LETNIKXVL, ST. 35 (758) / TRST, GORICA CETRTEK, 29. SEPTEMBRA 2011 www.noviglas.eu SETTIM AN ALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA NOVI CENA1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARJA 1996 Uvodnik Igor Gregori Sramota in krivda Sram te bodi, kaj bodo rekli drugi?!, je domaci rek, s katerim so zlasti naSe no-ne skuSale zavarovati dostojanstvo druzinskih Clanov takrat, ko je bilo pod udarom zaradi osebnih sibkosti. Te je bilo treba skrivati pred druzbo in okoljem, v ka-terem je bilo dano ziveti, da bi vsaj navz-ven ohranili formalno zglednost. Vsak izmed nas je v svojem zivljenju najbrz kdaj storil kaj takega, kar bi resda zelel hra-niti med domacimi zidovi. Ce pa je ze kaj uSlo, je bilo treba - sicer v zdravih merah 'druzbobojeCnosti' - nekaj vendarle odme-riti sramoti in naposled sprejeti obcutek ne-lagodja z zavestjo, da skriva pozersko rav-noduSje sogovornika v resnici le tehtanje napake: to je pac cena za odplaCilo krivde. Veckrat sem se spraSeval, kaj je italijanski vladni predsednik obculil zlasti v obdobju svojega zadnjega mandata, ko se je moral s kolegi soofati na neStetih forumih, se-stankih, vrhovih. Mar niso Angela Merkel, Nicolas Sarkozy, David Cameron, Putin in Medvedev - najbrz celo tudi Gadafi - misli-li, da je z naSim predsednikom nekaj hudo narobe, glede na njegove ätevilne sodne obravnave, na neStete prepise prisluäkovanj, ki so razkrili njegovo vpletenost v posle, zo-per katere bi se vsak politik na takem po-lozaju bojeval? Ali nasega premierja sploh ni skrbelo, da je bila zaradi tega njegova vlo-ga drzavnika - in posledicno drzave - oh-romljena pred mednarodno javnostjo? Preden se je papez Benedikt XVI. odpravil na pastoralni obisk v NemCijo, je predsed-niku italijanske republike Giorgiu Napolita-nu poslal sporofiilo, v katerem je izrazil upanje, "da bi priljubljena Italija prepriCano stopila na pot silne etiCne prenove in bi tako vecala svojo blaginjo". V berlinskem Bundestagu je nemSki papez, najbrz tudi pod pritiskom hudega financnega polozaja, ki grozi bankrot nekaterim clanicam EU, poudaril, da ostaja temeljna naloga politic-ne osebe ta, "da sluzi pravici in da se bori proti krivici". Ravno na podlagi prepricanja, da obstaja Bog Stvarnik, "so se v nasi zgodo-vini razvile ideje o Clovekovih pravicah, o enakosti ljudi pred zakonom, o nedotaklji-vosti Clovekovega dostojanstva in zavest o odgovornosti ljudi do svojih dejanj". Sramota je nerazdruzljivo povezana s sprejetjem lastnih napak. Kaze pa, da je obculek krivde za nasega premierja povsem tuj pojem. Boli namreC dejstvo, da italijanski vladni predsednik s svojim obnaSanjem dejansko zavrafia temeljne in obfie sprejemljive besede papeza Benedikta. Se bolj pa bode v oCi, da je k obCutku 'nedo-takljivosti' predsednika vlade v zadnjih le-tih pripomoglo tudi vedenje nekaterih vi-sokih dostojanstvenikov italijanske Cerkve, ki so marsikdaj njegove grehe zamolCali, xmanjsali njihovo eticno spornost, jih tol-maCili kot malenkostne in sprejemljive. VCasih se je celo zdelo, da smo se z naö-nom presojanja grehov nekaterih - zaradi tihega tkanja interesov in ohranjanja rav-notezij med sekularno in versko oblastjo -vrnili na nivo predreformatorskega prekupCevanja odpustkov. Papezevo sporoCilo glede politiCnega polozaja v Italiji je bilo tako odlocno, da se je morala tudi Italijanska Skofovska konferen-ca po nekaterih blagih preteklih opozorilih tokrat jasno opredeliti: Ceprav v zamudi, so tudi italijanski Skofje uradno pozvali, naj se besed Benedikta XVI. res drzimo vsi, ne sa-mo verniki in laiki, ki se svojih krivd in napak sramujemo. i'JVili Srecanje o ukinjanju pokrajin in zdruzevanju manjsih obcin Racionalizacija stroskov ali neprofesionalnost rimske politike? Italijanska drzavna uprava je zaradi nelahkih fi-nanCnih okoliSCin v zadnjih mesecih 'predlaga-la' kar nekaj var&valnih ukrepov, ki bi po nje-nem mnenju prispevali k sploSnemu zmanjäanju stroSkov drzavne blagajne. Kot se veCkrat v naäi do-micilni drzavi dogaja, izvajajo tovrstno politiko dokaj nejasno, najraje v takih prime-rih oäkodujejo najbolj krhke Clene drzavnega ustroja, ki pa imajo pri dejanski upravi obmoCja zelo po-membno vlogo. O tem je bil govor na sreCanju, ki ga je dezelni svetnik SSk Igor Gabrovec priredil vtorek, 20. septembra, na se-dezu Devinskih zborov, da bi pove-dali svojo v nestrankarskem duhu zlasti slovenski izvoljeni predstavniki in vsi ob£ani slovenske narodnosti, ki so glede teh tem zainteresirani. IzhodiSCno misel debatnega veCera je prispeval ravno Gabrovec. Dezelni svetnik je nakazal trojni problem, ki zadeva slovensko etniCno telo in njegovo predstavniStvo v krajevnih javnih upravah. Problem kr&nja Stevila obän pod pet tisof prebival-cev in ukinjanje pokrajin ter snujoCi se dezelni zakon o 'Racionalizadji in poenostavitvi uprave go-ratih obmoCij' lahko §e kako prizadenejo slovensko Papez Benedikt XVI. je na pastoralnem obisku v rodni manjSino, ki prav preko neposrednega upravljanja obmoCja in obCanov, ki na njem zivijo, prispeva k ohranjanju manjSinske identitete. Prol5lem je resen, predvsem zato, ker odpira vrsto novih vpraSanj (npr. kakSnemu kriteriju bo upravljanje ozemlja sledilo v prihodnje, glede na nedore&nost dejanskih uprav- pomen ekumenskega ljalnih smernic?): prav zato sta ob Igorju Gabrovcu sedela §e dezelni svetnik Zveze levice Igor KocijanüC in podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc. Nova gorata obmoCja Igor KocijanCiC je spregovoril o zakonskem osnutku Po zelo uspesni izvedbi Obmejnih okusov se prireditelji ze pripravljajo na Okuse brez meja glede preosnove goratih obmoCij, o katerem dezelni svet razpravlja ta teden. Zakonski osnutek 130 so predstavili ze februarja leta 2010, ni pa imel lahke-ga zivljenja zlasti zaradi nasprotovanja ligaSev v vefi-ni. Tokrat pa se zdi, da bo sprejet. Zakon bo po no-vem ukinil preostale Gorske skupnosti v dezeli in uvedel t. i. zvezo gorskih obCin. "Ta problem zadeva le pordenonsko in videmsko pokrajino, saj sta pristojnosti GS pri nas ze pred Casom prevzeli pok-rajini Trst in Gorica". Od sedanjih Stirih Gorskih skupnosti bi po novem nastalo devet novih enot, ki bi z upravnega vidika drugaCe zdruzevale krajevne obCine kot doslej. Predvsem pa bi preosnovalo dejansko vez med izvoljenimi predstavniki in upra-vitelji teh enot: upravljalno telo posameznih gorskih okoliSev bi za 90% sestavljali zupani obfin, 10% pa imenovani predstavniki opozicij posameznih obCinskih svetov. ObCine bi nato Se obstaja-le, dejansko pa zgolj na papirju, ker bi upravljanje ozemlja preSlo v roke funkcionarjev in usluzben-cev novega organa in bi se potem-takem neposredna vez z ob-moCjem (se pravi z volilci, ki so iz-brali doloCeno upraviteljsko op-cijo na podlagi svojega glasu in prepriCanja) prekinila. Sredstva bi prelozili v neke vrste 'skupno bla-gajno' in jih delili 'z visokega': s take viSine namreC, da bi se denar v vertikalni po-troSnji porazgubil, preden bi prispel do tal... Uprav-ni okvir bi se razvodenel, obäne bi lahko opravlja-le le manjSe dejavnosti, denimo na kulturnem po-droCju. "Delo omenjenih funkcionarjev bi morali nadzorovati zupani, ki pa nimajo dejanske upravne izkuSnje za tako nadzorovalno vlogo", nam je ob boku debate obrazlozil odbornik obäne Steverjan Milko Di Battista. Sam Steverjan naj bi po novem so-dil v tovrstno novo upravno enoto skupno z Gori-co, obäno Krmin, s Koprivnim, Dolenjem, MoSem in Slovrencem. Zakonski osnutek je po mnenju Ko-cijanCifia protisloven, saj nikakor ne poenostavlja upravnega okvira, kveCjemu ga äe bolj zapleta: dezelni svetnik je obenem prepriCan, da bi bili stroSki glede vzpostavitve novega organa veCji od predvidenega. /stran 3 Igor Gregori Drugi dezelni kongres Mladih Slovenske skupnosti S skupnimi mocmi kljubujmo viharju zgodovine! Vnedeljo, 25. septembra, je v prostorih KCLB po-tekal drugi dezelni kongres Mladih SSk. Program se je zaüel ob 15.00 s Sportnim tur-nirjem. Udelezili so se ga Stevilni mladi iz goriSke in trzaSke sek- norm zaSätnega zakona. Me-nim, da je vsak korak v tej smeri dobrodoSel; s skupnimi moCmi smo v zadnjem obdobju dosegli kar nekaj pozitivnih rezultatov. Zasluga za to gre seveda vsem, ki se trudijo v tem smislu in med jenost je glavno naCelo Mladih SSk, kajti prepriCani smo, da sa-mo mladi lahko res premostimo stare ideoloSke kalupe, ki preveC Casa tezijo naSo manjSino. Mladi moramo premagati delitve, priva-biti slovenske dijake, Sportnike, cije. Ob 19.00 je bil na vrsti osrednji del. Poleg lepega Stevila mladih äanov naSe organizacije so bili prisotni tudi predstavniki Slovenskega druStva iz Gornjega Kotarja, predstavniki Slovenskega druStva "Bazovica" z Reke, dezelni tajnik SSk Damjan Terpin, dezelni svetnik SSk Igor Gabrovec, pokrajinska predsednika SSk Silvan PrimoziC in Sergij MahniC, pokrajinski tajnik za TrzaSko Peter Moäiik, Steverjan-ska zupanja Franka Padovan in obänska svetnica Marilka KorSiC. Po za&tni glasbeni toCki, za kate-ro se zahvaljujemo dekliäki vo-kalni skupini BodeCa neza, je bi-la na vrsti izvolitev predsedstva dezelnega kongresa; sestavljali so ga Jurij KlanjS&k, Tina Paljk in Alessandro PoCkaj. Prejeli smo pozdrave in Cestitke; "ob tej pri-loznosti vam zelim izreä pohva-lo in zahvalo za trud, ki ga vlaga-te v dve smeri: druzenje mladih v sklopu druzbenopolitiäiega zivljenja manjSine ter skrb za kre-pitev slovenske prisotnosti na tem ozemlju s posebnim ozirom na prizadevanja za izvajanje temi je tudi vaSa organizacija. Mladi ne smejo vreä puSke v ko-ruzo. Prav na njih je naloga, da kot aktiven subjekt odloälno pri-spevajo k prepotrebnim druzbe-nopolitiüiim spremembam", je v pisnem pozdravu izjavila sena-torka Tamara Blazina. Dezelni predsednik SSO dr. Drago Stoka je opozoril na to, da "moramo v teh Casih biti posebej budni tudi v politiäiem zivljenju naSe skupnosti, saj bi brez te aktivne slovenske politike lahko kaj kmalu bili orodje v rokah drugih in torej okrnjeni v svojih narodnih in de-mokratiCnih vrednotah". Prejeli smo tudi pozdrave vodilnih äa-nov stranke Slovenska skupnost: "Trst in Gorica morata biti sloz-na, moznosti rasti lahko najdemo le s skupnimi moCmi. Nismo namreC kot pande, zaSätena vr-sta, temveC smo dodana vredno-sttemu ozemlju", je dejal dezelni svetnik SSk Igor Gabrovec. Sledi-lo je poroälo dezelnega tajnika Tomaza Spacapana, ki je dejal, da "naCelo odprtosti in Sirokih po-gledov, druzenja mladih Sloven-cev ne glede na politiäio usmer- skavte in tabornike, glasbenike, da se vsi skupaj zavedamo, katera je prava pot za naprej". Po volit-vah dezelnega odbora in nadzor-nega odbora sta bila tajnik Spaca-pan in predsednik Leban potrjena v dosedanjih funkcijah Se za ob-dobje dveh let. Odobren je bil tudi nov Statut, s katerim si je organizacija dala skupno ime Mladi za prihodnost ter bolje organizirano dezelno vodstvo. Sledili sta po-roäli jiokrajinskih tajnikov Na-taSe Zeriul in Jurija KlanjSCka: "Upamo, da bodo v prihodnji se-zoni naSe pobude, bodisi kultur-ne, Sportne ali politiCne, pripo-mogle k ohranjanju äita pripad-nosti slovenskemu narodu ter ust-varjanju skupne zavesti, da sta za prezivetje nujno potrebni slozno-st in sprava, ne pa nesmiselni ideoloSki boji; viharju zgodovine lahko kljubujemo le z zdruzeni-mi moäni. Zato je pomembno, da bi imeli Slovenci v Italiji pravo zbirno stranko". Po koncu osred-njega dela kongresa so gostje pri-jetno pokramljali ob kozarcu zlahtne kapljice. Jurij KlanßCek Dezelni svetnik SSk Igor Gabrovec vlozil interpelacijo Dezelne zdravstvene izkaznice in spet zmeda s sumevci in sicniki... Ze nekaj mescev prejema-mo na dom nove dezelne plastiäie zdravstvene izkaznice, ki postopno zamenjuje-jo zapadle. Ze te so svojCas sprozi-le val protestov in marsikdo se je odloäl, da jih vrne poSiljatelju. Razlog za upraviCeno negodo-vanje je bilo dejstvo, da tehno-loSko usposobljene izkaznice sploh niso upoS-tevale dostojanstva dr-zavljanov slovenske na-rodnosti, saj so bila ime-na in priimki s siäiiki in Sumevci natiskana kar v italijanski razliäci - torej brez streSic. Izkaznice iz-daja Agencija za pri-hodke oz. podjetje Sogei, na dom pa jih dobivamo s spremnim pismom predsednika dezele Ren-za Tonda. Zdravstvena izkaznica sluzi tudi kot potrdilo daväiega kodeksa, zdravstvenega zavaro-vanja v evropskih drzavah in na-cionalne storitvene kartice. "Pustimo za trenutek ob strani naCelo, ki bi moralo izdajatelju narekovati potrebo po dosledno veCjeziäiih izkaznicah na vseh veCjeziCnih obmoCjih ali vsaj za tiste, ki to zahtevajo", ugotavlja dezelni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je na predsednika dezelne uprave Renza Tonda naslovil interpelacijo po postopku hitrega odgovora. V svojem dokumentu Gabrovec na- vaja razoCaranje pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki so prejeli nove izkaznice s starimi napakami. "Pravzaprav se je izda-jatelj tokrat odloäl za neko obli-ko salomonske reSitve in imena s streSicami natiskal kar dvakrat, se pravi s streSicami in brez njih", Slovesno v Steverjanu navaja Gabrovec v svojem vpra-Sanju, ko predsednika dezele iz-recno opozarja na 7. äen zaSät-nega zakona 38/01, v katerem pi-Se, da "Pripadniki slovenske manjSine imajo pravico svojim otrokom dajati slovenska imena. Obenem imajo pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi pravopis-nimi znaki". Na hrbtni strani izkaznice so imena vsekakor zapisana brez vsake streSice. "Ljudje opozarjajo tudi na Stevilne primere, ko äani iste druzine z ena-kimi priimki prejemajo na dom razliCno izpol-njene izkaznice - neka-tere z dvojno verzijo imena, druge pa izkljuCno poita-lijanCene", konCuje svoj dopis dezelni svetnik Gabrovec, ki torej Tondovo upravo spraSuje, kako namerava zaSCititi osnovno pravico vsakega drzavljana do spoS-tovanja izvirne oblike imena in priimka. 60 let samostojnosti obcine Steveijanska obänska upra-va vljudno vabi na proslavo ob 60. obletnid obnovitve obäne Steverjan, ki bo v soboto, 1. oktobra, ob 16. uri, na Trgu svobode; ob tej priloMosti bo ob-novljeni trg uradno odprt. Steverjan je bil in je Se vedno pre-tezno kmeCka vas. V povojnem Casu, v letih pomanjkanja, hude gospodarske in ekonomske krize, so prav preprosti ljudje, od kate-rih je bila veCina kolonov, in kmetje-garaCi sami zaCrtali usodo lastne vasi. Druzili so jih skrom-no, a dostojno in poSteno zivlje-nje, hrepenenje po boljSih Casih, navezanost na dom in zemljo ter moCna narodna zavest. Vse to jim je pomagalo, da so se osamosvoji-li in da sedaj zivijo na svoji zemlji. Steverjan je bil samostojen do le-ta 1927. FaSistiCna vlada je tudi Steverjanu odvzela obCinsko sa-mostojnost in ga prikljuCila obcS-ni Smartno-Kojsko. Po prikljuCit-vi k Italiji leta 1947 je bil Steverjan dodeljen obäni Koprivno. Za ponovno vzpostavitev obCin-ske samostojnosti sta si ze hitro po razmejitvi prizadevali Se zlasti Slovenska demokratska zveza in DemokratiCna fronta Slovencev, ki sta takrat zastopali veliko veCi-no slovenskega prebivalstva na GoriSkem. H goriSkemu prefektu so zahajale razne vaSke delegacije z zahtevo po vzpostavitvi prej-Snjih obän. Prizadevanja za obnovitev ob^in so trajala nekaj let. Zadeva se je kon£no reSila, pa feprav ne za vse. Iz goriSke obäne niso izvlek-li nobenega kraja. V italijanskem uradnem listu Gazzetta ufficiale je bil 31. januarja 1951 objavljen zakon St. 17 z dne 3.1.1951 o no-vi obänski ureditvi v GoriSki po-krajini. Podpisali so ga predsednik republike Luigi Einaudi, predsednik vlade Alcide De Gasperi, no-tranji minister Mario Scelba in pravosodni minister Antonio Se-gni. V prvi to£ki zakona piSe, da se obnavlja obäna Steverjan. Sestavljali jo bodo zaselki SCedno, Klanec, ValeriSfe in Jazbine. V na-slednjih toCkah so omenjene ostale obäne na GoriSkem. Po obnovitvi Steverjanske obäne do prvih volitev, ki so bile razpisane 10.6.1951, je bil imenovan za ko-misarja trgovec s Sovence v Steverjanu, Rudolf Maraz. Ta se je pridruzil ustanovljeni KmeCko delavski zvezi (KDZ), kandidiral na tej listi na prvih obänskih upravnih volitvah in postal prvi svobodni Steverjanski zupan. Sledili so mu Ivan CigliC, Hermene-gild PodverSiC, Stanislav Klanj- S&k, Ivan Humar, Hadrijan Cor-si in Franca Padovan, ki zupanuje Se danes. V soboto, 1. oktobra, ob 16. uri, bodo v Steverjanu praznovali 60. obletnico obnovitve obäne Steverjan na obnovljenem Trgu svobode, ki ga bodo tudi uradno pre-dali namenu. Blagoslovil ga bo goriSki nad-Skof Dino De Antoni ob prisotnosti Stever-janskega zup-nikaAntona La-zarja. Pri orga-nizaciji praz-nika sodelujejo vsi prostovoljni vaSki subjekti z dolgoletno tra-dicijo: vaSki prosvetni druSt-vi BriSki griß in FranäSek Borgia Sedej, Cerkveni pevski zbor Jazbine, lovski druzini iz Steverja-na in z Jazbin ter ekipa Civilne zaSäte. Ob tej slovesnosti je obänska uprava pripravila jubilejne razglednice za turistiäio promo-cijo vasi. Fotografije je pripravil domaän Silvan Pittoli. Ve&r se bo sproSCeno konCal Med borov-ci. Prisotne bo s kakovostno gla-sbo in z dobro voljo prisräio raz-vedril ansambel Modri val, ki prihaja iz obmorskega mesta Köper. / MD Zadovoljstvo predsednika SSO Draga Stoke Dezelni odbor je priznal ■ • • ••• krovm orgamzaciji Predsednik Sveta sloven-skih organizacij dr. Drago Stoka je v zvezi z dokonC-nim uradnim priznanjem Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Slovenske-kulturno gospodarske zveze (SKGZ) kot krovni in referenCni organizaciji Slovencev v Italiji izdal tiskovno po-rocilo, v katerem sprejema z ve-likim zadovoljstvom v vednost to objektivno zasluzeno priz-nanje dezelnega odbora FJK obema krovnima organizacij a-ma, saj je to priznanje zdaj dokonCno uzakonjeno v dezelni zakonodaji in ima velike pravne, polilicne, narodnostne in finanCne razseznosti, kar bo obema krovnima organizacij a-ma sedaj lahko dalo nove ener-gije v njih skupno povezoval-nem pa tudi posamicno aktiv-nem zivljenju. Svet slovenskih organizacij, tako poudarja predsednik SSO Povejmo na glas Drago Stoka, se je rnocno, in to na vseh nivojih tudi