PRIMORSKI DNEVNIK €1 L A S I L O OSVOBODILNE FRONTE ZA Leto lij . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2,50 din SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOI.DONI 1, I NAD. Telefoni; Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-801 Rokopis, se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807' CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni id pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165.330.650din. Čekovni račun na :me »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. TRST sreda« 27» avgusta 1947 Poštuua plačana v gotovim Sp dizlom m abbon. postaje ^Stev. 678 Vmešavanje zda in Angine v notranjo politiko držav vzhodne Evrope NEODVISNA POLITIKA DRŽAV VZHODNE EVROPE, USPEID NJIHOVIH REŽIMOV, NRiiova ODLOČNOST, DA BODO BRANILE SVOJO NEODVISNOST IN SVOBODO, JE L&AVI VZROK ZADRŽANJA BRITANSKIH IN AMERIŠKIH VODILNIH KROGOV DO NJIH 'N°v°Je vremja» piše v zvezi z L‘° reakcije proti državam vz-očhe Evrope: Razne države vzhodne Evrope so 63511 P0513113 predmet ^»matičnega pritiska ZDA m Ve-hat ,. anJe- Na Madžarskem b: !orn Prevzeti nadzorstvo nad de-voiivnih komisij, čeprav je jas-■ da je vsako tuje vmešavanje v plls,^^ev- nepotrebno in nedo- Jl^arlji skušajo predstavniki rat ?e 111 britanske vlade ovi-^ ^udskeSa sodišča, ki je roh?* struP-no protJljudskih za-L Ik°v. k; jo je vodil Nikola Pet-»un ?n;,k prit’sk izvajajo na ro-tj7:e oblasti zaradi procesa pro-oa.teljem nacionalne caran.stič-k' <~raa!w (-lti Je b’-a razpuščena), Uiirw zakri'viU težke zločine proti vkdstvu in državi. g^e®u se ZDA, ki Jih od vzhodne ^ope ločijo morja In oceani, vme-žj» ■? v notranje zadeve teh drla p ak°r to dela.o v N.karagui aaarri:; čemu se britanski p> v' ‘ ‘ ®ožje, ki imajo težke skrbi *v°ji lastn, državi, tako zani-° 73 notranje politično življe-sk« . v vzhodne Evrope. Amerl- t*io: britanske uradne agencije ^Psujejo s svojo propagando te W- 6 Zan-Ir*anju za razvoj demo- m za pav-ce narodov. Na- ______________________________ _ „ ,____ ® bi-** ^ zaano- da ameriške i stva. Dočim je v prvi nolovicl leta - ™anske oblasti podpirajo gr- 1946 znašal izvoz 3127 mllMcnov kron. je v istem času leta 1947 na-rastel na 12.813 milijonov kron. gov do njih. Iz tega izvira neprestano obrekovanje tiska proti njihovim demokracijam, poizkusi, ki jih države angloameriškega bloka delajo v raznih organh Združenih narodov, da bi izločili te države, ter številne note o vprašanjih, ki ne dovoljujejo tujega vmešavanja. Gospodarska obnova v GSR Praga, 25. — Češkoslovaško gospodarstvo, ki je zaradi nemške zasedbe trpela občutno škodo, se naglo obnavlja. Dočim je znašala v novembru 1945 industrijska proizvodnja samo 55% proizvodnje iz leta 1937, je v juniju 1947 dosegla 90%. Posebno se razvija važnejša industrija, ki je v državnih rokah. Tako je na primer proizvodnja premoga nara-stla v Juriju za 120% v primeri z istim časom v preteklem letu, proizvodnja jekla je narastla za 56%. tkanin za 166%. Število delavcev v tovarnah narašča vedno bolj. V zadnjih šestih meserih je število delavcev narastlo za 15.000 in zna-! ša sedaj 1.131.432. Industr'ajizacija Slovaške po določenem načrtu u-spešno napreduje. V avgustu so na Slovaškem dokončali 1588 novih tovarn. Nekatere so pripeljali iz zahodnih dežel, druge so zgrad!li. Zunanja trgovina CSR je dokaz razvoja češkoslovaškega gospodar- tiko RPF ogrožena najbolj stranka MRP. Končno piše Hervč v «Humanitč», da se marajo republikanci zavedati, da je nevarnost vedno večja in da bi utegnil De Gauile pri morebitnem uspehu pri občinskih volitvah postaviti Francozom ultima-tum ali poskusiti nasilni udar. Francozi ne bodo ušli tozadevni bo. bi in zaradi tega je treba pričeti s skupno akcija V interesu javnega reda je bolje, da j0 pričnejo prej, kakor ka.ne j e. Umor duhovnika v Rimu Rim, 26. (AFP) — V okolici Rima so na ulici Appia našli truplo ubitega duhovnika, ki ga niso še spoznali. Vzroki zločina riso šo znan;. Uvedli so preiskavo. Tsaldaris hoče še bolj na desno Atene, 26. — Tsaldaris se je danes razgovarjal z liberalnim voditeljem Sofulisom s navzočnosti ameriškega poslanca Mac Veagha in voditelja ameriške delegacije Gr:swoida. Sofulis zahteva zase predsedništvo in tri ministrstva, in sicer vojno ministrstvo, ministrstvo za javno varnost in pravosodno ministrstvo. Tsaldaris je danes izjavil, da bo sestavil vlado parlamentarne večine (to je populistov) s sodelovanjem vseh drugih strank, ki so voljne nadaljevati borbo proti komunizmu, če ne bo pri pogajanjih uspel. V Atenah pričakujejo prhod komisije ameriških senatorjev in poslancev, ki bodo «preučili» grško vprašanje. Dalmatinski kamnolomi Split, 25. — Ljudske oblast} v Dalmaciji obnavljajo in razširjajo dalmatinske kamnolome, k; so bili glede svojih proizvodov znani po vsej Evropi. Najžlahtnejša vrsta kamna, ki je podeben mramorju, se pridobiva na otoku Braču- ANGLIJA SE VEDNO BOLJ BORI z gospodarskimi težavami Angleški laburisti bodo same sebe obsodili, te bodo iskali pomoči pri ameriškem kapitalizmu • Možnost vladne preosnove London, 26. — List «Reynolds Ne-ws» poziva v svojčm uvodniku Anglijo, t-.aj se osvobodi praznega upanja, da bo imela nekoč na razpolago večjo množino dolarjev, s katerimi bo lahko računala. Imenovanj list nadaljuje, da se Angleži varajo, ako mislijo, da bodo obdržali svojo narodno neodvisnost in svoj mednarodni položaj z neprestanim zanašanjem na pomoč dolarjev. Angleški laburisti bodo same sebe obsodili, ako pričakujejo, da ameriški kapitalizem ne bo porabil svoje moči za preprečitev nadaljnega razvoja socializma v Angliji. Trenutno Anglija ne stoji pred ameriškim ljudstvom, marveč ima opraviti s trgovci, ki izvršujejo nadzfrstvo nad atomsko bombo, z ljudmi, ki upajo v »ameriško stoletje* in z ljudmi, ki vidijo v vsakem kolektivnem podjetju, ki je nekoliko ob- sežnejše kot občinska cestna železnica, žč manifestacijo za komunizem. Anglija se veže na državo, ki si ne želi njenega uvoza in ki ji prepoveduje sklepati dolgoročne pogodbe s tistimi deželami, ki s: jih Anglež; Želijo. Za Anglijo obstoji edino upanje za osvoboditev pred dolarsko krizo v ustvaritvi lastnega gospodarstva, ki bo slonelo ca dolgoročnih pogodbah z onimi državami, ki so pripravljene te pogodbe skleniti. Kanadska vlada je skil1cala zbornico na dan 6. oktobra t. 1. S tem v zvezi piše list »Journal*, da bodo pri tem izrednem parlamentarnem zasedanju razpravljali o t.