Največji »leTMuki dnevnik v Združenih državah Velja za ne leto - • Za pol leta .... Za New York celo leto Za mozerrutvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 IM slovenskih delavcem t Ameriki. TELEFON: CCRTLAKDT 2876 KO. 65. — ŠTEV. 65. Entered as Second Class Matter, 8ept«mb«r 21, 1903, at the PostOffica at Hew York, K. Y., under Act of Congress of March's. 1879* GI0LITTI PROTI MUSS0LINIJU ___ ___ NOVA VOLILNA PREDLOGA JE BILA UVELJAVLJENA Giolitti se je boril sam, ko je zmagala volilna predloga. — Kot glas iz groba se je ustavljal odredbi, ki je ubila vso opozicijo prc^i fašizmu v Italiji. Krik in vik v zbornici. RIM, Italija, I 7. marca. — Po več letih molka se je pojavil Giovanni Giolitti, bivši italijanski ministrski predsednik predvčerajšnjim v poslanski zbornici, da dvigne edini protest v parlamentu proti fašistovski volilni reformni postavi, ki uničuje vsako možnost opozicije. Kljub njegovemu govoru in glasovanju pa je bila predloga takoj sprejeta. Giolitti je bil skoro pozabljen v Italiji pod Mussolini jem, in zopetni nastop šest in osemdeset let starega liberalnega voditelja je bil pozdravljen od napolnjene zbornice in galerij tako kot bi pozdravili prikazen duha. Govoril je v glavnem o kršenju ustave, kar se je zdelo njegovim poslušalcem kot glas iz oddaljenega sveta. Ko se je zavzel Giolitti za pravico naroda, da si izbere svoje zastopnike soglasno s krajevnimi željami, je bilo opaziti glasna prekinjenja, ki so bila obnovljena, ko je izjavil, da pomenja predloga de-iinitivno uničenje ustave. To pa je ravno ono, kar so fašistovski voditelji povdarjali ves čas. Justični minister Roco, ki je napravil osnutek predloge, je povdarjal to točko v svojem oficijelnem pojasnilu. Poslanska zbornica pa očividno ni sprejela tega rako mirno. Stari mož je sedel ter čakal molče konca seje. Brez nadaljne debate je bila sprejeta predloga, ki je napravila iz cele Italije eno zastopstvo, kojega 400 zastopnikov bo imenoval fašistov, veliki s5vet, po nominacijah iz trinajstih fašistovskih kor-poracij. Volilci bodo lahko sprejeli ali pa zavrnili predlagane zastopnike. , Ce bodo ti zastopniki zavrnjeni, bo predložen nadaljni seznam, a s tem bo še vedno izključena vsaka opozicija. RIM, Italija, I 7. marca. —*Le dva glasova sta bila proti novi volilni postavi, — glas Giovannija Giolitti ja in Marcella Solerija, prejšnjega vojnega in finančnega ministra. Dva rtadaljna člana Giolli-tijeve skupine, ki predstavljajo edino preživelo o-pozicijo proti Mussolini ju, sta bila odsotna. Giolitti je veteran pslanske zbornice in Tekom j šest in štirideset let od kar je bil prvič izvoljen, je I zavzemal vedno isti sedež. Kot Mussolini je tudi Giolitti vitez najvišjega* reda Annunziate. — S to predlogo, — je rekel Giolitti, — priznava vlada, da mora imeti velika civilizirana dežela kot je Italija med ustavnimi organi države narodno zastopstvo. Metoda, predlagana za stvorjenje nove zbornice, pa ne more predstavljati po mojem mnenju resničnega in primernega narodnega za-' stopstva. 1 — v namenu, da bo zbornica zastopala ves na-5 rod, je treba po mojem mnenju, da so njeni člani evobodno izvoljeni. Silni klici so prekinili govornika, in od vseh stra-| ni so klicali fašisti: — Kakšna svoboda? Ona iz le--ta 1919? T o je bil migljaj na Giolittija, ki je bil kot ministrski predsednik obtožen, da je dovolil socijali-stom komunistom in anarhistom po Italiji polastiti se tvornic. Giolitti pa je nemoteno nadaljeval: — Poslanci morajo biti izvoljeni direktno od vo-lilcev, soglasno z volilno postavo kot io predpisuje člen 39 ustave. Sledil je nadaljni izbruh protestov, a Giolitti je nadaljeval: ^ v — Vsaka možnost izvolitev poslancev je zatrta, kajti predložiti je mogoče le en volilni tiket.. Ta predloga, ki poverja izbiro poslancev fasistovskeJ mu velikemu svetu, izključuje iz zbornice vsako O-l SMODNIKA Štirje možje so bili ubiti pri strašni eksploziji smodnika pri Hercules Company v Valley Falls. — Vzrok eksplozije ni znan. NEW YORK, MONDAY, MABOH 19, 1988. — POHDELJEK, 19. KAKCA 1988. MORILEC P1LWELLA SE JE JAVIL Policija preiskuje podrobnosti priznanja že-lezničarskega delavca Reegana. — Izjavil je, da je morilec znanega športnika Elwella. V soboto zjutraj jo prišel po vsem nepričakovano- v Brooklyn-ski policiski glavni stan neki mož, ki se je označil kot 33-letne-ga železninarskega delavva Mi chaela Reitgan ter izjavil policijskemu inšpektorju Sullivanu, da je umoril dno 11. junija 1920 znanega Športnika in igralskega izvedenca Jožefa Elwella na zapadni 70. eesti v New Yorku. (Kot znano so našli Elwella dotienega dne s kroglo v glavi v njegovem stanovanju in uvedena preiskava ni mogla spraviti nobene luči v celo j zadevo). | Regana $o odvedli takoj v man-. hatanski policijski glavni stan. , j kjer je rade volje ponovil SVoie priznanje. To priznanje je bilo čisto "dosledno. Kljub temu pa so poslali moža v opazovalnico Beilveue bolnice. Medtem pa so delali detektivi neumorno, da preišečjo podrobnosti izjave. Reegan je majhen, a zdravo izgledajoč mož. On stanuje ^ svojo materjo -in tremi brati v nekom stanovanju na Flushing Ave. R»'gan je rekel: —Jaz sem ustrelil Joseph a B. Elwella v njegovem stanovanju na zapadni 70. cesti v Manhattanu. Bilo je ob štirih zjutraj, v februarju ali marcu pred številnimi leti. V prejšnji noči sem šel z Elwellom v "WTiitov kabaret na 54. cesti in osmi Ave. Z nama je bilo več deklic. | Po kabaretni predstavi nas je povabil Elweil na svoje stanovanje. Mi vsi smo šli ž njim. .Medtem i ko smo bili vsi tam. je šol Elweil v gornje nadstropje.. Kmalu pa se je vmll, oblečen le v pajamas ter kopalni plašč. Elweil je prijel Miss j Kraus t«*r jo vrgel proti meni. Jaz iseon padel na tla, in Elweil mo je pričel vleči za obleko. Nato j« aku-jšal vreči na tla Miss Kraus. Jaz • sem-ugovarjal, se dvignil ter potisnil Elwella nazaj. j ' — Elwall je potegnil majhno pištolo iz žepa svojega kopalnega j plašča ter ustrelil enkrat name.j Skušal sem mu izviti orožje, a se mi ni posrečilo. Nato sem potegnil svoje lastno orožje. 32-kaliberskil Smith & Wesson ter odal dva strela. Eden je zadel Elwella v sence, drugi pa v prsi ali pa v trebuh. 1 • i i — Dvignil sem Elwella ter ga' posadil v stol. natančno tjakaj kjer so ga pozneje našli. Nato je pospra^ TELEFON: CORTLAND T 3876 VALLEY FALLS. N. Y., 17. marca. — Štiri o-sebe so bile ubite in več nadaljnih je bilo ranjenih, ko so bila včeraj porušena tri poslopja Hercules Du Pont Powder Company vsled silne eksplozije več kot štirih ton smodnika. Dele trupel so pobrali v razdalji več kot 500 čevljev od pozori-šča eksplozije. Mrtvi so mehanik John Hayner, J. Mitchell, tesar "White in paznik Shelev. Da ni postalo še večje število delavcev žrtev eksplozije, se je bilo treba zahvaliti izključno le dej-1 stvu, da se je pripetila nesreča pred prihodom dnevnih delavcev. Vzrok eksplozije ni znan, vendar dar pa se domneva, da je bila povzročena od iskre kladva, s katerim se je delalo. Trije mrtvi so delali v glavnem poslopju, kjer se je završila glavna eksplozija. Vsled sile prve ek-[splozije ter naokrog letečega žare-ičega oglja sta eksplodirala kmalu nato v hitrih presledkih dva na-daljna poslopja, ' d očim je ostalo nepoškovanih dvanajst nadaljnih I poslopij, ki se nahajajo v ozemlju polovice kvadratne milje. Večina smodnika je ležala v glavnem poslopju, ki je zletelo v zrak. Materi jahio škodo se ceni na več ^ot $100,000. VELIK POŽAR V ALBANY, N. Y. - Požar v bolnici je spravil v nevarnost dvesto bolnikov, ki so bili slednjič rešeni z drznimi čini. ALBANY, N. Y., 18. marca. — Dvesto pacijantov so odnesli po lestvicah na varno dvajset minut potem, ko je izbruhnil požar v petnadstropni Memorial bolnici. Močno poškodpvana je bila Miss t Marion Allard iz Watertown, ker j ni skočila pravilno na rešilno mrežo. Neki drugi paeijMit je skočil v mrežo brez poškodbe. Požar je izbruhnil v X-k«iy prostoru. DuseČ dhn še je pričei ali ti po nadstropju ter ovirati bolniško strežnice, ki so prihitele svojim pa-eijentom na pomoč prodno je do-J j spela požarna bramba. Dohod k vzpenjačam in pritličju je bil v številnih prilikah oire-zan od dima in ognjegasci so dvigali pacijente iz postelj ter jih odnašali po lestvicah. ; Bolniške strežnice so odšle v različne bolnk-e. v katere so prevedli njih pacijente. da skrbe še nada-' jlje zanje. Materinski in otruski oddelek je bil izpraznjen. Pacijenti