drzavnega obsega, zavzemal za to uradno priznanje in se äiti zato dolzne-ga, da se zahvali dezelnemu od-boru FJK z Renzom Tondom na Celu ter odborniku De Anni, ki se je za ugodno reSitev tega pro-blema zavzel z vso svojo iskre-nostjo in poStenostjo. Obenem se predsednik SSO Stoka zah-valjuje tudi Robertu Molinaru, ki si je kot odbornik za kulturo prizadeval za CimprejSnje sprejemljivo reSitev prostorov dvojeziCne Spetrske Sole, kar dokazuje tudi tankoäitnost ce-lotne dezelne vlade pri reSe-vanju problemov, ki niso vedno tako enostavni, kot se morda zdi na prvi pogled. Tudi Evropa nezadostno politiüio oiganimana Zanimivo je, da podobno kot naSa manjSinska skupnost tudi Evropska unija boleha za razmeroma Sibko politiino or-ganiziranostjo, kar v Casu vse veCje krize vse bolj stopa v ospredje. In ne samo, da vse bolj stopa v ospredje, ampak postaja istoCasno ja-sno, da je navedena pomanjkljivost izjemno Skodljiva in ne izkljuiuje najbolj tinih scena-rijev. PolitiCna organiziranost namreC pome-ni, da so vse razliänosti v dani skupnosti ven-dar povezane in vkritiänih trenutkih sposob-ne enega samega glasu. Ce tovrstne politifne skupnosti ni, ni prave moCi, Se veil, posamezni deli se oddaljijo in skupnost se lahko usodno razrahlja. In politiäne skupnosti doloäenega prostora ni mogoöe nadomestiti znobeno dru-go obliko notranjega sodelovanja: ne zadostuje odprava mej, niti ne zadostuje skupna valuta, ne zadostuje gospodarsko sodelovanje niti ne kulturno sodelovanje in sploh nikakrSno sodelovanje na ravni civilne druzbe. Ce smo ze pri Evropski uniji, in to smo ne nazadnje mi vsi, potem njena Sibkostprizadeva prav vse drzave, ki jo sestavljajo, ter tudi vse drzavljane, in tone samo naCelno: sedanja Sibkost Evrope bo priza-dela vsakogar od nas z nepredvidljivim znize-vanjem zivljenjske ravni oziroma izrazito slabSimi zivljenjskimi pogoji. Preprosto reCe-no, prisiljeni bomo vpritrgovanje vsakodnev-nih dobrin, vzmanjSevanje izdatkovza hrano, obleko, nakupe in tako dalje. Edini pravi odgo-vorbi bil trdna politifna evropska skupnost, ki pa je ni, in tu je bilo ogromno zamujenega. Ce ne prej, bi morala Evropa vsaj po uvedbi evra napeti vse sile, da bi se primerno vzpostavila Se politiäno. Tako pa se je ves Cas le Sirila, ker je oütno sledila zelji Zdruzenih drzav Amerike, ki jih zanima le Sirjenje Nata, proti komu ali Cemu, ne vemo dobro. V takSnem okviru, ker se ni odprla moönejSa skupna politidna pot, so v drzavah Unije dobila krila povsem vasezapr-ta prepric!anja, drzave so razen redkih izjem vse bolj priCele gledati zgolj na interes svojega prostora. Evropske volitve so bile vse boljprilozno-st za obraäunavanje na lastni politiüni sceni, medtem ko se je vrh skupnosti evropskih drzavah z neusklajenimi pristojnostmi vse bolj kompliciral, tako da zelo malo ljudi zares poz-na najviSje upravne organe oziroma razume njihovo delovanje. Ali je bila tudi tokrat na de-lu evropska miselnost, ki se trenutno nagiba k nezaupljivosti do vsakrSne SirSepovezanostiin se zato zapira v drzavne "prostoröke", in ali evropski älovek res ni dojel izjemne prilozno-sti, ki semuz novo Evropo ponuja? Dejstvo je, da je sedanja razdrobljenostskrajno slabo izho-diS£e za spopad s krizo, ki se utegne Se stopnje-vati. Edina reSitev, kotreäeno, je trden skupen politiCni sistem, kjerpa obstaja bojazen, da zanj ni prave volje in da nas torej prehiteva Cas ter nas dobesedno potiska ob stran. To pa pome-ni nadaljnjo izgubo moü in boleC odmik od moznosti kakrSnega koli napredka. JanezPovSe Alessandro Pockaj, Jurij Klanjscek in Tina Paljk Benedikt XVI. v zveznem parlamentu Pastoraino potovanje Benedikta XVI. Tretji obisk svetega oceta v rodni Nemciji Papez Benedikt XVI. je od Cetrtka, 22., donedelje, 25. septembra 2011, obiskal rodno NemCijo. To je bilo njego-vo tretje potovanje v NemCijo, pr-viC jo je obiskal kmalu po izvolit-vi, leta 2005, ko se je v Kölnu udelezil Svetovnega dneva mla-dih. Leto pozneje je obiskal Ba-varsko, od koder je doma. Njegov tretji obisk je bil obenem prvi drzavni obisk NemCije. PrviC je bil doma sprejet z ve-likim navduSenjem, drugiC ze malo manj, tretjiC je slabo kaza-lo, saj je ze pred obiskom delil duhove tako v Cerkvi v NemCiji kot tudi v civilni javnosti. Zakaj sploh pride, so se spraSevali nekateri, zakaj mora govoriti v nemSkem parlamentu, kaj ni drzava loCena od Cerkve? Napo-vedovali so se veliki protesti, kar je pravzaprav Se poveCalo zani-manje za njegov obisk. Ze ko je z letala stopil na nemSka tla v Berlinu, se je ozraCje zaCelo ogrevati, delezen je bil prisrCne dobrodoSlice nemSkega zvezne- ga predsednika Christiana Wulf-fa, ki ga je povabil z drzavne stra-ni, zvezne kanclerke Angele Merkel in drugih visokih drzav-nikov. V imenu katoliSke Cerkve so ga priCakali predsednik NemSke Skofovske konference Robert Zollitsch, ki ga je povabil kot predstavnik nemSke katoliSke Cerkve, in drugi cerkveni dostojanstveniki. Kmalu po sprejemu je na-stopil tezko priCakovani nastop v zveznem parlamentu, ki je takoj zelo po-zitivno odmeval. Papez se je dotaknil vpraSanja svo-bode in odgovornosti, etiCnih standardov poli-tike in prava. NaSel je pra-ve besede in ubral je pravo pot na kraju, kjer je sre-diSCe demokratiCnega od-loCanja. Nagovoril je tako navzoCe poslance kot tudi tiste, ki so bojkotirali njegov nastop in se pridruzili protestnikom. Kratek oris pape2eve poti po NemCiji Kako je njegovo potovanje po-tekalo naprej? Od severovzhoda, Berlina, kjer se je prvi dan svoje-ga obiska, takoj po nagovoru v parlamentu, sreCal s predstavniki judovske skupnosti in na stadio-nu Olympia imel prvo sveto maSo, do krSCanske diaspo-re, v Erfurtu v zvezni dezeli Turingiji, v sredini NemCije, in na koncu do jugozahoda, mesta Freiburg. Erfurt je do padca Berlinskega zidu spa-dal v nekdanjo Vzhodno NemCijo. Tu zivi le 8 od-stotkov katoliCanov, nekaj veC kot 20 odstotkov prote-stantov in 70 odstotkov ne-verujoCih. Priblizno tak od-stotek vernih je v vseh deze-lah nekdanje Vzhodne NemCije. Erfurt je nekdaj bi-la trdnjava protestantizma. Tu je zivel in deloval Martin Luter. Na izrecno papezevo zeljo se je prav v Erfurtu, v samostanu sv. AvguStina, kjer se je od leta 1505 do 1512 duhovno in teoloSko izoblikoval Martin Luter, sreCal z najviSjimi predstavniki nemSke evangeliCan-ske Cerkve. PrviC po skoraj 500 letih je papez stopil na sveta protestantska tla in se v kapiteljski dvorani pogo-varjal o Lutrovem doprino-su k zakladnici krSCanske vere. Papez je poudaril njegovo moCno vero in vpraSanje o usmiljenem Bo-gu, oznaäl ga je za moza vere. Po sreCanju evange- liCanske in katoliSke delegacije za zaprtimi vrati sta predsednik nemSke evangeliCanske Cerkve Nikolaus Schneider in papez vo-dila ekumensko bogosluzje. Tudi to je bilo prviC v zgodovini, odkar se je evangeliCanska Cerkev odcepila od rimokato-liSke. Pri bogosluzju sta sodelo-vala tudi voditelj papeSkega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch, in njegov predhod-nik, kardinal Walter Kasper, kate-remu se je papez javno zahvalil za njegovo delo na podroCju eku-menizma. /stran 16 ZvoneStrubelj S1. strani Racionalizacija stroskov Ukinitev pokrajin Ta varCevalni zanos drzave bo pri-zadel tudi pokrajine, saj bi jih v bistvu ukinili. To je po mnenju Igorja Dolenca izraz kratkovidne drzavne politike in diletantskega odnosa centralnih upraviteljev. Gre torej za zvraCanje krivde dejanskega stanja v drzavi na manjSe upravne osebke. Medij-ski naskok zoper stroSke politike je tako vlada izrabila, da bi preusmerila klestenje sredstev tarn, kjer so najbolj potrebni: kritike nad pokrajinami so paC izrekli, ne da bi se sploh vpraSali, Cemu pokrajine sluzijo. Z enostavnim Crtanjem tovrstnih enot se globoko za-reze v ravnotezje drzavnega ustroja, ki so ga skovali po drugi svetovni vojni. "Pokrajine so steber v drzavni strukturi, z njihovo ukinitvijo bi se drzavni upravni sistem poruSil", je dejal Dolenc, ki pa ne izkljuCuje moznosti smotrne reorganizacije pokrajinskih enot. Podpredsednikpokrajin-ske uprave je na sreCanju v De-vinu nanizal vrsto stroSkov drzavnega ustroja, pri katerem je pro-raCunski delez pokrajin znatno manjSi v primerjavi z ostalimi upravnimi organi italijanske re-publike. V primeru, da bi ukinili pokrajinske enote, bi drzavni pro-raCun prihranil piClih 1,3%: to pomeni, da bi varCevalne posege morali zaCeti drugod. Pokrajinske enote so v zadnjih letih z reduk-cijo svetnikov, odbornikov in znizanjem honorarjev ze zmanjSale svoje izdatke, v prihodnje pa bi na primer trzaSka pokrajina morala zmanjSati Stevi-lo svetnikov na 10, Stevilo odbornikov na 3. Pristojnosti pokrajin pri upravljanju ozemlja pa so §te-vilne: skrbeti morajo za mobilno- st in cestne povezave, za potniSki in raznovrstni promet, za zaSCito obmoCja, za civilno zaSCito, za Solsko gradbeniStvo, za nego-vanje Solskih poslopij, za podpo-ro kmetijstvu, ribiStvu, kulturi itd. Dolenc se je tudi vpraSal, zakaj drzava raje ne poseze v CarSijo konzorcijev in direktora-tov, kjer sedijo politiCno imeno-vane osebe in drzavna blagajna mora zanje dati kar dve milijardi in pol evrov. "Pokrajinske enote ne smejo postati greSni kozel v tej var&val-*** ni bitki", je dejal in svaril slovensko narodno sku-pnost, naj dobro premisli svoj po-lozaj in naj v prihodnje evidenti-ra kljuCne upravne dejavnike, ki pripomorejo k ohranitvi njene identitete. To je bil apel, naj Slo-venci strnimo vrste, da ne bi osta-li nemoCni v primeru najhujSih scenarijev. PlanB To priporofilo je Igor Gabrovec strnil v t. i. plan B. "Trdno moramo zagovarjati in jamCiti vsaj tako upravniSko raven, kakrSno imamo sedaj. V primeru pa, da bi resno za&li ukinjati oz. zdruzevati krajevne uprave, moramo Slovenci imeti pripravljeno neko drugo Variante, ki naj zagotavlja ohranjanje in razvoj naSe 'upravniSke biti'", je dejal dezelni svetnik. Omenil je tudi dejstvo, da ima na§a dezela poseben Statut, na podlagi katere-ga lahko sama ureja delovanje krajevnih uprav, naSo manjSino pa jamCijo tudi mednarodni spo-razumi (Londonski memoran-dum, PariSka mirovna pogodba, Osimski sporazum): mednarod-na doloöla predpisujejo Italiji tako politiko, ki bi ne smela naCrtno oSkodovati slovenskega narodnega telesa. Pod pretvezo varCevanja pa bi lahko Italija tovr-stna staliäda obSla, saj so italijan-ski zakonik in zakoni, ki obravna-vajo manjSinsko problematiko (zaSätni zakon 5t. 38, zakon 482 in dezelni zakon), podvrzeni in-terpretaciji - kar enostavno pomeni dobri volji vladnih in dezelnih upraviteljev. Debata Prav zato je bilo med debato sli§a-ti veliko predlogov oziroma pro- tipredlogov zoper zdruzevanje krajevnih uprav. Nekdanji goriSki pokrajinski odbornik Marko Ma-rinCiC in sedanji obünski svetnik v Gorici AleS Waltrich sta bila mnenja, naj Slovenci sami do-loämo, kje naj bi zdruzevanje manjSih obciin koristilo naSemu narodnostnemu tkivu, dolinska zupanja Fulvia Premolin je pou-darila potrebo po Cim bolj tvor-nem upravljanju medobünskih skupnih storitev. Dezelni tajnik SSk Damijan Terpin je v svojem posegu poudaril, da bi zdruzevanje obCin hudo priza-delo moznost izvolitve sloven-skih kandidatov v upravne Organe: Cim veCje bodo namreC upravne enote, tem manj bo slovenskega vpliva v njih. Po-stavlja se tudi problem glede obCin, na ozemlju katerih bi veljala doloCila zaSCitnega zakona: kako bi se ravnali v primeru, da bi zdruzili dve obCinski enoti, kjer v eni velja pravilo o vidni dvojeziCnosti, v drugi pa ne? Terpin je dodal, naj se o tovrstni zdruzevalni politiki izreCe tudi Slovenija, glede na doloCila mednarod-nih sporazumov v zvezi s slovensko manjSino. Za Petra Cer-nica bi morali Slovenci name-niti veCjo pozornost smotrnemu koristenju sredstev, ki so na-menjeni na5i specifiki. ObCinski svetnik v obCini Sentlenard Stefano Predan je prisotne opozoril na pomen, ki ga ima Kraäka gor-ska skupnost v upravnem kontek-stu, vsakrSna sprememba bi lahko moCno prizadela finanCni dotok npr. evropskih sredstev. Svetnik vzhodnokraSkega rajon-skga sveta iz vrst SSk Marko De Luiza in Boris GombaC, predstavnik Severne lige v dolinskem obCinskem svetu, sta provokativ-no pristala na ukinitev trzaiSke in goriSke pokrajine, sicer ob usta-novitvi neke nove upravne enote - po zgledu avtonomne pokrajine Bocen -, ki bi zdruzevala ozemlje, na katerem zivijo Slovenci. Po istem naCelu je predstavnik Odbora za ustanovitev KraSke obCine Dario Vremec obrazloäl prednosti, ki bi jih Slovenci imeli ob ustanovitvi nove obCine: ta bi specifiCno skrbela za potrebe kraSkih ljudi v bistvu od Vizovelj do Bazovice in 5e Cez. To je 5e toliko bolj pomembno ob naCrtovanju zloglasnih Infrastruktur daljnovoda in petega ko-ridorja, ki bi dejansko Se bolj iz-nakazile kraSko ozemlje. Svobodno trfeSko ozemlje?!? Ob sklepu veCera, na katerem je bilo priCakovati veCje Stevilo predstavnikov Demokratske stranke (predstavniki DS so na veCeru spregovorili izkljuCno v la-stnem imenu!), je Gabrovec pro-sil sogovornike in vse prisotne, naj skupno nadaljujejo na poti sloznega in transverzalnega na-stopanja in naCrtovanja naj-boljSih strategij, da ne bo sloven-ska narodna skupnost ostala v prihodnje z upravnega vidika prikrajSana. Bolj za Salo kot zares se je dezelni svetnik SSk, ki je pozval prisotne in vse slovenske volilce, naj do konca meseca podpiSejo peticijo za referendum proti t. i. zakonu "Porcellum", vpraSal, ali ne bi bilo zaradi okoliSCin in temnih scenarijev sploh napaCno razmiSlja-ti o ponovni ustanovitvi Svobod-nega trzaSkega ozemlja... IJ w-'i Foto IG Prva premiera sezone 2011-12 Goriski slavcek u jet v Irnjevo kletko bolecine SNG NOVA GORICA LetoSnja gledaliSka sezona Slovenskega narodnega gle-daliSCa Nova Gorica, skozi katero se bo pletla vezna nit srC-nosti, saj se bodo predstave zvr-stile pod naslovom SrCno, ne bi mogla imeti bolj povednega, pre-tresljivega, pa tudi presenetljive-ga uvoda. V Cetrtek, 15. septembra 2011, je domaCi ansambel z dvema gostoma krstno uprizoril biografsko dramo Kdor sam do vedera potuje skozi svet o Se po-sebno nekoC izredno priljublje-nem pesniku - marsikdo, rojen po prvi svetovni vojni, je njegove pesmi znal gladko na pamet - Si-monu GregorCiCu, ki mu v da-naSnjem Casu delamo krivico, saj verjetno premalo cenimo njegove pesmi, ki so veCkrat izSle iz kr-vaveCega srca. Igralka in reziserka Neda R. Brie, rojena v Sempetru pri Gorici, ki se je v zadnjih letih kot scenaristka podala v razkri-vanje svojih primorskih korenin, iz katerih srka ustvarjalno moC, Ceprav ze dolga leta zivi v Ljublja-ni in je umetniSko vezana na Slovensko mladinsko gledaliSCe, v katerem je stalna Clanica od 1. 1995, je ustvarila ze dve predsta-vi s primorsko tematiko. Leta 2006 je uspeSno izpeljala avtor-ski prvenec Trieste- Alessandria Embarked (Storje od leSandrink) in prav to jo je spodbudilo, da se je vpisala na magistrski Studij gle-daliSke rezije in ga konCala s predstavo Eda - Zgodba bratov Rusjan, v produkeiji SNG Nova Gorica in SMG. Za krono te trilo-gije je izbrala kompleksno oseb-nost Simona GregorCiCa (1844- 1906), z globokimi Custvi prepojeno pe-sniSko duSo, razpeto med lastnim doje-manjem Boga in Cerkvijo z njenimi zahtevami, pa tudi predsodki, med duhovnostjo in svet-nostjo, med du-hovniSkim sluzenjem in pesnjenjem, ki ga je prebudila tudi lju-bezen do mlade uCi-teljice Dragojile. V sk-ladu s svojo vizijo gle-daliSke predstave in postavitveno poetiko je BriCeva tudi tokrat razvila dve vzporedni zgodbi, ki imata sicer seveda skozi avto-riCine oCi, ki nam pesnika bolj "pri-zemlji" in ga s tem napravi bolj podobnega sle-herniku z vsemi slabostmi vred. Za pisanje teksta je izbrala bolj ar-haiCno jezikovno izrazanje, da je lahko vanj homo-geno vpletala GregorCiCeve stihe in misli ter kar so o njem pi-sali ob izidu nje-skupno stiCiSCe, Ceprav ena prika- govih Poezij leta 1882. zuje GregorCiCevo zivljenjsko pot, /stran 16 29. septembra 2011 Kristiani in druzba Zadnji pozdrav prijatelju Spomin na kardinala Alojzija Ambrozica Tezko je ob smrti prija-telja in cerkvenega kne-za zapisati nekaj besed v njegov spomin. Ta seveda belezi v glavnem sredne in ve-sele strani. Bilo je leta 1958, ko sva se oba znaSla na Katoliäki univerzi v Parizu (Institut Catholique). Sredali smo se (bil je tudi go-riäki prijatelj Mitja Bregant) na poletnih tedajih za fran-coSdino. Slo je za enomesedni tedaj, za katerega sem prejel ätipendijo po zaslugi msgr. Franca Modnika. Tedaj je obi-skovalo ved Slovencev, duhov-nikov in laikov iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Seveda smo se posamezni vpisali na razlidne stopnje tedaj a (oba Goridana sva bila v zadet-niSkem razredu). Po zahtev-nem opravljenem izpitu je bila neke vrste zakljudna akade-mija z nastopom vseh narod-nostnih skupin. Slovenci smo sestavili vokalno skupino in zapeli nekaj ljudskih pesmi. Spregovoril pa je Alojzij Ambro/ic, ki je predstavil Slove-nijo in slovensko manjSino v Italiji s posebnim ozirom na TrzaSko, saj se je le nekaj let prej äe urejalo vpraäanje Svo- bodnega trzaSkega ozemlja. Ker je izpostavil vlogo Slovencev na tem ozemlju, je sprozil sicer neupraviden protest Ita-lijanov, ki so protestirali pri vodstvu tedaja. Njegov direk-tor msgr. Ramondot je nato naSi skupini izrazil solidarno-st. Se isto leto se je Alojzij Am-brozid ze javil pri nas doma v Gorici. Sam se Se nisem vrnil, ker sem se na kratko ustavil v Lurdu. Po tem prvem obisku so si sledili Se neSteti drugi vse do njegovega imenovanja za Skofa, nadSkofa in kardinala. Leta 1969 smo Sli goriSki prijatelj i na obisk v nemSki Würzburg, kjer se je Alojzij Ambro/, ic takrat mudil na Studiju. Potovanje in obisk nemSkega zgodovinskega mesta sta bila nedvomno lepo dozivetje, med drugim smo si ogledali Se Bamberg, Fuldo in Worms. Nepozabna je bila gotovo naSa udelezba februarja leta 1998 v Rimu, kjer je bil Alojzij Ambrozid na konzistoriju ime-novan za kardinala. Tedaj smo se zbrali goriSki in sesljanski prijatelji dopoldne na Trgu sv. Petra, kjer je papez Janez Pavel II. novoimenovanim izrodil kardinalski klobuk. Popoldne je bil Se na vrsti obisk v apo-stolski paladi. Zveder pa je bil sprejem za slovenske rojake na univerzi Urbaniana. Mno-go je bilo lepih in slovesnih vtisov, ki so bili gotovo enk-ratni. Kardinal Ambrozid je bil mod-na, izrazita in klena osebnost, zelo spontan zlasti v odnosih s prijatelji. O tem prida med drugim dlanek, ki ga je kardinal napi-sal v to-rontskem Skofijskem tedniku ob smrti pe-snice Ljubke Sor-li. V Gorici je bil sprejem za novega kardinala v Kulturnem centru Loj-ze Bratuz. Akademija je tako izz-venela kot poklon vi-sokemu gostu, ki je bil na Go-rico zelo navezan in se je tu podutil kot doma. Na vederu je pogovor z njim vodila dr. Marilka Koräid. Polozaj visokega cerkvenega dostojanstvenika mu tega ni oviral. Imel je smisel za hu-mor in sproSdenost. Kljub svojim funkcijam v kanadski cerkvi pa je pokojni kardinal ostal zvest svojim slovenskim koreninam. Vedkrat je na GoriSkem in TrzaSkem tudi predaval, zlasti na Studijskih dnevih v Dragi. Vsako zivljenjsko slovo je za-lostno. Gotov pa sem, da nas bo pokojni kardinal zvesto spremljal tudi iz blazene ved-nosti. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Andrej BratuZ Slovensko pastorolno sredisce v Gorki Birmanci so se srecali z nadskofom V ponedeljek, 19. septembra, so se mladi, ki se pripravljajo na prejem sv. birme, s starsi v vecernih urah v domu Franc Mocnik v Gorici srecali z goriskim nadskofom msgr. Dinom De Antonijem. Nadskofu so zapeli pesem, nato je gosta pozdravil g. Marjan Markezic. Katehistinji Mirjam Bratina in Katerina Ferletic sta mu - prva v slovenscini, druga v italijanscini - predstavili skupino in mu postavili nekaj vprasanj, na katera je nadskof rad odgovarjal. Skupino sestavlja stirinajst mladih, ki so povecini zelo dejavni v nasi skupnosti, sploh pa polni idej in pobud. V prejsnjem letu je skupina z imenom O'Klapa pripravil prizorcek ob sprejemu sv. Miklavza, z recitacijami in pesmimi je oblikoval bozicni vecer ter osrecil ostarele v Zavodu Sv. Druzine in pri Marijinih sestrah. Letos se je osem clanov skupine preizkusilo v lutkovnem gledaliscu; nastopili so ob druzinskem dnevu in v raznih vrtcih, kar bodo se ponovili in tudi posneli na dezelnem sedezu Rai vTrstu. Meseca majaje zupnijska skupnost obiskala rojake na Dunaju; tarn je pel mladinski zborcek, ki enkrat mesecno poje tudi pri masi. Mladi se nadalje - skupno s skavti - udelezujejo predbozicne in predvelikonocne duhovne obnove. V postnem casu so obiskali krizev pot na Mirenskem Gradu. Sest clanov skrbi tudi za strezniskosluzbo; ze pet let zahajajo poleti z g. Marjanom in s katehistinjami v Zabnice in na Svete Visarje. Tudi ti mladi, sta dejali katehistinji nadskofu, pa so obcasno nestanovitni, saj ne obiskujejo redno nedeljskih mas. Msgr. De Antonija sta vprasali, kaj naj storijo, da bi se skupina po prejemu zakramenta ne razsla oz. da bi znala dajati primernotezotemu, karsojim vteh letih nudili. Nadskof je odgovoril, da se danes vsi ravnamo po reklamnih oglasih in televizijskih nanizankah. Otrokom bi morali v prvi vrsti nuditi smisel zivljenja in mocan osebni zgled. Mladi namrec potrebujejo vzornike, posnemajo odrasle, in to tudi takrat, ko jih ti vzgajajo k posebni pozornosti do sibkih, bolnih, ostarelih. Posamezni mladi so krhki, nanje mocno vpliva televizija s svojimi vsiljivimi in laznimi vzorci. V Jezusovi soli pa lahko spoznajo, da so pomembni, ker so to, kar so. Pomemben je “ti”, ne “kdo drug”. Jezus nas uci gledati lilije na polju, osvobaja nas in v nas razvija cut pripadnosti nekomu. Krscanska skupnost je lahko pomemben kraj, kjer katehistinje zrtvujejo cas in moci za mlade, ker verjamejo v vzgojno moc verske formacije. To je kraj, kjer mladi v umirjenem in prijateljskem okolju lahko izrazajoto, kar so v resnici. Ce bodookusili to lepoto, se bodo radi vracali. Vokalna skupina Cantate Domino in slovenska kolesarska Jakobova pot Slovensko pastoralno sredisce vabi v nedeljo, 2. oktobra, ob 10. uri k masi pri sv. Ivanu v Gorici, pri kateri bo sodelovala vokalna skupina Cantate Domino iz Kocevja. Gre za skupino, ki deluje ze 21 let, nastopila pa je ze na Hrvaskem, v Avstriji, Italiji, Kanadi, ZDA, Rusiji in na Slovaskem. Doslej je ze prejela ugledna odlicja in izdala tri zgoscenke. Od ustanovitve jo vodi Franc Stefanie, sicer po poklicu kirurgtravmatolog. Po masi bo v bliznjem domu Franc Mocnik srecanje, na katerem bosta Franc Stefanie in soproga Helena predstavila Slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Zakonca sta I. 2004 prekolesarila 860 km dolg Camino frances po severni Spaniji do Santiaga de Compostela. Sta clana Drustva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji, ki od leta 2000 raziskuje srednjeveske poti po Sloveniji, po katerih so se romarji odpravljali v Kompostelo. Lani je drustvo tudi oznacilo pot od Slovenske vasi pri Bregani do Trsta. Ob pespoti sta Helena in Franc Stefanie zacrtala kolesarsko pot in jo oznacila z rumeno skoljko ter s kolesom v njej. V samozalozbi sta izdala vodnik Slovenska kolesarska Jakobova pot. V svetem Jakobovem letu 2010 sta bili Jakobova kolesarska (340 km) in pespot (300 km) tudi uradno odprti. Vabljeni! Druzinski nemir ob novem solskem letu Male in velike, a tudi premostljive tezave Vsako leto sepripravljaS na to, da septembra v druzi-nah z otroki vlada obsed-no stanje, ko se poskuSamo na-vaditi na nov ritem. Letos smo pri nas zadeve popestrili: mlajSi dekleti smo vpisali v vrtec. Po poklicu sem socialna pedago-ginja. Imam seza nekoga, ki o st-vareh okrog vzgoje nekaj ve in zna svetovati. Vsaj v vedini pri-merov. Eden izmed takih je tudi uvajanje otrok v vrtec. S prvima dvema ni bilo nobenih proble-mov pri privajanju na novo okolje. Z mozem obvladava teo-rijo in prakso. Tako sva mislila. MlajSi dve sta komaj dakali, da gresta v vrtec. Problemov nisva pridakovala. Napaka. Eno je pri-povedovanje o vseh lepih stva-reh, ki jih doziviS v vrtcu, o katerih sta jima med poditnicami pri-povedovala njuna sestra in brat. Drugo je, ko spoznaS, da bosta mama in tata Slaprodin vajupu-stila tarn. Senikoli vzivljenju nisem obdutila tako velikega razko-raka med teorijo in prakso. Obred ob prihodu v vrtec je ja- sen: otrok se preobuje, odpeljeS ga v igralnico, podakai, da ga prevzame vzgojiteljica, pozdraviS in odideS. To je teorija. Praksa je, da ti otrokpred odhodom iz hiSe pove, da ne gre v vrtec. PoveS mu, da gre in da se mudi, ker morata vedja otroka v Solo in ze zamujamo. Preseneden zaradi ja-snosti in odlodnosti se navidez ukloni. Stvar se tako prenese v avto. Na parkiriSdu naSa triletni-ca ne dovoli, da ji odvezem var-nostni pas. Rekla je, da ne gre v vrtec. Z mozem se trudiva ostati mirna. Konec koncev sva prvo jutranjo zmago ze dosegla: sta-rejSa otroka sta priSla pravodasno vSolo. Nekako nam uspe priti do garderobe vrtca. Tarn nas pridaka pisana druSdina starSev, ki se s sodutnimi pogledi bodrimo med sabo in poskuSamo s prijaznimi pozdravi preglasiti jok, sitnarje-nje in druge pripadajode zvoke. NaSa zgodba se nadaljuje z "Ne bom se preobula ”! Naj vas ne za-vede, dapiSem vednini. Dvojdki imajoizredno usklajen nadin de-lovanja. V veliko primerih tuli ali se upira samo eden. Drugi je tiho in opazuje, kdaj se boprvi utru-dil, da bo potem lahko on prev-zel. V sedmih letih zivljenja z dvema paroma dvojdkov podasi zadenjam razumevati, da topod-nejo iz usmiljenja do starSev, ki imajo le dve roki, eno glavo in se zelo podasi privajajo na "multita-sking". Po ponovnem prigo-varjanju in mamljivem govorje-nju, kaj vseju tarn daka, smopri-speli do vratigralnice. Od tesne-ga oklepanja mame in ode-ta sta podasi podlegli prijaznemu prigovarjanju vzgojiteljic in mnogim zani-mivim stva-rem na poli-cah in na bla-zini. Nekaj da-sa smo se sku-paj igrali in v nekem tre-nutku sva se odlodila, da greva. Pridakovala sva odpor, ampak to, demur sva bila prida, jepreseglo vse najine priprave. Tuljenje, na katerega bi bilponosen vsaklev, in mod, s katero se je oklenila ta-tu, je prestraSil Se njeno sestro, da je Se ta planila v jok. Vzgoji- teljici, vajeni vsega hudega, sta nama pomagali in ju poskuSali zamotiti z vsemi preverjenimi "fintami" preusmerjanja pozornosti. Pri eni je uspelo, druga se ni dala. Teorija tudi tukaj po-streze z nekaj nasveti za starSe. Ostanite nasmejani. Ce bodo vi-deli vaSo zalost, bodo Se teze pre-nesli vaS odhod. Mirno povejte, kdaj se vrnete. Stisnite jih k sebi, pozdravite in odidite. Todno to sva naredila. Igralnico sva zapu- stila ob zvokih tuledih otrok. V grlu sem imela kepo in izraz na mojem obrazu je bil oditno tako zgovoren, da me je vzgojiteljica sosednje skupine, ki je priSla nekaj iskat iz igralnice, sodutno potrepljala poramenu: "Jutri bo bolje". Na zunanjih vratih vrtca sva Se vedno sliSala hderkino vpitje. Imelo me je, da bi se obr-nila, jo pograbila in odnesla do-mov. Naj se gre solit vsa teorija! Da pridevaksebi in se "pocrklja-va"po tako napornem jutru sva zavila na kavo v bliznji bar. PoS-teno povedano, malo tudi zato, ker sva bila prepridana, da naju bodo kmalu poklicali, naj pride-va po njiju. Cas je tekel, nihde ni poklical. PriSla sva do zakljudka, da jenajhuje to, da moraS otroka pu-stiti in dovoliti, da ga potolazi nekdo drug. Da gre za to, da zaupaS. Vsak zadetek je tezak. Odrasli padne tuli-mo in ne norimo (vsaj ne v javnosti), otrok pa svoje sti-ske ne zna izraziti drugade. Da pa moramo dovoliti, da se s to stisko spopade tudi sam oz. zdrugimi odra-slimi. Koliko slabe volje bi si prihranili, de bi si s starSi in vzgojitelji ali uditelji ali kateheti malo bolj zaupali. Koliko nepotrebnih zamer je zaradi slabe ali pomanjkljive komu-nikaeije. Kako hitro lahko pod-lezemo nezadovoljstvu otroka, ne da bi se vpogovoruznjim po-globili, kaj je resnidna otrokova tezava, pripravljeni pa smo takoj juriSati v vrtec ali Solo zahtevat otrokovepravice. Enako slabopa je, da opazimo, da ima otrok tezave, pa tega ne povemo na-prej, da ne bi vzbujali pozornosti in obveljali za "tezake", zaradi katerih bi imeli naSi otroci tezave pri uditeljih. In kako se je kondal naSprvi dan? Cel dopol-dan sem premagovala nemir, ho-dila preverjat telefon... Nobene-ga telefonskega klica ni bilo. Ko sva stopila v igralnico ob dogo-vorjenem dasu, sta nama punci planili vobjem. Veseli, nasmejani, razigrani. Vzgojiteljica je po-vedala, da tuljenje ni trajalo "ni-ti pet minut", potem pa se je samo vdasih spomnila na naju... Vederna molitev se je tisti dan krepko podaljSala, saj je bil za vsakogar prvi dan nekaj poseb-nega. Mali dve sta vneto razlaga-li, kako je bilo lepo v vrtcu in da bosta Sli Se. Solarja sta prinesla domovnovice o novem razredu in o vsem, kar bodo podeli med letom. Pa glasbena Sola, verouk, pa Se kakSen krozek bi rada obi-skovala (in to ne samo enega, seveda!). Tisti veder sva se zadela spraSevati, kako bomo preziveli to Solsko leto, pa depravse Se do-bro zadelo ni... Alenka Hvalica Kristiani in druzba 29. septembra 2011 Umrl je katinarski zupnik g. Anton Zuzek Naj mu bo lahka domaca zemlja, kamor se je zelel vrniti! je ni hotel prepustiti kaki drugi oskrbi. Navezanost na Kralja je pokazal tudi s tem, da je imel tesne stike s Kraljevo rodbino, ki je bila v zadnjih letih hudo prizadeta. Vsi posegi zahtevajo v birokrat-ski drzavi, kakrSna je naSa, neS-tete poti za dosego finanCnih sredstev in dovoljenj. Zahvala za vse to je bilo le priznanje do-rnaCih vernikov, a Se tega veCk-rat ni bilo. Zal ne moremo priCakovati, da bi kako sloven-sko ministrstvo delilo odliCja ljudem, ki ohranjajo slovensko kulturno dediSCino, celo krov-nima organizacijama se to zdi paC normalno delo. Pa ni. Anton Zuzek je na Katinari Castno nadaljeval veliko poslanstvo svojih predhodnikov, od Mik-lavca do 'dachauskega' PiSCan-ca, Leilerja, izgnanega od faSi-stov, ki je poklical Kralja, izgnanega od Nemcev v Ljubljano, in prvega duhovnika, padlega pod streli OF (Slo je za napako...), Kosca, Slovenca, izvoljenega v 18. stoletju v trzaSki obCinski svet! To so naSi duhovniki. To je bil Zuzek, ki je v popoldanskih urah na katinarskem pokopa-liSCu molil za vse, ki tarn poCi-vajo. Se en veliki duhovnik z notranj sko-primorskega-pivSke-ga obmoCja, ki se je zrtvoval za nas, kot pater Gabrijel, Franc Cesnik iz Klenika, ki poCiva v Trnju, kot Pozar iz Petelinj, ki je skrbel za SCeka in poklical Kralja v Lokev in druge kraje. Po Katinari bo imel Zuzek zadnje slovo v domaCem Knezaku, kjer je cerkev poslikal Cernigoj. Naj Se kdo reCe, da ni bilo na-prednih, kulturnih in tudi po-boznih slovenskih duhovnikov! Le kaj bo sedaj? Gospod Zu2ek, naj vam bo lahka domaCa zemlja, kamor ste se zeleli vrniti! Miro Oppelt . Antonu Zuzku Doma je bil iz Jurisca pri Knezaku, kjer se je rodil leta 21. maja 1947. Za duhovniski poklic se je odlocil pozno in pristopil h klaretincem ter bil posvecen v duhovnika v Rimu. Na god svetih apostolov Petra in Pavla leta 1975 ga je posvetil papez Pavel VI. Nato je sluzboval v raznih zupnijah v Sloveniji, med drugim tudi v Gornji Radgoni, in se sredi '80. let odzval vabilu trzaskega skofa msgr. Bellomija ter prisel med slovenske vernike na Trzasko. Na Katinari je leta 1986 nasledil priljubljenemu duhovniku Albertu Miklavcu in se z veliko vnemo lotil pastoralnega in ostalega dela v tej zahtevni narodno mesani zupniji. Poskrbel je za postopno obnavljanje notranjosti zupnijske cerkve Svete trojice in se posebej znamenitih poslikav Toneta Kralja. Ta obnovitvena dela je spremljalo tudi dezelno spomenisko varstvo, ki je sicertudi financno podprlo obnovo. Konec devetdesetih let je g. Anton Zuzek tudi formalno postal zupnik na Katinari in sejessvojimifarani veselil izida posebne knjizice o cerkvi in njenih znamenitostih, pri kateri se je mocno angaziralo vec zupljanov. Od rajnega zupnika so se farani poslovili v sredo, pokopali pa so ga v rojstni fari. Bliza se mesec Oktober, posvecen nebeski Materi Po Mariji do svoje prave cloveske identitete Ko je pred nami mesec Oktober, Se eden izmed mesecev, posveCenih nebeSki materi Mariji, se Se enkrat nekoliko ustavimo ob njej. Ze kar kakih petdeset let se velikemu delu CloveStva, zlasti pa tistim t. i. 'odraslim' kristjanom zdi, da se Mariji posveCa preveC pozornosti, tistega zares CloveSkega, tistega torej, v Cemer smo ljudje podobni Bogu in se je najbolj pokazalo prav pri Mariji: odprtost za marsikdo se celo spraSuje, ali ni ze enkrat dovolj tega malikovanja, ko se Cez mero obozuje Marija, Castijo tiste njene (in Jezusove) podobe brez prave umetniSke vrednosti, ko se tako avtomatiCno moli rozni venec. In vendar se, kadar nehamo Castiti Jezusovo in naSo Mater, izgubi marsikaj milino in neznost, poniznost, ljubeznivost. ZavraCanje marijanske poboznosti se pravzaprav izkaze kot znak duhovne nezrelosti -Se enkrat veC Clovek zaradi svoje omejenosti doseze nasprotni uCinek od zeljenega. Tu se negativne posledice pokazejo v tem, da se zapre vase, da ne vidi veC soCloveka nasprotje od ponizne in odprte Marijine drze. 'Smrt roznega venca je navadno lakmusov papir tega, da je nekje utihnila osebna molitev poCasi umira, Ce se to Se ni zgodilo. Marija se je Se kako dobro zavedala, kako je potrebno Cloveku biti usmerjen 'vnebo' in tudi 'na in njegovih stisk, ker ga prevzame napuh -pravo tudi druzinska molitev, pa tudi zemljo'. Brez odnosa z Bogom in njegovimi nebeSkimi prijatelji (ki so tudi naSi!), se skrha tudi naS odnos do soCloveka, tudi po druzinah. Ko tako molimo rozni venec, res ponavljamo vedno ene in iste besede, vendar pa nas to spomni, kako tudi Marija pri Bogu vedno ponavlja ene in iste naSe proSnje, ki ji jih izroCamo. Sicer pa lahko jagodo po jagodo posveCamo kaki osebi, zanjo kaj prosimo ali se zanjo zahvalimo, pa bomo videli, da bo teh jagod na koncu Se premalo, Ceprav jih je petdeset. Andrej Vonäna Predavanje nadskofa msgr. Antona Stresa na 46. studijskih dnevih Draga 2011 (4) Nova evangelizadja po slovensko Pri tem nismo povsem na zadetku. Po sinodi so se Se okrepila razlidna duhovna gibanja in lokalne skupine laikov (animatorske, dobrodelne, za-konske, molitvene). Okrepila se je sploSna zavest odgovornosti vseh za prihodnost vere in Cerkve. Nekateri duhovniki, zal, nuj-nosti dejavnih laikov Se ne ra-zumejo dovolj, in jih za to z us-trezno formacijo ne usposablja-jo. Vprimerih, ko duhovniki us-trezno oblikujejo laiSke sodelav-ce, delujejo dejavni zupnijski pastoralni sveti, ki zupniku niso samo v pomod pri praktidnih zadevah, ampak se ukvarjajo z bistvenimi vsebinskimi vpraSan-ji evangelizacije svojega okolja. Tako se kljub tezkim dasom jedro vernih bratovin sester krepi, kar smo med drugim zivo obdutili lani na slovenskem evharisti-dnem kongresu vCelju. To je pot, ki vodi vprihodnost. NaSa najvedja skrb torej niso zu-nanje okoliSdine in neugodne druzbene razmere. Tudi ne teza-ve z osebjem in strukturami ter vse resnejSepomanjkanje duhov-nihpoklicev. NaSa prva in najvedja skrb je pozivitev zive in oseb- ne vere v Boga in v njegovega Sina Jezusa Kristusa terokrepitev cerkvenostnega duha. Slovenski pastoralni nadrt, ki smo ga Skofje sprozili s pastoral-no spodbudo, bo zato imel na-slednji glavni namen: Ziva obdestva Cerkve in posa-mezni njihovi dlani bodoznovo apostolsko gorednostjo vodili in spremljali brate in sestre na poti osebne vere, do osebnega sredan-ja s Kristusom kot osvobajajodi resnici in polnemu zivljenju vos-redujodi ljubezni ter globlji pri-padnosti obdestvu Cerkve. Ob tem smo razglasili Stiri glavne pastoralne smernice: 1. Napodrodju oznanjevanja bomo spodbudili predevangelizacij-sketernovo-evangelizacijskepri-stope in misijonsko miselnost. Bolj odlodno bomo preSli s pou-devanja o veri na prebujanje o-sebnega odgovora v veri na Bozjo ljubezen, ki se nam je razodela v Jezusu Kristusu (kerygma in mi-stagogija). Vztrajali bomo na pre-nosu poudarka s kateheze otrok na katehezo mladinein odraslih, zlasti k druzinski katehezi. Cilj je osebna verujoda odloditev v veri za Jezusa OdreSenika, ki se izraza v molitvenem odnosu z njim. Poudarka sta dva: oblikovanje obdestev, ki so misijonarska, in kateheza, se pravi poudevanje v veri, ki ni ravno poudevanje, ker vera ni ideologija, ampak prebujanje k osebni veri, k osebnemu sredanju s Kristusom, da se dlovek duti nagovorjenega od Jezusa Kristusa in na ta nagovor odgov-ori z osebno vero in ljubeznijo. 