v !!vlienju tako nujno potrebuje. Qderna družba še ni ničesar v°voga iznašla, kar bi bilo bolj-a kot telesne vaje za zdravje v adine, poleg tega se pa krepi 0 in karakter. ži 6 mladina ne dela, se pa iz-v in nekak višek te neum-1 so mamila, ki so pravo hu-v„*?Vo seme med mlado člo-"ko družbo. Va. svoji družbi so imeli telohi ta Zanimivo odkritje TORONTO, Ont. — Gallupovo povpraševanje je odkrilo, da 46% odraslih Kanadčanov misli, naj bi Quebec ne imel pravice ločiti se od ostale Kanade, pa četudi bi se večina prebivalstva te pokrajine izrazila za kaj takega. Teh 46% je na stališču, da ločitev Quebeca Zgodovina lova na tjulnje je dolga. Prvi jih je seveda lovil Eskimo. Njemu so bili hrana, svečava, toplota, obleka in gra- — / ---------------7 «1 --— “ — . divo za kajak. Eskimo je ubijal Dva, trije spretni gibi in odprta tjulnje — nič manj krvav in grozoten kot prvi. Udarec s kijem, mala kepica zatrepeta in še preden se umiri, jo nož že razpara. vse svoje življenje, da je preži vel. Ubijal je s sočutjem — ne v prazni besedi, ampak v globoki veri, da imajo vsa bitja, od katerih živi, dušo kot on sam. In verjel je, da duša ubite živali blodi naokrog in išče maščevanja nad lovcem, ki je ubil njeno telo. Zato ni ubijal več, kot je bilo v resnici potrebno. Evropa je spoznala tjulnje krzno v zgodnjih letih 18. stolet je. Vse to se dogaja pred materjo, ki nemočna gleda. Gleda in ne razume. Ko lovec odide, skuša mati trupelce še enkrat podojiti. In potem krik — čisto človeški. V Ottawo in kanadska konzularna predstavništva vsepovsod se je pričela zlivati reka protestnih pisem. Ustavite ta pokol! Predstavniki ministrstva za ribištvo so se branili in po- ja. Ne le zahodna. Tudi Rusija jasnjevali. Precej neprepričlji- je nekako v istem času naselila otoke v Beringovem morju z o-krog tristo Aleuti, ki naj bi lovili tjulnje. Aleutski otoki so postali ameriški ni kože namesto v Petrograd romajo v New York. Atlantski lov na tjulnje je bil od nekdaj pomembnejši. Leta 1840 je število ladij za lov na tjulnje doseglo celih 630. Ker pa so bile to pretežno majhne ladje in ker so lovili zvečine le odrasle živali, je zelo verjetno, da so jih vse skupaj uplenile manj kot nekaj ducatov ladij, kolikor zdaj štejejo danska, norveška in kanadska tjulnja flota skupaj. Takratni stalež tjulnjev cenijo na deset milijonov. Leta 1935 jih je bilo pet, leta 1950 le še tri milijone — zdaj jih je le še okrog dva milijona in najbolj črnogledi pripovedujejo, da bo tjulenj prav kmalu iztrebljen. Vse kaže, da ima"jo prav, kajti-vsi dosedanji protesti so zalegli malo ali pa nič. Tjulnjev je več vrst. Omenimo naj le obročastega, kapaste-ga, b r a d a t e g a in harfastega. je nedavno spraševal v uvodniku: Ali se bomo res odločili za državljansko vojno? Nato izraža upanje, da je Kanada mod-rejša, kot je bila v tem pogledu Nigerija v Afriki in je Pakistan. 3odi celo, da bi utegnila kanadska vojska razpasti, če bi jo poslali proti večini prebivalstva v Quebec. Za enkrat položaj še ni tako la Ve^er tuC^ P—nega in -tvuL-erja, ki je uKrajm-i ' ~ v - , §a Porekla in član kanadske ^ vec™ odlocen ostati del in Te,* Gabriča< Karla Pacella - . v Kučerja, ki je ukrajin- dalec> Q^bec je se vedno po ST^6 vrste’ nnladina je nastopila v Ck°ku čez konja, na drogu in P°Sledu ne di spremenilo. htiy ^ dekleta na dvovišinski i ? bi se’ svetuJe Taronto Daily Na bradlji je kar lepo j ^ 'naJ bl ^ Kvibecanom do- Jajala Helen Jerina, dasi ne- voldo’ da se iociJ° od ostale Ka' ^^ena, pol ure pred pred- nade