so bili odvedeni v poslopje Knights of Columbus. ki se nahaja komaj en blok proč. , ' - Komunisti stanujejo na domu Saljapina. VLADIMIR, Rusija, 17. marca. Poletno bivališče Fjodorja Šalja-pina, ki je bilo pred kratkim kon-fiscirant) od ruske vlade, je bilo iz-premenjeno v» dom za rdeče pijo-nirje. MRS. COOLIDGE JE NEVARNO ZBOLELA Prijatelji Mrs. Coolidge so z vznemirjenjem o-pazili, da je opustila jutranje izprehode in da ne* prisostvuje prireditvam v Beli hiši. WASHINGTON, D. 17. marca. — Zdravstveno stanje Mrs. Coolidge je pred kratkim vznemirilo njene številne prijatelje v Washingtonu. First Ladv dežele je bila očividno bolehna skozi zadnja dva meseca ter tudi ne izg-led^taka kot je bila nekoe. Mrs. Coolidge je bila v dejanskem družabnem osamljen ju izza sprejma, katerega je priredila s predsednikom speaker ju poslanske zborniee. Longworthu in njegovi ženi dne fl. februarja. Ona ni mogla prisostvovati obedu, katerega je priredil predsedniku tajnik Work. Mr. Coolidge je bil prisiljen sprejeti zastopnike armade in mornarice, sam. kajti njt»-srova žena je bila preveč bolna, da bi se pokazala pri zadnjem državnem sprejemu v Beli hiši. Bila je tudi odsotna od ostalih kabinetnih banketov, katere so priredili ta j m ki Jardin© Hoover in James Davis. Razventega pa se ni mogla Mrs. i Hoolidge udeležiti nekaterih manjših afeT. j Mars. Coolidge je pričela tal d i opuščati nagle jutranje izprehodp. katerih je bila vajena. Do zadnje indispozicije so jo videli redno vsako jutro, ko je hitro hodila v iprenifctvu nekega uslužbenca Tajne službe po n cesti ali Pennsylvania Ave. Čeprav je izgubila na teži in čeprav se je glasilo, da je nervozna in včasih nekoliko razdražljiva. je lr. James Coupal prepričan, da ne' rpi na nobeni resni bolezni. i Dva zasuta od plazu. ' TELLURIDE. Colo.. 17. marca. 1'sled snežne laA*iue na Ajax gori tta bili včeraj uničeni dve človeški iivljenji. 60-letna Mrs. Hicks in !6-letna Mrs. Donald Gifford, obe seni uradnikov Smugled Union Vrine Co. sta bili na mestu ubiti v svojem stanovanju v Pandora. do-| rim je bil trinajst mesecev .stari >trok slednje še živ potegnjen iz mega ter upajo - zdravniki, da bo1 >kreval. ROJAKI, NAROČAJTE 8E HA GLAS NARODA", NAJVEČJI ILOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. POŽAR SREDI OCEANA Na italijanskem parniku Duilio je izbruhnil požar. Potniki so hvalili kapitana. — Parnik je dospel v New York z obžganim promenadnim krovom. Sredi oceana, med divjanjem viharja, je požar na krovu velikega parnika Duilio v noči I 3. marca ogrožal življenja 1039 potnikov in posadke. Požar je trajal deset minut, ki so se zdele vsem kot cela večnost. Duilio je dospel v soboto semkaj z obžganim promenadnem krovu in razpokanimi šipami. Več k ot sto potnikov prvega razreda je sedelo v velikem salonu v torek zvečer ter gledalo kinematografsko sliko: Ženska, ki se igra z ljubeznijo, — zunaj pa je divjal vihar. Kapitan Artirro Romano, poveljnik parniira, ga je opisal kot enega najhujših, kar jih je kdaj doživel. Par (potnikov je naenkrat zapazilo vroče, rdeče žarenje v oknu salona. Dim je prihajal skozi odprto okno in poslušalstvo se je pričelo vznemirjati. Mrs. Vaughan Članke, sedeča v bližini, je zaprla okno. Ko je storila to, je odhitela Miss Hazel Dare WikLa. ikoloratin-na pevka, navzdol ter pozvala blaga jničarja. Leopolda Porlizza. Medtem ko je dospe! kapitan Roman, poklican z mostu, na pro-menadni krov, kj>r je opazil da gori leseni projekcijski prostor za kino slike. Operator se je boril proti plamenom z ročno gasilko. V notranjost prostora je širilo sest tisoč čevljev filma požar ob zidovih in po krovu. V par minutah pa se je možem posrečilo pogasiti ogenj. Majhen zbodljaj povzročil smrt. Izkušenost. petih zdravnikov ni mogla rešiti življenja Miss Virgi-nije H. Smith, dvajset let stare hčerke dr. Ralph Smith a iz Jacksonville, Fla. Zastrupljenje krvi je nastopilo po navidezno skrajno majhni rani, zbodljaju s peresom. Miss Smith je umrla malo pred polnočjo v četrtek v Poliklinični bolnici in ob njeni postelji sta so mudila dva njena brata ter oče. Miss Smith si je slučajno predrla majhen mozol na spodnji ustnici, ko se ga je dotaknila z zlatim peresom. Dva ni pozneje pa se je pojavila infekcija, kateri je pod; egla. rila Miss Kraus sobo in ob petih sjutraj smo vsi odšli. Na njegovem domu je rekla njegova mati: — Michael je pijanec, feasiii pripoveduje najbolj čudne it vari. To je potrdil tudi njegov brat Peter. Noben ni bil niti malo presenečen nad priznanjem Reegana. POROKA MISS MILLER Z MAHARADŽO Amerikanka se je poročila s prejšnjim indijskim vladarjem. — Postala je "visokost". —Velike ce-rimonije. BARWA1IA, Iudija, 17. marca. Nancy Ann Miller iz Seattla. Wash, in Tukodži Kao, prejšnji maharadža iz Indore, sta bila danes poročena tukaj z zelo slikovitimi cerimonijami hinduizma. < >-bredi, zelo slovesni v izvršitvi, a zelo mučni v podrobnostih, so kon-trastirali močno napram enostavnim poročnim cerimonijam v zu-padnih deželah. Obsežni poročni obredi so bili i/-popoln j eni s številnimi uvodnimi cerimonijami. ki so bile potrebne, da se spravi Miss Miller v isto kasto Jcot ženina. Najprvo je bila pri-puščena v Dhaganr kasto ter nato adoptirana od prince^mje Ta raba i, ki jo je nato izročila v adopeijo polkovntbu Lambade, nekemu uradniku rodbina ženina, da jo jo mogel slednji poveriti ženinu. , Kot članica Dhangar kaste je sedela pri obedu z ženami svoje kaste. X&ta sta priSli dve naslednji u-vodni cerrmcmiji. imenovani "Ma-gani" in "TUa". Nart.o jo odšla neka delegacija iz hiše ženina v stanovanje neveste, da naprosi njene "starise" za njeno roko. Vse te ceTimotnje je bilo treba izvršiti predno je bila poroka &kl -njena. Pilsudsld Koče več pol-nomoči za predsednika. VARŠAVA. Poljska. 17. marca Na konferenci z vladnim blokom novega Sejma je izjavil ministrski predsednik Pilsudski, da želi povečati moč predsednika potom iz-premembe v ustavi. TJ.sposobiti hoče predsednika, da neodvisno odloči gotove zadeve politike, posebno v zunanjih zadevah. Seznam. | To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, G da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po- [a datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. ^ Ne dvomimo, d« Vam bo ta ponudba ugajala, posebno se, dko boste vpoštevali našo | nesljivo ter točno postrežbo. j__| Dinarji Lir, P0J™ | PODATKI k Din. 1,000 $18.40 Lir 100 ............. $ 5.90 rri,iojbina za upi* Din. 2,600 ...... ... $ 45.78 Idr 200 ............. $11.50 ameri^kn, ti.iar r T jev v Jugoslaviji «'• J2 Din. 5.000 ..........$ 01.00 Lir 300 ............. $16.05- znaša kakor H Din. 10.000 ........$181.00 Lir 500 ............. $27.7» ^ | Din. 11,110 .......... $200,00 Lir 1000 .............$54.50 ^"Tie | lt.—i. .. , * GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in tHe United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. I GLAS NARODA, 19: MARCA 1928. * - i- •-* «-Subeljnov koncert. Peter Zgaga liojak. ki se ni v svojtni življenju nikdar branil božje kaplje, je nadoiua zbolel. Xjegova žeiia je poklicala zdrav-nika. Prišel je enkrat, dvakrat in vi ret j ir* dognal, da ima vodenico. Rojak je odkimal in naročil ženi, naj j »okliče drugega zdravnika. Tudi drugi je konštatiral vodenico. Drugi, tretji in četrti, — IVokleti dobtarji. — m* j«* razsrdil rojak. — Soj noben nič m* ve. -laz da bi imel vodenieo! Jaz. ki že trideset let nisem vode pokupil. * NVka Amerikanka se je poročila /. indijskim maharadžoiu. 1'rej je morala prestopiti v indijsko vero. Poročne eerhnonije v<> bile nad vse sijajne. Nevesta j«-imela na sebi za dva milijona dolarjev nakita. Ženin je bil bos in noge je imel namazane z ilovnato barvo. Pravijo, da je ljubezen o.lloče-vala pri trm zakonu. -Jaz bi rekel, da ni. Xevesto sta mik nil a nakit in bosopet ženin. V kratkem bomo sli-šali. da je vložila tožbo za ločitev za kona. * Xekdo je pripovedoval: — Moj klobuk s,« vam dopade. kaj ne. Tudi meni. tudi meni. Čudna ziroJba je v vsaki zvezi s tem klobukom. Klobuk sem impil pred desetimi Mi. liil je zelenkaste barve. Vsako leto sem j^rn dal enkrat čistiti. Nazmlnje je imel vse barve na sebi. Vse barve in nobene oblike. Včeraj sem pa sel v rcstavrant. in ši'le ko sem prišel domov, snu opazil veliko izpremcmbo. Tega klobuka vam ne dam za deset dolarjev. V tisti restavrout pa tudi ne grem nikdar več. * V sodili dvorani mora biti človek previden. Posebno, če >e