žkim gospodarskem položaju v Kanadi, zlasti glede izmenjave blaga z ZDA, s katerimi ima Kanada neugodno trgovinsko Vlanco. Parlamentarna razprava se bo su- BORBA AMERIŠKIH DELAVCEV proti Taft-Harileyevemu zakonu Večina sindikati? ba vodila odločno akc!jo proti novemu zakonu -Hirtiey zelo mistm zasluži pri ..razlaganlu‘* svneza zakona v/u-uiobi ajg gx- čttj ®onarhofa,fi ste, ki skušajo uni-tih, teokracijo m mor .jo na sto- uomokratov. j. ttiokratični režimi, ki so rut-jjju, v vzhodni Evropi po osvobo-^ ^ s stran; sovjetske vojske, so ^ kratkem času razvili m so žic jJ°Ue Ji interesov širokih nrno-prelc^PoSe teh držav so pri obnovi _k°slle države zapadne Evrope-®°;8arsk: «ti Wlc, r*akct romunsk; m madžar-°narj; organizirajo zarot-žo kovanje, sabotaže, špijona-Za-to odobravajo vsd prija-Ultf in demokracije zakonite •ti v? 7,a obrambo državne varno-de J 50 podvzele ljudske vla-Wv ' Obr^bo demokracije. Ne-f5peStia P°btika. držav vzhodne Ev-n-'b°va, odločnost, da bodo Vftol Sv°-1° neodvisnost in svo-t*S*k-b Prav* vzrok zadržan.a bri-*b m ameriških vodilnih kro- New York, 26. (Tass) — Čeprav jo Taft-Hart!eyev zakon stopil 22. avgusta v veljavo, se večina sindikatov ne misli ozirat; na določbe t:ga zakci:a in misli vodti akcijo za njegovo razveljavljenje. Nekateri sindikati so izglasoval! resolucije, s katerimi priporočajo svojim članom, naj se ne pogajajo za noben dogovor - z delodajalci, dokler ne bo ta zakon razveljavljen. Vsi funkcionarji OIO ;n del orih AFL so poudarili, da ne bodo pod-p'sal; izjav, da niso člani in s’m-patizrj;- komunistične stranke, kakor zahteva Taft-Hartleyev zakon za voditelje sindikatov. Z namenom, da izvaja pritisk na s'n- ni velikih strank in rezerviranost ■****' 8vet v u”du “ pri ostalih-)) Desničarski «Epoque» , «: °.l7^’-da ^a vsak sind'-mooV.^i1181« funkc cnar predložiti tako \z lavo. Toda številni delavci, včlanjeni v CIO so Iziavili, da se brdo Ostra vollvna borba v Franciji Pariz, 26. — De Gaullov nastop v prihodnji volivnl borb; tvori glavni predmet pisanja pariških bstov. Vsi so mnenja, da so sovražnosti pričele in da bo borba ostra. «Pa-risien L‘b&re» je označil odnese strank do De Gauiiove poetične slcupine tako-le: «sovražnost od stra- plše, da je Bidaultova MRP napovedala vojno De Gauilu in da bodo prihodnje obVnske volitve odločil? o usodi RPF t. j. De Gaullove stranke. Ti.k in francosko javno mnenje so si edini v mnenju, da je s tak- Prometna po v tržaškem zaledju 0<* « ®Vfld*s4o za«oda v Opatiji , pat pa samo predstavniki STO-ja i* jtl 'a železniških ^strokovnjakov j (ZVU), Ital'je, Avs.rije in Ceško-,trije Cehoslovaške, Av- slovaške. V spornih vprašanjih, ki o obnovo di- •Joi j. _ ““^u-ra/ce, Ki ima naiog, se pojavljajo v zmzi tehnično delo v zvezi, z rektnih tarif za Trst, zavzema Cč-^eij t, direktnih železniških tarif škoslovaška nekakšno nevtralno n iU državami v njenem sta'ifče, meneč, da na ta način naj-s__PMe avgusta se je prav bolj učinkovito varuje svoje koristi. kffato-. prva konferenca de- Avstrjslea železniška tarifa s Tr- ,x^m’‘nten'h držam. Ker je stom je bila že uveljavljena, če- ,cll Ja UJA)Kll ja uapi .uu n ^dvnih tekmecev tržam škkovaška pa se zdaj pripravlja.! tudi nekateri konservat;, 'fe izdava vpraša- Češkoslovaški promet je za Trst . da bi mala protidelavska in proti- tki h tarif v njenem za- zelo pomemben saj je še za. časa j kranunistična politika pripeljati do V js n koristi tržaške luke. Ta- i'alijanske vladavine zavzemal po- enakih kr'vic, pritožili na ' sodišču prpti temu sklepu in so izdavili, da bodo bojkot'rali urad za delo. Med maloštevilnim: funkcionarji, ki so se podvrgli določbam novega za ker a so funkcior.arj' sin-d kata gl dališčnih delavcev, ki je včlanjen v AFL in predsednik sindikata oblačilne industrije. Nekateri Usti poročajo, da so nekateri zagovorniki novega pro-tidelavskega zakona, in sicer sam Hartl’y in drugi s natorji, plačani, zato da «razlagajo» zakon organizacijam delodajalcev. Hartley je baje prejel 100.000 dolarjev za vsako svoje predavanje. Hart!ey js na n:k?tn zborovanju v Chicagu zažugal, da bo predlagal preiskavo v vsakem primeru kjer bi delodajalci podpisal: sindikalne dogovore izven protidelavskega zakona. Ob 20. obletnici Sacca ;n Var.-zstfja opozarja napredni fak in ivni listi. in Vanzettiju, in svari pred poizkus; organiziranja sličnih zarot proti komunistom, naprednjakom in antifašistom. Ameriški član kongresa Bender js tisku izjavil, da je Trumanov program za zunanjo politiko »napaka, k; drago stane* in da zahteva ogromne nepotrebne vojaške izdatke. Bendar je dalje izjavil, da bi bil čas, da bi Truman v interesu mednarodr.'ga m'ra in v interesu stalnosti notranjega gospodarstva opustil sedanjo miTtari-stfčno politiko in zn'žal stroške za oboroževanje ter dovolil samo trgovske kredite za ameriško blago Izjavil je dalje, da b: ZDA lahko takoj zn'Žale svoj vojaški' in mednarodni proračun, če bi Truman menjal svojo polifko. Pripomnil je, da amfriški načrt o Grčiji ni imel do sedaj uspeha. knzpust Petkove strupkp Sofija, 26. — Bolgarska ljudska skuošč’na je sklenila raz-ust opo-z:c\iske agrarne stranke Nikole Petkova in mladinske organizacije ia*e stranke. Vse imetje stranke bo zaklenjeno. Sovjetska vlada Je zavrn'la predlog Velike Britanije in ZDA, naj bi se tr! vlade posvetovale za re-vzijo smrtne cbsodbe Nikole Petkova. ker bi katera koli reviz ja obsodbe po zavezn:k'h pomenila nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Bolgarije. Sovjetska nota izjavlja tudi. da ima sovjetska vlada poprlno zaupanje v nepristra-r.ost bolgarskega sodstva. Na konferenci je prišlo na dan, da so vse države Latinske Amerike v skrbeh zaradi edine nevarnosti, ki obstoja v grožnji trajn ? nadvlade ameriških bankrjev. Ofenziva magnatov iz New Torka prot; neodvisnosti naredev ameriškega kontinenta zadeva na vedno večji odpor. To je bilo čutiti že na panamerišk; konferenc'.. Države Latinske Amerike si želijo miru, toda ne m'ru imperiaVstov, ki bi bil odvisen samo od volje gospodarjev dolarja. ®aho.;Pr" raxdrlja med Trstom gos’o prvo mesto čl. 1928. na pri- za 1 km s-eija kakor, mer 25.J% in l. 1938. 19.3%), ako nna:-Reka. Pri tem ne ' promet z Julijsko krajino izločimo - ,L hrvatskega in nul dr ar- :z t'ta'ijanskega», ki je bil sicer ^ . “'dja, ki ga R-ka popnl- j rmd. Za časa Avstro-Ogrske je žr- brgjo ovlnda s svojo železniško u svojem zaledju. List »PM» poroča, da Je Eleono-ra Roosevelt skurr.o s tajnikom chicaške univerze Huichinsom, s:-natorjfm Morsejem in drug'mi po-lit čnimi voditelji izdala poziv, s lezniški promet z Ozemljem današ- katerim zahtevajo, naj se pestunje Češkoslovaške znašal okoli 25%, j dira proces proti Saccu in Vanzet-z jugoslovanskim ozemliem pa o- tiju, da se v bodoče preprečijo po- <*^>hi e^° glavnimi češkoslp- * obst ‘n rnal proučuje možnčsti do | Trstu, boh'njska in južna, več ali ško obst°ječih tarif s Češko- j mamj mr vi za mednarodni tr • , UUtf itd vi CII- Vodi. At; UUVo^lll ULXt/ 2a razmeji ev na Primorskem, H-tv-i»°Rn t -ct V'|rki coni usoden za uspeh borbe. Poljsko ljudstvo pa je borbo vodilo s po~ S* Odvoril je nato o žrtvah Bol- ” ^°tikorn‘<'avi*e in Itn,iie >a‘ polnoma neutemeljena ko sta t>e>n- ] garij« ;n domovinske fronte v bor-r Hm prepovedujejo od- dar bohinjska in južna trgovinsko- ■ bi prot. nemškim ho.dum ter izr a- rS- ifOd; se Je poklonil spominu ruskih in bolgarskih junakov in izjavil, da morajo nadaljevati nesebično njihovo delo. Svečanostim je prisostvoval bfi v-« KZSjU! UUlOt Ijnn-il Jtl : I----- ---------»-»V.