2. Vzavesti, da je bogosluzje Boz-je delo, vkaterega vstopamo, bomo bogosluzje oblikovali tako, da bo omogodalo zivo sodelo-vanje Bozjega ljudstva, hkrati pa krepilo osebno molitev in kon-templacijo ter ohranjalo ljubede spoStovanje pred skrivnostjo in svetostjo naSega Boga. Gre za to, da bogosluzje ne postane "show" s cenenimi udinki, ampak vabi k ponotranjenju in osebni molitvi. Poudarek je tudi na sodelovanju vseh udelezencev. 3. Dejavna ljubezen do bliznjega je najbolj verodostojno pridevan-je naSe vere v Bozjo ljubezen do vsakega dloveka, zato bomo goji-li sodutje in usmiljenje do ljudi v stiski v Cerkvi in zunaj nje ter krepili cerkvene dobrodelne us-tanove. Cerkev kot oznanjevalka druzbene pravidnosti bo odlodno sooblikovala druzbo solidarnosti. Gre za to, da nadaljujemo in Se krepimo dobrodelno in solidar-nostno razseznost Cerkve, ki se je ze do sedaj izkazala kot ena od najbolj obetavnih v slovenski druzbi. 4. Kristusa sredamo v obdestvu Cerkve in uvajati brate in sestre v zivljenje skupnosti je najtesneje povezano z zivo vero v Kristusa. Na podrodju graditve skupnosti imajo pastirji odlodilno vlogo, da s svojo pastoralno ljubeznijo kot "drugi Kristus" odgovorno in pozrtvovalno skrbijo za svoja obdestva majhnih obdestev ter zavzeto sluzijo bratom in sestram za rast njihove vere, upanja in ljubezni. Tu je poudarek na ob-likovanju duhovnikov kotpravih sluzabnikov svojih obdestev in na oblikovanju zupnij, ki naj postanejo obdestva obdestev. Osebna vera se oblikuje vmedoseb-nih odnosih, zato morajo krSdan-ska cerkvena obdestva postati obdestva manjSih obdestev, kajti samo manjSa obdestva omogoda-jo medosebne odnose. Na koncu smo Skofje Slovenske-mu pastoralnemu svetu (SPS) narodili, da do pomladi 2012, drzedse zgoraj zadrtanega name-na in Stirih strateSkih smernic, pripravi dokument, ki bo osnova za nadaljnje nadrtovanje po Skoßjah in zupnijah. Telo, ki bo pisalo dokument, tako imeno-vani strateSki svet, bo sestavljen iz tajniStva Slovenskega pastoralnega sveta ter iz ljudi, ki jih bodo za to priloznost imenovali Skofje. S tem kondujemo obdobje pas-toralnih let s posebnimi enolet-nimi poudarki, ki smo jih imeli po sinodi. Pastoralno leto 2012/2013 ne bo imelo posebne-ga vsebinskega poudarka, temved bo vceloti posvedeno pastoralnemu nadrtovanju po Skoßjah, zupnijah, redovnih skupnostih, us-tanovah in gibanjih. Kar zadeva samo dasovnico, je ta precej am-biciozna in optimistidna. Cilj pa je jasen: vsaka zupnija naj bi si izdelala svoj pastoralni nadrt za naslednjih pet let, s katerim bo konkretno dolodila dejavnosti, ki jih bo krepila ali razvijala, in s ka-terimi bo preoblikovala vernost svojih dlanov v smeri osebne in dejavne vernosti. S procesom pastoralnega nadrto-vanja zelimo sloganu "nove evangelizacije", ki ostaja vsebin-sko precej prazen, dati konkretno vsebino preoblikovanja krSdanske vernosti v osebno odloditev za vero v Jezusa Kristusa. Zavedamo se zahtevnosti, ob-seznosti in ambicioznosti tega nadrta. Zavedamo se tudi, da ne gre za iskanje kolidine in mnozidnosti, ampak za poglo-bitev vernosti, se pravi pristne identitete druzbene manjSine, ki se ne namerava zapreti v svoj geto. Vemo, da je to edina pot, ki nam preostane, de izziv sekular-izacije vzamemo zares in de zelimo nanj tudi ustrezno odgov-oriti. /konec Sveta Gora Blagoslov Druzinskega centra Blagoslov Druzinskega centra na Sveti Gori bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 16. uri. Slovesno maso bo daroval koprski pomozni skof dr. Jurij Bizjak, ki bo natotudi blagoslovil Druzinski center. Ta nudi strokovno terapevtsko pomoc posameznikom, parom, zakoncem in druzinam v krizi, organizira skupino za razporocene, vikende za zakonce, predavanja za zakonce in starse itd. Po zasluzeno veCno plaCilo je odSel g. zupnik Anton Zuzek s Ka-tinare, ki se je poslovil med Cetrtkom in petkom, 23. septembra. Na vabilo Skofa Bellomija je pred Cetrt stoletja sprejel sluzbo pri Sveti Troji-ci na Katinari vTrstu. Poslan-stvu je bil zvest do konca. Le dobra dva tedna pred smrtjo v hospicu v Nabrezini je med nedeljsko maSo sporoCil, da mora nujno v bliznjo bolniS-nico. V tej bolniSnici je sam opravljal za slovenske bol-nike duSnopastirsko in Se zlasti samarijansko poslanstvo. Faranom je ze pred meseci sporoCil, da ima raka in da bo na sevanju v Avianu. Zahrbt-ni bolezni ni bil kos, ze leta pa se je upiral sladkorni. Kljub vsemu je svojo sluzbo opravljal odloCno do konca. Ko se je v septembru poslovil, je izrazil obzalovanje, da ne bo mogel opraviti sam ze doloCene poroke in vsakolet-nih svetih maS pri Kraljici Miru na Katinari ter v kapelici Zalost-ne Matere Bozje v Lonjerju. Smrt priljubljenega zupnika je prizadela italijanske in slovenske farane zupnije, ki ostaja sedaj na nevarnem prepihu. G. Zuzek je nasledil pesniku Albertu Miklavcu, ki je 1. 1986 odSel v BorSt. Takoj po prihodu se je g. Zuzek zavzel za obnovo cerk- ve, slovenskega bisera, ukleSCe-nega med katinarsko bolniSni-co in grmado, ki jo predstavlja orjaSki stanovanjski blok Rocol Melara. ZaCel je z osrCjem, poz-latitvijo tabernaklja. Nadaljeval je z zahtevnim restavriranjem poslikave Toneta Kralja iz zaCetka tridesetih let. Cerkveno notranjost obdaja Krizev pot, dragulj nove stvarnosti, edinst- ven primer pokonstruktivistiC-ne cerkvene umetnosti v Italiji. Anton Zuzek se je tega dobro za-vedal, saj je bil velik obCudova-lec in poznavalec misli in uCi-teljstva Pavla VI. Papez Monti-ni ga je posvetil v duhovnika 29. junija 1. 1975 pri sv. Petru, ko je bil Se pri klaretincih. Pavel VI. je gojil veliko pozornost do sodobne umetnosti. Gospod Zuzek je s svojimi pri-spevki sodeloval tudi v ita-lijanski reviji, ki se posveCa poglobljenemu preuCevanju dela papeza Pavla VI. Seveda tega v svoji veliki skromnosti ni nikoli omenil, paC pa so ga lahko v popoldanskih urah vsi videli, kako je pod lipami prebiral najno-vejSo teoloSko literaturo. TrzaSke pavlinke ga bodo zelo pogreSale, pa tudi pri OgnjiSCu v Kopru najbrz. V petindvajsetih letih nismo na Katinari sliSali ne-pripravljene pridige. Po obnovi in zaSCiti Kralje-vih slik je poskrbel za po-polno obnovo cerkve, klo-pi, poslikave zunanjosti, oratorija, obnovo strehe. Prvo sreCanje sva imela ob eni ponoCi na cerkveni strehi. Ob vraCanju z dela sem opazil, kako se Clovek bori proti burji, da bi prek-ril odkrito streho in obvaroval pred dezjem pravkar ob-novljene slike. Taka so bila paC podjetja. Uspelo nama je utrdi-ti ’cerade', a Se zdaj lahko opa-zimo na obnovljenem stropu znake pronicanja dezja. Za vse je skrbel, zase Se najmanj! To je doprineslo zal k najveCji Skodi: izgubili smo pastirja v 65. letu starosti. Sam otezen je hotel skr-beti za prizadeto pomoCnico in ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke 13. Fotosrecanje Skupine75, vedno bolj mednarodno in s pogledom v video-art Fotoklub Skupina75 prireja tudi letos ob odprtju sezone najpo-membnejso manifestacijo Fotosrecanje vsodelovanju s Kulturnim domom, Glasbeno matico in ZSKD, pokrovitelji pa so Pokrajina Gorica, Obcina Gorica ter slovenska in itali-janska fotozveza FZS in FIAF. Odprtje letos-nje 13. izvedbe foto-grafske razstave med-narodnega znacaja bo v goriskem Kulturnem domu v soboto, 1. oktobra, ob 18.30. Na njej sodeluje sest fo-tografov iz sirsega kul-turnega okolja, med temi je eden clan Sku-pine75, vabljenjetudi fotoklub s skupinsko razstavo. Avtorje in njihova dela bo na odprtju predstavila priznana fotografinja in predavateljica fotografije Lorella Klun, za glasbeni utrinek bo poskrbela Glasbena matica. Letos razstavljajo Primoz Brecelj iz Ajdovscine (barvna fotografija), Gianluca Groppi iz Piacenze (“Mutazioni", niz crno-belih diptihov), Zoltan Nagy iz Pulja (niz “Ecce Homo” v barvah), Ljubljancanka Jasna Samarin (barvni kolazi razrezanih fotografij), Francesco Sambo (serija “Papa' Papier", barve), clan Fotokluba Skupina 75 Marko Vogric (niz “Mechanobotanica”, tisk vstari tehniki CB posnetkovz luknjicarko). Gostujoci krozek “Associazione Culturale Marghera Fotografia’’ bodo predstavljali predsednik Paolo Croci in clani Fabrizio Brugna-no, Cristiano Corte, Andrea Miatto, Michele Mattiello, Thomas Ortolan, Nicola Verardo in Roberto Vecchiato. Gostovala bo tudi mlada izraelska video performer Shimrit Malul z nekaterimi svojimi video-art projekti. Podatki vseh fotografov in predstavitve kriticarke Lorelle Klun ter nekaj reprodukcij del so tudi letos zbrani v katalogu, ki so ga uredili sami clani Skupine75, oblikoval Igor Skorjanc, za prevode je poskrbel Vili Princic. Spiet: www. skupina75. it. Razstavo si bo mogoce ogledati v Kulturnem domu v Gorici do 15. oktobra ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 in ob prireditvah. Dodatne informacije: info@skupina75. it; www. skupina75. it Novogoriski dijaki na obisku v Gorici V sredo, 21. t. m., je prisla na obisk v Gorico vecja skupina novogoriskih dijakov, ki so jih po sledeh slovenstva vodili profesorji. Ta utecena praksa, katere pobudnica je bila pred leti prof. Marija Mercina, ima namen pokazati mladim Novogoricanom slovensko prisotnost v mestu, seveda ne samo, ampak predvsem. V Kulturnem domu v Gorici jim je o zgodovinski prisotnosti Slovencev v Gorici in na Goriskem in danasnjem delovanju spregovoril nas odgovorni urednikJurij Paljk, kijihjetudi nagovoril, naj zivijo Gorico kot del svojega zivljenja. Vabilo na predstavitev knjige Pozabljeni Kras Ofenzive v jeseni 1916 V ponedeljek, 3. oktobra 2011, bo ob 19.30 v Lokandi Devetak na Vrhu Sv. Mihaela predstavitev knjige Pozabljeni Kras Ofenzive v jeseni 1916, ki so jo napisali Mitja Juren, Paolo Pizzamus in Nicola Persegati. Publikacija je izsla letos pri zalozbi Mladika. Na veceru, ki so ga podprli Kmetijsko podjetje Bellanotte, Kmetijsko podjetje Rubijski grad, Odsek krvodajalcevSovodnje ob Soci (Gorica) - ZPK, Drustvo Juli@est, Skupina raziskovalnih studij in prve svetovne vojne in ga bo vodil mag. Renato Podbersic, bodo prisotni avtorji. OBMEJNI OKUSI | Nadvse uspesna izvedba, zadovoljstvo prirediteljev in udelezencev ZPp nq5 ki kongres SSk za Gorisko 8. oktobra 2011 Gospodarstvo in kultura Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, se krepko pozna tudi pri nas na Goriskem. Podjetja, zadruge in bancni zavodi se soocajo z globoko financno nestabilnostjo, ki ogroza delovna mesta in razvoj. Na splosno se je zivljenjski Standard poslabsal in posledicno je v ljudeh upadlo zaupanje v prihodnost. Dejstvo je, da smo pred takimi druzbenimi spremembami, ki bodo bistveno posegle v dosedanje druzbenestrukture in navade. V ta dogajanja so vkljucene tudi gospodarske strukture slovenske narodne skupnosti na Goriskem. Tako stanje ima se dodatno negotovostzaradi politicnih kriz v Italiji in Sloveniji. Gospodarska in financna dejavnoststa se posebej obremenjeni. Vtem casu je potreben odlocen odgovor politike. Na dan mora priti zavest, da so politicni predstavniki vsluzbi druzbenih Struktur. Gospodarstvo potrebuje primernih razvojnih odlocitev, da bo lahko spet ozivelo zaposlovanje. To bo odlocno pripomoglo tudi k zagotovitvi osnovnih sredstev druzinam, pri cemer Slovenci nismo izvzeti. Politicna in gospodarska kriza postavljata pod velik vprasaj tudi kulturno in drustveno delovanje. Kulturne organizacije in drustva lahko delujejotudi zaradi prispevkovjavnih ustanov. Manjsi priliv, ki ga belezijo javne bilance, te prispevke postavlja pod vprasaj, kar bo vplivalo na prosvetno in kulturno delovanje. Za slovensko narodnoskupnost pa sta kultura in prosveta neobhodno potrebni. Temeljno je, da se se vedno organizirajo prireditve, ki pomagajo pri razvoju bogate slovenske kulture in jezika. Politicno delovanje je od nekdaj veliko pridobivalo od kulturnega in prosvetnega delovanja slovenskih drustev in ustanov. SSk in njeni predstavniki so in bodo se naprej zagovarjali temeljno vlogo slovenskih drustev in organizacij. Zato se bo nadaljevala ucinkovita obojestranska vez med politiko in kulturo. Naslednje leto: Okusi brez meja! r "ir.ir !’ -" j. _ i. Vinoteke Steverjanski grici Ivan in Patrik Komjanc Tudi letos je bila ponudba na Ob-mejnih okusih res pestra. SonCno in toplo vreme je v Gorico priv-abilo veliko ljudi, ki so se med stojnica-mi lahko sprehajali od Cetrtka, 22. septembra, do nedelje, 25. septembra. Ze sveCano odprtje je dobro obetalo, saj so se ga poleg zupana Ettoreja Romolija in obCinskega odbornika Antonia Deve-taga v duhu prijateljskega sodelovanja udelezili zupana iz Krmina in GradiSCa, predstavniki Sestih slovenskih obCin z novogoriSkim zupanom Matejem ArConom na Celu, dezelna odbornika Elio De Anna in Claudio Violino, pod-gredsednica pokrajinske uprave Mara Cernic, predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, predsednik Fundacije Carigo Franco Obizzi in drugi. In praznik je Se isti veCer v polnosti zaziv-el. RazliCni narodi so ponujali svoje spe-cialitete: Avstrijci pivo, klobase in zrezke, Srbi pleskavice, Francozi palaCinke in vi-no, pa tudi stojnice z diSeCimi mili, Sali in oblekami. Svoje specialitete pa so imeli tudi Nemci, Cehi, Poljaki in Madzari. Znatno veC stojnic kot lani je bilo iz Slovenije; v petek in soboto je lepo uspel dalmatinski veCer v srediSCu Nove Gorice. Pomembno vlogo je odi-gral vlakec, ki je povezoval obe mesti. Hrane in pijaCe je bilo veliko, prav za vse okuse! V soboto popoldne je v prostorih KB centra potekala tudi predstavitev knjige o rebuli, ki jo je izdalo Zdruzenje proizvajalcev rebule z Oslavja. V ljud-skem vrtu je bil tudi bolSji sejem in nekaj stojnic z nakitom in torbicami. Gorica se je torej v preteklem vikendu prelevila iz zaspanega mesta v vesel in zi-vahen kraj, v katerem sta kraljevali glas-ba in dobra volja. Zdi se, da je Gori-Canom jesenski praznik prirasel k srcu, saj je bil obisk letos odliCen. To so orga-nizatorji potrdili tudi po prireditvi, ko so s podatki v rokah povedali, da se bodo Obmejni okusi zaradi izredno us-peSne letoSnje izvedbe prihodnje leto preimenovali v Okuse brez meja, saj, so rekli, fiziCne in mentalne meje so padle, zazivel je nekdanji skupni prostor. / SR Svoje stojnice so postavi-la tudi nekatera naSa druStva. V ulici Crispi so gostje pod belimi Sotori lahko okuSali dobrote Prosvetnega druStva Standrez. "LetoSnji Obmejni okusi so presegli naSa priCakovanja", nam je v nedeljo zveCer povedal Clan druStva BoZidar Tabaj; "ljudi je bilo veliko, Se vedno znajo ceniti naSo do-maCo kuhinjo". Prodali so 500 kg krompirja, 150 kg ’vrzot', 60 kg vampov, veliko njokov, "letos tudi tistih s sliva-mi". Hrano so pripravl-jali ob zupniSCu v Stan-drezu in jo prevazali v mestno srediSCe. Kot obänski svetnik je Tabaj dodal, da ima zasluge za posreCeno zamisel pre-jSnja obCinska uprava zupana Brancatija, Ceprav sedanji odbornik za kulturo tega ne priz-nava. "Prireditev se je z leti seveda razvila, danes je morda preveC Siroka, kajti ovrednotiti bi morali zlasti naSe kra-jevne specialitete". Tabaj je bil nadvse zadovoljen s sodelavci, zlasti s Stevil-nimi mladimi, ki so se izkazali za zelo pozrtvo-valne in delavne. Predsednik druStva Marko Brajnik je poudaril, da so se Clani druStva dobro odzvali in pokazali veliko energi-je, tudi tisti, "ki bodo za nami prevzeli vodstvo druätva". Kajti "pravilno je, da se predstavimo in pokazemo, kdo smo. SkuSamo postajati brezmejno in Cezmejno druStvo, prisotni moramo biti na obeh straneh". Na ulici Crispi [e bilo veselo tudi ob stojnici Vinoteke Steverjanski griCi, kjer je kar mr-golelo naSih mladih Bricev. Ceprav so bili tudi zaradi zaprtih cest in gradbiSC neko-liko izolirani in so se gostje morda bolj gnetili drugod, je povedal Mihael Corsi, so pa le cenili prisotnost ljubiteljev vina, dobre druzbe, dobrega okusa in prireditve, "ki je bila letos res dobro orga-nizirana". Ljudje "nas spoStujejo, vedo, kaj hoCejo. Kultura obiskovalcev raste, letos je bila nadpovpreCna". Za Sankom so bili prisotni "ljubitelji vina, ljubitelji Steverjanske kulture in vinarji, ki prihaja-jonapomoC". Tudi pri Stmavrskem Kulturnem druStvu Sabotin so imeli fantje polne roke dela. Predsednik druStva Valentin Devinar ni prikrival zadovoljstva: "Bilo je dobro, super"! Tokrat so ponujali pravo krajevno specialiteto -briSkega merjasca in polento. "OdloCili smo se za iste koliCine kot lani, ze v soboto zveCer pa nam je zmanjkalo, tako da smo v nedeljo nudili po-hano svinjsko meso". Z organizacijske plati "ni bilo pomanjkljivosti. Odziv Clanov druStva je bil res dober, imeli smo se prav lepo". V ulici Petrarca je imel letos prviC svojo stojnico znani vinogradnik AleS Komjanc zjazbin; nudil je briSko vino in domaCe ekstra deviSko olivno olje. Sin Patrik Komjanc, ki je z bratom Ivanom gostoljubno sprejemal obiskovalce, nam je povedal, da je bilo zlasti v soboto in nedeljo kar dosti ljudi, ki so se zanimali tako za vino kot za olje. S tem prvim poskusom so bili "zadovoljni, saj so sreCevali goste iz Italije in Slovenije, ki so pokuSali vina in tudi kaj kupili. SpraSevali so po nas in se menili, da bi nas priSli obiskat v do-maCo klet. Tudi to je promocija"! Na korzu je bogato izbiro briSkih vin nudilo tudi druStvo NaS prapor, v ulici Oberdan pa je vina in jedi ponujal Se kmeCki turizem Stekar iz Stev-erjana. / DD Na Madzarskem je bil na pro-gramu najprej ogled mesta Sik-los, kjer so si madzarski Skofje zgradili mogoCno srednjeveSko grajsko rezidenco. V kraju Mo-hach, kjer je bila slavna bitka med Turki in armado ogrskega kralja Ludvika II., so postavili mogoCen spomenik. Kot zadnjo postajo na Madzarskem so udelezenci obCudovali eno na-jbolj priljubljenih turistiCnih mest Pecs. Temu mestu so v 150-letni vladavini pustili moCan peCat Turki z mogoCno moSejo in drugimi zgradbami. Zanimivi so tudi muzej porce-lana in slikovite ulice. Vesela druSCina je prispevala, da je bilo na izletu prijetno razpolozenje, saj je program vseboval tudi degustacije odliCnih vin in kulinariCnih posebnosti obiskanih kraj ev. Poznopoletni izlet PD Standrez Slavonija, Baranja in madzarsko Podonavje Prosvetno druStvo Standrez organizira vsako leto dva veCdnevna izleta, enega spomladi, drugega pa v jeseni. Teh popotovanj se vedno udelezuje veliko izletnikov, ki napolnijo avtobus. Na letoSnjem poznopoletnem izletu od 16. do 18. septembra so obiskali Slavonijo, Baranjo in juzno madzarsko Podonavje. Prvi postanek je bil v mestu Pozegi, ki je ohranilo srednjeveSko znaCilnost z osrednjim trgom, mestno hiSo, s kuznim znamenjen in cerkvijo svete Terezije. Slavonija slovi ne le po umetniSkih in zgodovinskih za-nimivostih, ampak tudi po odliCnih vinih in kulinariCnih specialitetah. Bogat z raznimi cerkvami in drugimi spomeni-ki je tudi Osijek, glavno mesto Slavonsko-Baranjske zupanije. Prav prijeten in zelo zanimiv je bil sprehod po baroCnem jedru mesta in trga svetega Trojstva. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ Razstavlja Adriana Maraz Predmeti ki pripovedujejo o casu in minevanju Do 22. oktobra je v Kul-turnem centru Lojze Bratuz na ogled razsta-va del najpomembnejSe sloven-ske grafiCne umetnice Adriane Maraz, po rodu Primorke. Ob lelosnjih Kogojevih dnevih sta jo postavila goriSki hram in Ga-lerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Sofi, kjer so bili dragoceni graficni listi razstavljeni od 3. do 20. septembra. GoriSkega odprtja 23. septembra so se med drugimi udelezili Rudi Merljak z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, novogo-riSki podzupan Mitja Trtnik, ravnateljica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc in ätevil-ni ljubitelji slovenske umetno-sti, ki jih je toplo pozdravila predsednica KC Bratuz Franka Zgavec. Umetnice zal ni bilo. Po glasbenem utrinku, ki sta ga tokrat darovali obönstvu Ziva Srebrnic na trobento in Nastas-sjia Masseria na klavir, je dr. Nadja Zgonik spregovorila o likovnici, njeni zivljenjski poti in delih. Razstava z naslovom Vedno novo iz vedno starega sveta nudi lep presek cez celot-no delo Adriane Maraz, ki se je ze po desetih letih samostojne umetniske kariere odlocila, da f =7 se bo posvetila zgolj graficni tehniki. Usmerila se je v "naj-zahtevnejSo izmed graficnih tehnik, v barvno jedkanico v kombinaciji z akvatinto". Umetnica se je rodila v Ilirski Bistrici, njena druzina pa izvira iz Vrtojbe, zato jo lahko imamo Bcmdeli pisal dezelnemu solskemu uradu Predsednik Sveta slovenskih organizacij za Gorisko Walter Bandelj je pisal uradno pismo ravnateljici dezelnega solskega urada Danieli Beltrame glede vprasanja podravnateljskega mesta na Vecstopenjski solisslovenskim ucnimjezikom v Gorici. Po novih zakonskih predpisih je namrec oproscen pouka le podravnatelj sole, ki ima vsaj 40 razredov. Goriska vecstopenjska sola pa jih steje 39, zaradi cesar mora Franca Padovan tudi poucevati; ze v naslednjem solskenn letu, poudarja Bandelj, pa bo sola gotovo imela zadostno stevilo. Zaradi tega in zaradi specificnosti solesslovenskim ucnimjezikom pokrajinski predsednik SSO prosi vodjo dezelnega urada, naj posreduje, da bi bila goriska podravnateljica vsaj delno oproscena pouka. za gorisko rojakinjo. Po drugi svetovni vojni je nekaj let prezi-vela v Vrtojbi in Novi Gorici, kjer je zadnjic razstavljala leta 1973. Primorski pripada prav tako kot njen ucitelj na Akade-miji v Ljubljani, Riko Debenjak, mojster, ki je dal ton in smer sijajni generaciji slovenskih gra-fikov, ki so se oblikovali v 60. letih in ki so v naslednjem de-setletju dosegli izjemne med- narodne uspehe. "Slovenska grafika ljubljanske graficne Sole je verjetno ena najuspeS-nejsih poglavij slovenske zgo-dovine umetnosti, vsaj kar se mednarodnega uspeha tiCe", je povedala dr. Zgonik. Adriana Maraz je kot Clanica te Sole kmalu izoblikovala samosvoj izraz in je prejela nekaj najpornernbnejsih sve-tovnih nagrad. RdeCo nit v Gorici raz-stavljenih del pred-stavlja svet predmetov. Ti so prekriti s patino casa, zavezani so casu in preteklosti, po drugi strani pa se sooCajo s predmeti iz vsakdanje-ga porabniäkega zivljenja. Temeljna te-ma umelnicinega ust-varjanja je zavest, da vse, kar je snovno, pro-pada. Predmeti ve-likokrat ozivljajo, spre-minjajo se v antropo-morfna telesa. V naso zavest in podzavest se vslikajo tudi zato, ker podobe niso vtisnjene na papir pravokotno ali kvadratno, ampak v obrisu, kot se predmet prikazuje. ™,0uru Qrafi£na produkcija Adriane Maraz je izrazito kon-ceptualizirana. Prisotni so sle-dovi nadrealizma, pop-arta in konceptualizma Marchela Du-champa, na katerega se slikarka - mestoma ironicno - tudi veck-rat navezuje. Razstava odlicne umetnice, ki se po dolgem Casu vraca na Go-riäko, je posebno dragocena priloznost, da jo bolje spozna-mo in bolj ovrednotimo. / DD M D RU STVO ARS vljudno vabi na odprtje razstave: ALEKSANDER PECA - SLIKE umetnika bo predstavil Jurij Paljk Galerija Ars na Travniku, Gorica danes, cetrtek, 29. septembra 2011, ob 18. uri Slovenska skupnost Zbirna stranka Slovencev v Italiji 16. pokrajinski kongres za Gorisko Brda - Gorica - Soca - Vipava - Kras - Lasko 7. oktober 2011 ob 18.00 v KC Lojze Bratuz - Gorica 8. oktober 2011 ob 9.30 na sedezu SSk v Gorici PD STANDREZ Abonma IJubiteljskih gledaliskih skupin PROGRAM PREDSTAV: - Nedelja, 9.10.2011, ob 17. uri KD Rudija Jedretica - Ribno pri Bledu Dario Fo MARKOLFA komedija Rezija: Sergej Verc - Nedelja, 6.11.2011, ob 17. uri KUD Svoboda - Zalog Marcel Franck PELIKAN ALI OTROCI PO ZELJI komedija Rezija: Joze Valentic - Nedelja, 11.12.2011, ob 17. uri Gledalisce pod Kozolcem -Smartno ob Paki Thomas Brandom CHARLEYEVA TETA komedija Rezija: Joze Kranjc - Nedelja, 15.1.2012, ob 17. uri KD Domovina - Osp Jean Jacques Bricaire VS EGA JE KRIVA DRZAVA komedija Rezija: Edita Franceskin - Sobota, 28.1.2012, ob 20. uri Premiera - Nedelja, 29.1.2012, ob 17. uri Abonmajska predstava PD Standrez - dramski odsek Norman Barrash - Carroll Moor CVETJE HVALEZNO ODKLANJAMO komedija Rezija: Joze Hrovat Vse predstave bodo v zupnijski dvorani Anton Gregorcic v Standrezu Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeza: pri blagajni 25. septembra, 2. in 9. oktobra 2011, od 11. do 12. ure in eno uro pred predstavo Informacije: Bozidar Tabaj 0481 20678 Abonma 5 predstav 30,00 evrov, znizano 25,00 evrov*; posamezne predstave 7,50 evrov, znizano 6,00 evrov* *studenti, osebe slarejse od 70 let, drustvene in druzinske skupine Vabljeni! POD POKROVITEUSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE Obvestila A§Z Olympia vpisuje v novo solsko leto, v katerem bodo delovali predsolska telovadba, sportna gimnastika, sportno ritmicna gimnastika, sportni ples. Informacije in vpisovanje na tel. 335 5952551 (Damijana Cescut). Skupnost druän SonCnica prireja za odrasle gospe tecaj sivanja. Prvo srecanje bo 27. septembra ob 20. uri v domu Franc Mocnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici. Vabljene vse gospe, ki so spomladi letos ze obiskovale tecaj, in tudi nove. Informacije v vecernih urah na tel. 0481536807 (Katerina). DruStvo sKultura2011 vabi na 6. kiparsko srecanje, ki bo od 1. do 8. oktobra na Jeremitiscu pri Standrezu. Umetniki bodo vsak dan na de-lu od 10. do 12.30 in od 14. do 17. ure. Dela bodo snovali tile kiparji: Valentina Agnesone, Vittorio Bal-cone, Giulia Crainich, Jure Fingust, Aurora Folloni, Sisto Lombardo, Michele Petruz, Bojan Puklavec, Giada Salice in Nika Simac. Kon-cna prireditev bo v soboto, 8. oktobra, na Jeremitiscu ob 19.30. V primeru slabega vremena bo sklepni dogodek v zupnijski dvorani A. Gregorcic v Standrezu. Slovensko pastoralno srediSCe Gorica in SD Sonöiica vabita na srecanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra 2011. Ob 10. uri bo pri sv. Ivanu v Gorici med maso sodelovala Vokalna skupina “Cantate Domino” iz Kocevja, po masi pa bosta v domu F. Mocnik zakonca Helena in Franc Stefanie predstavila Slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Slovenska skupnost vabi na 16. pokrajinski kongres za Gorisko, ki bo v petek, 7. oktobra 2011, ob 18.00 v KC Lojze Bratuz in v soboto, 8. oktobra 2011, ob 9.30 na pokrajinskem sedezu SSk v Gorici. SCGVEmil Komel sprejema nove vpise za s. 1.2011/12. Informacije daje tajnistvo od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481 532163 ali po e-posti info@emilkomel. eu. Druätvo slovenskih upokojencev za Gorisko sporoca udelezencem dvodnevnega izleta na Hrvasko, da bo v soboto, 8. oktobra, odpeljal avtobus iz Doberdoba ob 5.50, na-to s postanki v Sovodnjah, Standrezu, Podgori, pri vagi in s trga Medaglie d'oro. Drustvo priporoca toenost in veljaven osebni doku-ment za tujino. Cestitke Draga Alenka in Ivan, zacenja se vajina skupna zivljenjska pot. Obilo srece vama zeli Prosvetno drustvo Rupa-Pec. Pred 50 leti sta Erna in Jozko Maraz stopila pred oltar. Clani in pevei Prosvetnega drustva Rupa-Pec se skupaj z “novoporocen-cema” veselijo in jima cestitajo ob pomembnem jubileju. RADIO SPAZIO 103 (od 30.9.201 Ido 5.10.2011) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekven-cami za Gorisko 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 30. septembra (v studiu Niko Klanjscek): Zvocni zapis: posnetki z nasih kulturnih prireditev-Glasba izstudia 2. Nedelja, 2. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem in rezijanskem nareeju. Ponedeljek, 3. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila. Torek, 4. oktobra (v studiu Matjaz Pintar): Utrinki v nasem prostoru -Glasbena oddaja z Matjazem. Sreda, 5. oktobra (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Mati Gora med Predmejo in Colom -Izbor melodij. (V zimsld sezoni ne bo oddaje ob ce-trtkih zaradi prenosa hokejskih PRAZNIK ROZNOVENSKE MATI BOZJE Podgora, 2. oktobra 2011 ob 18.30: tridnevnica (29., 30. septembra in 1. oktobra); ob 8.30: rozni venec; ob 9.00: sveta masa; ob 14.30: rozni venec; ob 15.00: procesija po vasi vodi zupnik iz Devina dr. Giorgio Giannini sodelujejo: m Krajevna skupnost Podgora, Prosvetno drustvo Podgora, Rekreacijsko drustvo Calvario, Mesani pevski zbor Podgora, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba .v> KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ^ ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV gorica Koncertna sezona 2011-2012 Mladinski pevski zbor LEIOA KANTIKA KORALA SPANIJA Basilio Astulez, zborovodja na sporedu umetne in ljudske baskovske pesmi Kulturni center Lojze Bratuz petek, 14. oktobra 2011, ob 20.30 II progetto e realizzato dalla Provincia di Gorizia e finanziato dalla Regione Friuli Venezia Giulia, ai sensi delle leggi 482/99, 38/01 e della L.R, 26/07. II progjet al e realizät de Provincie di Gurize e finanziät de Regjon Friül Vignesie lulie, ai sens des iegs 482/99, 38/01 e de L.R. 26/07. Projekt izvaja Pokrajina Gorica, financira pa ga Dezela Furlanija lulijska krajina v okviru zakonov 482/99 in 38/01 ter dezeinega zakona 26/07. I Cronache Isontine provincie di gurize pokraüna gonca Cronichis Lisu nti nis - Pososka kronika www.cronacheisontine.it Giornata europea delle lingue Zornade europeane des lenghis Evropski dan jezikov In occasione della X Giornata europea delle lingue, mi pare opportuno ribadire un principio chiave dell'Amministrazione che presiedo, vale a dire che la tutela delle lingue minoritarie e e deve essere uno dei compiti fondamentali di uno Stato civile e democratico contemporaneo. Riconoscere il pluralismo l i n g u i s t i c o significa, infatti, affermare il diritto di ogni singolo cittadino di essere ciö che e all'interno di una societä e di poter esprimere la propria individualitä. Un diritto che, se rispettato e sostenuto, porta all'arricchimento di una comunitä, non piü intesa come meramente omogenea, bensi come gruppo che vive e agisce secondo il principio dell'uguaglianza. II concetto di cittadinanza, dunque, diventa il vero elemento di coesione tra le singole persone e tra le persone e i loro riferimenti istituzionali. E un concetto di cittadinanza che consente al singolo di esprimersi nel migliore dei modi in ogni ambito, nel rapporto con le istituzioni, le scuole, i servizi pubblici e i media dei proprio territorio. Ecco perche gli amministratori pubblici devono sia difendere sia promuovere il rispetto per le lingue minoritarie, favorendo in questo modo anche la partecipazione di tutti al dialogo democratico, con la consapevolezza che se una collettivitä perde uno solo dei propri elementi, non e piü tale. II Presidente della Provincia di Gorizia Enrico Gherghetta 1 “La lenghe e fas part de personalitat di ognidun, no si a di pierdile!” Intervista a Gianfranco D'Aronco Promuovere, preservare e favorire la ricchezza linguistica e culturale d'Europa e uno degli obiettivi della Giornata europea delle lingue, organizzata fin dal 2001 dal Consiglio d'Europa e dall'Unione Europea. Obiettivo ambizioso per l'Europa, ma una realtä di fatto e ben consolidata nella nostra provincia di Gorizia dove, da secoli, le comunitä e le lingue presenti sul territorio non solo sono fisicamente vicine, ma soprattutto lavorano e collaborano assieme e questa realtä e pienamente accettata e condivisa dalla popolazione isontina. Lo stesso progetto di Cronache Isontine -Cronichis Lisuntinis - Pososka kronika e un bell'esempio, concreto e dinamico, di questa collaborazione: una sinergia operativa che vede in prima linea le associazioni espressione delle comunitä linguistiche presenti nel Goriziano. Ecco dunque che Societät Filologjiche Furlane, Svet slovenskih organizacij e Slovenska kultuno-gospodarska zveza si uniscono aU'Amministrazione provinciale di Gorizia nel celebrare questa Giornata europea delle lingue: una giornata che non vuole, perö, essere solo atto di rivendicazione dei diritti linguistici, ma un momento di vero incontro, confronto e dibattito sull'oggi e soprattutto sul domani delle lingue e dei popoli di questa parte d'Europa. Carlo dei Torre, vicepresidente per il Goriziano Societät Filologjiche Furlane Walter Bandelj, presidente provinciale di Gorizia Svet slovenskih organizacij Livio Semolic, presidente provinciale di Gorizia Slovenska kulturno-gospodarska zveza Societät Filologjiche Furlane Societä Filologica Friulana SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ C0NFEDERAZI0NE 0RGANIZZAZI0NI SL0VENE Skgz II26 settembre cade la ricorrenza della Giornata europea delle lingue, proclamata il 6 dicembre 2001 dal Consiglio d'Europa con il patrocinio dell'Unione europea. Persapere quäle significato e rilevanza ha al giorno d'oggi questa Giornata, adieciannidallasua istituzione, abbiamo sentito il quasi novantunenne Gianfranco D'Aronco, difensore dei diritti della comunitä linguistica friulana, che e stato professore di Filologia romanza e di Tradizioni popolari nelle Universitä di Padova e Trieste, profondo conoscitore della letteratura friulana e autorevole sostenitore della valorizzazione della marilenghe. La presenza della cultura austroungarica nella provincia di Gorizia Intervista a Hans Kitzmüller Hans Kitzmüller, autore di alcune ricerche sulla letteratura e sulla stampa in lingua tedesca nel passato austriaco di Gorizia, ci ricorda alcuni aspetti ormai scomparsi dei panorama multilinguistico della provincia di Gorizia. Quanto si parla o si conosce ancora il tedesco nel nostro territorio? Direi pochissimo rispetto al passato. Oggi parlare di "minoranza tedescofona" nella provincia di Gorizia non ha senso. E piü giusto parlare di un'ereditä culturale lasciata da un secolare passato austriaco che perö viene SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE EC0N0MICA SLOVENA ancora troppo trascurata, mentre la sua valorizzazione accanto a quella delle altri componenti non farebbe che accrescere il fascino che Gorizia dovrebbe esercitare. Puö essere piü preciso? Una minoranza tedesca non esisteva nemmeno nel passato, perche in uno stato multinazionale non si parlava di minoranze o maggioranze etniche e linguistiche. Nel passato austriaco della cittä e della provincia il tedesco ad ogni modo non veniva parlato soltanto dagli austrotedeschi (funzionari, militari, commercianti), ma anche da tutti negli ambienti medio-alti e nobiliari, cioe per italiani e sloveni quella tedesca era la seconda lingua, la si studiava a scuola e poi si andava all'Universitä perlopiü a Vienna o a Graz. Si pensi anche a Biagio Marin, a Gradnik o al Pocar, per fare un esempio fra le centinaia possibili. I censimenti austriaci effettuati regolarmente indicavano sino al 1915 una percentuale dei 10% di chi si dichiarava di lingua tedesca, ma anche buona parte dei resto della popolazione parlava o capiva dunque bene il tedesco. II fascismo ha proweduto poi a cancellare ogni traccia tedesca dal Goriziano, toponimi e cognomi nonche presentando ogni elemento austriaco come corpo estraneo. Operazione riuscitissima tanto che anche dei passato austriaco della cittä l'italiano medio non sa praticamente nulla. E cosa rimane in questo momento della cultura e della tradizione austroungarica? Qualcosa rimane: nella cucina e nelle usanze familiari, ma anche nell'architettura. Basti pensare aitanti piatti di origine austroungarica che si mescolano con quelli mediterranei, o alla tradizione di San Nicolö. Ma non e molto importante questo, se invece riscoprissimo come la cultura tedesca abbia influenzato dal Medioevo sino a ieri (1918) in maniera decisiva queste zone ci accorgeremmo dell'unicitä e deU'originalitä dell'identitä storica della provincia di Gorizia, nucleo d'Europa unita ante litteram, luogo di incontro e di secolare convivenza di latini, slavi e tedeschi. Ai 26 di Setembar e colarä la ricorence de Zornade europeane des lenghis, proclamade dal Consei de Europe, cul patrocini de Union Europeane, ai 6 di Dicembar dal 2001. Par stazä ce significät e ce rilevance che e ä in di di vue la Zornade europeane des lenghis