  • othnk i ni namreč dobro zobati č rešen j. Znanemu razgrajaču je očitala obtožnica. va glasova sta bila oddana proti predlogi. 0 4* protest. pix>ti leornarja so našli v goztlie-' ku pri Kotredcžu napol mrtvega 65 let ■starega družinskega očeta Martina iCejSeta, rudarskega dru-j žinskej?a upokojenca iz Trbovelj. Oblečen je bil le v srajco in spodnje hlače. Prenesli so ga v bižo k pobjstniku Mejaču. kjer «o ga o-kropili in oblekli. Obenem je županstvo v Trbovljah, ki je odredilo, da ostaaie Kejše na občinske stroške pri Mejaču do 1. marca zjutraj, nakar ga odvedejo v občinsko ubožuico v Hrastniku. Mdrtin Kejše je živel že dalj časa v velikem pomanjkanju. Prej se je izrazil, da ne more več živeti ter da .se bo usmrtil. Nato je odšel z doma in se ni več vrnil. Domači so ga vsopovbod iskali, vendar zaman. Preiskava je dogmala, da je Kejše dospel v omenjeni gozdiček ter da se je hotel obesiti. Iz neznanega vzroka, najbrž, ker se ulu je \ obupu že nekoliko bledlo. se je sle-kel in pritrdil vrv na drevo. Zaradi mraza in telesne onemoglosti pa svojega obupnega m a m ena ni mogel izvršiti. Zgrudil se je na tla in ležal v grmovju t e ne bi imeli v bližini opravka gozdni delavci, bi Ivejše v gozdičku nojbrže za vedno zaspal. p - t Nesreča družinskega očeta v litijski predilnici. Litijska predilnica ima za dviganje -premoga posebne vozičke, ki jih s pomočjo železnih verig vlačijo nižje ležečega dvorišča v višje kurilne prositore. Pri pre j mogovnik dvigalnih vozičkih je bi!( že dalje časa uslužben 40-letni: Prance Simončič. j 2. marca je Shuončiea zadela v jn-omogarskein oddelku težka nesreča. FVanee je stal ravno aia strmini pri odprtini, ki siuži za prehod preniogarskim vozičkom v notranje kurilniske prostore. Voziček z naloženim premogom je ujel Simončiča v odprtini, oil koder se drvečemu vozilu že ui mogel več umakniti. Sledil je bolesten krik in Simončič je obležal stisnjen med vozičkom in zidom. Težko ranjenega delavca so dvignili njegovi tovariši ter ga položili na nosila. Medtem so že poklicali tovarniškega zdravnika dr. Ukmarja, ki je odredil zaradi pašnega stanja, v katerem se nahaja ponesrečenec, njegov prevoz v ljubljansko splošno bolnico. Simončiču je vozičkovo ogrodje povzročilo (nevarne notranje poškodbe in mu je jak pritisk notra-je organe stlačil. Tovarniški zdravnik domneva, da so mu poleg drugih poškodb počila tudi jetra. Strašna smrt. V Pasteur je v zavod v Celju so prepeljali te dni 26-letnega posestnika Ludovika Zelka iz Pečarov-cev v Prekmurju. Ugriznil ga je stekel pes. Ker ga pa niso pravo-čaauio oddali v Pastenrjev zavod je dobil zadaije dni napade in je bila vsaika zdravniška pomoč zaman. Umrl je kmalu nato. ko jt bil oddan v celjski Pasteurjev zavod. j Kako umira siromašen starec. V neki kleti v Zagrebu "so našli nn-1 ve ga mestnega pometača Franca Koprivca. rodom iz Slovenije. Podgane so mu deloma že ogrizle obraz. Policija je odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico. d ; Strašna smrt rudniškega delavca ▼ Trbovljah. 28. februarja so rudniški delavci z vagonov sklafdali jamski les, namenjen za trboveljski rudni-niski revir. — Vagoni so bili kakor običajno, zelo visoko naloženi in so sklade držale pokoncu železne ročice, zataknjene ob straneh vagona. . I Da bi, hitreje razložili les, je delavec Hinko Polak skušal najprej odpraviti te železne ročice. Ko se je lota prve ročice in jo * Sil, se je hipoma zrušil les in težka ročica je udarila delavca Omka Pola-a t^j^^^o atepo Obup radarskega staroupokojenca. Veletrgovec Ivan Grobelnik umrl. Novice iz Slovenije. ; Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani trgovec in posestnik Ivaii Grobelnik. ; Orobelnikova veletrgovina ma-nufakture na Mestnem trjru slovi po .svojih širokih poslovnih zvezali po vsej Sloveniji in izven nje. Z veliko sposobnostjo in neutrudno podjetnostjo je Grobelnik dvignil svoje podjetje na višino najvišjih slovenskih tvrdk in ga vodil z osebno iniciativnostjo do nedavnega časa. ko ga je bolfhanje priklenilo na posteljo in je zdaj v stair ost i 64 lert odšel v večnost. Drevo se je prevrnilo na župnika Agreša. 29. februarja popoldne je Š»'l župnik Frane Agreš iz Oštirij pri j Zidanem auostu v gozjl. kjer so dela ve i podirali drevje. Z zanima-' njem je opazoval drvarje..kako so podzaprali debelo bukvo. Drevo pa se je -predčasno .prevrnilo in šc-preden se je mogel župnik umakniti. ga je podrlo na tla. Debela i veja ga je udarila s tako silo po1 glavi, da mu je prebila lobanjo. Nezavestnega so pripeljali na postajo v Zidanem mostu, kjer mu je tamošnji zdravnik iiHolctr-r ^Iat-ko Gradič nudil prvo pomoč, na-j (kar so «a še vedno nezavestnega' j prepeljali v celjsko bolnico. Njegovo stanje pa je tako brezupno, j da zdravniki nama jo nade. da ga ^ohranijo v življenju. SUBMAFJN S-4 ! V PRISTANU Podmorski čoln S-4, v katerem je umrlo štirideset mož, je bil zopet dvignjen po treh mesecih dela. PliOVlNCETOWN, Mass.. 17. marea. — Ravno petnajst minut j manj kot tri mesece izza časa, ko je bil potopljen v koliziji z rušil-eem obrežne straže Pauldingom. so (spravili na dan podmorski čoln »S—i. Podmorski čoln je bil potopljen ob 3.37 dne 17. decembra. Njegov stolp se je dvignil iz vode danes popoldne ob treh in 22 minutah. s Zaključne operacije pri dvignje-nju čolna so trajale približno štiri ure. i Malo po enajsti uri^ zjutraj so sesati vodo iz kontrolnega prostora podmorskega čolna in isto so storili tz ostalimi prostori. Nato so spustili navzdol šc*t velikih pon-itoniov ter pritrdili ob «tran Čolna. J Vseh 24 mornariških j«>taplja-i-eev, ki so delali pri podmorskem čolnu, je bilo na krovu križarke "Falcon". V eno in devetdesetih dneh izza kolizrije. so imeli ti možje 44 dni primernih za potapljanje ,in 566-krat so se potopili na diio oceana. i I ' i Tekom predavanja stari-šev izvršil samomor. Medtem ko se je nahajal včeraj zvečer njegov oče. Rev. Richardson s svojo ženo v številnih cerkvah da poroča o svojih doživljajih v—iztočni Indiji, se je ustrelil v njejrovem stanovanju v Ber-nardsville. N. J. njegov štirinajstletni sin Cameron. Dobil je v In-(diji. svoji rojstni deželi, noškodbo na hrbtenici, ki je pustila dolgotrajno bolezen. Ustreljen fašist. PARIZ, Francija. 16. marca. —I Fašist Angelo Savorelli iz ^Iezaa-na, Italija, je bH včeraj i>opoIdne [Ustreljen od nekega svojega rojaka. Italijanski konzul je rekel, da je dobil konzulat pol ure poprej svarilo, da je Savorelli izdajalec protifa&istov&e organizacije in da je toil raditega obsojen na smrt. Napad^ee je ušel. ITmvdm", New York, marca 1!)28. Veliko petja in glasbe je v New Yc-rku. za vsako idio in za vsak okus. a malo. sorazmerno premalo — umetnosti. In še ta se skriva v le nji posvečenih hramih. Širše občinstvo se pa drenja po vaude-villih, k ino-dvoranuh bi revujah... Slovenci smo bili to jiot srečnej jši. Doživeli smo koncert v najvišjem pomenu b<»scd<\ Tone Šubelj. bariton kr. opere v Ljubljani nam je natočil v eni uri in pol zvrhane mere čiste pevske in glasbene u-metnosti. tuje in domače, moderne in večno mlade narodne. Uživali smo vsi: ki so s študijem kdaj npe-ljali v umetniško poslovanje in o-ni. — in menda nič manj, ki jim jo slovenska zemlja in slovenska mati vlila jrorke ljubezni do petja in glasbe. Ker Subelj je dorasel umetnik, pa vendar veš naš. ves pristen slo venski. Marljivost in neprestano učenje sta stopnjevala prirojene mu nadarjenost- do izrednih umetniških višin. Za t o ima Subelj 5« veliko bodočnost, kjerkoli bo nastopal. Ne\vy(.rški SJovetici so pokazali zrelo umeVanje za našo mlado u-metno-t z onstran morja. In tako je prav! Saj nas tako redko obišče pravi umetnik, da že več ne veuio, kako se razvijajo onstran v stari domovini. Zato je bila nabito polna dvorana in veža povsem naravni odjek tistejra velikega pričakovanja in upanja, ki pa imamo v našo umetnost doma. In Šubelj j< zvrhano zadovoljil vsa pričakovanja. Ze pri prvi pesmi je osvojil vse poslušalstvo ter potegnil za sabo. oziroma dvignil k sebi srca ij duše. se nato ljubko poigraval > njimi z voljo in veseljem, s tugo i-z otroško raziirranost jo svoj it skrbno izbranih programuih točk Ravno v tem se nam je pokazal Su bel j kot zrelega, dovršenega timet nika. Z njim smo zasanjali sentimentalne Pavčičeve '"Cvetne nje", s katerimi se nam je pred stafil. pa se takoj zresnili z obču dovanjem visoke telu.Lke. s kate ro nam je polal zelo