**.**** UW ' , i> ^>oftneta ia tržišktga za- prome’no ugodnejši. Da j* takšna *il hvaležnost Molotovu in Viž n- i ^n5 laburistični poslanec John *3r*/a in slo*r 8 poieb- prometna politika pigubtia za sam skemu, k: sta na mirovni konfer€n- i Mack. k: Je s^daj v Sof Ji. h* hladi Cc*k™l'n’aika- Trst, je pač najboljši dokaz že okolr 7i tako odločno branila interese | Laburistični poslanec John Mack >kedii„7 iarska nimajo nikaki- ngst. da si utira pot točno po sle- Bolgarije in s tem dokazala na, | Je prispel v Sofijo, kjer $o ga nav- 'd) *^*?>anr(>d>l<>l,r®uniA obvez gle- dovih politike fašistične Itauje. Ta kloujeno.it do bolgarskega ljudstva dušeno sprejeli. Mack Je iz.avil med Ite w dogovorov o prevoz- u tsui- ,* ^odranskimi lukami, ai0 L ^"aro^C mlr'n'i>l držav v trlrškem te konference nista 'Ooelavija ia :jadž je in ostane Jugoslovansko, i obnovi skupnosti južnih slovanskih * miru in pravičnosti v svetu.s Povratek 300 Jugoslovanov v domov?oo Beograd, 25. (Tanjug). — Vče- to sejat; razdor v republikanskem raj je prispela v Jugoslavijo nova taboru, da bi okrep'l položaj no-skupina 300 bivših vojnih ujetnikov, ki so bili do sedaj razmeščen! po raznih taboriščih za »razseljene osebe*. Zenica, 23. (Tanjug) — 684 graditeljev druge, izmene mladinsk'h brigad, ki so delali na mladinski progi, se je vpisalo za d lo v rudarski industrij; in v livarnah. 600 mladincev se je javilo za delo v petrolejski industriji. Ti mlad:r.c! so med delom na mladir sk: prog’ obiskovali strokovne tečaje in so postali strokovni dečavci. mKKAIKt VtbliM SOFIJA — Jugoslovanska mladinska brigada, ki je soudeležena pri delu na mladinski progi Vo-lujak-Pernik, je bila včeraj proglašena za udarniško in je pre-jila udarniško zastavo. Tudi 64 jugoslovanskih mladincev, članov te brigade, je bilo proglašenih za udarnike. PARIZ. — Španija je odklonila izročitev Franclji bivšega prosvetnega ministra med nemško okupacijo Abela Bonnarda in bivš ga višljskfga poslanika v Spanji Francoisa Pletrija in zatrjuje ds sta ta dva zločinca »politična begunca*. RIM. — Delegacija Glavne ita-liijansk? konfederacije deda je z letalom odpotovala v Moskvo. narhistov. Njegov tajni namen, ki f^TI^L,AVA7 “j D°na'’a V* . J , pri Brat.slav; več plovna, če bo še ga ne priznava. Je un.čenje repu- J,adaljs trajala au£ m 'Brat'slavi bi kanskih uatanov, tista-novitev gtrlijo iz vode štirje med vojno po ijuate* pod njegovim vodstvom, ki 11 opijani čolni« Cul prodest? V Istri se je zgodil zločin. Zrtei kriminalcev so trije duhovniki: Kristjan in Belušič mrtva, msgr. Ukmar težko ranjen. Kronika — objektivna kronika dogodkov je znana, a zaradi boljšega razumevanja, naštejmo glavne momente in značilnejše podrobnosti, da bo slika popolna in zaključki jasni- Zaradi politične preteklosti škofa Santina je za birmanje v coni B dobil pooblastilo msgr. Ukmar, pošten in zaveden slovenski duhovnik. Birmanski obredi so se v celi vrsti istrskih vasi vršili f: redu, brez vsakršnih incidentov. To ni moglo iti v račun vsem tistim, ki jim ne more biti všeč, da je v coni B red. Zaradi tega je bilo treba ustvariti potrebno napetost, iz katere bi mogel iziti zaželen, tako rekoč zahtevan incident, ki je takoj našel svoje mesto v splošni strategiji reakcionarnega tiska. Incident — to pot zločin najnižje vrste — se je dogodil. Kje in v kakšnih okoliščinah? V La-nišču, v majhni vasici severno od Buzeta, ker so po političnem merilu hoteli izključiti od sv. birme vse one, ki so izza borbe in po osvoboditvi dajali vzgled zavednosti in delavnosti vsemu prebivalstvu. Ze prejšnje dni so v ta ramen razširjali take grožnje in namenoma razburjali vernike. Značilno je tudi,, da vasi sami poje slavospev eMessaggero Vene-to» in ve celo povedali, da se je emnogo vaščanov pridružilo križarjem». Obred so. birme, ki bi se moral vršiti v Lanišču ob osmih zjutraj se je dejansko začel že ob sedmih. Ljudem, ki so ob osmi uri spremljali birmance, niso dovolili vstopa v cerkev. V takem oziačju (tudi glede tega bo preiskava morala ugotoviti stvarne odgovornosti) se je zgodilo, kar se je zgodilo. Iz zgornjega izhajajo sledeči zaključki: 1. Msgr. Ukmar je pred prihodom v Buzet in v Lanišče delil sv. birmo po Istri brez vsakršnih incidentov; 2. zločin v Lanišču je neposredna posledica nasilja, ki se je izvršilo nad skupino vernikov * tem, da se jim je hotelo preprečiti podelitev sv. birme; 3. zločinska reakcija prizadetih■ vernikov kaže, da je pri organizaciji nasilja po vsej verjetnosti prizadet tudt krajevni župnik, ker je njihova jeza veljala — izmed prisotnih — predvsem njemu; in končno j. zločin v Lanišču priča do kakšnih posledic lahko dovede izrabljanje vere v politične namene in odgovornost tistih, ki se iz politične zagrizenosti in zaslepljenosti poslužujejo takih metod. Umor župnika Kristjana, poštenega in zavednega slovenskega duhovnika, podpornika osvobodilnega gibanja in človeka, ki je bil v najboljših odnosih z organi ljudske oblasti, je bil izvršen po vseh predpisih ustaške kriminalnosti. Izsledki stroge preiskave, ki jo ljudska oblast vodi o dogodku, nam .bodo pokazali, kdo nosi odgovornost za zločin in kdo odgovornost za to, da je do zločina prišlo. Ne dvomimo, da bo ljudska oblast postopala z vso potrebno strogostjo, ker je delitev verskih zakramentov po političnem merilu zločin, in zahteva najstrožjo kazen. Vsa kampanja reakcionarnega tiska v zvezi z dogodkom v Lanišču pa je streljanje mimo tarče. Obračanje in potvarjanje dejstev jim je sicer v krvi, a ljudje bi bili popolni norci, če bi verjeli njihovemu pisanju. Ce niso dostopni za drugačne argumente, bi jim moralo zadostovati osnovno vprašanje: uKomu koristi?», do bi vsaj malce podvomili v uspešnost svojega hujskanja z eargumenti, ki so preračunani na dosti primi-tivnejšo kulturno raven tukajšnjega prebivalstva, kot je p resnici. V ostalem pa jim zagotavljamo, da se zelo motijo, če mislijo, da bodo s svojo brezobzirno in hujskaško kampanjo zastavili pot naprednemu ljudstvu in ga omajali v njegovi trdni veri, da je pot slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva, pot demokracije^ njihova pot pa bližnjica, ki vodi k obngvi gospodarskega, socialne ga, političnega in narodnostnega za&užnjevanja v službi imperialističnih interesov tudi na področju bodočega STO-ja. JaponGi vežlrj3 na Formoz! vojake za Kitajsko voisko Nanking, 26. — Tass poroča, da bodo Američani poslali vel ko število Japoncfv na Formozo, ker mislijo tam izvežbati 600.000 vo'»kov za kitajsko vojsko. Večina tamkajšnjih mladeničev ne razume ce angleščini ne kitajščine in zato jlb lahko vežbajo le v Japonščini. Zato se bodo poslužili japonskih častnikov. Nenni prispel v VarSavo Varšava, 26. — Voditelj italijanske socialistične stranke Nenni ir glavni tajn'k Barso sta danes prispela v Varšavo na povab.lo poljske socialistične stranke. Slavka v Messini Mes«'na, 26. — Danes so začel: kmetje stavkati v Milazzu. Jutri bodo začeli stavkati stavbni de a ves pokrajin«. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 27- avgusta 1947- Celo otroiKe prired tve ovirajo Na vsakem koraku opozarja demokratični tisk v Trstu ZVU na razne nepravilnost'., ki jih počenjajo vsakovrstne ustanove, k; so neposredno pod njeno upravo- Kaje. da je vse to kot bob v steno. Ne le da se ne upoštevajo konkretni predlogi, marveč ZVU namerno zavrača vse, kar bi moglo koristiti m ščititi ljudske interes«. V Miljah bi se morala vršit! 22 avgusta pionirska prrred tev. Otroci imajo v M.ljnh svoj dom in se z vsemi močmi pr.prav.jajo na svoje prireditve, k; so 'z vzgojno-p> da- TRŽAŠKI DNEVNIK Prvi transport blaga iz Češkoslovaške potrdilo povezanosti Trsta z njegovim za^diem Na podlag; dogovorov, kj sta jih goških razlogov korstne in pripo- skleulii Češkoslovaška republika s ročijive. Toda, ker ni bilo ravnih kolkovan.h prošenj, potrebnih posredovanj ker ni nihče poskrbel za to, da b; se plačala dva agenta, ki bi skrbela za Javni red in mir (otroška prireditev) — je ZVU prepovedala prireditev. Birokratizem je vsaki javni uprar vi škodljiv :n krha njene temelje. Ce pa se skriva za njim še politična tendenca, ov'rati demokrat tične grgan.zacije pri njihovem delu, tudi če gre za njihov najmanjš. del, če gre za naše pionir „«, Je jasno, da ne izpodkupuje le temelje, marveč daje tej upravi neresno lice. Civilna policija proti odredbam vojaškega guvernerja Nekaj članov civilne policije v Sežani »e še ne more sprijazniti z novim stanjem in za slovo, k ga bodo morali dati prčj ali sloj. se zaletavajo celo v odredbe vojaškega guvernerja. 24. t. m. ob 9. uri je aretirala civilna policija tovariše Cebulea Stanka, Kocjana Franca in Štolfo Slavka, ki so psali gesla za festival priključitve Primorske k Ju. goslaviji na hiši gostilničarja Malalana, ki je to dovolil in je z odredbo ZVU tudi dopuščeno. Pr:d-sedn'ku KLO je dal pred enim tednom ustno dovoljenje za napise in postavljanje mlajev tudi sežanski vojaški guvern r. Omenjen« tri tovariše j« civilna porcija po dvournem zasliševat'ju izpustila. Ostanejo pa pod njenim nadzorstvom. ENAL»ove SDletke pri Strojnih tovarnah Kakor drugod so tudi v Strojnih tovarnah pri športnem krožku hoteli ENAirovi pristaši zasejati razdor in pritegniti zia svojo stran nekatere Športnike. Pri teh podlih dejanj!h se je najbolj odlikoval g. Passagnoll, ki je v sporazumu z vodstvom CRDA ponujal v«čje zneske denarja nogometašem Seceu, Bertucciju In Uršiču pod pogojem, da pristopijo k ENAL-ovi enaistoriei. Vsi trije pa so ponudbo gladko edbiill, ker vedo. da gospodjr iz ENAL-ovega kroga mislijo na vse drugo prej, kakor pa na dobrobit delavcev. prosto luko v Trstu, s katerimi se dovoljuje Češkoslovaški za blagovni tranz.t uporabo pristanišča, je 22. t. m. prišlo v Trst prvo blaga V pe-tek zvečer so imeli Tržačani priliko videti dva ogromna avto-vlaka, ki sta po dvodnevni vožnji prevozila od Češke do Trsta skoraj 1000 km. Avtovlaka sta opremljena z vsem potrebnim za avtotrans-porte in jima ne marjjka niti postelje za šoferja, ki izmenoma počivata med vožnjo. Blago so naslednjega dne pretovorili na pam.ka, namenjena v vzhodne sredozemske luke. Spremstvo avtovlakov je izrazilo prepričanje, da se bodo v bližnji bodočnosti vzpostavili boljši gospodarski odnosi med Češkoslovaško republiko in STO-Jem. Mnenja, ki smo ga vedno zasto- Pol cija ranila kolesarja prejšnji večer se je vozil v Sežani 45-letni Kalc Anton s koKsoro brez luči. Policija mu je ukazala, naj se ustavi- Ker pa je Kalc gluh na eno uha ni slišal ukaza in je nadaljeval svojo vožnjo. Policija je streljala za njim in ga zadela v desno roko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bo zdravil 10 dni. Cah, da je blagostanje Trsta odvisno od čim boljših zvez z naravnam zaledjem, se je začelo oprijemati tudi časopisje, ki je doslej trdilo, da je tržaško gospodarstvo odvisno od Itailije. «G!ornale di Tr!este» kot volk spokorn.k, ki mu je «zelo pri srcu razvoj in neodv's-nosts STO-ja, izraža vročo željo, da bi se ti cdnošaji poglobili tako v interesu češkoslovaškega kot tržaškega ljudstva. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH«! Mladina iz Bukovice protestira Mladina iz Bukovice je poslala ZVU sledečo resolucijo: Mladina, zbrana na masovnem sestanku 20. 8. t. 1- ogorčeno protestira proti obnašanju upravnih oblasti in njim prodrejenih organov do vsega, kar je naprednega. Ni dvoma, da so ZVU znane dnevne aretacije naših najboljših antifašistov, uničevanje demokratičnih pri- Dosedanje delo Zveze tržaških sredn ešo!cev Ker se bliža novo šolsko leto, se je izvršni odbor Zveze tržašk’h sr.dnješolctv sestal, da bi podal obračun svojega izvršenega c’tla in da napravi načrte za bodoče šolsko leto. Najvažnejši dogodki so bili udeležba tržaških srednješolcev pr' pripravah za tržaški mladinski festival in udeležba na svetovnem festivalu v Pragi. Tržaški srednješolci so se zavedali pomena teh manifestacij, zato se jih je veliko število udeležilo kulturnih, obrtniških in športnih tekmovanj. 14 zmagovalcev teh tekmovanj pa je tudi obiskalo zlato Prago. Kljub zaprekam ravnateljev tržašk‘h slednjih šol je Zveza tržaških srednješolcev priredila nagradna tekmovanja. Vsak dijak, ki je ob zaključku šolskega leta dob'1 najboljše spričevalo, se je udeležil praškega (festivala. Na ta način je zveza poslala v Prago 9 zmagovalcev. Izvršni odbor je na svoji seji pretresel tudi gmotno stanje naših srednješolcev. Kljub omejenim denarnim sredstvom so bile nekaterim revnim srednješolcem zagotovljene podpore. Odbor je sklenil, da bo v bodočem šolskem letu zveza priredila javno konferenco za vse srednješolce RTO-ja. Na tej konferenci bodo d’1aki razpravljali o vseh najvažnejših problemih srednje šole. Predvsem pa o reformi sred- Skrb za ljudsko zdravje v Istri Naravna' posledica neredne in i ske oblasti pa je usmerjena k pomankljive prehrane, ki jo ljud- j enemu samu cilju, ki ga bo tudi stvo občuti v vsaki vojni, je delna dosegla s sodelovanjem in ra. oslabelost organizma in s tem tudi 1 zumevanjem vseh. Ta cilj pa je: večje nagnenje k najrazličnejšim zdravja, smeha in zadovoljstva na KOLEDAR Sreda 27- avgusta Jožef KaL, Juš Sonce vzhaja ob 6.19. zahaja ob 19.49. Dolžina dneva 13-30. Jutri 28- avgusta Avguštin, Milivoj Spominski dnevi 1871: se je rodil Theodor Dretser, veliki ameriški pisatelj. prošnje z rojstnim listom in za ‘ njim šol. spričevalom vlož.te do »■ septembra. dobltev, marveč se celo vrše po nje- jnJešolskega učn'ga načrta, o raznih ukazih. Zahtevamo, da