rmrno m castno-Pl0 ie baš prišla s počitnic na Tif. 1 b V talni so nastopile: Miia Lovšin, Marica Pezdir, g ^e^ar b* Nelen, med fanti ^ašk * Celar’ Peter Grmek, ska vlada je v razgovorih o po-- 0 Gabrič, Karel Pacella in litični rešitvi spora z arabskimi sosedi zavzela stališče, da bo del osvojenega ozemlja v junijski vojni 1967 zadržala, pa naj pride, karkoli hoče. Povpraševanje javnosti je pokazalo, da ima v tem pogledu močno podporo državljanov Izraela. Kar 90% judovskih Izraelcev je za priključitev Jeruzalema Izraelu, 86% jih je za pridržanje Golanskega višavja, od koder so Sirijci pred junijem 1967 stalno ogrožali izraelska naselja v nižini. Sharm El Šheikh hoče ohraniti 12 [, Izraelcev, Gazo pa le 49%. Da naj bi nekaj osvojenega o-zemlja vrnili Arabcem, zato se je izjavilo 73% povprašanih judovskih Izraelcev, za vrnitev vsega v vojni junija 1967 zavzetega ozemlja pa le 4%. Kanade. Kljub temu seveda ni izključeno, da se razpoloženje v Kako mislijo Izraelci JERUZALEM, Izr. — Izrael- iVdl CJL JT ciL.t-i.lct ill učer. Lepo in visoko viek- Eill %0 Grj^ Salt° je imel Peter saij ’ Bdi Kučer pa je delal Ma ?a2ai s polnim obratom. ^2 l[adlji so izvajali 4 člani 3 gostje. Ivan Celar je še kar dober in Frank je bil pa i*l g ajb°ljši. Lepo vajo je izva-Kučer, ki je kot član ka-^a ^ Vrste v najboljši formi. 8alto °gih *>e imel Bil1 Kučera cella ,S P°inim obratom in Parili j, e':)0 razporo. Na drogu so kili;. K-C?r’ Grmek, Celar in Ga-l’tlet0^Ucer -ie delal lep orlovski Vj-j, ’ videli smo tudi nekaj Ch, sai‘- ^ iepf, Ce 80 zaključile program Mediji rb°liČno vajo’ nato 50 Vadhih f1 svetovnih telo- lQfem v Bjubljani v ok- iy70- STZ Toronto bi bilo treba _________ ________ _ preprečiti tudi z oboroženo silo, Prav slednji je najbolj ogrožen, če-ne bi bilo druge poti. j uravno okolje, v katererh živi, Zanimivo je, da je 50% odras-Me do skrajnosti skopo in suro-lih prebivalcev Quebeca na sta- V0- Samice ^ kote le po enega lišču, naj njihova pokrajina nefndad^a na ^to. Ko pride na dobi pravice od odcepitve, ki jo | syt;t, tehta ta bela puhasta ke-oropagirajo kvibeški nacionali- P^ca dobrih sedem kilogramov. sti. Samica ga doji približno štiri Tukajšnji Toronto Daily StariL(:dne in v tem času se mladič ie nedavno snraševal v nvodni- °b m°cnem mleku, ki vsebuje aesetkrat več maščob kot kravje, naglo redi. Ko ga mati odstavi, tehta že celih 40 kilogramov in je popolnoma sposoben za samostojno življenje. Ves čas dojenja mu dlaka temni in postaja vse trša in resasta — za lovca in krznarja vse manj zanimiva. Zato gorjačarji hite — v štirih tednih je sezone konec. Trgovina s krznom cvete že stoletja. Primitivna ljudstva so ubijala in ubijajo divje živali, da se oblečejo in nahranijo. U-bijala so jih, ker je bila to nujnost, obenem pa so jih po božje častila, ker so jim bile vir in zagotovilo življenja. Kakšno o-pravilo pa ima za nepotrebno u-bijanje naša zahodna civilizacija? Je bilo potrebnih dva tisoč let razvoja, da še vedno ubijamo sto in več minkov ali činčil za en sam plašč? Naš odnos do ži-l vali in prirode nasploh ni šel v! korak z drugimi področji razvo-! ja. Izrodil se je v nekaj človeka! nevrednega, za kar bomo kmalu i plačevali težak davek. Ljubitelji živali včasih v resnici pretiravajo. Človeštvo je tu z vsemi svojimi potrebami in ves svet žal ne more ostati de-vLki park. Pa vendar: so mere in so načini, s katerimi bi bilo moč dokazati, da bi bil človek lahko razumen vladar in ne le ropar na svojem planetu. Saj bo to končno predvsem njemu v prid. Dne 12. marca se je spet pričel lov na tjulnje na atlantski obali. Uradno določena letošnja kvota je 245,000, Koliko jih je bilo ubitih v resnici, nihče ne ve. Kanadska televizija je 1. 