kočljivo balado "Pevca P Toma". Vilharjev ''Moi-nar" je bil 7op«>t ves naš i:i je ganil do solz. Se globlje pa nam je jHisegel v razmehčana srca s svojimi narodnimi pesmimi. ^Iendii smo čutili vsi eno. Slo je iz srca d< srca. Mehki "Zagorski zvonovi" ii "Megla v jezeri" v Pavčičevi opre mi. ter nedosežna koroška "(im čez izaro" v "Ravnikovi izdaji s« bile kakor žive sanje z domačil tal. kot košček neba. ki se nam j« utrjral tam iznad Triglava in nam objel dušo v mslopovednih čustvi! in spominih. Skoro vsem so blestele solze v oehe. videl sem so rojak a dolgoletnega pevca, ki se je našle nil ob mizo in pjakal kot otrok. . Subeljnovo umetniško dovrse nost pa smo začutili Še bolj v opernih točkah. "Rigolettu" in "Se vil j skeni brivcu", ki so vžgale občinstvo v pravi vihar navdušenja in občudovanja. Jako razvita višina. prakrasna izgovarjava teksta, dra-' matična nadarjenost in izborita i tehnika so poleg mehkega, lirične-1 *ja čustvovanja njegove posebne vrline spoznali v Mosorjrskega "Hopaku" in "Kikiriki', katere nam jo navrgel. V tej smeri bo našel še hvaležnega polja v Ameriki, tembolj ker poje v šestih jezikih. Tone Šubelj. je žel v New Vorku popoien uspeli. Rozodel se nam je velikega umetnika izrednih zmožnosti. ("ujemo. da bi ga tudi v drugih naselbinah radi čuli. Ker ima se nekiij tednov prostega časa predno nastopi svoj ameriški, an-gažma. naj se poklicani faktorji podvizajo. \'se naselbine, bi ga morale povabiti! Pevska in kulturna društva so naravnost poklicana. da prirede vsaj en Subeljnov koncert v svoji naselbini. Povabite tndi druge narodnosti, da <"u.i«»-jo resničnega, slovenskega pevca — umetnika. Pa svojo lastno mladino pripeljite! liosfe videli, ne bode je več sram reči. da je otrok — slovenskih starišev! Gorenje. OPOMBA: — Društvom in naselbinam. ki si y.rlr Kubeljnovega koneerta. j odajamo njegov naslov: Mr. Tone Šubelj, 194 Singer St., Astoria L. I., New York, N. Y. Xaj hite. da lahko še v letošnji turi obišče čim več naselbin. Pctres na Grškem. ATENE. Urška. IS. marca. -— Vsled močnega potresa se je porušilo predvčerajšnjem veliko število hiš v bližini Xilokastron. Potresne šunko se j*- zaznamovalo na sejzniograTih v Londonu. Berlinu. New Haven in Carson City. Nevada. KJE JE JOHN UAKAUA. doma iz Mirne na Dolenjskem. Zadnje pismo od njega sem dobil iz llo N. Peorit St.. Chicago. III. Jan. lf)*J(». v katerem mi je poročal, da ga bolijo noge in bo skoraj gotovo šel v bolnišnico. Ako sam bere ta oglas, jili p;i kdo kaj ve o njem. gp prosim, da in i poro-i ča. za kar bom zelo hvaležen. Joseph Starič, Box 611, Forest I City, Pa. (3x 17.19.20) «- _ _ RADA BI IZVEDELA za naslov •TOlINA ŠA.JN. |m> loinaee Šajn iz Juršič. Njegov brat je umrl : 11. februarja, zato prosim rojake v W. Va. če kdo ve zanj. da ga opozori na ta oglas, ali pa javi naslov na: Helena Šajn, Jur-šice, štev. 17, P. Fontana Det Conte, Fiume, Venetia Giulia. Italy. C2x 17&19) RADA BI IZVEDELA za naslov ANTONA BUBNTC. doma iz Poljan pri Poduovem grailu. Primorsko. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi natznaui. ali naj se sam javi. F. Segolin, 1464 E. 59. Street, Cleveland, Ohio. (2xlf)&20V__ DEPARTMENT for CHECKING ACCOUNTS Otvorili smo oddelek za čekovne račune, s katerim nudimo našim strankam udobnost, da po tukajšnjem običaju plačujejo račune s čekom. Z mesečnim ali četrtletnim obračunom vrnemo vse Čeke s podpisi koristnikov, kateri služijo za potrdila, da je bila plačana najemnina, elektrika, plin, davek i.t.d. N ' Pogoj za otvoritev čekovnega računa je stalna vloga $100. Račun se vodi brez kakih posebnih stroškov. SAPE* STATE BANK BConiwH«,.« , KnrXork. N. I. Ommšd and PublitJUd by HiOTXNIC PUBLISHING COMPA&Z (A Corporation) llafc»ert pr*tid$mi.__Look B«n#d3k, Wammrm F)aaa of bxmnem of tli« corporation and mddnmm of abort offioera. P Cortlmdt St.. Boromgh of Manhattan, New York City, N. Y. " Q L A 8 N A B O D A " __(VoiQ6 of tbš People)_ _Issued Evory Day Exeopt Sunday* and Hotidayt.___ la aaio lato walja krt ta AmonkolZa Now York §* calo U$o—$7.00 im Kanado ----1UOOl Za pol loto................\\„r*SJU ta pol Uta------------ %T.OO Za inotemstvo m calo loto J&.00 to Mri ....... ........-JtlSO Za tx* Ufa_____________js^f _________Subscription Yearly $6.00.__ __Adneri%M0msni an Agreement._._ "&U* Norcda" iškaja vsaki dan uvšsmh nsdalj in prainikoh.. Dopkj brea podpisa in aa«bnaBti me> no priob^ajejo. Denar naj ae Mačo^oU poliljati po Money Order. Pri epreznembi kraja naročni-byrt proaimo, da aa nam tudi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje B^B^y'fl'-Mi'ff* najdemo nasi omika._1 "*"' "GLAS NARODA", 82 CortUndt Street, New York, N. Y. Tslophonst Cortlandt 2976. GLAS NARODA (ŠLOTM9M J>A1LJJ GLAS NARODA, 19. M ABC A 1928. MARIN PLESTINA jugoslovanski šampjon in najmočnejši človek na _ svetu se bo boril s CARL VOGfeL-om nemškim velikanom, ki tehta 245 funtov, v sredo zvečer, 20. marca, 1928 Manhattan Casino, 1 55th St. in 8th Ave., New York OSEM DRUGIH ROKOBORCEV. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnice po $1.00. $2.00, *;i.OO. Letalo je palo navpično, s strahovit no brzino in m» razbilo na tl"!». Od aparata in obeh, ki .sta bi-ia v letalu, so ostale le sežgane razvaline. W» to se je zgodilo v zelo daljni - deželi, toda spodnja stran kril je bilii okrašena s trikoloru. ki j»* rr-la uu pokrajino, kjer mj stala »ii.nl tropičnimi rastlinami palači' i it vile, pod nebom, kjer je bit zrak vroč kakor v kotlu. (Juverner je zvedel o nesreči v tmmtku. ko jc sedel v svoj voz. da bi se odpeljal v palačo, kjer je bilo zvečer povabljenih par osebnosti i/, kolonije. Vedel je, da ttb poti stoji vila, kjer je brala ali morila sanjala mlada zrna. č'e je vozil avtomobil mimo te vile, je mala deklica / ročico pozdravljala gu-vern*'ria. n, ... 1 a v*u i«1 bila last t hI enega častnikov, ki sta bila v letalu. Ciuverner je iskal fraze, ki jih je moral revi, besede, ki so bile po-trebne. Trenutek se je bližal, na ovinku se j«' pojavita hiša. 41IIitiv.jv;. hitrejše." je zakli-eal guverner šjferjn. ".Mudi se mi." Kakor vihar je dirjal avtomobil mimo hiše. •lutri. si jf mislil guverner, ju-tri .j«» še en dan. Njegova palača .se je dvjjala •strahotno evropsko sredi med o-rijrntalno okolico. Pri cocktailu so stali v ilo in platno oblečeni povabljenci. Hišna gospodinja je peljala neko svojo prijatel jieo v sosednjo sobo, da ji pokaže obleke, ki .jilt je nedavno dobila Pariza. tiuvcmer je bil, ko je stopil v dv >raiio tako prepaden .tla so ga priči-Ii takoj i/pra£evati. "Nesfven slttčaj; neko letalo se je razbilo. Kakor sem bil pravkar- obveieen. je vse zgorelo. V letalu sta bila dva častnika, kapitani Rivier in poročnik Fave." Ko s<> ljudje čtili zadnje rme. so postali nemirni in se boječe ozirali pr »ti vratom, skozi katere je pravkar stopila hišna gospodinja. Nihče ni govoril. VARNA POMOČ ZOPER gfc a 1 | Hitro «<• ijtnebi- ™ t* nadležnega SQtek VaSlja ZaflčiUte pohe ln svoj«1 s Severa*« Cough lia'umnm. F"rank Klou- n »p«'Ano ui«»n< Llj;ur>. |>o-J/Ij ."''hiKi pa Scvi>ra's eoush ?:nl.«nin. Naročim vsako B(K'ino. omam. f'r» « W. F. SEVERA CO. CcU ItfeW Cedar Rapids, Iowa Da bi prekinil molk. je vprašal nekdo navzočih: "Razven vas ne ve ie nihče o nets reci?" 14Do jutri zvečer ne bo nihče ničesar izvedel. Izdal sem posebna povelja. Hotel ,s«>m naznaniti sam to katastrofo ženi ubitega Favea. pa nisem imel dovolj poguma. O kapitanu vem le toliko, da ni bil poročen, o njegovem privatnem |življenju mi pa ni ničesar znane-j ga. Morda je kdo od vas o tej stvari l>oIjše poučen od mene.../* -Molk je postal še težji. Ljudje so bili kakor brez moči. "Ah. nocoj bi ne >mel govoriti o t* j uasreči. Prosim vas, oprosti-! te mi! Toda kje je moja žena.7" j "Povejte mi. dragi prijatelj." j«' dejal neki sloki gospod, "moram vam še danes javiti neko nujno zadevo. Težko mi je, da moram nocoj nadlegovati hišnega gospodarja 7. uradnimi posli — toda, proMin vas vse, da mi oprostite, toda moram...." Nadležni gospod je prereinil guvernerja kljub njegovemu odporu do vrat nekega kabineta. "Gre zaradi tistega poneverje-n.ia...." Ko so ostali sami. so .se pričeli ! potihoma pogovarjati. *4 Kaj naj storimo *'' "Pred njim ne sme izvedeti.../' "Toda zdi se neizogibno." "Kakor j«* občutljiva, bo prišlo do škandala." "Mož bo vse razumel in potem...." "Toda nihče ne more prevzeti....' " Nemogoče!" 