ZVU I širjenju diiaškega časopisja po šo- ™ in o študentovskem tednu, v konča s provokacjami ih da se Latemn ^ pr;gpe;Uf preprečijo grozodejstva | za našega revnega dijaka. PODEŽELJA PolicMa pretena m^dino V nedeljo zvečer Je pr šla na Prosek policija iz Trsta in hotela are SALETO PRI IŽOLI i i« pred kratkim ustanovljen, pa je puščajo njihov« nežne moči. N;so k.jJ“ TVtns* temu da je naša vas zelo raztresena, se je zbralo včeraj nad sto žena na predvolivnem sestanku. Ob- T . , . Ljudstvo Semedele se pripravlja tudi na volitve novega KLO, ki se bodo vršile zadnjega avgusta. Ze so dobro zavedajo, da je tudi od njihove delavnosti odvisno dobro gospodarsko stanje kraja. širno so razpravljale o pomenu teh volitev in na predlog neke 50-letne žene sprejele sklep, da se bodo vo. litve dovršil« do 12 ure. Zavednost cg{ro obgodilj J3njega d. zena se kaže tudi v tem. da a ne-, gfednika Zo„etg ^barija, ki j« katerih vasi, ki j:h še niso obiskale sedaj v zaporu zaradi špekulant-rajonske aktiv,slike, prihajajo aa- atva. Zapravil je zaupanje Ijud-m« po navodila, kako naj izvedejo gtva, zato bodo sedaj izvolili na volitve. SEMEDELA stili in popravljal; so dva, tri dni m posel dokončali. Ce jih vprašaš o tem, pravijo, da je to šele začetek. Vse hočejo počistiti. Kaj pa drugi pionirčki v naših krajih! Gotovo imajo toliko časa, boleznim. Tudi skrajno odporni fizični ustroji posameznikov »e tem organičnim depresijam ne izognejo. Prej ali slej nastopi oslabelost in nekaka utrujenost. Ljudska oblast, ki ji je posebno na tem, da se čimprej odpravijo vse take posledice vojne, skrbi posebno zsa to, da se zdravstveno stanje ljudskih množic dvigne, da se odpravijo vsi povzročitelji raznih bolezni. V prvi vrsti pa in v okviru zmogljivosti skrbi za čim izdatnejšo prehrano. Za tiste, ki trpijo na posledicah borbe, je poskrbela za razna zdravil'šča, okrevališča sanatorije in prostore oddiha. Za šolsko :n nedoraslo deco je uvedla mnogoštevilne kolonij« v gorah in ob morju. Ker pa nimajo še vsi te možnosti, in tudi fiz'čni ustroj nekaterih ne prenese določenih sprememb zraka in prehrane, »o poskrbeli za zdravniško osebje, posebno pa za zdravila. Tako je v koprskem okra. ju 13 poklicnih zdravnikov, pet zasebnih zobotehničnih ambulant in šest lekarn. Dve lekarni delujeta v Izoli, dve v Kopru in dve v Piranu. Zobne ambulante pa so tri v Kopru, ena v Portorožu in ena v Ižolj. Pred dnevi je bil sklican v Kopru sestanek vseh zdravnikov okraja. Tega sestanka so se udeležili tudi trije lekarnarji: dr. Hrvatin iz Izole, dr. Lion iz P rana in dr. Ščuka, ravnatelj sanitetnega skladišča v Ajdoščini. Na tem sestanku je bila izvoljena posebna ko- lica našega ljudstva! Intimne zadeve ezulov pred sodi&čem Včeraj so pred, porotnim sodiščem prišle na dan intimne zadeve ezulov. Zagovarjati se je moral obtoženec ezule Romani Romano, ker je 6. VIL t 1. z nekim drugim ezulom, ki je zbežal kot st zdi v Rim, preživel noč z dvema «senjorinama». Medtem ko so v prijetni družbi senjerine zaspale, sta oba ezula ukradla ženskam 1000 lir, steki cičko kolinske vode In naočnike. Ko sta gospod'čni hotel; plačilo, sta jima czuiia zagrozila s samokresi. Nasprotno, izdajala sta se jima za policista in izs'lila od dekl:t še vsak po 500 lir nagrade. 15. VTT. pa je ena izmed gospodičen zapazila na trgu Urita Romana Romani ja in ga kot izsiljevalca dala aretirati. Na razpravi pa j« vse to Romani zanikal z izgovorom, da j« 6. VII, spal v znanem reakcionarnem grezdu v krožku «Fellugas>, kjer vedrijo ezuli. Oskrbnik krožka pa je izjavil, da je Romani sicer večkrat spal v krožku in da so tiste dni izginili iz krožka marsikateri predmeti. Vendar pa ni mogel potrditi, da bi prav tisti večer Romani spal v krožku. Ker je državni tožilec predlagal, naj bi sodišča še slišalo izjave nekaterih prič, ki pa niso bile poklicane na razpravo, je predsednik Scomersi razpravo odgodil na so- iroeli masovni sestanek, na katerem da si vzamejo za vzgled te tri pionirčke iz Ricmanj, novih volitvah tovariše, ki bodo nesebično delovali v korist skupnosti. V nedeljo je 35 članov ZPP izvedlo akcijo za nabiranje morske BOLJUNEC oige, ki služi v živinoreji kot zdta-1 Gostovanje pevskega zbora v An-vilo. Alge vsebujejo jod, ki zdra-1 ^ranu- jja veliko fizkulturno pri-vilno vpliva na nekatere živinske I reditev, ki jo je organizirala Na-bolezni. Nabiranj« t« rastline je rodna zaščita v Ankaranu 17. t. m„ zelo težavno, ker je treba ponjo v vodo. Požrtvovalni tovariši pa se niso strašili težav. Delali so od štirih do osmih zjutraj in nabral tirati 'nekega mladinca. Tovarši so 250 kg te rasti'r e. Napovedali so se potegnili zanj in so hoteli ve- j tekmovanje v nabiranju vsem od-deti za vzrok aretacije. Policija je I sekom ZPP v obalnem delu Istre, tedaj začela surovo nastopati in! S to akcijo, ki zasluži vse prizna-pretepatl mladmc«. Izvršili «0 pet j nje. bodo veliko pripomogli k aretacij. Dva od aretiranih so mo- j zdravju živine. Nabrano blago bodo J ki ne vrši samo vestno svojo je bil povabljen tudi naš pevski zber. Čeprav smo se komaj dva dni pripravljali, smo želi na prireditvi lep uspeh. Prostor, ki so ga izbrali za prired.fev, je bil zelo pripraven in pestri spored je zadovoljil vse, mlado in staro. Bilo smo tudi prijetno presenečeni, ko smo videli, kaj vse zmore Narodna zaščita, rali zaradi poškodb takoj odpeljali, poslali v Ljubljano, kjer ga bodo v bolnico. Naslednji dan so vse ia- predelali in dali na razpolago ži-pustili ter »o pridržali samo pod-. vinorejcem. pred»edn!ka društva »Primorje*. I Odsek ZPP. v Semedeli je bil še- FIZkAJIMJRA Visokošolsko prvenstvo v Parizu Tekme ta svetovno prvenstvo vl-sokošolcev v Parizu se nadaljujejo. Včeraj sta s« srečali v koša: ki mo-Itvi Eg'pta in Libanona ter dosegli rezultat 89:26 V plavan.u ter v skokih v vodo si je Madžar Laszio Hidvfg, priboril naslov svetovnega prvaka med visokošolc. pred egip-čanom Kama: AH Hnssanom. V nadaljevanju pmnstva y wa-terpolu je Egipt premagal Avstrijo s 6 0 V sabljanju pa j« italijansko moštvo tolklo v finalnh tekmah Francijo z devetimi zmagami proti sedmim. V odbojki je zmagala Češkoslovaška proti Libanonu z lezul-tati 18:12, 16:4 in 15:3- Danes bo Jo tekme med Francijo in Libanonom ter med Ceikoe.ova-ško is reprezentanco Trsta, o kateri poroča.o. da Je včeraj pr siela in bo sodelovala v tekmovanju. V pran* m plavanju na 200 m za žen«ke je b la včeraj prva Ms.cižar-ka 8zekelly v 3:7.2. Druga ]e bila se nam je pri kvalifikacijski lestvici zgodila neljuba pomota. Lestvica se mora glasiti: Dinamo Partizan Metalac Rdečn zvezd* Ponziana Hajduk Lokomotiva Torpedo Vardar Spartak 2 2 0 0 9:3 4 (0) 2 1 1 0 4:0 3 (1) 2 1 1 0 1:0 3 (1) 2 1 1 0 5:2 3 (1) 2 1 1 0 2:1 3 (1) 2 1 0 1 4 3 2 (2) 20 113:5 1 (3) 2 0 1 1 2:5 1 (3) 2 0 0 2 2:7 0 (4) 2 0 0' 2 1:7 0 (4) O igri med Ponz'ano in Sparta-kom smo še izvedeli