dis agns dopo de so creazion, o vin sintüt Zuanfranc D'Aronco, cuasi 91 agns, difensör dai dirits de comunität linguistiche furlane, che al e stät professör di Filologjie romanze e di Tradizions popolärs tes Universitäts di Padue e Triest, profont cognossidör de leterature furlane e sostignidör ferbint de valorizazion de marilenghe. Professör D'Aronco, ce valör aie a dis agns de sö nassite eheste Zornade des lenghis? Cualsisei iniziative che e je a pro de difese des lenghis, ancje di ches plui pigulis e in dificoltät come che furlane, e je ben acete. Chest par vie che difindi la proprie marilenghe al ä di jessi un dove di ognidun. Ce sens aial fevelä furlan in di di vue, tal Tierg mileni? La lenghe e fäs part de personalitat: pierdint la fevele dai vons e dai gjenitörs si piert une part impuartante di se stes, dineant ancje aes prossimis gjenerazions la pussibilität di doprä che lenghe. inmö avonde fuart. A salvä la lenghe no saran lis voris mestris o i studis di gramatiche, che, ancje cu la lör dignität e la lör impuartance, no bastaressin. A tigni di cont la lenghe furlane e sarä la int comune, tai siei afärs di ogni di. Ce part varessino di ve lis istituzions? Al e ver che tai ultins agns a son rivadis diviersis legs e regolaments a nivel locäl e statäl a pro des fevelis mancul difondudis, ma i finanziaments globäi a son läts an par an di rive jü, tant che la lör sejarsetät e je deventade croniche. O speri che apontaments come la Zornade dai 26 di Setembar a ricuardin ae nestre int che il compit des aministrazions di chenti al e ancje chel di sostigni la valorizazion dal furlan. Cuäl isal il compit de scuele? Par salvä une lenghe si ä di insegnäle a scuele, doprantle tant che lenghe veicolär. Chest al ä di jessi clär: une ore par setemane, come che al e cumö in ciertis classis, nol covente a nuie. Se il talian lu si sa za, parce vegnial insegnät par tancj agns? Tun periodi li che la television e il Computer le fasin di parons, la scuele e ä di fa vale la sö impuartance storiche te educazion dai fruts. I nestris emigrants ator pal mont, che magari a son za riväts ae cuarte gjenerazion, sintino ancjemö un leam cul Friül? I plui veejos di sigür: a preservin la marilenghe e a cirin di trasmetile a fis e nevöts. Tal forest il furlan si e mantignüt ben tai centris cun plui emigräts, come Colonia Caroya in Argjentine. II lllll lllll IIIIIIIII lllllll IIIII llll IIIIIIIIIIIIIIII llll lllll llllll IIIIIIIIIIIIIIlllll IIIIIII llll II llll IIII llll III11 llll IIIIII llllllll II llll lllll IIIIIIIIIIII llll 11III llll llll IIII llllll IIIIII lllll llll IIIII llll IIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllll III] lllll lllllll 11III llllll II [llll IIII! lllll 11 I furlans sono forsit inviäts su eheste strade? Magari cussi no, o viöt ator di me che no dute la int e ä a cür eheste cuistion. Dut cäs, il sens di apartignince mi pär Interv|u z Borisom Pahorjem ob Evropskem dnevu jezikov Intervista a Boris Pahor, novantottenne scrittore sloveno Profesor Pahor, ali je pripadnost dolocenemu narodu dandanes se vedno vrednota? Preprican sem, da je, ker je nekaj naravnega. Clovek se rodi v dolocenem okolju s svojo tradicijo in svojim jezikom. Vse to spada v prvi razvoj, zato ni nobene potrebe, da bi globalizacija to unicevala. Ze pri Kosovelu je bilo za evropskega cloveka nujno ohraniti svoj obraz. Ce to velja za evropskega cloveka, velja to tudi za svetovnega. Ze od konca druge svetovne vojne smo imeli komunisticno druzbo, ki je zagovarjala jugoslovansko enotnost in patriotizem v imenu internacionalizma. Sedaj imamo ta minus, ta skodljivi vpliv internacionalizma, ki se pri nas pozna. Obstaja razlika med nacionalno zavestjo in nacionalizmom in s tem velika nevarnost, da clovek z nacionalno zavestjo postane nacionalist. Nasa levica, ki sodeluje v socialni demokraciji, pravi, da bi morali pustiti nacionalno zavest, in raje govori o veckulturnosti. Slovenec pa je lahko dober Slovenec in istocasno tudi dober Evropejec ter dober drzavljan sveta. Jezik se bo ohranil le, ce bomo imeli narodno zavest. V cem se odnos do slovenstva spreminja pri mlajsih generacijah? Pri mlajsih generacijah je nevarno, da nacionalna identiteta izgubi vrednost. Vsi govorijo o globalizaciji, kapitalu in tehnologiji. Mnogo mladih ne cuti Slovenije kot svoje domovine. To je zame obubozanje, saj izguba nacionalne zavesti pomeni tudi izgubo jezika in brezbriznost. Kako mislite, da bi lahko spodbujali to zavest? Tako spodbujanje brez nacionalne zavesti je zelo tezko. Biti Slovenec in dovolj! Tvoja domovina mora biti Slovenija. Ce se clovek ne zanima za svojo identiteto, pri tem samo izgubi. Biti pravi »internacionalist« pomeni nauciti se manjsinskega jezika. Vsekakor ne more priti do integracije, ce se ne naucimo jezika svojega somescana, ce ne moremo brati knjig v njegovem jeziku. Nasa kultura je evropska. Slovenci smo stopili stopnjo visje, ker zdaj priznavajo naso kulturo na ravni ostalih. Knjiga »Letterature nascoste. Storia della scrittura e degli autori in lingua minoritaria in Italia« obravnava med drugimi jeziki tudi slovenskega z njegovimi manj znanimi literarnimi deli. Slovenski jezik je na ravni ostalih svetovnih jezikov. Imamo veliko znanstvenikov in klasicnih avtorjev, ki pisejo v slovenscini. Vse to ne bi slo brez nacionalne zavesti. Ce pa bo prevec prepricanja o globalizaciji, se bo zanimanje za razvoj slovenskega jezika zmanjsalo. Slovenci smo majhen narod, a smo zelo sposobni. Evropi in svetu smo dali veliko, ker smo ustvarili pomembne dosezke. Zato je treba mladim generacijam posredovati to dediscino, da bi videle to, cesar smo sposobni na vseh podrocjih. In naj nam bo raje ta osabnost v ponos, kot da sirimo zavest, da smo majhni. Levi-Strauss je v svoji knjigi napisal, da so vse kulture in vsi jeziki vredni spostovanja. Noben jezik ni Superioren. Vazno je vse to, kar so ljudje ustvarili. Poleg tega je slovenscina eden najzanimivejsih jezikov, predvsem pa zaradi dvojine, ki jo je imela tudi stara grscina. Dvojina je psiholoska znacilnost dveh oseb, ki se ljubita. Naj nam bo ta posebnost z vsemi drugimi v ponos! mimiiiimiiiiimMiiimmmmiimiiiiiimiiimmiiiiiniiiiiimimmmiiMimiimimiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiMiiiiiimimiiiii Secondo Boris Pahor, il senso di appartenenza a un popolo rappresenta ancora oggi un valore, nonostante sia fortemente minacciato dalla globalizzazione. Tuttavia nel mondo attuale non si giunge all'integrazione dei popoli senza Vapprendimento della lingua del proprio vicino. Oggi lo status della lingua slovena e al pari di quello delle altre lingue mondiali. Lo sloveno e una delle lingue europee piü interessanti, soprattutto grazie al duale, presente anche nel greco antico. II graisän, lingua di marinai e di poeti A colloquio con Edda Serra Quella parlata musicale che risuonava ovunque nelle calli di Grado vecchia, a poco a poco ha cominciato a udirsi sempre piü di rado. II graisän, ora, e parlato in prevalenza dagli anziani anche se sopravvive come lingua dei poeti. "L'intera generazione di mezzo -spiega Edda Serra, presidente del Centro studi Biagio Marin (www. biagiomarin.it), che il 29 ottobre promuoverä l'ottava edizione del Premio intitolato al grande poeta gradese - si e dispersa altrove, non abita piü nell'isola del sole. La ricchezza di un dialetto e legata alla cifra economica e umana. Quando il senso di comunitä e vivo, il vernacolo e la sua anima. Quando invece Veconomia muta, anche l'anima locale si affievolisce. Basta entrare in una classe per rendersene conto: sono davvero pochi gli scolari che sanno parlare il graisän. In casa, spesso si parla italiano. Se emigri per ragioni di lavoro in altre cittä, i tuoi figli parleranno con i loro coetanei il dialetto del luogo." Delle lingue minoritarie presenti in Friuli Venezia Giulia, il graisän e quella negletta. E stata fatta una proposta di legge in Regione per la sua salvaguardia e valorizzazione ma, come puntualizza Edda Serra, finora "non e approdata ad alcun sostegno concreto." "Bisogna fare in modo - sottolinea la presidente del Centro studi -che le tradizioni non spariscano. Come conversazione familiare, come lingua del cuore, il graisän e ancora vivo. E invece l'uso quotidiano a essere meno frequente. Del resto questo dialetto e stato la lingua dei pescatori, di coloro che lavoravano negli squeri, della gente di laguna. Cosa rimane al giorno d'oggi di quella comunitä marinara? La societä gradese e profondamente cambiata." L'isola del sole perö rimane molto legata alle sue tradizioni. Ne e un esempio il Festival della canzone gradese, che richiama ogni anno un foltissimo pubblico. "Finche c'e amore per la lingua appresa f ra le mura domestiche e scambiata in strada - conclude Edda Serra - il dialetto non scomparirä." L’artista del bisiaco Intervista a Ivan Crico Pittore, poeta, saggista. Un artista a tutto tondo. Soprattutto bisiaco. Ivan Crico e un uomo che fa della lingua arte, ma anche mezzo di trasmissione della cultura, della sua e di quella della sua terra, che la societä di oggi tende magari troppo spesso a dimenticare, trascurare. Chi meglio di lui di lingua puö parlare? Ivan Crico, cosa vuol dire essere bisiaco oggi? Al di lä della lingua - che, come tutte, si trasforma o lascia spazio ad altre lingue - penso che sentirsi bisiaco significhi, oggi, innanzitutto amare un territorio molto particolare dal punto di vista paesaggistico e la cultura, altrettanto particolare, che in questi luoghi e germogliata. Mi riferisco soprattutto alla cultura non scritta di una popolazione che, da sempre, si e dovuta confrontare con l'altro. Un laboratorio ante litteram di convivenza pacifica. Cosa e cambiato, se e cambiato qualcosa, rispetto al passato? Un mio amico mi racconta che i suoi clienti si servono di internet per cercare i locali dove si cucina il miglior "crudighin cu'la sbrovada”. E cambiato tantissimo, ma tra i giovani percepisco il desiderio di riscoprire il passato e le sue tradizioni. Oggi avvertiamo ancora il senso di appartenenza, legato a lingua, dialetto, tradizioni? Dipende dalle famiglie. Chi come me discende, per via materna, da una famiglia che vive a Pieris fin dal Medioevo, non puö non sentire un fortissimo legame fra la nostra lingua e le acque dell'Isonzo, i mestieri dei nostri nonni e padri, i sapori di certi piatti, la magia delle "Seime". Ma conosco persone che si dichiarano con fierezza bisiache non essendo nemmeno nate in questa terra. Per me uno e ciö che si sente: bisiaco e chi si sente bisiaco. Cronache Isontine sul web Sul sito Internet www. cronacheisontine.it, al quäle si puö accedere anche dal sito istituzionale www.provincia. gorizia.it, e possibile sfogliare la versione on-line del periodico trilingue della Provincia di Gorizia. Oltre alla traduzione integrale in italiano delle interviste a Gianfranco D'Aronco e a Boris Pahor, vengono pubblicati mensilmente interessanti articoli in lingua friulana e slovena, accompagnati da una traduzione o sintesi in italiano. I temi affrontati nel numero corrente riguardano le lingue minoritarie e le parlate diffuse nel territorio provinciale in occasione della Giornata europea delle lingue, le iniziative realizzate dalla Provincia per l'utilizzo delle lingue slovena e friulana nella pubblica amministrazione nonche vari aspetti del plurilinguismo che caratterizza il nostro territorio, rendendolo unico nel suo essere. Ko iz kotla zadisi po vecjezicnosti in veckulturnosti Posamezne primere vecjezicnosti in veckulturnega prepletanja lahko v Gorici zasledimo tudi na kulinaricnem podrocju. V znani gostilni v ulici Oberdan, ki obratuje ze od davnega leta 1876, je slovenska, italijanska, furlanska in nemska beseda povsem domaca. Gostje lahko listajo po vecjezicnem jedilniku in narocajo ljubljanski zrezek, golaz, kranjske klobase, palacinke, polento, »Zwetschgenknödel«, »brovado« in »friko«. Bogati izbiri jedi s slovenskim, furlanskim in nemskim izvirnim imenom pa gre dodati se pestro izbiro vrhunskih rdecih in belih vin. Filologjiche, Congres numar 88 a Tresesin Si tignarä ai 2 di Otubar a Tresesin l'88.m Congres de Societät Filologjiche Furlane. La zornade e tacarä aes 9 di buinore cu la Sante Messe tal Domo, celebrade di Bons. Alfredo Battisti, cu la partecipazion de coräl "Luigi Garzoni" di Adorgnan. Tor des 10 in place Ellero la Bande di Tresesin e il Grup folcloristic "Rosade furlane" a daran il benvignüt ai congressiscj. Aes 11 tal Teatri comunäl a tacaran i lavörs dal congres cul salüt dai sorestants, i intervents di benvignüt di Alan Brusini e di Pierluigi Cappello, lis premiazions de XV. e edizion dal Premi "Andreina e Luigi Ciceri" e la presentazion dal numar unic Tresesin/Ad Tricensimum, dät dongje di Enos Costantini. Tal dopo di misdi si podaran visitä Vile Ciceri e lis gleseutis di San Michel e di Sant Josef (daür prenotazion, tel. 0432 501598, info@filologicafriulana.it). V \ Scrivono / a scrivin / pisejo: Alessio Potocco, Marco Bisiach, Paolo Roseano, Matteo Femia, Tanja Zorzut, Jerica Klanjscek, Vanja Sossou, Albert Voncina. Collaborano / a colaborin / sodelujeta: Servizio identitä Unguistiche / Servizi identitäs Unguistichis / Sluzba za jezikovne identitete, Ufficio stampa / Ufici stampe / Tiskovni urad (Provincia di Gorizia / Provincie di Curize / Pokrajina Gorica). Promotori / Promotörs / Pobudniki: Societät Filologjiche Furlane, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij. TATJANA KOKA JANA KOLARIC Kratke Zalozba Mladika / Nov roman Zima z ognjenim salom Tatjane Kokalj in Jane Kolaric Danes se o staranju praviloma ne govori. V modi so mladost, lepota in uspesnost. Povsod mrgolijo clanki o pomlajevanju ali vsaj o zaustavljanju in preprecevanju staranja, kot da je starost nekaj slabega, negativnega. Avtorici Tatjana Kokalj in Jana Kolaric sta stirirocno napisali dramaticno zgodbo o Beti in Mitji, v kateri napetost narasca od zacetnega iskanja do koncnega viharja. Kdo pa sta Beti in Mitja? Je ljubezen po petdesetem letu se mogoca? Roman prepleta njeno in njegovo zgodbo, analizira notranje vzvode dveh usod, dveh ranjenih ljudi, ki se zblizujeta, ne da bi kaj vedela drug o drugem, o preteklosti, ki je zabrisana, skrivnostna. Pred bralcem se razkriva napeta zgodba, vsocnem in tekocemjeziku se poigrava s pomeni in z besedami, vodi v zasuke situacij in na koncu prepusca opredelitev bralcu. Gre za premisljen prepletdveh zgodb, ki vsaka s svojega zornega kota hitita h koncnemu spoznanju. To bo morda sokantno, kajti v romanu starost sploh ni edini tabu. Tatjana Kokalj (Moravce, 1956) je diplomirala iz slovenscine in razrednega pouka na univerzi v Ljubljani. Pise za mladino in odrasle, je avtorica ucbenikov. Z literaturo se je zacela ukvarjati leta 1987, izdala je vec kot petdeset knjiznih del in se uvrsca med najbolj brane pisatelje. Jana Kolaric je po diplomifilmska intelevizijska reziserka, po delu pa lektorica. Vzporedno z zaposlitvami v solstvu, kulturi in novinarstvu je objavljala poezijo in dramatiko. Zbornik italijanske sodobne poezije Dne 26. septembra se je na Italijanskem kulturnem institutu v Ljubljani koncala kulturna prireditevZdruzenja Evropska iniciativa s predstavitvijo Zbornika sodobne italijanske poezije, v katerih so med drugim zbrane pesmi Marine Moretti, Loretta Rafanellija, Enza Staneseja, Roberta Veracinija. Za prevode besedil sta poskrbela Jolka Milic in Aleksij Pregarc. Marina Moretti je obenem urednica zbornika Poete a Nordest, ki sodi v zbirko Sin pureza. V zborniku so zbrane poezije sodobnih pesnic nase dezele, med katerimi sta tudi Claudia Voncina in Antonella Bukovaz. Finzgarjev dom na Opcinah / Zacel se je niz pod geslom Gledalisce za mlade Drustvo Finzgarjev dom si je za letosnjo sezono - poleg ze utecenih dejavnosti, kot so obcasna predavanja na najrazlicnejse teme, kulturne prireditve, tecaji slovenscine za Italijane, delovanje otroske gledaliske skupine Tamara Petaros in glasbenih ansamblov Uopenska mularija ter Open Hackers - zamislilo se NOVO PRI GMD Amebno razkosje Aleksija Pregarca Preseganje nihilizma kot temelj zivljenjskosti V* V g (( T J celoti je pesniSka zbirka Aleksija Pre garca vrnitev v pes-niSko zivljenje po sebi, je izraz modernega in modernistiäiega vitalizma, ki sega Cez sleherno obrobje slovenstva, da se zjedri -vpesnikovi spovedi..." To je ekstremna sinteza, s katero Vladimir GajSek zaokrozi Pre-garßev opus v predgovoru knjige Amebno razkoSje, ki jo je letos zalozila GoriSka Mohorjeva druz-ba. Zbornik Pregar&vih poezij vsebuje ob vsakem pes-niSkem razdelku sliko razpoznavnih slovenskih umetnikov, ki so bili v zivljenju tako ali drugaCe povezani s pesnikom iz Ricmanj. Knjigo je grafifno oblikoval Lupo-graphic Studio, tiskala pa tiskaran MljaC iz DivaCe. Kot je ob robu publikacije zapisal sam avtor, se nasta-janje izbora pesmi zaCenja v letu 1960. "V glavnem so bile pesmi tistega ob-dobja objavljene v revijah v ' 70. letih prejSnjega sto-letja. Kaka posamezna poezija je tudi iz prejSnjih zbirk, ogromna vefina vseh pa je nastala po letu 2000". V tako dolgem £a-sovnem obdobju se izostri vsa pesniko-va povednost glede osrednjih temeljev Clovekove CuteC-nosti, bivanjskosti, smrtnosti. Pregarc sicer ne more iz svojega subjektiv-nega spektra, ne da bi se ob vsakem tematskem sklopu dokopal, pogrezal, ! V AMEBNO RAZKOSJE Aleksij Pregarc Foto IG se skratka predajal bre-znu svojih pesniSkih in intimno du-hovnih mej-nikov. Raz-predanje vse-ga jetorej po-potovanje po geografiji njegove po-vednosti, ki jo ob dokaj-§nji meri sar-kastiCnosti in pronicljivosti odlikuje ne-nadomestljiva vrlina poätenega Cloveka in umetnika: iskrenost. Iskrenost postane tako temelj, s katerim se Pregarc loteva sodob-nosti in njene razClove&ne potroSniSke druzbe, v kateri se sam obCutek zgodovine znajde "razzgodovinj en". NadrealistiCni pridih PregarCevega sloga pa ne vodi v povprefien nihilizem: trd-no, neomajno vodilo se ned-vomno izraza