4"Nič ni nemogoče!", je z mirnim in mrzlim glasom dejal neki mornariški častnik, čigar obleko je krasilo par trakov, ki so dokazovali. da ni preživel vojne v zaledju. Pred vsem vas prosim, da ne imejte vsi tako prepadenih obrazov. Saj bi pognali samo smrt v strah." "Plešimo, je rekla neka mlada žena. Navit gramofon je igral tango. Pari so harmonično drseli po prostoru, ko je prišla guvernerjeva soproga s svojo prijateljico. "Kakšne krasote sem dobila dane.-, iz Pariza! Po večerji vam -vse pokažem. Noeoj bo prijetno. Tako i srečna sem...." V tem trenutku je prišel guverner. Vsi so prenehali s plesom. Visoki uradnik se je poizkušal otresti svojega nevešnega interpelan-ta, ki ga je še ziniroiu obletaval: "Da, da. sva istega mnenja! — Sicr pa lahko jutri, če želite, o tem nadajujeva...." Obrnil se je k svoji ženi. se ji približal in pričel govoriti: "Draga moja, moram ti...." V tem trenutku se je mornariški častnik priklonil pred hišno gospodinjo. Izmenjala so plošče. "Smem prositi za tango.1" Soprog je obtičal sredi .stavka Mornariški častnik je med tem govoril. "Imate to ploščo že dolgo? Tega tango še nisem plesal." 44Častnik našega letala so jih i-meli celo zalogo," je odvrnila mlada žena. 4 4 Podarili so jih nam. — Gospodje so bili sploh zelo ljubez-njivi.' ' 44Saj so bili tudi sijajno sprejeti, Se spominjate kako so se prevračali po zraku." 44 Letalci so zelo smeli ljudje, zaradi toga se jim smehlja sreča." "Žal pravi t o to."' " Danes popoldne je padel neki aparat na zemljo, in oba častnika, ki sta bila v njem. sta mrtva." Gramofon je godel svoje sinko-pe. Nihče razven tega moža in te žene ni plesal. Naenkrat se je zdelo. da se premikata počasneje. 44Letalo." je dejala žena z boječim glasom. 44Naš aparat?" 4'Da. gospa." "Kdo je bil v njem?" "Kapitan River in ...." "In." "Poročnik Fave." "Kaj se je zgodilo? Ji je slabo? Hitro! Nosite jo v sobo." "Saj ni nič." je dejal mornariški častnik z mirnim glasom. 4'Bržkone od prevelike sopare...." SLOVENSKO AMERKANSK1 If 0LEDAR 1% za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarska obrt m slove*. ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj ženske. i Naglica v modernem prQtne-! tu- 1 Kralj Ferdinand. | Cesarica C kar lot a. | Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. ; Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine". V Idriji. Boka. O tobak«. * To je Kizmet. Kitajska. Budar. Iz Bock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. TJsojeno je. Tri črte o slovenski govcrici. Sacco in Vanzetti. Kako sta umrla Sacco in Yen-eetti. Resnice in rečenice. Šaljivke in nagajivke. Določbe o dedsčinak. KOLEDAR KRAST OIULO LEPIH SLIK Stane 50c « poštnino vred. S L O V E N I C PUBUSHING CO. 82 Čordančlt St.. New York _________i • * _. , _ j se pa goljufi tega zavedajo, znajo to dejstvo izrabljati. O hitrem bogastvu ne sanja le priseljenec — to je ž" človeška narava. Niti ni res. da se ljudje ene narodnosti daje lažje ogoljufati kot oni drugo narodnosti. Človek, naj sebe smatra še tako premetenim, mora biti vedno previden v tej zemlji kakor po\>od drugod. w DARILA ZA VELIKO N0C Velikonočne praznike bomo praznovali letos že začetkom prihodnjega meseca. Radi tega priporočamo, da nakažete darilo, ki ste ga namenili Vašim v domovini, brez odlašanja potom nas. SLAVNI PISATELJ V FLORIDI Vi in obdarovani ter konečno tudi mi smo najbolj zadoyoljni, ak.o se Vaše darilo še pred prazniki dosta- SAKSER STATE BANK 82 Gortl&ndt St., New York, N. Y. (Xa desni je slavni ameriški noyelkt Zane Grey, ki je obenem tudi iz-boren ribic. Vsako chno prebije s svojim bratom*!?.' Š/ Grevem [ (na levi) v Florid^ - .. J - 1 - .■,"■■ 1 .-.'. National lietter Business Bureau, zaslužna urbanizacija, k: vodi sistematično borbo proti sleparijam in nečednim trgovskim poslom, je pripravila sledeči zanimivi članek: Med tujerodci v Združenih državah nič ne more bolj uničiti njihovo zaupanje in vero v novo domovine kot izguba prihrankov in mezd radi slabih investicij. Mezde in denar so navsezadnje gmotni znak one oprotunitete. ki jo je priseljenec iskal, ko je zapustil svojo domovino. Ako mu slepar to odvzame, preostane prav malo. česa naj se priseljenec drži in še o-hrani svojo vero v Ameriko. Kako resno je to vprašanje, je razvidno iz dejstva, da velika podjetja sodelujejo z Better Business Bureau v svrho. da zaščitijo svoje za{>oslence pred napadi goljufij in nepoštenosti. Ta vsenarodna organizacija ima 41 podružnic v glavnih mestih Združenih držav in sodeluje s Foreign Language Information Service, da seznani či-tatelje tujejezičnih časopisov o novih vrstah goljufij, ki >o bile odkrite, tako da se morejo obvarovati pred »ličnimi goljufi. Smešno bi bilo predpostavljat i. i da priseljenec takoj od treuotka. ko stopi na ameriška tla. odvrže od sebe vso svojo prejšnjo narodno zavest in da postane nerazložljiv del nove dežele, ne da bi se spominjal dežele, ki jo je nedavno zapustil. Popolnoma naravno je. da: si on poLskuje družbo svojih soro-jakov. On takoj postane odjemal-e nekih -jKtsebnih trgovin in si poišče delo v podjetju, jer se nahajajo nekateri izmed rojakov. Na ta način se on prizadeva obdati z i st jm okolišem, ki ga j t- zapustil v stari domovini. Ntkoliko časa je navadno popolnoma zadovoljen, da ostane po-edinec v skupini tujcev v tuji z> ni-Iji. Ai ne mine dolgo, ko postane radoveden. Hoče po i z vedet i. kaj je pravzaprav Amerika. Polagoma > * r««ši izključnega vpliva svojih so-rojakov. Začenja eksperimentirati z Ameriko. 1'speb ali neuspeh teh njegovih prvotnih poskusov j ponajveč odločujejo, da-li bo on, kot državljan Amerike sam pome-j n.jal uspeh ali neuspeli. | Najprej lrjče spoznati se z onim.J kar naj mu bo koristno za njegovi zaslužek, pa morda obrača svojo ^ pozornost na šolanje. Tu je seve-| da brezplačnih ljudskih šol. ali tej um ne garantirajo delo ob visoki mezdi, ko jih dovrši. Pravijo mu, da so tu druge šole. ki obetajo visoke plače in popolno izurjenost v jako kratkem času. Zeleč napredovati čini hitreje, in Še višje. Ali njegova denarna investicija v tako šolo ga ne privede do dobrega in istočasno se ni mnogo naučil. Denar je pošel in z njim dobršen d/I vere v Ameriko. Kakšenkrat priseljenec zboli. Či-tal je ali slišal o kakem lekit. ki se prodaje v lepi steklenici in ki se zdi. da je ravno ono. kar on potrebuje za ozdravljenje. Potrosi svoj denar za ta lek. pa je še srečen. ako mu ni še slabše potem, kot mu je bilo pred zavživanjem Sleparije na račun priseljencev* ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV SUREAU tega leka. Zoj>et je investiral svoj denar v Ameriko iu zopet njegova vera vaiijo je omajena. Loterije na obleke (suit clubs> privlačujejo dostikrat zlasti priseljence. Nima zadosti denarja, da bi si kupil lepo obleko, pa kupi srečko na obl"ko. ki mu jo ponujajo. I"pa. da bo njegova srček a zadela iu dobi obleko, s katero se mora pokazati v ameriškem življenju. Ali do izžrebanja sploh ne pride. Goljuf je vzel denar in !y| popihnil. Vse. kar je naš prijatelj pridobil, je izkušnja, ki pa ne rodi nič dobrega vsaj. kar se tiče Amerike. Oglas, ki vse obeta, ima ua priseljenca, ki še dobro ne pozna Amerike. velikanski vpliv. Sicer se mu zdi malce čudno, da bi dobil nekaj za nič, ali — saj to je Amerika, kjer je vse mogoče. Investira svoj j denar in. kar dobi. je zares nič. Izkušnja seveda uči opreznost, ali med tem je denar, .trpko zasužen, šel po votli. Kasneje pride čas. ko bi rad ku* pil posest, bodisi da bi rad imel malo farmo ali le zemljišče za hišo. Sviudlcr j-- takoj pri roki. Farma» utegne biti močvir in popolnoma nesposobna za obdelovanje, ali kaj, je to mar goljufu, da le proda. | Na finančnem polju so |>oti iz-j koriščevalea mnogovrstne in za-krivljeue. Dobro in natančno poizvedite za vsako ponudbo, predno investirate svoj denar. Dostikrat gre za stvari, ki so zlasti innzemcu težko razumljive. Vsaka investicija s- rada zdi /lata. dokler ira ni izguba denarja izpametovala. Zgodi se lahko, da mu ponudijo investicijo v kako podjetje, ki izgleda dobro, ker ira priporočajo neki veliki ljudje. Vsaj imena teh ljudi se nahajajo v seznamu, ki ga pokazuje agent, trdeč, da so v zvezi s podjetjem. Ko ag"nt izgine s prvim obrokom, se še Ie pokaže pravo lice podjetja. V drugih slučajih priseljenec investira svoj trdo zasluženi denar le radi lepih besed agenta. Ta gaj le tako mimogrede spominja na tega ali onega sedaj silno bogatega človeka, ki je