nashdnje podrobnosti Go! 2a Ponzinno je padel v 6. minuti po Tomasiniju. k! je Igral na desnem krilu. Potem je Spartak vzel igro v svoje roke bil je znatno močnejši v celem prvem RICMANJE polčasu. Toda zaradi napada, ki se ! p«,,.,«,‘sr,«: tate Tud; v drugem polčasu Je bi! Svara Roman in Marsetii pave, Spartak močnejši, toda zoper je | nimaJo več kot 9 let_ Toda po gvoj. službo, temveč se tudi v prostem času izobražuje in »popolnjuje na kulturnem in fizkultumem polju. IŽOLA V tcvarnl eArrigonl* je vodja kuhinje De Poze Giuseppe kar na svojo pest povišal ceno vinu ra deset lir pri litru. Dobiček je potem razdelil s petimi drugimi »kcmpa-njoni». Mislil je, da živi v rekda-cjih «leplh» časih in ni računal z ljudsko oblastjo, ki budno čuva nad. vsakim podobnim zlorabljanjem. Zdaj j» v zaporu, kjer bo imel čas zračunatl, koliko kazni je zaslužil. STRUNJAN Za teden zdravstva. Na pobudo krajevnega odbora RK je ljudstvo zbralo 2350 lir prostovoljni piispevkov, za katere je KLO na-havil tri omarice, ki bodo služile za hranitev zdravil za prvo pomeč. T« omarice bodo na razpolago ena na KLO, druga na NZ, tretja v šol1. Ljudstvo se zaveda važnost' zdravja in je samoiniciativno preskrbelo potrebn« stvari. PIRAN Pri popravilu in razširitvi civilne bolnice so delavci do s daj napravili za 107.000 lir prostovoljnega dela. Avstrijka Mossinger, trot ja ravno *' kt n- real zral nobene po- domselnosti ter iniciativi preka- voljne s tune Je. Tako je Spartak saj0 marsikaterega starejšega. Poigral do konca, ime: n; ngbenega zabili da so na igre. ko so lepega sistema ter je izgubil na lastnem | dne sklenil:, da bodo očistili in po-igr.šču- Gledalcev Je b lo 4500. | pravili cesto v vasi, kelikor pač do- tako Avstrijka Kornhfrr, četrta pa Francozinja Gardet. V izločilnem turnirju v tenisu je zmagal Italijan S rivan; nad Egipčanom Ezzats z 7:5, 6 4, 6 2, Belgijec Dupre pa nad Eg p'ano-n Mu-Btapha. V nedeljo kolesarska dirka V nede.jo 31. avgusta bo kolesarska dirka za nepoklicne ;n dirkače druge kategorije. Proga pojde iz BnrkovelJ, kjer bo Start ob 8. uri Zjutraj, preko Tržiča, Doberdoba, Devina. Stsljana, BarkovelJ, sv'Ml-nika na Prosek, Opč.ne, Trebče, Bazovico. Boršt s ciljem pr. Sv Ani. Proga Je dolga skupno 110 km Tekmovalci naj se vpišejo pri tajništvu ZDTV do sobote ob 18. uri. BaJIncarske tekme V nedei.o so nad Ijeval* tekmovanje v bai.ncanju za tržaško prvenstvo ji s.cer že v tretjem izločilnem tekmovanju Rezultat! so biH naslednji: Tomažtč-Bella Veta B 21:6. Corsi A-Stanlard A 19:21, Konopijama B-Operaia A 2C 21, To-virna stroJev-KonopiJnrna A 17 21, Sv Alojz-Col 3:21, Costalunga-Corsi B 21:8, Skoljet-Sv. Ana A 21:8, Colom b'n-S kol let B 11:1.1. de o Igri mod Ponziano in Spartakom V našem včerajšnjem poročilu 0 tekmah za Jugoslovansko prvenstvo Eksoloz ja ubila sedem ljudi Včeraj popoldne je blizu obale mod Gradežem in Tržičem eksplodirala podmorska bomba in ub la sedem ljudi, od katerih je ostala samo gmota in kosti, ki so jo pre-If 'Jalti v bolniško mrtvašnico v Trstu. Domnevajo, da so blJi ponesrečenci ribiči in da je verjetno bomba zadela ob mrežo ter raz n sla čoln in ljudi, ki so bili v njem. Imena žrtev še niso zftana. Vojaški avto so ukradli Včeraj ponoči med 2. m 7. uro so tatovi odpeljali ;z garaže oficirske menze angleške mornarice avto tipa Lancia-Ardea- Avto se lahko misija, katera Je na podlagi ugotovitev sestavila seznam potrebnih , Cia-’ , , .. . , _ | DOvO 30. t« ID« zdravil za okraj Kot>«t. Ta seznam __________ je bil po odobritvi VUJA poslan na i UIVOD v Trst. preko katerega so Pjjljujjsfcj S(J pfgcbmili Včeraj okreg 13. ure sta trčila porcijski kamion «Emergenza», ki jc prišel po ul. Milano, in ameriški vojaški kamion, ki js šel po rabrežju Cavour. Trčenje je bilo tako močno, da se je policijski kamion prevrnil. Pri trčepju so b'll rarjeni trije policisti, od katerih sta dva iz Južne Italije in eden iz Trsta. že dobavili za 877.911 metrolir raznih specialnih zdravil In kemi* kalij. Specialna zdravila so na raz. polago v vs-h lekarnah in se dobijo na pcdlagi zdravniškega recepta. Olatšano je tudi plačevanje, ker se lahko plača v metro-lirah po ceni, ki Je naznačena na za v ju ali pa v jugolirah. v razmerju 1/2. Zdravstveno stanje ljudstva se zboljšuje iz dneva v dan. Skrb ljud. Tržaški pevci na Štajerskem Gnstnvanb Irimrneia zbnra Radia Trst P na ferskem Na Veliki Šmaren v zgodnjih jutranjih urah je odpotoval z glavne tržaške postaje Slovenski komorni zbor tržaškega radia v Jugoslavijo, da bi tam navezal kulturne stike z brati, ki živijo v svobodi. Na postaji so pevci doživeli za slovo za tržašk* razmere običajen incident, ko jim je nek policaj na spozna po tem, da ima pri prednjih j peronu prepovedal peti slovenske desnih vratih počeno steklo. I pesmi. Tenkočutna fašistična a še- Razprava o bencinu se bliža h kraju Na jutranji razpravi je govoril policist Amoletti, k« sta s policistom Orlimjem preoblečena v delavca zasledovala tatove. Ainoietti jc biil v svoji izpovedi mnogo toč-nčjšl kot njegov včerajšnji koleba. Priča je povedal, kako sta z Or-lmijern ar tirala obtožence Moro-sinija, Dughierija, Sangermana In Castell!ja prav ko so nalagali b'r.ctnske posode na tovorni avto. Po pričevanju je priča vs« obtožence na zatožni klopi spoznal kot osebe, ki so izvršile tatvino. Najzanimivejše pa Je pričal ameriški major Mc Om. Prav na ameriški policijski način se je major sam preoblekel v delavca in kot navaden t-žak delal v tatinski družbi. T%ko je zvedel 6. avgusta na podlagi dobljen'h informacij, da bodo naslednjega dne zopet ukradli količim benoina. Dne 7. avgusta je major postavil celo radijsko postajo v poslopje, ki ja v sklad šču, ki naj bi povezala ves pol cijsk' aparat. Ob 12.10 je prišel Castell s »vojlm tovornim avtomobilom. Obtoženci Moroslni, SangJrmano !n Dughieri so se takoj pribržali tovornemu avtu in začeli nalagati posode z bencinom. Prav v t-m trenotku pa so civilni policist1 in vo laški policisti, preoblečeni v delavce aretirali ta*ove na licu m sta. Popoldne so prčali obtoženci; med prvimi je pričal Sangermaro, ki je zatrjeval, da z ostalimi obtožene; n; obstojal nikakšen sporazum glede deditve dobička pri predaji ukraden, ga bencina. Na preds »lnikovo vprašanje, ali pozna ostale obtožence kot soudeležence, je Sangeunano zanikal. Obtožen 10 Castelli je odločno priznal, da je samo 7. avgusta imel namen odpeljati manjše količine bencina iz ameriškega skladišča. Odločno je pa zanikal, da bi kdaj prej vozil lz skladišča ukradeni bencin. Moroaini j j zatrjeval, da so zaradi toga začeli krasti ameriški btnein, ker Jih je ameriško poveljstvo, pri katerem so delali, izplačevalo vsakih 40 do 45 dni in š« tedaj so dobili plačo komaj za m.sec dni. Ostali obtoženci so več ah manj priznali, to kar so že iz-javli c,a policijskem zasliševanju. K*r hoče predsednik sodišča major Baylis» razpravo končati tekom današnjega dne, je vztrajal, naj začne takoj govoriti obramba. Prvi je spregovoril odv tn k Poi-lucci, ki je za svojega klienta predlagal olajševalne okolščin«, ker je obtoženec prostovoljno priznal svojo krivdo. Izjavil je, da vr dnost ukradenega bencina ne pomeni r.iččsar za ameriške obkrožene sile. Odvetnik Presti pa je za Sangermana opozor’1 sodišče, naj ga obsodi na milo kazen, ker Jr šele 18 lčt star. VSS%%VWW. %%%V.V.vww Vecerja v Beli hiši LOUIS A »Videti je, da smo v uporu proti zgodovini», pravi Adamil dalje, *ki jt polotila več moči v nato roke, kakor jo ;e kdaj imel kak narod. Mi — ljudstvo *n vlada — ne vemo, kaj *(ori(l * njo. Kakor je videti, ne bi rodi izpolnili svojih obveznosti. In to po ver uto ne-pni- tns občutke, strah. Atomska bomba je del vsega tega. Za nekatere izmed nas je bomlt.