v doslednem go-jenju slovenstva in njegovih za-mejskih in zdomskih oziroma izseljeniSkih razseznosti. Diho-tomija sveta in njegove druzbene razslojenosti se v etiCnem zanosu udejanja v angaziranem uporu zoper kriviCnost (prispodoba tega je kruh - kruh iz industri-j ske peke v boju proti domaCemu kmeCkemu hlebcu). Dalje se obCutek sodobnega hiranja udejanja v polimpresionistiCni poslikavi, kjer ponovni spor med ekstremnima poloma dobrega in zlega sloni predvsem na odgov-ornosti - ali bolje neodgovornos-ti Cloveka do narave in stvarstva. O PregarCevi ljubezenski liriki je Gajäek zapisal, da se je pesnik uvrstil v naravo ljubezenskih dozivetij kakor skozi lastno kri, "da bi se utelesil v samopodobi vzdihujo&ga subjekta, ki pa ni veC romantiCno preSernovski ali ekspresionistiäio izrazit v kakem socialnem sopodobnem smotru, saj subjekt deluje z ljubeznijo kveCjemu skozse". V teh koordi-natah se pesnik predaja razliöi-im ljubezenskim zanosom, od vzviSenega intimno-Custvenega (celo oCetovskega) vse tja do skri-tih globin Cutno-zastonjskega. Kot re&no, se PregarCeva lirika nikakor ne udaja nihilizmu, temveC ga presega, ga celo zas-mehuje: od tod izhodiSCe zbirke, ki se ubeseduje v tisti amebi, do katere se vrtiljak eksistence doko-plje preko niüa "onkraj noä in lufii, onkraj zemlje in raja, v samem koncu, ki je novi zaCetek, in ta zaCetek je znova - ameba" (GajSek). To ni simbol nekaterih oseb, ni simbol pesnikove odtu-jenosti, paC pa je podoba, v kateri je Pregarc zajel nas vse. In nazadnje smrt, ki je ni mogoCe niti pesniSko zatajiti, ker je silovi-ta in sega "v posteljo mojega Bre-ga", je zapisal ricmanjski lirik. IG Projekt Jezik Posredovanja Gorazda ■# •• v»v Kocijancica p: T'Vrav Bog za kristjane ni vpraSanje, s katerim se bojujemo, a je veselje, ki ga je treba praznovati". Ta citat nekega irskega pravoslavnega misleca je upora-bil slovenski filozof Gorazd Koci-janCiC pred nedavnim na preda-vanju v dvorani Tessitori ob predstavitvi italijanskega prevo-da svoje Studije Posredovanja. Uporabil pa ga je zato, da bi pod-krepil osrednji temelj svoje knjige: Bog ni enigma na meji naäe-ga konceptualnega sveta, a je nje- gova najgloblja gotovost. Mednarodni seminar o temi Ko-cijanCi&ve knjige je nosilec naCr-ta Studijski center V. Jacques Maritain v sklopu evropskega projekta Jezik priredil z na-menom, da bi javnosti predstavil filozofsko obdelavo vzorca izbranih del slovenskega filozofa z naslovom Posredovanja - La sapienza trasmessa: spekter sre&nja je bil usmerjen zlasti v prevajalske izzive filozofskih del nasploh, predvsem pa izboru iz Kocijanä&ve Studije. O tem so spregovorili Giovanni Grandi, Damjan Hlede, ki je prispeval k italijanskemu prevodu dela, in Pavke Rak, ki je KocijanäCevo de-lo prevedel v ruSCino. Avtor sam pa je svoje delo umestil v Cas sodobnega filo-zofskega okvira t. i. postsekular-izma. Gre za mednarodno giban-je intelektualcev, ki skuäajo ob zvestobi krS&nskega izroCila na-jti pravänji naCin, da se sooöanjo z modernostjo. To gibanje prepri£uje zahodni svet, da je krä£anstvo Se zivo in da lahko na njegovi aktualizaciji gradimo pri-hodnost naSe druzbe in omike. Postsekularizem izhaja iz pre-mikov v francoskih krSCansko-filozofskih krogih '80. in '90. let. Razvil se je nato tudi v Angliji pod imenom radikalna ortodok-sija, ki je tezila k spojitvi krSCanst- va s postmoderno konceptual-nostjo v duhu AvguStinove-tomistiCne tradicije. Veliko za-stopnikov ima ta filozofija tudi na Slovenskem, kjer je KocijanCiC med njenimi najzlahtnejSimi predstavniki. scenske in kostumske pripo-moCke. Crne in bele obleke, med katerimi igralci lahko izbirajo, stoli in praktikabli so vse, kar lahko ob igralcu zaznamuje odrski prostor, saj iluzija, po najbolj pristni gledaliSki tradiciji, izhaja ravno iz povezave med el-ementi, predvsem iz kreacije igralca. Reziserju ostaja vloga zu-nanjega opazovalca, ki usmerja kreativnost protagonistov v najbolj smiselne reSitve. "NaS fokus ni dramaturgija besedila, temveC prizora, ni analiza teksta, temveC interpretacije v zivo": tako je Marinuzzi pojasnil vsebine te formativne metode, ki jo uporablja tudi pri delu Laborato-ria X in zahteva od igralca Se bolj aktivno, intelektualno in umet-niSko odgovorno vlogo. Po tris-tournem teCaju so udelezenci nastopili na izpitu, na katerem so v petih urah izvedli pet ra-zliflc dvojezi&ie produkcije "bene finisce bene/ konec dober konec". Predstava bo prinaSala v dvorane energijo motivacije in otipljivega navduSenja mladih igralcev v zivih, nepredvidljivih kreacijah, ki bodo spodbudno in nenavadno nagovarjale publiko in jo vabile v gledaliäko pus-tolovSäno za aktivne gledalce. PAL dodatno ponudbo za mlade, starejse in druzine. Pri drustvu so bili namrec mnenja, da medtem ko je za otroke in za odrasle ljubitelje giedalisca dovolj dobro poskrbljeno, za mlade od 11. do 15. leta primanjkuje ponudbe (ce seveda izvzamemo predstave, ki si jih v abonmaju SSG ogledajo med solskim urnikom). Zato bodo v drustvu enkrat mesecno poskrbeli za gledaliske predstave, ki bodo primerne tej starostni dobi, tako da bi mlade priblizali tej umetnosti in jih navdusili zanjo in da bi bilo gledalisce kraj prijetnega druzenja tudi za mlade. Prva tovrstna prireditev je bila v petek, 23. septembra, ko so se na odru Finzgarjevega doma predstavili clani gledaliske skupine Slovenskega kulturnega kluba, ki jo vodi Helena Pertot. Na odrskih deskah je zazivela njihova lanska produkcija, ki so jo izvedli le na Zamejskem festivalu amaterskih gledalisc v Mavhinjah. Slo je za komedijo Hrup za odrom, ki jo je napisal Michael Frayn in je bila odigrana na stevilnih poklicnih odrih ter je postala ena najvecjih uspesnic zadnjih desetletij. Helena Pertot jo je prevedla in deloma priredila za gledalisko skupino Slovenskega kulturnega kluba, ki jo sestavljajo visjesolci, stari od 17 do 19 let. Hrup za odrom je igra v igri oz. predstava o tem, kako nastaja gledaliska predstava. V prvem dejanju se nam igralski ansambel predstavlja na generalki, v drugem pa gledamo premiero, vendar tako, kot da bi bili za odrom. Na odru so se tako razpletali prizori, ki so jih povzrocali ljubezenske spletke in ljubosumja, zivcni zlomi in nesporazumi. Vse se je prepletalo med odrom in zaodrjem, gledalci so prisostvovali temu, kako so igralci zivcno resevali spodrsljaje, ki se jih namisljena “publika pred odrom’’ ne zave. V igri so nastopili Katerina Pertot, Silvia Pockaj, Tjasa Oblak, Matjaz De Luisa, Matej Petaros, Marko Petaros, Nicola Pinzani, Tamara Pertot in Igor De Luisa. Po Shakespearovem besedilu Zanimiv dvojezicni nacrt GLEDALISCE Reziser Alessandro Marinuzzi je izbral deset slovenskih in itali-janskih mladih poklicnih igralcev in z njimi razvil zahteven in zanimiv koncept dela na osnovi lastne adaptacije Shakespearjeve-ga teksta. V poletnih mesecih je delovna ekipa ustvarila dvojno jezikovno razlifico predstave, ki bo januarja zazivela v dvorani Bartoli gledaliSCa Rossetti, febru-arja pa v Mali dvorani SSG. Obfinstvo si bo v istem veCeru lahko ogledalo vsaj dve izvedbi predstave, saj se dramaturSka igra sprozi ravno v primerjavi. Vsak igralec lahko odigra prav vse vloge, zasedba se zato iz ponovitve v ponovitev spreminja in ra-zliCne kombi-nacije osebnih doprinosov ponujajo vedno drugaCne interpretacije zgodbe. Umetnost igralca in njegova sposobnost "improviziranja na podlagi danega teksta" predstavlja bistvo tega Studija, zato je reziser omejil na minimum vse Ko je Shakespeare okrog leta 1604 napisal komedijo All 's well that ends well, je podaril dramsko razseznost noveli iz Boccacciovega Deka-merona o hCeri znanega zdrav-nika, ki ozdravi hudo bolnega kralja in v za-meno prosi za roko grofa Bertrama, £e-prav je on ne ljubi in ji kljub kraljevemu ukazu postavi dva nemogoCa pogoja, da bi zares postal njen moz. S po-moCjo spretne krönarice pa protagonistka izpolni pogoje in vse se konCa po njenih zeljah. Ta je v grobih obrisih zaplet dramskega teksta, ki bi ga z ra-zliCnimi interpretacijskimi oz- nakami posameznih likov in nji-hovih medsebojnih odnosov lahko brali na veC moznih naCi-nov in s tem spremenili smisel zgodbe. Te dramaturäke variacije so bile snov Cisto posebne gledal-iSke delavnice dezelnega zavoda Enfap, ki je po ve£ letih ponovno povezala Stalno gledaliäCe FJK in Slovensko stalno gledaliSCe. Gorazd Kodjqncic (foto IG) NOVI GLAS v 29. septembra 2011 SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT Ob evropski Noci raziskovalcev na prvo srecanje v sezoni 2011/2012. Na veceru o “zamuje- Podpora raziskovanja in raziskovalcev Slovenski raziskovalni in§ti-tut SLORI je ob evropski NoCi raziskovalcev, ki jo vsa-ko leto praznujejo 23. septembra, priredil tiskovno konferenco, na kateri so njegovi predstavniki predstavili sezonske projekte, predvsem pa opozorili na pomen raziskovalne dejavnosti v danaS-njem svetu. V 37 letih delovanja tudi za novo grafiCno podobo in-Stituta, in sicer za logotip, ki ga je oblikovalo goriSko podjetje Tmedia. Ravnateljica SLORI-ja Maja Mez-gec, sedaj na porodniSkem dopu-stu, je podCrtala, da je poslanstvo promocije raziskovalnega dela v preseganju stereotipov o tej pano-gi. Z analizo druzbenih, ekonom- Spetru med rednim poukom, in sicer v tednu od 26. do 30. septembra. V skupinah se bodo So-larji spopadli z aktualnimi tema-tikami. Na vigjih Solah so v prej-Snjih letih to bile pedofilija, nasi-lje na Soli ali spolna vpraSanja, tokrat bodo zagrizli v lahkotnejSe problematike, kot so prosti Cas ali Solsko zivljenje. se SLORI ne ukvarja samo z razi-skavami javnega dogajanja, aktu-alnih in druzbenih vpraSanj ter z metodoloSkim skeniranjem real-nosti slovenske narodne skupno-sti v Italiji, temveC skrbi za pro-mocijo in ozaveSCanje o pomenu tovrstnega dela za SirSi druzbeni zivel. Kot je uvodoma povedal namest-nik ravnatelja in raziskovalec De-van Jagodic, se SLORI ukvarja predvsem z druzbenimi vpraSan-ji naSe narodne skupnosti v vseh treh pokrajinah njene prisotnos-ti. Pomlajeni kader se je odloCil skih in psiholoSkih mehanizmov druzbe nudijo nujno osnovo za naCrtovanje smernic druzbenega razvoja. Raziskovalka Norina Bogatec je predstavila tradicionalne delavni-ce, ki jih SLORI prireja za uCence in dijake srednjih in viSjih sred-njih Sol v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Z njimi zelijo mladim pokazati, da znanost in raziskova-nje nista izkljuCno domena aka-demikov, temveC sodita v vsakda-njost in se lahko z njimi aktivno sooCimo. Letos potekajo delavni-ce na dvojeziCni srednji Soli v Na novinarskem sreCanju je spre-govoril tudi j)odpredsednik Rudi Bartaloth. Ceprav SLORI danes deluje samo na trzaSkem sedezu, brez podruznic v sosednjih pokrajinah, je prisotnost na ozemlju kljuCnega pomena. V ta namen prireja inStitut 6. oktobra, s priCet-kom ob 16. uri, podeljevanja na-grad za diplomska dela, predsta-vitev publikacij ter okroglo mizo v BeneSki palaCi v Naborjetu. V sodelovanju s Slovenskim kultur-nim srediSCem Planika bo govor o Stanju in perspektivah raziskovanja Kanalske doline ter SirSega tromejnega obmoCja Italije, Slovenije in Avstrije. Izvedeli bo-mo, katere so sociogospodarske dinamike, predvsem pa razvojne moznosti na tem specifiCnem in kompleksnem obmoCju. Ob posegu Zaire Vidali, prav tako mlade raziskovalke SLORI-ja, smo izvedeli o strokovnih, t. j. razisko-valnih naCrtih te ustanove v pri-hodnjih letih. Obeta se vrsta zani-mivih raziskav, ki se bodo ponav-ljale v roku petih ali desetih let in bodo obravnavale nekatera kljuC-na vpraSanja manjSine. S sprem-ljanjem razvojnih tezenj in dina-mik znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji bodo na voljo relevantni in primerljivi podatki, na podlagi katerih bi se lahko spletale kljuCne razvojne odloCit-ve. Raziskava Profil mladih 2011 bo pokazala na izvenSolsko in druStveno ukvarjanje dijakov vi-äjih srednjih Sol v treh pokrajinah in na njihovo poznavanje manj-Sinske stvarnosti. V drugem razi-skovalnem projektu bodo anali-zirali stanje in vitalnost sloven-skih druStev in organizacij v Italiji, Projekt Sola bo pokazal na nar-odnostno in jezikovno sestavo v slovenskih Solah, z Jezikom 2011 pa bomo izvedeli o govornem ve-denju pripadnikov razliCnih gen-eracij slovenske skupnosti na TrzaSkem, GoriSkem in Videm-skem. Nazadnje bo stekla tudi raziskava o narodnostni identifika-ciji in geografski pripadnosti ter uporabi slovenSCine in italijan-SCine v vsakdanu med absolventi viSjih Sol. Kdo smo in kam gremo? To so za-htevni, a eksistencialno temeljni problemi, ki jih je treba obravna-vati. SLORI s svojim strokovnim in kakovostnim delom vsekakor potrjuje pomembno vlogo znotraj naSe skupnosti. Jemej Säek MASA ZADUSNICA V CERKVIV BAZOVICI | Nagovor Milana Gregorica Bazoviske zrtve kot simbol primorskec upornistva (2) SlovenSCina je bila pregnana tudi iz cerkva in uporni du-hovniki so bili premeSCeni ali pregnani. Se veC, odstavljeni so bili tudi Skofi, ki niso odobra-vali tega nasilja. V mnogih prime-rih so poitalij anCili tudi mrtve, saj so z nagrobnih spomenikov stol-kli njihove slovenske napise in jih zamenjali s poitalijanCenimi. Za nameCek se je sredi tridesetih let pridruzila Se velika ekonomska kriza in gorje je bilo neizmerno. Slovenski in hrvaSki poslanci v rimskem parlamentu so zaman opozarjali italijanske oblasti na grobo teptanje CloveSkih pravic na zasedenih ozemljih. Bolj ali manj je molCala tudi Evropa ter dokaj brezbrizno in nemoCno opazovala to nasilje. Primorsko in istrsko ljudstvo je bilo zbegano, ponizano, razzaljeno ter brez vsakrSne perspektive. Mnogi so se odloCali za tujino in v dolgotra-jnem kapilarnem eksodusu je za-pustilo Julijsko krajino prek 100.000 Slovencev in Hrvatov. Neuklonljiv duh primorskega upora Drugi pa so se odloCili za vztra-janje in upor. Tako so nastali naSi Cedermaci, Zbor sveCenikov sv. Pavla in druge uporniSke organi-zacije, predvsem pa Tigr, ta veli-Castna in skrivnostna protifaSi-stiCna organizacija Primorcev, ki je v najbolj mraCnih letih nasilja niC manj kot napovedala SMRT FASIZMU, vzela v roke orozje, za-Cela uni&vati raznarodovalne ustanove in reSevati ogrozeno slo- venstvo. Se veC, uprli so se celo otroci, ki so se komaj odlepili od materinega mleka, in ustanovili svojo tajno organizacij o Crni bratje. KakSno je bilo tedaj vzduSje med primorsko mladino, zlasti izo-brazenci, tudi tistimi v emigraci-ji, nam je morda najbolje prikazal pisatelj in psihiater Bogomir Ma-gajna v svojih spominih na skup-no zivljenje primorskih Studen-tov v Ljubljani, ko je zapisal: Pili in peli smo viasih tarn pri KoSaku in govorili o pesmih na vsakem koraku, duäeja kleli smo na vso moö, nad Evropo razbiti hoteli smo nod Bezale so misli na vse oceane, a vraCale vedno se v sredo Ljub-ljane, Se bolj, na morje, na Kras. Glasno je boleäna zavpila iznas. Kozarec je treSöil ob tla Kosovel, s pestjo udaril po mizi, zaklel: Pereat, pereat(umri, umri) zivl-jenja tiran, iz nas samih naj vstane upora orkan"! A hip nato je sklonil glavo, kot bi spal, in "v nemi grozi Sepetajo bori", je Sepetal. /dalje Obvestila Ob 68. obletnid poziga vasi in us-mrtitve stevilnih vascanov v Ma-ckoljah 2. in 3. oktobra 1943 se bomo spomnili in pocastili vse zrtve tistih dnissv. maso, ki bo vMa-ckoljah v ponedeljek, 3. oktobra. Druätvo slovenskih izobraiencev vabi v ponedeljek, 3. oktobra, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, nem italijanskem Nürnbergu” bo predaval inz. Peter Merku'. V iska-nju razlogov za razlicno ravnanje nasprotnih strani pri procesih proti vojnim kriminalcem iz druge sve-tovne vojne je inz. Merku' preucil veliko tozadevne literature, ki je iz-sla predvsem v zadnjem desetlet-ju, ter strnil svoje informativne ugotovitve v obliki predavanja. Zacetek ob 20.30. G. Tone Bedencic Prepustila se je bozjemu klicu in poslanstvu... (3) Nadaljujemo z objavo ho-milije, ki jo je Skofov vikar za Slovence g. Tone BedenäH imel ob prazniku Marijanskega shoda na OpCi-nah. Osebna vera Ti dogodki iz Marijinega ziv-ljenja govorijo tudi nam. Zivimo in smo v dolo&nem kraju in zgodovinskem trenutku. Po roj-stvu smo bili poklicani v zivljenje, po krstu pa nas je Bog kot Marijo poklical in nam dal do-loCeno poslanstvo. Izbral nas je, da bomo njegovi uCenci in sode-lavci pri njegovem odreSenjskem procesu. Zato ker smo izbrani, ne bomo imeli nobenih privile-gijev. Jezusu je mogoCe slediti le, Ce imamo globoko osebno vero. ; m Foto IG Marija nas uci, da moramo v konkretnem vsakdanjem zivlje-nju ziveti resnico Vstalega Kristu-sa. To pomeni imeti globoko osebno vero. Vsakdo mora vede-ti, zakaj je kristjan, zakaj se je za to odloäl. Osebna vera je jasna in dokonCna odlofitev za Kristu-sa. Kdor se je sreCal s Kristusom, in to kot OdreSenikom, ga od Kristusa ne more loäti nobena stvar. TeziSCe naSe vere - to je zivljenja po veri - je torej zivljenje na zemlji. NaS pogled pa mora biti uprt v prihodnost. Morda nas je ze in nas bo na poti Caka-lo tudi veliko trpljenja in tezav. Tako je bilo tudi z Marijo. To je usoda pravih Jezusovih uCencev. In povrh bodo Se preganjani. Marija ni bezala pred to resniC-nostjo, ni se zaprla v svoj indivi-dualni, mali svet. Ni ostala do-ma. Z Jezusom je delila resniC-nost Jezusovega oznanjevanja. Tudi kristjan ne more biti Individualist, zaprt v svoj mali svet. Kristjan kot dograjena osebnost mora graditi obCestvo - skupno-st in biti aktiven Clan. Le tako bo odprt za zivljenje in skupnost. DruZina kot temelj skupnosti. Zgled Sveta DruZina Tudi danes se dogaja napad na druzino. Ne samo, da danaSnja druzba hoCe unifiti v njej vse, kar je bo2jega, ho& jo enostavno zbrisati, uniöti tudi v njenih naj-globljih, naravnih koreninah. Ko bo uniCena druzina, bo dokonC-no zmago slavila ideologija smr-ti. Ta vpliv moCno najeda tudi nas kristjane. Opazamo, kako po-roka kot zaCetek druzinskega zivljenja izgublja pomen. Vedno veC je tistih, ki zivijo skupaj brez zakramenta poroke, vedno tezje si mladi najde-jo moza ali zeno, toliko druzin se pod tezo oko-lja in lastne slabosti raz-bije. Za skup-no zivljenje, za druzino se je potrebno odpovedati marsiCemu. Se veä, mnogokrat je potrebno marsikaj potrpeti in tudi pretr-peti. Brez osebne in globoke vere ne more biti prave krSCanske druzine. Molitev je vez med nje-nimi flani. Molitev je viSek med-sebojne ljubezni in izraz najglo-bljih Custev. Le kje dandanes Se molita skupaj moz in zena ali ce-la druzina? Verska vzgoja za mnoge ni vkljuCevanje v krSCan-sko skupnost, temveC le neka obremenitev, ki naj bi je bilo Cim prej konec. Druzina mora biti del zive krSCanske skupnosti. Ve-rouk in ostala verska vzgoja v druzini sta le dopolnitev otrok, ki ze zivijo resniCnost nedeljske krSCanske skupnosti. Ce zelimo ohraniti pravo krS&msko vzgojo, bo v prihodnje nujno treba vkljuäti tudi starSe v aktivno so-delovanje pri verouku v zup-nijah. / dalje Barkovlje Praznovanje sv. Jerneja Sv. Jernej goduje 24. avgusta, toda v Barkovljah so ga po&stili ze v nedeljo, 21. avtusta. Zelo vroC dan je vabil lju-di na plaze, k morju, toda kljub temu so se zbrali barkovljanski verniki v cerkvi v velikem Stevilu. Ob 19. uri je bila slovesna dvo-jeziCna maSa in po maSi procesi-ja. MaSevanje in procesijo je vodil msgr. Franc VonCina. Sode-lovali so domaCi zupnik don Elio Stefanuto, don Sergio Frausin, pater Michele iz Nigerije in don Ivan Truzina. Pela sta dva zbora: na koru slovenski pod vodstvom Ladija Vodopivca in ob orgelski spremljavi Giuseppeja Zudinija, ob oltarju so bili italijanski pev-ci, ki jih je vodila profesorica Vizini. Pevci so se potrudili, da so peli zbrano in pazljivo, Ceprav so se potili od vroCine. Na koru so zapeli VrabCevo maSo in nekaj lepih tradicionalnih pesmi. Pri maSi je bil po stari slovenski navadi "ofer" za cerkvene potrebe. Italijani te navade ne poznajo. Zato je pred "ofrom" Vera PoljSak stopila pred mikro-fon in razlozila italijanskim vernikom, kaj je ofer. Povabila jih je, naj sodelujejo tudi oni. Med "ofrom" so peli pevci na koru. Ob koncu maSe so poCastili dol-goletnega, ostarelega ’meznarja' Nina Rossija, ki je zdaj na vozi-Cku, ker so mu odpovedale noge. Pripelj ali so ga v cerkev, kjer mu je Paolo Reatti izroCil plaketo z zahvalo. Na njej je odtis slike sv. Jerneja, tiste, ki je nad oltarjem. Vera PoljSak se mu je v imenu vseh Barkovljanov zahvalila in mu izroCila uro. Njen kratki govor pred mikrofonom je bil pris-rCen in ganljiv. V imenu vseh se mu je zahvalila za dolgoletno (od 1. 