postal bogat, ker je je bil toliko dalekoviden. da je svoj denar investiral v slične enostavne, izume. Vse kar da je ta bogataš storil je bilo. da je svoj denar in-! vest i raI in na to pozabil na vso stvar. Denar pa je sam k njemu prišel. S takimi besedičnji dostikrat zmešajo priseljenca. Zares še srečen bo, ako sploh pozabi na svoj denar, ker ga itak ve videl ne bo. kakor se to skoraj vedno dogaja z vsemi dvomljivimi podjetji. Na isti način so obljube raznih finančnih čarovnikov, da bodo večkrat pomnožili investirani kapital, prelepe, da bi bile resnične. Vse take stvari končajo z izgubo investiranega denarja. Kakor ga njegove izkušnje uče, Bcter Business Bureau ne more ustanoviti nikakili stanovitih pravil ji lede vrst goljufij, ki prevladujejo v eni ali drugi narodnostni s-k upini. V splošnem pa se zdi. da poznavanje razmer in ozadja, kakor tudi jezika dotičue narodostne skupine so odločilnega pomena za s .izpeljavo te ali one nakane med 11 tujezemci. . Tako smo imeli, na primer, pred j t leti neko družbo za izdelovanj«* ži-jr gie in strojev v to svrho. Stroj, ki j naj bi napravil bogate vse vložiti- , ke v to družbo, je bil iz najden od t nekega Italijana. Kadi tega ni bilo v čudno, da so se ravno Italijani za-interesirali za to podjetje. Družba je bila organizirana od Italijanov in v glavnem za Italijane. Ko u-speha ni bilo, su Italijani /.»ubili, vloženi denar. Bilo bi pogrešno domnevati, daj so Italijani posebno interesirani ! v stroji, za žigiee in v izdelovanje istih. Vzrok njihovega interesa je bil v tem. da je neki Italijan izumil stroj, ne pa zeto. k'T je ta stroj dober in ker bi produkcija s tem strojem mogla konkurirati z; drugimi. Takih slučajev človek bi mogel naštevati vse polno v vseli tujerod-| nili skupinah. Iz teh in enakih slučajev pa more priseljenec razvide-j ti. da ne sme slepo verjeti v po- { nudbe drugega enostavno za to*, ker j je dotičnik njegov rojak ali ker< govori njegov jezik. Ker ne pozna običajev in načinov poslovanja v Ameriki, je umevno. da priseljenec gleda na človeka. ki je njegove narodnosti in jezika z mnogo več zaupanja. Ker Pozor atateljL j Opozorite trgovce in ! obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in šte z njih postrežbo) zadovoljni, da oglašujejo y listu "Glas Na-j roda". S tem boste ustregli vsegp. Oprava 'Člai Naroda. j NA SPLOŠNO ZELJO ROJAKOV PRIREDIMO TUDI V MESECU APRILU NASE U. SKUPNO POTOVANJE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO s parnikom "PARIS " DNE 21. APRILA 1928 (1. A.M.) CENA VOZNEMU LISTU JU. BAZ RED A do LjrBLJINE * $114.07, Za tja in nazaj $20«.~ Jo TRSTA $103.50, Za tja in nazaj $177,— K tem cenam je prišteti še vojni davek in pristaniški davek fl.— Btzertirane imamo Upe zračne kabine snih par niha, kdor jc namenjen potovati, naj »t rim preje prijavi. NAJVEČJI SPOMLADANSKI ALI III. SKUPNI IZLET .s parnikum • "PARIS" priredimo DNE 12. MAJA 1928 (1. A. M.) Trda j bo potnike .sprt mi jat nas uradnik .skozi t/o Ljubljani; prtljaga bo čekirana i> r Ni ir York a skozi ilo Ljubljane in Trsta. Nobenega prcsutanja na ielc.nivah. riak bo vozil i z Parila naravnost v Ljubljano. Kdor se jc vdeležil naših dosedanjih izletov, m- jc prepričal, da .se t-daj najbolj udobno in brezskrbno potuje. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. ^—pi^———■■■ --- Poslovanje bančnih zavodov je edino, v katerem se ne zahteva od strank, da denar trosijo, pač se jih pa vabi, da ga hranijo in pri-lično sami porabijo. Naložite svoje prihranke pri Vaši banki po 4% "egg proti mesečnemu ob res to van ju. dhffil « ..A.-3L " * ***>■ • t ««$ igjii , 82 Cortlandt Street New York, N. Y. "i - U ■> • • - ,'' K . M KRATKA DNEVNA ZGODBA . l 1 * i"** - i W' .».» ".'W Jm- I II III II ■ II »M J— —1M III II I »■ II HIMI^i— TANGO AS V HE U\l/.\VOZ>.-H IK-1" psg- -jpr jpB GLAS NARODA, 19. MAJICA 1928. 27 (Nadaljevanje.) Prijel je nekoliko požirati slino, ker >o mu kot solze vdajale v grlu. 1'^■pR, — Moj solnčni svit! Hvala Bogru? da te imam zopet. Brez tebe uii manjka v Dornccku solnca. Pomladila ga je po rokah. — Sedaj ne bom «la ^eč tako kmalu^zopet proč. Mislim, da sem bila zadnjikrat v Berlinu. On se je ozrl vanjo motreče in teta Brigita je vzkliknila začudena: — Oho, zakaj pa, moja golobica* Ali ni bilo zadnjikrat I»po -v Berlinu? — Diana se je oklenila z rokama vratu stare dame. — Da, da, teta bilo je zelo lepo in zanimivo. Vsakovrstne reci smo dožrveli in videli. Dosti vam boon morala pripovedovat L Konec-ro pa jo vendar vedno eno in isto. In nato, meni je manjkalo v Berlinu rvojc močne nevihte. — je zaključila na žaljiv način. Teta Brigita jo je nekoliko potresi a za ramena. — Xo, ali se hoče« morda še norčevati iz svoje stare tete? - Xe. jaz sem to v resnici zelo pogTesala, če nisem čula žc pri zujrtrku tvojega moža, katerega si pranašala skozi celo hišo. — Tako in zaključno 1«% da ne izgubiš te jntranje godbe, noč'.« iti več v Berlin ? — jo vprašal teta Brigita z dobrodušno ironijo. —■ Mogoče hrta in še kake druge razloge . . . Oči Hermana Steinach so viselo s tajnim motreaijem na obrazu Diane. Ali je prišla zopet, kot je odšla proč. — ali pa je vstopil v ujeuo življenje kaJk moški, ki je postal nevaren avnjo? Tega ni mogel on vrjeti, ker bi bile potem napačne vse njegove domneve glede njenih čustev napram njeqnu. Popolnoma prepričan pa vendar ni bil. Teta Brigita je napravila zelo radovedne oči — Druge razloge? No. pričmi vendar. Diana, ter se ne zavijaj v, lako skrivnostno temo. Diana je napravila poredno-važen obraz. — To jt4 skrivnost, teta Brigita in niti moja lastna. Ce pa mi obljubila slov<*sen molk, poteai jo vama bom izdala. — Seveda obljubiva in sedaj le ven z mačko iz /.akl.ja. — je milila gONpa Brigita. Diana je objela strica iu teto ob istem časn te r«-lda šepeta je: — l>ora in S\iv>ana sta se brezupno zaljubili — iu z zaljubljenimi ni vendar mogoča početi ničesar. Stara gospoda je kot olajšano vzdihnila. — Poglej, poglej! Govori vendar, otrok! — jc vzkliknila gospa Brigita z zanimanjem. Diana je položila .skrivnostno prst na usta. — Zh enkrat nobeno na daljne besedk-e. Najprvo se liocem preobleči iu nato v-m lačna. Ko bo lakota potolažena, vama pričnein pri-povedovati o Berlinu. |--.|H| — Potem se izgubi. Jaz pa bom skrbela za jed. Prisrčno smehljaje je polinbila Diana teto in strica na usta ter i.dšla nato iz sobe. Gorko in dobro ji je postalo krog srca, da je zopet pri teh dveh ljudeh, katera je tako iskreno ljubila. Zelo. zelo sta ji manjkala oba v teb par tednih. — Doma je vendar najlepše. — si je mislila, ko ji je Sofija krtačila lase ter ji pripovedovala pri tem vsakovstrne stvari tz vsakdanjega življenja. Na to pa je vrgla Sofija preko nje udobno domaČo obleko ter bila očividno razveseljena, da je zopet lahko stregla svoji lepi mladi gospej. Ko je bila Diana gotova, je odšla navzdol v obednieo. Voziček strica Hermaina je-že stal pri pogriujeni mizi in teta Brigita je dala rato takoj juho na nrizo. Poleg svojega krožnika je zagledala Diana pismo. — Pozabil sem ti ga dati .poprej, Diana, je od Lot a rja, — je rekel stari gospod, navidez popolnoma ravnodušno, a pri tem ni izpustil Diane iz oči. Prijela je z negotovima rokama pisanje ter ga brez besede utak-nila v žep. Postala pa je zelo rdeča ter odločno zmedena in nepo-zorna. Herman Steinach pa je postal tembolj zgovoren, v sled česar u! padel molk Diane tako v oči. Iz pripovedovanja pa ni postalo dotienega dne dosti. Pismo v 2epu jo je preveč mikalo in vabilo. Kmalu po jedi je rekla Diana, da je trudna ter prosila, da se smo umakniti. Stric Herman je smehljaje zrl za njo. Čudil se ni prav nič. ko jn položila Diana že pri zajtrku naslednjega dne odgovor za Dotar-ja v poštno vrečo. Kljub povdarjeni utrujenosti mu jc morala pisati še na večer prejšnjega dne. Pi •»mo 1-Xrtn.rja, katero je odprla takoj, ko je bila sama v svoji sobi se je glasilo: Moja ljuba Diana! Sedaj štejem lahko že tedne do svojega povratka domov. Približno sredi aprila se bom vkrcal v Swakopmund. Čim bližje prihaja termin mojega odpotovanja. tem mirnejše in mrzlično hrepenim po njem. Cela leta sem sorazmerno mirno čakal na ta trenutek, a .sedaj je ves ta mir končan. Mislim, da imam po-v>em pravilno domotožje. Xa naše lepe gozdove. — in na številne druge stvari. — ne smem niti misliti, če nočem, da bi zbolel od samega koprnenja. Mojim starišem pa ne izdaj, prosim te ničesar o tem mojem