% jedro psihološkega stanja, v katerem smo se znašli. Nekateri protestantski cerkvtni v ijaki smatrajo atomsko razdejanje Htrošime in Nagasakija za eno izmed najhujših grozodejstev, kar jth bebii spomin. Nekateri izmed nas vprašujejo: Zakaj je pre dsednik Truman velel uporabiti atomsko bombo r Samo za to, da bi pospešil jrrndajo Japonsket Ali pa je bila to predvsem gesta proti Kusijif Gotovo je, da Rusi lahko mislijo, da je poslednje res... Toda medtem ko leit vprašanja te vrste v zraku, se največ Američanov iztivlja predvsem v trivialnostih. Velika večina je v naj-boiji m primeru le površno informirana. Zmedeni so In se zato nagibajo k obupu in oinizmu... In s prihodom Whitmanove, večno va-iajoče se pomladi trošmo reke tiskarskega črnila za slavospeve Franklinu Rooseveltu, namesto da bi rajši tehtno razpravljali, kako «« nam ‘s lotiti glavnih tekočih problemov. Kadar si prizadevamo, da bi kritično presodili svoj neuspeh kot svetovna sila, se to zgodi nejasno In sporadično. V,WiWli% %SVWAVAV.V\W%W. In tako morebiti ne bo več mnogo pomladi, ki bi se jih človeška bitja lahko veselila. Španski bezeg morda ne bo več mnogokrat cvetel, niti vrtnice okoli Rooseveltovega groba. Zemljo, sama se utegne spremeniti v grob. Ni nas malo, ki to vemo; nekateri smatramo to za ironijo v času, ko so motnosti za ustvarjalno iivlfenje na svetu — tn zlasti v Združenih državah — večji kakor koli prej. Ko stojimo na križpotfu mrd obe mi volili v Rooseveltovi oporoki, je vid ti telo verjetno, da nas bodo atomska bomba in drug^r tajna orožja ter naš odnos do njih jrripeljali v tretjo svetovno vojno hitreje. kakor es more misel Združenih narodov učinkovito in praktično ui f s ničiti Churchillova alternativa že postaja zastarela. Alternativo, ki velja zdaj, bi lahko pre/rrosto in končnoveljavno označili takole: S n sam svet ali pa ga sploh ne bo več. Ce se odločimo ~a en svet, potem...» Totem mora Amerika Čimprej spremeniti svojo zunanjo politiko, pravi Adamič, in se odločiti za sodelovanje s Sovjetsko Rusijo, ZuA-nje strani knjigi izzvenijo v iskren, resen opomin njegovim ameriškim rojakom. Do sedaj niso Združene države storile še nič v tem smislu, temveč lavno nasprotno. Kljub temu, da še ni povsem izgubil vere v ameriško ljudstvo m njegove zmožnosti, spoznati v zadnjem trenutku resnico, pa pisatelj ie vidi temne senoe fašizma, svetovne in državljanske vojne, ki gtoae Am rlki in zapadni strani zemeljske oble. In «ato zakliče ie zadnjikrat ljudem, ki namenoma odvračajo oči: šSamo en svet bo, ali pa sploh ne bo več svetal» (Priredila Mira Pucova). KONEC. sa takega petja kar ne morejo prenesti. V Ljubljani so se UBtavili le za nekaj ur, ker se jim je mudilo v Maribor, kjer so jih pričakovali. Ko je okrog 20. ure zavozil vlak na mariborsko postajo, so doživeli tržaški pevci nad vs_> veličasten sprejem. Na peronu, na trgu pred postajo in po bližnjih ulicah so stale množice z zastavami, venci In godbo. Prišli so tudi italijanski delavci, ki dolajo v mariborskih tovarnah in nosili s seboj veliko tržaško zastavo. Brž ko se je vlak ustavil, je zaigrala godba pozdravno koračnico in mariborski moški pevski zbor je zaptl več pesmi. Predsednik mestnega odbora, sindikalne podrudnice in drugi zastopmki ljudskih ob'asti so izrekli gostem iz Trsta dobrodošlico. Po končanim pozdravljanju so gostje odšli med gostim špalirjem ljudstva v hotel «Orel». Na vsej pot; jih je ljudstvo obsipalo s cvetjem in vzklikalo Trstu in njegovemu demokratičnemu ljudstvu. Pri Italijanskih deave h Naslednji dan, v soboto dopoldne, so si Tržačani ogledali mesto. Najbolj so jih zanimala velika dela pri električni centrali na Mariborskem otoku, kjer vstajajo sredi zelenja mogočne električne naprav: in pričajo o delovntm zaletu slovenskega naroda. Delavci in Inženirji so jim vse lepo razkazali in razložili. Po kosilu je bil na sporedu obisk v nov! tovarni avtomobilov na Teznu pri Mariboru, kjer so ;!h delavci čakali z godbo in zastavami. Tukaj nastaja popolnoma novo, moderno m sto. Tovarniška poslopja stoj'jo med sedenjem dre-včs In travnik.v. Vs: je zgrajeno po najsodobnejših zdravstven.h predpisih, in čeprav tovarna še ni dograjn a. že nudi delavcem vse potrebno tudi za njihovo kulturno izživljanje. Tu imajo lep otro-šk' dom, vzorno urejeno ambulanto in dvorano za sestanke in pri-rrdltve. Poleg te dvorane pa bo kmalu dogralena druga, k' bo zelo pros»orna in bo v vsakem oz'ru žari -stovala potrebam razvita'očega se novega nas Via. Pod vodstvom tov. Ubalda Vrabca j« komorn' zbor zanel delavcem nekaj pesmi, ki so jih sprejeli z burnim ploskne jem. Na Teznu živi Sp deša tudi precej italijanskih delavcev iz Trsta in iz Furlanije. T; so čakali Tržačane s svojo zastavo. Neki delavec je izrekel dobrodošlico v ita-l.janščini in pr.dscdnik komornega zbora mu je tudi odgovoril v .talijanskem jez ku. V tovarni imajo ti delavci svoj stenčas. Ko so z\H leli, da bodo prišli Tržačani na obisk, so pobrali z njega vse dopise in pustil: na deski samo vab'lo na kor.cert. «Tako bodo lih ko vsi videli in šli poslušat tržaške p«vce», je dejal uredn:k sten-čusa. Delavci so povedali, da se v vsakem oziru zelo dobro počutijo in da tukaj prihaja res do Izraza slo-vensko-talljansko bratstvo. Delavci imajo v Mariboru tudi svoj ital'janskl kulturni krožek s ča-s,op'si, knjigami in društvenimi prostori, kiuner aešo radt zahajajo. (Nadaljevanje sledi) wurvi usnerisKi pisaitij, - 1944: je brigada T. Tomšiča zavze-’t Opozarjamo dijake na aijas* la nemško pos.ajanko Ribnico na ’ dom v Portorožu. Rokerju, II. biigada pa Sv. Lo-j Nižja gimnazija v Tolminu- t 12. sept. bodo pcpravni izpit: za v*j raz.ede. 3. in 4. septembra pa v5‘ raziedni, pr,vatni .n naknadni piti. Redno vpisovanje za vse razrede bo 8., 9. in 10. septembra-Srednja tehniška šola v Kopt* Kolkovane prošnje vložite do septembra. Sprejemni izpiti pr.cn^ vreno na Pohorju. Dober prijatelj je boljši kot denar. Vremensko poročilo Sinoči je vremenoslcvska postaja izdala tole poročilo: Maksimalna 1° 15. septembra, temperatura 28.8, minimalna 20.0,1 Nižja gimnazija v Hrpeljah. Sf ti-severovzhodnik z jakostjo 28 km' jemn; izpiti bodo 2. septembra- P®' deloma oblačno, morje lahno raz- pravni izpiti in vpisovanja v 2„ * g; ban o, temperatura morja 22.8. ■ -* --«*«* Prihod in odhod otrok na letovanje n 4. razred bodo 9. in 10. sept*®1' bra. Dri. učiteljišče v Tolminu. 