1969 pokazala nov film o lovu na vo. Zame je bila še najbolj zgovorna zjava enega od njih: “Ko bi mlade tjulnje lahko po videzu spremenili v aligatorje, bi bilo našega problema konec.” Cinično in žal v mnogih primerih resnično. Posebej glasni so bili Američani, ki se očitno sploh niso zavedali, da tudi v Združenih državah pod bati pade kakih 30,000 tjulnjev na leto. Sledila je obsežna in mnogo-obetajoča izjava ministra za ribištvo Jacka Davisa. Za 1. 1970 je napovedal prepoved lova na mladiče mlajše od štirih tednov; prav tako je prepovedal uporabo kijev za ubijanje in helikopterjev za sam lov (za izvidniške polete so še zmeraj dovoljeni). Napovedal je tudi omejitev kvote in pogajanja z Norveško, ki ima pri atlantskem lovu dobršen delež, da bi dosegli trden sporazum o humanem načinu lova in omejenih količinah hkrati. Vkljub temu, da možnosti popolne prepovedi lova sploh ni omenil, se je val protestov nekoliko polegel v dobri veri, da je vsaj prva bitka dobljena. Pa je bila res? Norveška in Kanada' sta se v resnici sporazumeli, da bosta ^ _______^____; pričetek lova odložili za deset nadzorovati, še ne more biti o-ani, kar naj bi malim tjulnjem jpravičilo, da so prav te družbe dalo nekoliko več časa za raz- lani pobile čez 200,000 tjulnjev. da je smrt od udarca s kijem še najhitrejša. Preizkušali so vse — od kemikalij in plinov do puške in gorjače. Dejstvo ja, da prepovedi ni nihče spoštoval in nihče niti poskuša! uveljaviti. Od Ottawe do Labradorja je pač daleč. Sledil je nov val protestov, ki pa je kmalu zamrl spričo kvi-beških dogodkov, okrog brezposelnosti in drugih domačih problemov. Ljubitelji narave so protestirali proti onesnaženju morja z nafto, proti onesnaženju jezer z živim srebrom in drugimi industirjskimi odpadki, proti naftovodom na severu, proti a-meriškim poskusom na Aleutih. Verjetno nihče ne bi protestiral, če bi lokalni ribiči potolkli in pojedli nekaj deset tisoč tjulnjev. Njihovo življenje je dovolj trdo, zemlja in morje sta skopa, prikljenjeni so nanju in druge izbire praktično nimajo. Nihče se niti ni zgražal nad njihovim lovom — grozljivo je bilo videti helikopterje, kako so zganjali črede tjulnjev skupaj, da so jih skupine lovcev pomlatile kot snopje. Tudi teh lovcev ni mnogo — okrog 400 — in za dvomesečno trdo delo zaslužijo manj kot delavec v tovarni. Lov na tjulnje zares ni rednik obmorskih družin: ribič dobi za kožo nekaj dolarjev — ustrojena stane v Parizu 150 dolarjev. Povsem jasno je, da so interesi pri lovu nekje drugje in da bi bilo prav tam mesto in priložnost, da se lov zavre, če že ne prepove. Vendar pismo o teh podjetnikih pravi tole: “Zares uplenijo več tjulnjev kot lokalni ribiči, vendar tudi nudijo zaslužke domačinom, ki jih zaposlujejo. Razen tega je za inšpektorje ministrstva nadzor nad njimi lažji...” Povsem jasno je, da je zaslužek, ki ga nudijo 400 domačinom, malenkosten v primerjavi z njihovimi profiti in dejstvo, da jih je laže Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! CLEVELAND, O. voj. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bodo za lov uporabljali puške. Vendar pa lani sreča tjulnjem ni bila naklonjena: zima je bila dolga in ostra, pomlad kasna in led se še ni pričel lomiti. Tjul-njevke so kotile skoraj 14 dni kasneje in 10 dni odloga ni spremenilo prav nič. Ottawa zapore ni podaljšala in pričel se je pokol kot vsa leta doslej. Brez pušk, le s kiji. Resnica je, da so 'medtem kanadska in tudi ameriška raziskovanja pokazala, Resnici na ljubo bodi povedano, ministrstvo za ribištvo v sezoni zaposluje okrog 40 nadzornikov, ki s helikopterji nadzorujejo lov in načine ubijanja. Nihče ne pove, koliko ta nadzor stane. Verjetno bi bilo ceneje, če bi domačim ribičem dali po 120 dolarjev, velikim družbam pa prepovedali lov. Res je tudi, da postaja po mnogih poročilih lov vsaj v Zalivu sv. Lovrenca, ki je pod kanadsko zakonodajo, vse bolj human. Vendar polovico tjulnjev še vedno pobijejo Sovjetska zveza jati svoj raketni sistem Ameriški vojaški viri sodijo, da namešča ZSSR vee-bombne glave na svoje SS-9 medcelinske rakete. WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik M. Laird, nato pa sen. H. Jackson sta opozorila javnost na nenaden zagon v sovjetski narodni obrambi. Ob začetku leta so ameriški iz-vidniški sateliti odkrili 10 velikih silosov, večjih, kot so bili vsi dosedanji vojaški strokovnjaki so čakali, kaj se bo iz tega razvilo. Sedaj je položaj jasnejši. Število teh novih silosov je naraslo že na 40 in sodijo, da bodo v nje namestili SS-9 medcelinske rakete, katerih vsaka bo v glavi nosila tri vodikove bombe z jačino 5 megaton. Trenutno imajo postavljenih skupno okoli 300 SS-9 raket v ZSSR. Če bo vsaka dobila namesto sedanje ene 25-megation-ske bombe tri 5-megatonske bodo ZDA v pogledu ofenzivnih medcelinskih raket zaostale. Sovjetska zveza utegne priti na misel, da bi nenaden udarec na ZDA te tako hudo prizadel, da bi ne mogle Sovjetiji več zadati smrtnega udarca. Pri takem položaju je obrambni tajnik M. Laird omenil, da utegne zaprositi Kongres za dodatna sredstva za narodno obrambo. Ta pojdejo tako za gradnjo in izboljšanje ofenzivnega raketnega sistema kot tudi za gradnjo defenzivnega, ki je zdaj šele v povojih. ZDA so nekaj svojih medcelinskih raket Minuteman 3 že opremile z večbombnimi glavami, toda te bombe imajo komaj jačino 180 kiloton. So uničujoče za vsako vojaško in industrijsko napravo, niso po učinkovite proti globoko v zemljo skritim sovjetskim medcelinskim raketam. Sovjetske SS-9 s 5-megatonski-mi bombami in povečano točnostjo naj bi bile sposobne z nenadnim udarom uničiti do 90% vseh ameriških Minuteman medcelinskih raket. Seveda bi v tem slučaju še vedno ostale Polaris rakete v atomskih pod-mornicah, ki jih prav sedaj zamenjujejo s Pozejdon raketami, katerih vsaka bo lahko nosila v svoji glavi 10 vodikovih bomb z jačino 40 kiloton. Med tem se pogajanja o omejitvi strateškega orožja SALT na Dunaju ne premaknejo. Če bo zastoj trajal še dolgo, bodo ZDA morale nekaj ukreniti v izboljšanje svoje narodne o-brambe, pa naj so potrebe doma še tako velike. Govorjenje in razpravljanje, o “industrijsko-vojaškem kompleksu” nas ne bo reševalo. Male Help Wanted Bartender Monday thru Friday 4 p.m. to 8 p.m. Experienced. Sober. References. 1301 Marquette 361-3997 (83) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite sc osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x» MALI OGLASI V najem 5-sobno moderno, prazno stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. nad Central National banko. Za pojasnila kličite: IV 1-5380. (x) HARDWARE STORE FOR SALE, established 36 years on East Side, illness, reasonable. 