razpoloženju, kajti to bi ju vznemirilo. Tebj pa moram zaupati, kajti enega človeka mora imeti vsako, kateremu more /aupati taka mišljenja, kaj ne? 1'pam, da se boš vrnila iz Berlina, ko bo& dobila to pism*>. Iz tvojega zadnjega pisma sem razvidel, da si se ob tej prilil i prav posebno dobro zabavala. Poslala s-i mi pozdrav od Alek-sairdra Henziusa ter mi pisala dosti zelo ljubega o njem. Bil rot je ljub prijatelj ter mislim, da je postal zmožen inžinir in da zasluži tvoje občudovanje. Vaš izlet v balonsko lopo je moral biti gotovo zelo zanimiv. Razven o Aleksandru Heinzius mi pišeš tudi o drugih seveda le nakratko. Sedaj, ko si zopet v Dor-neelcu. boš gotovo našla nekoč Časa. da mi pišeš povsem in podrobno ter mi poveš vse, kar si doživela v Berlinu. — Al: veš. da si sedaj na vse mogoče načine prizadevam dognati, kako izgledaš sedaj? Ne morem več ohraniti v opominu tvoje alike. Črtal sem v listu, da nosiš zelo elegat^e obleke. Moji stariši mi tudi vedno pišejo, da si se zelo izpremenila. Iu jaz m ne morem ustvariti nobene slike o tebi. — P* »odaj boon kmalu, kmalu zopet doma. Včasih me-sum, da ne bom^jel veo^remaprti teb zadnjih tednoy. Mor*?: B^^^BIMoM^HB^MiwSIIMTTBriiMsi« ' f«Mtffnf nilf n~ tTlarBaf;'^TfflBm ARETIRAN ITALIJANSKI DEZERTER Jugoslovanski gr a nič ari so ti-strelili v občini Ilorgoš pri Subo-tici nekega mladenka, ki je hotel prekoračiti mejo 'brez potnega lista in se na trikratni poziv obmejne -straže ni odzval. Zjrodrlo -se je' to pred polnočjo. Vojaki so opazili nekega moškega, kako koraka proti madžarski meji. Bil je oddaljen kakih 100 m od meje, ko ga je straža pozvala, naj o"bstane. Tedaj se je neznanecopustil v beg. Ker se na trikratni poziv ni ustavil. .sta oba vojaka sprožila in begunca smrtno zadela. V žepu ustreljenega moškega so našli legitimacijo na ime Bogoljuba Štefanoviča. trgovca iz Kumanova. Vest o tragični smrti mladeniča, ki je nameraval preko meje brez potnega lista in najbž z namenom ,da bi iz Madžarske tihotapil blago v jug. državo, se jc hitro raznesla po vasi Ilorgoš. Okoli trupla se je zbrala množica In neka služkinja je v ubitem mladeniču spoznala svojega fant a j vana Penčcnija, ki je stalno bival v Ilorgošu in je pred kratkim nenadoma izginil. Po liei j a je uvedla prieskavo, da ugotovi, ali je- ustreljeni Stefanovic ali Perčeni. PKATIK IN K0L8DA&JEV imamo Se nekaj v zalogi. Pratika . stane 25 centov. Koledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredno zanimivo vsebino: razprave, povesti, slike, šala, zanimivosti itd. Blaznikova Pratika je našim rojakom jako priljubljena. §e v starem kraju so je bili vajeni in je tudi tukaj ne morejo pogrešati. Naročite takoj. Slovenic Publishing Company. 82 Cortlandt St., Mow York City. t ADVERTISE /.V GtAS SARODA Pozor, rojaki! ; Is naslova na. Usta, katerega prejemate, jo raxvidino, kdaj Vam j« naročnina pošla. No čakajte to-j raj, da so Vas opominja, temveč obnovite wr*11^ ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših sastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A Hoebevar. 8u frtaneisco, Jacob Laosin. COLORADO Denver, J. Bcbotta PocU«, Peter Culig, John Germ. | Fr. Janesh. A BaftiC. MMa, Louis Costello. Walsenbnrg, M, J. Bsjuk. INDIANA liiiliM>»lli Loots Bonlcb ILLINOIS Anten* J. Vfrbkb. Chicago: Joseph Wish. J. BevClC. lira. F. Lan rich. Cken, J. Fablan. De Foe, Andrew SpUlar. Mid. A. Anzelc, Mary Rambich, , J. Zaletel, John Kren, Joseph Hrovat La Sails, J. SpeUch. Maaeautah, Frank Angustla. North Chicago. Anton SohaL Springfield. Matija Barborich. Samit. J. Horvatb. Wankegan, Frank Petkoviek. KANSAS Girard. Agnes Močnik Kwh City. Frank Žagar. Pittsburg. John Bepori MARYLAND StCfCf, J. Černe. Kttxsuiter, Fr. Vodoplvoc. MICHIGAN Col met, M. F. Kobe. Detroit. J. Barich. Ant. Janeslch. MINNESOTA CMshobn, Frank Gouie, A. Panian, Ftank Pncelj. Ely. Jos. J. Pesbel. Fr. Sekula. Eveietk. Lonls Goals. Gilbert, Loots VsseL Hibbing. John PovSe. Virginia. Frank Hrvstich. MISSOURI St. Lsnis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Bom. Wnshse. L. Champa. NEBRASKA Onishs, p. Brodcrfck. NEW YORK GasnMh, Karl Sternlsha. Little Folia. Frank Maalo. omo Bnfcwhs. John Balaat Joe HltL Oerdasi Anton Bvbtk. Charles Kaxttnger. Lonls Isftsin, Anton Btas> elch. Math. EUapnlk.. Fnrld. F. Bajt **#iafiift oanuko« • SNippivts H*** — Ti me vprašuješ v svojcan zadnjem pismu, če sem sko-" Val že kake »ečfte-fctedo bodočnosti. Ne. Biana. jaz bom čakal ter se pustil gnati. -Jaa mislim, nla-mi je i zadnjem ča-su zmanjkal en del moje eneržije. MogoCe je to posledica tukajšnjega podnebja ali pa domotožja. Ko bom zopet korakal skozi hladne domače gozdove, se bom najbrž zopet našel. Ko bom dihal par tendov zopet domaei zrak ter vas vse zopet videl, bom tudi vedel, kako se bo obrnila moja bodočnost. Marsikaj bom pustil tukaj, kar mi je postalo v tekli let ljubo in drago. Ce se bom pač kdaj zopet vrnil sem? — In sedaj. — zadnje in najvažnejše, Diana. Že več ]j»? sr-nisva vrnila z nobeno besedico na to. kar naju veže. Dnn^s v tem douievano zadnjem ]>ksmm. pa .se moram ^oti- t dotakniti tega predmeta. Ti se moraš sedaj resno posvetovati s s^'ooj, kaj hočeš skleniti glede naju. Kaj ne. ti uvidišTda morava priti na jasno glede tega? Povsem mirno iu smotreuo mori govoriti, kakohitro bom enkrat, v Dcrneeku. S tem pa hočem danes zaključiti. Z Bogom in na skorajšnje videnje! Tvoj zvesto udani Latar. Diana je večkrat prečitala to pismo, kot vsa pisma Lotarja. Čutila se je pri tem zelo nemirno in razburjeno. Z motnimi očmi je zrla na zadnje beseckice pisma, na besede, ki so se tikale njenih odnosajev napram Lotarju. Oba sta se dosedaj izognila pisanju glede tega. Kot s tihim sporazumom je šla preko tega. čeprav sta morala oba neprestano misliti na to. (Dalja prihodnjič.) Italijani v inozemstvu. Razlikovali moramo dve vrsti ^ iralijanskih izseljencev: vsakoletne in začasne. Vsakoletni so takozvani i Ozonski delavcu Ti so hodili pred 1 vojno v sosednje dežele predvsem o- i pravljati poljska dela, med tem ko • začasni izseljenci izostanejo od do- < uia večkrat mnogo let, dokler si niso pristedili dovolj denarja. Ti izseljenci tvori j o,v nekaterih deželah ] kolonije, katerih prebivalci se ; stalno obnavljajo. O njih imamo f statistične podatke, ki naui omogo- < čil jej d, da presojamo važnost teh ] kompaktnih kolonij. Ob izbruhu ] svetovne vojne je živelo okoli <» mi- ] lijonov Italijanov v inozemstvu in ^ od teh skoraj polovica v Juž. Ame- < riki in sicer so se ti ra .d« l'ii j^riblii- j no enako na Brazilijo in Argentino, j Okoli 40 odstotkov jib jr* bilo v S« - j verni Ameriki (skoraj vsi Zedinje- < nlh državah), os*a.' k pa, okroglo . 15 odstotkov, v Italiji sosednjih dij- -zavali: 450.000 v Franciji, 220.0000 ; v Švici, 150,000 v Severni Afriki iu 120.000 v Nemčiji. Te številke so se po vojni precej , spremenile; kpr je izseljevanje v Zedinjene države precej pojenjajo,}, medtem ko se j<» izseljevanje v Francijo povčalo. Po statistiki notranjega min. je bilo 1. jan. 1925 , nad 800 tisoč Italijanov v Franci- • ji. V franc. Tuniziji je število Italijanov v zadn jih 30 letih narastlo od 45.000 na 90.00C. Radi povojnih gospodarskih in političnih sprememb se jc italijansko izseljevanje usmerilo v Francijo in Argentino. Skoraj vsi italijanski izseljenci so reveži in morajo pri prihodu v tujo deželo takoj dobiti plačano delo Severni Italijani so sposobnejši za težka dela kot južni. Ta razlika je toliko, da vpisuje ameriška statistika obe kategoriji, kajti to sta dva celo. različna socialna elementa, od katerih ni pričakovati enakega dela. Tako so 1. 