10- j® 11. seplembra bodo popravni :zP-, 12. do 14. septembra bodo vpsov V četrtek 28. t m. odpotuje ob nja. Reden pcuk se prične 15- ser 8.30 skupina otrok na počitniško letovanje v St Peter pri Gorici. Istega dne ob 17. uri bodo prišli otroci iz kolonije v Gojačevem. Urad za podpore in pokojnine vojakom sporoča, da prejema številne prošnje za padle in pogrešane v zadnji vojni, kjer pa manjkajo točni' podatki al, so celo brez naslova družine, ki je prošnjo vložila. Zato poziva urad vse, ki so vložili te prošnje, da se zglasijo v omenjenem u-radu, ul. del Castello 2, da izpol-nijo svoje prošnje s točnimi podatki. Športna zveza v školjetu sporoča vsem športnikom in sim-pat zerjem, da se bo vršil ustanovni občni zbor 28. avgusta cb 21-uri v gostilni Miniussd. Izlet na Triglav priredi Planinsko društvo v Trstu 30. in 31. t m. Vpsovanje v trgovini Višini, ul. Roma in čevljarni Piro, ul. Settefontane 3. toroiu. Z letošnjim šolsK m , rJju se prične na učiteljišču v P°,r' triletna šola za otreške vrtna ^ Pogoj za sprejem je nižja sr .j. šola. Prijave sprejema ra'»n stvo učiteljišča v Portorožu. a hovalnina znaša v dijaškem 8000 jugolir, k>i se pa revn«)5-1® ko zniža. Rojstva, smrti, porok® Dne 25. julija se je rodilo « trok, umrlo je 8 ljudi, porok P bilo 6. RadRski s?e,’e<*’ v sredo 27. avgust* T K ST II 11.30. I>opoldanska gla&ba. ^ Nov; svet 12.10. Reprc^^ ^ Kom »aVrTone, K je za prekrške predpisal kazni od 13.00. Pevski due . _ 500 do 3000 lir. Nadaljni odpusti v odseku za javna dela (AIS) — Poročevalski urad Ju- Prosvetno društvo na Opčinah vabi vse svoje član« na današnji sestanek ob 21. uri. C. A. T. priredi v soboto 30. L m. z odhodom ob 15. uri izlet v Ovčjo vas (Kanalska dolina). Uporabljanje zvočnih signalov v Trstu Z odredbo j« prepovedana vsem motornim in drugim vozilom uporaba zvočnih signalov po mestu. tembra. Oskrbovalnina v dijafk-domu znaša 2000 jugolir. valnina se lahko zniža po lmovl skem stanju prosilca. ^ Slovenska gimnazija v žC0PrtlV| in 9. sept. bodo ob 8. uri popra™ izpiti, 10. sept. razredni irpih, ■ sept. sprejemni izpiti, 12. in 13-tembra vpsovanje za vse K vpisu naj prinese vsak _ . lansko spričevalo, rojstni list 120 lir. Prošnje za sprejem v dijašjd čo® naj bodo potrjene od kraj. ™ skega odbera. w Zenska obrtna šola v Idrifi-pravni izpiti bodo 11. in 12-„ jo tembra. Vpisovanja bodo od 14. saptembra. Nove učenke priložiti prošnji karakter« -rojstni list in zadnje šol. spr^.c lo. Redni pouk se prične 15-tembra. Sola za otroške vrtnarice V por .„.w. i-cvcn.4 u.— - Ionski orkester. 13.35. pestTf„vtjh ba. 14.15. Zgodovina 19. ® 14.28. Citanje sporeda. fonična glasba (Prenos J* gvf 18.00. Operne uverture. it lovna književnost. 18.30. i ameriških filmov. 19.00. F® julijske kraj ne je včeraj izdal na- pevest. 19.15. Pevski konce” , r slednje sporočilo: tonista Dušana Pertota P®1 j^jK3 «V zvezi z nedavnimi nerodnost' | ju Gojmir Demšar. 19.30. ^ petni v odseku za jayna dela ZVU so glasba. 19.45. Napoved časa ^jj, bili izvršeni, nadaljni odpusti iz: r0'00,'.y°ka’,niKk^"skla^f.v službe. . .. : ,G«ba_.wkjh.%«od<>bn:bJt_ „ .. , ljev. 20.45. Po vsem svetu- «Knjigovodja Stanislav Rustia In . Glaaba „ ie]jah. 21.30. ®T?r3' ing. Alberto Camb’, k: sta bila oba | Bevk: Partija šaha — 9,ui rak111 - - - - * 1 -« nO^O. in zaposlena v tehničnem oddelku ia: izvajajo člani S.N.G. 22-30- pr ki sta zdaj aretirana, sta bila za J glasba. 23.15. ^Napoved33* vedno razrešena vseh dolžnosti pri tehničnem oddelku Julijske krajine. Nameščenca ZVU Erminio Osti ;n Giacomo Zotti, ki sta prav tako aretirana, sta bila odpuščena. Zahvala Uprava dijaškega doma Hrpelje-Kozina se toplo zahvaljuje krajevni organizaciji AFZ Hrpelje-Kozina za velikodušen dar dijaškemu domu in poč'\n'ški koloniji. Iz čistega dob čka svoje kulturne prired t-ve je AF2 poklonila dijaškemu domu 15.000 lir, počitniški koloniji pa 10.000 lir. Šolstvo roč la. 23.30. Citanje spcT«*18, Polnočna glasba. KIM0PRED5TAVE 1TALIA. 16.00: «Zaljubljen-Sulllvan in Charles ALABARDA. 16.00 «Ce J?rn»f rad, me poročiš, Lana TU Clark Gable. n,ld , NOVO CINE. 16.00: ef# sencls, Alan Ladd, G. F1 ■CM Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Tip. " MALI O G L A*, ■ I | j° EMIL ZLOBEC, roj. 28-lO^ j# .'.1 v b’l aretiran od Nemcev - ^ ter odpeljan iz zaporov v ^ K der smo prejeli zadnje vesti prv.* dni marca 1945. Kdor ...„, a kaj vedel o njem, Je nap-Javi na naslov: Jožef* / Orlek 34._____________________— OSEBNO IZKAZNICO !'• co SIATJ na ime Pohle® a0r' roj. 13.9.1929 v Škofiji s m izgubila. Najditelja n da ju odda na navedeni MOŠKO OBLEKO po prodam. Trst. Viale XX. vrata 1. Vinarsko sadjarska šola v Kopru. ... . 15. septembra 9a prične novo šolsko 1 roneo 18 10.1944 v Dachau-leto na Kmet jaki šoli v Skocijanu pr: Kopru. Prvenstveno naj se prijavijo eni, ki b. bili pripravljeni po končanem dveletnem pouku sprejeti službena mesia pri naših kmet jsko goapodarsk h ustanovah. Vpraševanje po kmet.jsk h strokovnjak h je izredno vel ko. Vs. d jaki ionskega leta so odšli na službena mesta ker so uvideli, da je to nujno potrebno. Prošnje je treba poslati ravnateljstvu šole do 5. septembra. Pomorsko trgovska akademijo v Kopru. Popravni izpiti bodo 15. »ep tembra, sprejemni .n razredni izpili pa 16. septembra. Sl/venska gimnazija v Portorožu. Za popravne izpite vložite do 1. septembra s 30 Uram: kolkovano prošnjo in pr lož te kolek za 30 Ur za vsak predmet, k; ga boste polagali ter zadnje šol. spričevalo. Sprejemni izpiti za dijake, ki j’h šo n'so pelagali, bodo 15. septembra. Kolkovan! prošnj (30 lir) pri-lož te rojstni I.st in zadnje šol. spričevalo. Privatni in posebni izpiti bodo 12. in 13. s.plembra. Kolkovane ZAHVALA ^ Vsem, ki ste pomag*1* ,, vah bridke izgub« naše tere in babies Marife Zob^c f se najiskreneje zahveB^Jf^iiK^j-srčna hvala za cvetje, F 8 zboru za ganljiv« pesrni 'jjile b! iz Ricmanj. Vs in door iskrena hvala. jfliT Boršt pri Trstu 26. VK Druži*'* W 8 potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, f„18-toljem in znancem tužno vest. da nas j« danes v ovriJh g dosti za vedno zapustila raša ljublj na žena, hčerka, Lazar Silva por. Kavs iri Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek ob 3. n'„ poldne iz mrtvašn ce ul, PietA na pokopališče k Sv- Trst 26. 8. 1947. Neutolažljivi: mož MILAN. «ta brat in ostalo sorodstv - r*1. V NEDELJO 31. avgusta vab! vas BARKA na svoj lein shod in velik javen P ei Dober kozarček refoška in dober P‘ * v 0