361-1635 VESOLJSKA RAKETA — Na gospodarski razstavi v Moskvi je bil tudi tale model rakete, ki je pognala v vesolje vesoljsko vozilo Sojuz-9. Kongres KP Poljske že letos? VARŠAVA, Polj. Poljski komunizem se nahaja še zmeraj v krizi, ki ga je vanjo vrgla nemirna lanska božična doba. Režim E. Giereka se sicer trudi, da bi delavce pomiril, pa se ne' dajo potolažiti. Precej je temu krivo tudi kritično razpoloženje v partijskih vrhovih. Sicer poslušajo Giereka, pa ga obenem tudi zelo kritizirajo. Gierek si skuša pomagati š tem, da je prestavil dobo pri-bodnjega (šestega) partijskega kongresa, ki je bil predviden za k 1972. Sklical ga bo “mnogo mesecev” preje. Da misli resno, je pokazal s tem, da je dal izvo-kti na zadnji seji glavnega odbora obsežno 94-člansko komisijo, ki naj pripravi gradivo za kongres. Kongres bo izvolil tudi novi glavni odbor in nov politbiro. To bo najbrž tudi glavni namen kongresa. (85) t rxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Dva lota naprodaj 50 x 160 vsaki, na Richmond Heightsu, skupaj ali posamezno. Cena $3000 vsaki. Za pojasnila kličite 451-0259. _____________________-(82) Dva lota naprodaj 50 x 160 vsaki, na Richmond Heightsu, skupaj ali posamezno. Cena $3000 vsaki. Za pojasnila kličite 451-0259. _________ ________ -(82) Lastnik prodaja dobro enodružinsko zidano hišo z garažo in lepim vrtom na 1024 E. 61 St. Oglasite se osebno na tem naslovu. -(84) Naprodaj hiša za dve družini 5-5 v dobrem stanju, ena soba na tretjem, solnčne sobe blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 946-0493 ali WH 2-9381. (83) Naprodaj na Shawnee Ave. pri E. 185 St., 2 hiši na 1 lotu, 43x400. Sprednja 6-sobna hiša ima 3 spalnice, zadnja 5 sob, vrt s 15 sadnimi drevesi. Za pojasnila kličite: JOHN LAURICH REALTY 481-13133 (x) Hiša naprodaj Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collinwoodu, blizu E. 156 St. Kličite 531-3725. -(91) HIŠE NAPRODAJ Sv Viljema fara pri E. 260 St. Zidana ranch hiša, 3 spalnice, priključena garaža, 2 kopalnici, več posebnosti. Dom v dobrem stanju. Sv. Roberta fara Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet. $26,900. V Euciidu Pri Chardon Rd., 3 spalnice, zidana hiša, priključena garaža, zgotovljena razvedrilna soba, kopalnica na prvem, pol kopalnice na drugem. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 (’86) Naprodaj 2-družinska hiša v Grovewood okolici, dohodek $220 mesečno. Vprašana cena $17.900. Kličite: 261-1182 in vprašajte za Milko. Realtor (83) ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo “ ‘To,’ pravi, ‘so psi, ki lajajo in grizejo zajedno. To je za prva dva, ki bi dobila poželjenje po vašem demantu, oče Cade-rousse.’ “Caderousse in njegova žena se temno spogledata. Zdelo se je, da je prišla obema naenkrat na misel nekaj strašnega. “Torej srečno pot!’ pravi Ca- nudil, naj spi tukaj?’ “ ‘Toda,” odvrne Caderousse trepetaje, ‘ker bi se mu potem ne bilo treba vračati v Beau-caire.’ “ ‘O,’ pravi žena z nepopisnim izrazom, ‘mislila sem, da se je zgodilo to iz nekega drugega vzroka.’ “‘Žena, žena,’ krikne Cade- derousse, “ ‘Hvala!’ odvrne dragotinar, vzame svojo palico, ki jo je naslonil na staro škrinjo, in odide. Isti hip, ko se odpro vrata, zapiha v sobo s tako silo, da svetilka skoraj ugasne. “ ‘O,’ pravi, ‘to je pa zelo ljubeznivo vreme, in v njem moram iti dve milji daleč!’ “ ‘Ostanite,” pravi Caderousse ‘in prenočite tukaj.’ “ ‘Da, ostanite tukaj,’ pristavi Caronte s trepetajočim glasom; ‘dobro vam hočeva postreči.’ “ ‘Ne, ne, vrniti se moram v Beaucaire še nocoj. Z Bogom!’ “Caderousse gre počasi k vratom. “ ‘Videti ni niti neba, niti zemlje,’ pravi dragotinar že zu naj. ‘Ali moram iti bolj na desno ali na levo?’ “ ‘Na desno,’ pravi Caderousse, ‘ne morete se zmotiti; ob cesti je zasajen drevored.’ “ ‘Prav, ga že imam,’ odvrne glas, že precej oddaljen. “ ‘Zapri vendar vrata!’ pravi Carconte. ‘Ce grmi, nimam rada odprtih vrat.’ “ Tn če je denar v hiši, ali ni res?’ pripomni Caderousse in zasuče dvakrat ključ v vratih. “Vrnivši se, stopi k omari, vzame iz nje mošnje in listnico ter prične vnovič šteti. “Nikdar še nisem videl takega izraza lakomnosti kakor na teh dveh obrazih, ki jih je motno razsvitljevala luč. Zlasti obraz žene je bil ostuden; njeno navadno mrzlično trepetanje se je podvojilo, njen bledi obraz je bil čisto mrtvaški, njene globoke oči so žarele. “ ‘Zakaj vendar,’ vpraša ona z zamolklim glasom, ‘si mu po- j,«(. jij|; rousse, ‘kako ti more priti na misel kaj takega, in če ti pride, zakaj ne obržiš tega za se?’ “ ‘To je vsejedno,’ pravi Carconte, ko trenotek molčita; ‘a ti nisi nikak mož.’ “‘Toda zakaj?’ vpraša Caderousse. ‘Ce bi bil ti mož, bi se on ne oil napravil nazaj na pot v Beaucaire.’ “ ‘Zena!’ ‘“Ali bi Beaucaire.’ “ ‘Žena!’ CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HORNER PARK VICINITY — 6 APARTMENT—YELLOW BRICK 6 Ige. pleasant rms. 4300 N„ 2800 W. 4c. brk. gar* 220 wiring, 60’ lot. Owners apt. available. A lovely home -|- income. 267-0589 MOTEL — FOR SALE BY OWNER BRICK 21 UNITS Carpeted, T.V.’s, tile baths, dlx., owners quarters, immac. cond., inc. average over $4,000 per unit annually, occupancy average 85 per cent on U.S. 4il in Highland Park, 111. Asking price 3% x income. Call Don Christman or Joe King at (312) 432-7314 SCHAUMBURG — BY OWNER 3 bdrms., family room, bonus room, 2% baths, 2 car gar., bit. in. oven range, crptg., drapes and curtains. 2 blks. to grade schl. Assumable loan. $37,900. 894-4370 (83) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON — W. 63rd £ loc. high income, low overhead, operators. Must sac. $5,000. 767-3128 vsaj ne dospel v ‘Torej bodem večerjal sam?’ pravi dragotinar. “ ‘Midva vam bodeva stregla,’ odvrne Carconte z izrazom, ki ji ni bil lasten, kadar je imela pri sebi svoje običajne goste. “Zdajpazdaj je vpil Caderousse v njo pogled, hiter kakor blisk. “Nevihta je divjala naprej. “ ‘Ali slišite, ali slišite?’ pravi Carconte. ‘Resnično ste storili prav, da ste se vrnili.’ “ ‘Vendar se napravim zopet na pot, če nevihta tekom moje večerje preneha.’ “ ‘To je mistral,’ pravi Caderousse, majaje z glavo, ‘in ta bode trajal do jutri.’ “Pri tem globoko vzdihne. “ ‘Pri moji duši,’ pravi dragotinar in sede k mizi, ‘tem slabše za one, ki so zunaj.” “ ‘Da,” odvrne Carconte, ‘imeli bodo slabo noč.’ “Dragotinar prične jesti, in Carconte mu posveti vso mogočo pozornost skrbne krčmarice; ona, ki je bila navadno tako neprijazna, je bila danes uzor ljudnosti in postrežljivosti. Ce bi jo bil dragotinar poznal prej, bi se bil gotovo čudil tako veliki izpremembi in postal bi bil morda celo nezaupen. Caderousse je hodil še vedno molče gori in doli po sobi, in zdelo se je, da se umika gostovim pogledom. “Ko je večerja končana, mu gre Caderousse sam odpirat vrata. “ ‘Mislim, da je nevihta nekoliko ponehala,’ pravi. “Toda kakor da hoče dokazati neresničnost njegovih besed, strese isti hip celo hišo strašen grom, in v sobo zapiha veter, vrže v njo dežja in ugasi svetilko. “Caderousse hitro zapre vrata, in njegova žena prižge novo luč. “ ‘Tako,’ pravi dragotinarju, ‘gotovo ste trudni. Pogrnila sem sveže rjuhe, pojdite gori in sladko spite.’ “Joannes še nekaj časa počaka, da se prepriča, če nevihta res ne preneha, in ko pride do prepričanja, da so dež, grom in blisk vedno močnejši, želi krčmarjema lahko noč in odide po stopnicah. “Šel je nad mojo glavo, in slišal sem vsako stopnico, ki je zaškripala pod njegovimi nogami. “Carconte je zrla za njim s poželjivimi očmi, dočim se je Caderousse baš nasprotno obrnil proti njemu s hrbtom in se ni niti okrenil z glavo na stran. “Vseh teh okolnostij, ki sem se jih spomnil pozneje, v tre- ■ - ^ ...v... .. ■ notku, ko so se vršile pred mojimi očmi, nisem niti prav opazil. Če se vzame natanko, se je vršilo vse čisto naravno, in iz-vzemši povest o demantu, ki se mi je zdela bolj slična bajki, se nisem čudil prav ničemur od tega, kar sem videl in slišal. “Ker sem bil močno utrujen V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA MAMA, STARA MATI IN SESTRA Mary Bartelj, roj. DEUTSCHMAN Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 27. aprila 1967 Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči, in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča, bodita Vaša v večnosti. Žalujoči: soprog FRANK, hčerka MARY in. zet HARRY BLATNIK, vnukinji MARLENE in DENISE vnuk HARRY JR. sestra JOŽEFA v Sloveniji Cleveland, Ohio, 27. aprila 1971. vsled napora, ki sem ga prebil na begu, in ker sem tudi nameraval uporabiti čas neposredno po nevihti, sem sklenil, da za nekaj ur zaspim in odidem nato kar ponoči. “Nad seboj sem slišal drago-tinarja, ki je ukrenil vse mogoče, da bi prebil noč kar naj-mirneje mogoče. Kmalu je zaškripala pod njim njegova postelja; legel je spat. GRDIN0VA POGREBA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRSOVIMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Egidija Klemenčič ki je umrl 27. aprila 1964. leta Si svet Ti zapustil in šel si od nas, pri Bogu pa prosi ■ tam vedno za nas! Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino, kjer ni žalosti ne skrbi, kjer vse se večno veseli. žalujoči: ROSE — soproga MARY in KATHLEEN — snahi MARY in KATHELEEN — snahi VNUKI in VNUKINJE in PRAVNUKINJE Cleveland, O. 27. aprila 1971. Tri čelriine brzih avtocest je zgrajenih K S K J AMER2ŠSCA SLOVEfMA KATOLIŠKA JEMTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lce) v naši okolicL IME .... NASLOV MESTO .... DRŽAVA .. »••••■•••■••••••••••••••••••••••••a« )••••••••••••••••••••« »••••••••••••« CODE »••••••••••••< Springfield (t. Louis ( West afcmphis Incorporated in the Interstate System. giBBlll UNDER CONSTRUCTION REMAINING DESIGNATED Traffic served by existing roads with improvement planned on new or existing locations. Plan preparation and acquisition of right-of-way completed or under way on many portions. Detailed location of some portions still pending. CARRY OUT RESTAURANT in Glenview. Well establ., exc. oppty. Equip, included. Lease bldg. Other interests. Call owner for appt. at 872-8557 aft 6 P.M. (83) Leta 1956 je bil uzakonjen program gradnje mreže brzih, deljenih avtocest v skupni dolžini 42,500 milj. Zvezna vlada nosi 90% stroškov, 10 pa posamezne države. Gradnja je naletela na veliko težav in je ponekod močno zastala, drugod pa je kar dobro napredovala. Skupno je bilo v začetku letošnjega leta zgrajenih 31,543 milj hitrih cest ali 74%, torej nekako tri četrtine celotne mreže. Zgornja slika kaže mrežo brzih avtocest v VZHODN EM delu dežele. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO !..12 SREDI AKCIJE — Ko je bil v teku pohod v Laos, je bil° pristajališče in oporišče Nam Nghi nedaleč od Khe Sanha skrajno živahno, kot kaže slika.