1910. sprejele Zedinjene države 192.673 južnih Italijanov in samo 30.780 severnih Italijanov, po vojni leta 1920 pa 88.882 z jnga in 12.718 iz severa. Iz tega je razvidno, da je pred in po vojni Severna Amenka privlačevala pred vsem južne Ita-lijane. V Južni Ameriki nahajamo obe kategoriji. Tu se pečajo pred vsem s poljskim delom. Mnogo Italijanov se izseljuje v trdni nadi, da se bodo vrnili. Trgovski posel je v tem odru zanje ( zelo privlačen, kajti če se hoče do- ( tični vrniti domov, prav lahko I proda svojo prodajalno. Pri obrt-: nikih je stvar že težja, med tem ko je kmet s tem. da je kupil posestvo, 'takorekoč že prikovan na zemljo. lipRAV^VSAKDO— f j! kdor kaj isce; kdoi 1 I kaj ponuja; kdor kaj | i kupuje; kdor kaj pro- i I daja; prav vsakdo 9 i priznava, da imajo I . i čudovit uspeh — i Ii MALI OGLASI i ■II'v"CJaaNaToa»Mj Edino poljski delavci so prosti in in so lahko dane? tukaj, jutri tam. Opaža se, da italijanski izseljenci, ki so kupili posestvo, ostanejo v novi domovini s svojimi otroci ter se vrnejo nazaj v Italijo. Naravno, da ima tudi to pravilo svoje izjeme. Med italijanskimi izseljenci v Franciji je večina iz severa Italije. Med vojno so bili številni pristaniški delavci v Marseilleu, rudarji v loren.skih železnih rudnikih in sezonski delavci. Izseljevanje Italijanov v Francijo, s* je, kot smo rekli, po vojni pomnožilo predvsem radi bede pred fas:stov-skim nasilstvom. Mnosro delavcev je pribežalo v Pariz, kamor so jih | privabile visoke plače: zidarji, slikarji, krojači itd. Nekaj novega in S čisto posebnega pa je novo izselje- j vanje italijanskih kmetov v jugo-zapadno Francijo. Id ni več sezonsko. temveč postaja stalno. Vedno huj§i centralizem v Itali-^ ji je silno povečal davke in paslab-» šal organizacijo poljskih kreditov. Radi tega so se življenjski pogoji na kmetih predvsem v Južni Italiji poslabšali in ljudje so prisilj*mi izseljevati se. Predvsem gredo v Severno Afriko, prvič, ker je najbližja, drugič pa. ker so podnebne in proizvodne razmere domaČim j precej enake. Italijanske izseljence v Severni j Afriki uporabljajo predvsem za dela, za katera domačini niso sposobni : gradnja železnic in evropskih hiš, izdelovanje evropskih skib cerkev in gradnja rudokopov, ženske šivajo obleke in perilo, rajši se naseljujejo v mestih kot zunaj na deželi. Moški gredo ves teden daleč ven na polja» a v &o-boto zvečer in nedeljo se pa vračajo v mesto k rodbinam. Italijani radi sprejemajo francosko državljanstvo, predvsem o-ni, ki so obogateli, in tako je vsled velikanskega vseljevanja zadnjih let stopila pred franeobke oblasti cela vrsta problemov. (Po Pax. sept. 1927.) XA SLOYEXCE V BENEČIJI pristiskajo z vedno večjo silo. Pomagal je tudi videmski škof Rossi, ki je pregnal nekaj slovenskih bogosloven v iz Vidma, ker so čitali 'slovenske knjige. Preselili so se v ^Gorieo. V cerkve med Slovenci je i hotel uvesti italijansko pridigo. Ljudstvo se je uprlo in nasproti bivšim bojevnikom v svetovni vojni so morale oblasti popustiti. Pred vojno je imel Josip Vuga iz Venasa pri Št. Petru ob Nadiži slovensko etiketo, za steklenice. Njegovi reklamni listki so se glasili: "Predelke italijanske Slovenije Slivovitza pravih slhv. Modro jo nuzat — dobro stori Previg jo nuzat — slabo stori". Dandanes je kaj takega nemogoče. I ROJAKI. MAEOČAJTK U HA f mil HAKODJL", HAJVKČJ1 I novmu DBEVBJJL V ZDS I DRŽAVAH. 90. marca: President* Wilson, Trat llufnchen, Cherbourf, Bremen *1. marca: Aqulunia, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 24. marca: Paris. Havre — SKUPNI IZLET Mlnnetonka. Chfrhourf Dulllo. Napoll. Genova 25. marca: Leviathan. Cherbourg 2S. marca: George Waahington. Cherbourg. Bremen 29. marca: Berlin, Cherbourg, Bremen 21. marca: Satiirnia. Trat Majestic, Cherbourg -Ar»Wc. Cherbourg. An t* er pen Volendam, Boulogne s ur Mer. Rotterdam RepOblic. Cherbourg Bremen 2. aprila: Colombo, Napoti, Genom 4. aprila: Berengarta. Cherbourg 5. aprila: Dresden. Cherbourg, Bremen •. aprila: Olympic. Cherbourg 7. aprila: fie de Prance, Havre . Lapland. Cherbourg, Antwerpea Cleveland, Cherbourg, Hamburg Veendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 11. aprila: Mauritania. Cherbourg rresideot Harding. Cherbourg, Bremen 12. aprila:. Columbus. Cherbourg, Bremen 14. aprila: France. Havre Homeric, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Hamburg Roma, Napoll. Genova Ryndam. Boulogne sur Mer, Rotterdam Leviathan. Cherbourg 1«. aprila: Aqultanla, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Bremen 1». aprila: Muenchen. Cherbourg. Bremen 21. aprila: Paris. 'Havre Majestic, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoll. Genova New Amsterdam. Boulogne eur Mer, Rotterdam 24. aprila: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. aprila: Berensarla. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 24. aprila: Berlin. Cherbourg, Bremen 28. aprila: I lie de France. Havre Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen New York, Cherbourg. Hamburg Duilio. Napoll. Genova Rotterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam America. Cherbourg. Bremen II, SKUPNI IZLET s parnlfcom — "Parle" dne 12. maja. 1MB. III. SKUPNI IZLET s parnlkom — "Psrls" dne 2. junija. 1*24. Večinoma parni kov odplujejo pooo-«1: potniki se vkrcajo 4an pral SEST DNI PREKO OCEANA Najkrsjis In najbolj ugodna pot zs potovanje na ogromnih pcrnlklht PARIS 23. marca. — 20. apr. FRANCE 13. apr. — 4. maja (Ob polnoči.) Nsjkrajfca pot po telesnicL Vsakdo Je ▼ posebni kabini % vsemi modernimi udobnostI. — PlJaCa »n slavna francoska kuhinja. Ixredno nlske cene. ZaJamCtta si prostor za votnic novega velikana Ue da France 6. apr. — 27. apr, (Ob polnoti.1 Vpra4ajta kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH UNE U State Street, Hew York, N. Y. VELIKI IZLET v JUGOSLAVIJO (preko Cherbourga) na p&ruiku BERENQARIA - KI ODPLUJE IZ NEW VOKKA V TOREK, DNE 15. MAJA Ali hreveni va> srce. da bi vid»-ii stari kruj t*'koai h-jiomladi ali polšja? Sedaj j** ras. da m.* |>rij»ravitt? na to zažfljt*no jKrtovanj«- Pridružite m- skupini svojih Borojakov, ki b<.>d<« [totovali ua p a r u i ku BKRKNGAKIA. Gosp. Vukovič I/. našt%n» n«*wvorSkesst urada bo vodil izl«-i pruv d« Ljubljau*-. Na poti l»o skrbt'1 za va>o udobnost t<-r s«- brisal xa vaš«j prtljago. 1'ridružiU- se temu i/.h-tu in ix>luju* brez vsake skrbi. Za nadaljne podrobnosti vpra^ajt«« agtai». Loots Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Broagbtoo, Anton Iptwc, CUridge, Fr. Tusbgr, A. Jerlnn. Cwh—mil. J. Brezovec, J. Pike. V, Rornnfiek. CrmfUn, Fr. Macfaek, Expert. G. PreriC, Lonls SnpanCtt. A- Skerli. Forest City, Math. Kamin. FaneO, Jerry Okorn. lioprrial. VaL FecerneL Greeoaburg. Frank Norsk. Heater City in afcolteo, Frank Fa reocback. Irwin. Mike Pausbek. Johnstown, Jobn Polanc, Martin Ko-rosbeta. Krayn, Ant. Tsnželj. Lnxerne, Anton Oeolnlk. Manor, Fr. DemSbar. Meadow Lands, J. KoprlrSek Midway, John Žust: Moon Bnn, Fr. PodmilSek. Flttsbargfa, Z. Jsksbe, Ig. Magister. Vine. Arh in U. Jakoblcb. J. Germ. J. Pogačar. Prest«, J. Demsbar. Beading. J. Pesdirc. Stoelton. A. Hren. I Unity Sta. in afcolieo. J. SkerlJ, Fr. I 8cbifrer. ' Weal Newton, Jooepb J oran. WUleek. J. PeterneL UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Mlhrankeo, Joseph Tratnik in Jcs. Koren. Racine in sfcaiiee. Frank Jelene, flhskoygan, Jobn Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Lonis Taocber. Hisssendrllie, A. Z. Arko Vssk zastopnik izda potrdilo zs sto. to, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporoCamo. NaroCnina za "Glas Naroda** Je: Za eno teto 98.00; za pol leta KMX); za Štiri mesce $2.00; sa Četrt teta fssp . J!*™** M 1TW> Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da Je poofien o potnih Ustih, prtlj&ci In dragih stvareh. Vsled na Se dolgoletne iz-M&sJe Vam mi zamoremo dati naj-boljga pojasnila ln priporočamo, redno te prvovrstne brroparnlke. Tudi nedrtavljanl za morejo potovati v stari kraj, toda preskrbeli si morajo dovoljenje ali permit Iz Washlngtooa. bodisi za eno leto \\i 6 mesecev ln se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred odpotora-njem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalnega nsselnl. 6keca komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo SI. julija 1828 se nikomur veC ne posije permit po po«l. ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji na-selnlfiki urad ali pa go dobi r New Torku pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor jht-tnje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost- Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor feU dobiti sorodnike sli svojce i* starega kraja, naj prej plSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpusčenih v U m letn 670 priseljencev, toda polovica t» kvote Je doloCens za amerlgk* državljane, ki tele dobiti »em stari. 6e ln otroke od 18. do 2L leta ln pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa zamore-Jo dobiti »em žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Btetl v kvoto, potrebno pa Je delati proftnjo v Washington. P redno podvsamete kaki korak. plSIte nam. SAKSER STATE BANK «2 Cartteadt Street - NEWYORK ^