1970) in pozrtvovalno delo v cerkvi, za njegovo dobroto in potrpezljivost. Se posebno se mu je zahvalila v imenu pevcev, ker jim je hodil za vaje odklepat cerkvena vrata zveCer, tudi v slabem vremenu, brez pritozb. Uro, ki je dar vseh Barkovljanov, naj nosi na zapestju in naj jo pokaze vsakomur, rekoC: "Vidite, radi me imajo”! Ura pa naj mu kaze samo prijetne trenutke. Po maSi so verniki prizgali sveCke in se napotili v procesiji po blizn-jih ulicah Monocolano, Cerreto, Bonafata in po Miramarskem drevoredu. Msgr. VonCina je nosil NajsvetejSe pod nebom, ki ga je daroval cerkvi Maksimilijan HabsburSki, ko je zivel v Mira-maru. V procesiji so molili, peli v obeh jezikih, vmes je igrala god-ba od Svete Barbare. Po konCanem verskem obredu so se verniki udelezili zakuske na zupnijskem vrtu. Veliko dobrot je ponudil zupnik, toda tudi marsikdo drug je prispeval slano ali sladko pecivo in Se kaj. Prof. Andrej Pegan pa je veCer popestril z igranjem na har-moniko. Nada Martelanc lerativo del carso ■ka banka credito a zadruzn 12 29. septembra 2011___________________________________________ Primorska / Aktualno 500-letnica potresana Slovenskem in 35-letnica potresa v Posocju, Beneciji V/DA VALENCIC KO SE DOTAKNES OSEBE Razstava Anno Domini 1511 VTolminskem muzeju so ob 500-letnici najmoC-nejSega potresa na Slovenskem in 35-letnici furlanske-ga potresa odprli razstavo Anno Domini 1511. Ob tem je lepo vidna podoba Tolmina v tistem obdobju. Razstavo sta pripravila Rudnik 2ivega srebra Idrija in Me-stni muzej Idrija. Pri projektu so sodelovali tudi strokovnjaki z Urada za seizmologijo in geolo-gijo, Tolminski muzej, Arhiv RS, oddelek za geoznanosti Univerze v Trstu in Prirodoslovni muzej Slovenije. Predstavljeno je zgodo-vinsko ozadje Casa ter posledice potresa. Lepo razvidno je podan prikaz podo- be Tolmina Litografija Tolmina z inldrijevlö. dvorcem, prva stoletju. Kot polovica 19. stoletja je razvidno, (Avlor Johann Jakob je potres Domer, fototeka povzroCil t. i. Tolminskega muzeja) Idrijski pre-lom. Kako so razstavo dopolnili, je po-vedala direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Cerni-logar. Po njenih besedah je to po-membna pridobitev za njihov muzej. Zanimanje ljudi je prite-gnila tudi maketa gradu na Koz-lovem robu, na kateri je razvidna podoba Tolmina in okolice v 16. stoletju. Tisti, ki so doziveli potres pred petstotimi leti, so poroCali, da je bil Bovec popolnoma poruSen in uniCen, pomembna gorska cesta Cez Predel pa je bila zaradi velikih podorov z gorskih poboflj zaprta. V Tolminu sta bila poruSena gornji grad na Kozlovem robu in dvor ob njegovem vznozju. Da ne bi pozabili, da zivijo na potresno aktivnih tleh in ne morejo kar tako graditi velikih jezov na SoCi in morda tudi njenih pritokih, so se prebivalci Zgornjega PosoCja ponovno sooCili s potresom v drugi polovici 20. stoletja, ko so no Domini 1511 tudi v Tolminu, razstavo sta predstavili Martina Peljhan in mag. Ina Cecic, kultur-ni program je popestrila pevka Bogdana Herman. Kot je Se na-povedala Fortunat Cernilogarje-va, so ob razstavi pripravili bogat spremljevalni program: vanj so vkljuüli tri predavanja, javno vo- se tla ponovno moCneje stresla. Po stoletjih sta prva dva mof-nejSa potresna sunka, 6. maja in 15. septembra 1976, pred 35 leti, prav tako mo£no prizadela Furla-nijo, BeneCijo in severozahodno Primorsko. Samo dvaindvajset let kasneje je sledil velikonoCni potres in 12. julija 2004 Se zadnji moCnejSi potres. Ta dva sta prizadela predvsem Zgornje PosoCje. Morda sta potresa stresla tudi te-ren na Mangartu, da je priSlo do usodnega zemeljskega plazu, pod katerim je ugasnilo sedem ziv-ljenj. Vsa ta dejstva narekujejo smotrnost postavitve razstave An- denje in dali poudarek tudi reSe-valni vaji v Tolminu. Vse lepo in prav, toda, da sta ta neznosna vlada slovenskega ko-munistiCnega kapitalizma oz. njena parlamentarna veäna 16. septembra izglasovali rebalans proraCuna, po katerem so ustav-ljene tudi vse investidje v popo-tresno obnovo, za katere Se niso podpisane pogodbe, presega vse meje! KakSna cena na prizadetih ljudeh, samo da bo drzava lahko Se naprej neustavljivo oblaäla in vedrila s svojimi tajkunskimi bo-tri iz ozadja vred! MM "Najtemacnejse in obenem najboljse obdobje mojega zivljenja" VCasih se v zivljenju sre&S z neCim ekstremnim. Gotovo so emocije tistega oddelka ekstremne. Sluzbeno sem spregovorila z mamami na pedia-triCni onkologiji. Dobro se zavedam, da je rak la-stnega otroka verjetno ena najhujSih zivljenjskih preizkuSenj. Nocoj odhajam iz tistega prostora obogatena s pogledom in besedami tistih zensk in tistih moSkih, ki so dobesedno ustavili svoje zivljenje in bili ve£ mesecev nepretrgoma z otrokom vseh 24 ur dnevno v bolniSniüii sobi. Matere, ki se borijo kot le-vinje, da bi svojemu otroku vlile poguma, iz svoje no-tranjosti iztiskajo vsako ka-pljo moCi, da bi se ne sesule pred obCutkom nemofi in strahu. O&tje iz drzav na Baikanu, ki imajo v navad-nem vsakdanu omejen ali vsaj drugaCen odnos s svojim otrokom, pred tako preizkuSnjo pa so poklicani, da se sooäjo s svojo ranljivo-stjo in predanostjo. Odhajam iz tega kraja in se v srcu Se vedno zah-valjujem tem osebam, ki so sprejele, da spregovo-re o boju za Zivljenje. Nekaj dni kasneje spoznam Cudovito petindvaj-setletnico. Prelepo, z liCno urejenostjo deklet ti-ste starosti. Ob kavi mi pove svojo zgodbo. Kot sedemnajstletno dekle iz ugledne druzine inte-lektualcev v Tirani je zbolela za rakom. Let v Pa-dovo, naknadno pa v trzaSki Burlo. "Na sreäo za leto dni nisem bila Se polnoletna, tako da so me lahko zdravili izjemni zdravniki v tukaj Sn ji pe-diatriöni bolniSnici". Zdravljenje je trajalo dve leti, mama je ostala z mlajSim drugorojencem v Albaniji, z njo je v Trstu bil 24 ur dnevno o£e. "Moj oCe je res Nekdo: zameje skrbel ves Cas. Ko nisem mogla jesti, me je pital, umival me je, vseskozi bodril in vem, da je moral stalno potiskati solze nazaj, da ne bi pri-vrele na dan pred mano". Danes je Studentka na tukajSnji fakulteti za psihologijo." Vem, da zveni zelo £udno, a bole-zen je bila zame najtemaänejSe in obenem naj-lepSe obdobje mojega zivljenja. Ko mi je zdrav-nik povedal, da sem po Sestih kemoterapijah oz-dravela, sem bila nedopovedljivo sreCna. Zelo üi-den obCutek: vedela sem, da se je rodila nova A. Danes sem tu in sem novo, drugaCno dekle odA. pred boleznijo". "Tisto prvo leto po ozdravitvi sem resniCno zive-la drugaCe vsak trenutek, ki mi je bil dan, vse sem dozivljala z neverjetno intenziteto. Vem, da ta inten-ziteta pojenja, mora pojenja-ti, drugaäe je älovek ne pre-nese. In vendarmi je danes skoraj Zal, da je ni ve£. Skozi vse hudo sem Sla z neko neverjetno moöjo, ki sem jo naSla vsebi, in danes, ko me vCasih zajame potrtost zaradi kake malenkosti, vhipu po-mislim, da je v Zivljenju re-sniCno pomembno edinole Zdravje. Niödrugega oz. vse drugo pride z zdravjem vroki. Vem, da väasih teiim, a isto po-vem tudi svojim prijateljicam, ko jih zajame ma-loduSje zaradi povsem reSljivih zadev. Vsebi mo-raSpoiskati moC, ki te vodi naprej, ker jo imaS". Opazujem to petindvajsetletnico bleSCeCega na-smeha, posluSam njene besede o pomenu vsake-ga zivljenjskega trenutka, ki ti je dan, o veliki druzinski opori, ki je je bila delezna v &su zdravljenja. Predstavljam si jo, obolelo ravno v kljuCnem pubertetniSkem obdobju. "Na sreCo sem res veCni Optimist. Vedno sem zaupala, da se bo sreCno izteklo. Vem, da je zelo zelo Cudno, a resniCno je bilo to obdobje tudi najboljSe v mojem zivljenju. BoleCina me je prekalila, osebje na bolniSniönem oddelku je postalo moja druga druzina, moänejSa sem in vem, da zmorem”. Drustvo slovenskih upokojencev za Gorisko Praznovanje sv. Martina DruStvo slovenskih upokojencev za Go-riSko prireja letos po-sebno praznovanje ob sv. Mar-tinu, in sicer izlet v hrvaSko Istro, dezelo oljCnih nasadov, oljCnega olja in tartufov, pa Se dobre kapljice malvazije in refoSka. Odpeljali se bodo v so-boto, 5. novembra, ob 8. uri zjutraj preko Trsta in Kopra do mesta Buje. V tem kraju si bodo ogledali predelovalnico tartufov, ki jih izvazajo povsod po Evropi. Po ogledu bodo nadalje-vali pot do vasice KraSica in si ogledali lepe nasade oljk, kjer je posajenih nad tisoC prime- Vprostorih Fakultete za humanistiCne Studije Köper Univerze na Primor-skem je bil 12. in 13. septembra bogat dvodnevni mednarodni znanstveni sestanek o reprezen-tacijah zgo-dovinopisja slovensko-italijanskega obmejnega prostora v 20. stoletju. Posvet je or-ganiziralo Znanstveno-raziskovalno srediSCe Köper omenjene univerze v sodelovanju s humanistiäio fakulteto in Zgodovinskim druSt-vom za juzno Primorsko. Organizatorji so si za cilj simpo-zija postavili sooCenje med strokovnjaki obmejnih in tujih univerz, ki se ukvarjajo z razisko- rov, pa Se vinograde malvazije in refoäka. Obiskali bodo tudi na novo zgrajeno domaCijo nad vinogradi. Tu so postavili naj-novejse stroje za predelavo olja. Prisostvovali bodo nabiranju oljk in celotnemu poteku pre-delave. Imeli bodo degustacijo komaj pridelanega oljfinega olja in ob tem tudi primeren prigrizek. Mozen bo tudi nakup oljk za vlaganje in komaj natocenega olja. Po ogledu in degustaciji bodo nadaljevali pot do vasi Le-vada, kjerpoteka najvecji sejem tartufov na I Irvaskern. Na raz-polago bodo imeli vodnika, ki vanjem zgodovine severnoja-dranskega obmoCja v 20. stoletju. Na sreCanju so Stevilni strokovnjaki govorili o podobno-stih in razlikah, medsebojnih in-terferencah ter moznostih perio- dizacije posameznih zgodovin-skih obdobij. Simpozij je bil raz-deljen na Sest vsebinskih sklo-pov: meje in historiografija, ob-mejni faSizem, Cerkev v Julijski krajini, vojaSke zasedbe in posledice vojn, razdeljeni spomin in problem manjSin. Razpravljavci bo obrazlozil pomen sejma, saj ga med drugim prireja ze prej obiskana predelovalnica, ki ima tudi deset trgovin v raznih me-stih HrvaSke. Na sejmu bodo razne specialitete iz tartufov in moznosti za pokuSnjo le-teh. Sledilo bo kosilo v lepi istrski restavraciji, kjer bodo postregli z dvema vrstama juhe, s svinj-sko in lelecjo kraco ter s te-lecjim stegnom v peki s prilo-go, pa Se z domaco slascico in kavo. Ob koncu bodo "krstili” sv. Martina z novim vinom in pecenim kostanjem. Kot je ze tradicija, bo poskrbljeno za gla-sbo in bogat srecelov. S tem se bo zakljuöl lep in pester ve&r za vse udelezence. Kot dodatno informacijo naj povemo Se, da posebne hoje ni, zato za peSce ne bo niC naporno. / S. Ro. so identificirali nereäene proble-me zgodovinske stroke in ponu-dili osnove za skupno interpre-tacijo zgodovine tega prostora v 20. stoletju. Na posvetu se niso ukvarjali s faktografskim opisom dogodkov, ampak so kritiCno analizirali do-sedanje historiografske Studije o omenjenih tematikah ter naka-zali moznosti novih raziskav, no-vih virov in novih interpretacij in tematik v zgodovinopisju slo-vensko-italijanskega mejnega ob-mofja v 20. stoletju. V svojih nasto-pih so razpravljavci govorili o na-predku v razi-skavah ter opozorili na nove dosto-pne vire in na skupno delo, ki je potekalo v do-sedanjih slovensko-italijanskih skupnih projektih Interreg. Re-zultati posveta bodo lahko dra-gocena osnova za pripravo na-daljnjih skupnih raziskovalnih projektov. (mab) Na Fakulteti za humanisticne vede y Kopru Posvet o zgodovini 20. stoletja pri nas wmr Dr. Lambert Ehrlich opcijo za Tretji rajh. Ehrlich je namreä po poznanstvu, ki ga je imel Se iz leta 1919, ko je bil kot izvedenecza KoroSko Clan slovenskega zastopstva v uradni delega-ciji kraljevine SHS vParizu, izve-del, da je v "berlinskem " dogovo-ru, sklenjenem v Berlinu 23. ju-nija 1939 med Hitlerjem in Mus-solinijem, ki je dal moznost pre-bivalcem Juzne Tirolske, da optirajo za nemSko drzavljanstvo, bila dana enaka moznost tudi prebivalcem Kanalske doline. Vkljuütev so dosegli Nemci in nemSkutarji s Trbiza. Izvedelpa je tudi za tajno klavzulo, da je z opcijo vezana preselitev v Tretji rajh. Dejansko je v uradnih Pravilih za izselitev, podpisanih v Rimu 21. oktobra 1939, Kanalska dolina ze bila vkljufena v Tretji rajh. Cim je Ehrlich izvedel za dogovor in vkljuütev Kanalske doline, je hitro ukrepal. Kot sem omenil, je prosilmene, da bi ZabniCanepre-priCeval, naj ne optirajo. Dal pa je tudi natisniti letake s pozivom ZabniCanom, naj ne optirajo. Letake je izroül ZabniCanu Hanziju Moschitzu (umrl je pred dobrim letom in mi je povedal zgodbo o letakih), ki se je na Erlichove stroSke Solal v Ljubljani za orga-nista. Martin Kranner Sgomini na pretekle lepe, a tudi hude case (3) Zivljenje je zgodba ••• Ko sem prezivljal poäitnice vZabnicah, sem vsakokrat veCkrat "skoöl"na ViSarje, seveda peS, ker takrat Se ni bilo ziänice. Na Sv. ViSarjah je pri duSnopastir-ski oskrbi romarjev poleti poma-gal Zabniäan, duhovnik, bogo-slovni profesor dr. Lam bert Ehrlich; spovedoval je in maSeval. Na ViSarje je od leta 1930 vabil akademike ljubljanske univerze, ki jih je zbiral v Ljubljani. To so bili poznejSi strazarji, üani aka-demskega kluba Straza, ki ga je ustanovil leta 1936. Na sestankih znjimi jim jegovo-ril in pridigal v cerkvi. Vneki pri-digi, poleti leta 1933, je razvil zna-menito "vizijo slovenske bodoä-nosti". "... Ninakljuäje, dasmose zbrali prav tukaj, marved je to bozja volja. Bozja volja nam na Svetih ViSarjah razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer zivimo. Ob temeljih tesvetegore se stikajo tri poglavitna evropska plemena.... Romani, Germani in Slovani bi prav tukaj skuSali rini-ti drug drugemu mejnike nazaj. A naSi oCetje so bili modrejSi od voj-skovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loö, marveä jih zdruzuje. Danes je tak mejnik vsa naSa domo-vina. Slovenija mora biti mejnik, ki druzi in veze jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druzi, kakor Svete ViSarje. To je bozja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo vsvobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisina jugu ali severu, na vzho-du ali zahodu! Bozja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, in bozji volji se ne sme nihäe iz-mikati... " Leta 1937je bila med Italijo inju-goslavijo sklenjena pogodba, ki je otoplila dotlejhladen odnos med drzavama. Vsebovala je tudi do-loäla, ki sopoenostavila izdajanje vizuma za potovanja iz ene drza-ve v drugo. Tudi jaz sem se takoj posluzil teh olajSav, si dal izstavi-ti leta 1938 potni list in na ita-lijanskem konzulatu prosil za vstop v Italijo (potni list z vizu-mom hranim Se danes). Poleti 1938 sem se odpravil vZabnice, kjer nisem bil ze nekaj let. NaSel sem popolnoma spremenjeno vz-duSje. Nemüja, Tretji rajh, si jeze prikljuüla Avstrijo in v CeSkoslo-vaSki republiki ozemlje Sudetskih Nemcev. To je bilo kot magnet za peSüco Nemcev in za nemSku-tarje v Kanalski dolini. Dvignili so glave in propagirali za Tretji rajh. Za seboj so pote-gnili tudi slovenske prebivalce, ki “Lahov" niso morali. Zlasti sta-rejSi Zabniäani, ki so Se vedno imeli v spomi-nu staro Avstrijo in ce-sarja Franca Jozefa, ki je vladal od 1848 do 1916, so bili kot omamljeni. Kot sem ze omenil, sem v Zab-nicah priSel vstik sSta-no B. Jeseni leta 1939 sem Sei spet vZabnice. Tokrat na vabilo dr. Lamberta Ehrlicha, ki me je prosil, da bi Zab-niCanom odsvetoval NOVI GLAS Sloveniia ---------- Novi podatki o stevilu Slovencev v sosednjih drzavah Na predcasnih parlamentarnih volitvah morda preobrat v politiki SodeC po vsesploSni krizi, na-jhujSi sta tisti v gospo-darstvu in javnih financah, bi med ljudmi lahko nastajal vtis, da sta druiba in dr2ava oslabljeni do take stopnje in ravni, da jima grozi razpad. Vendar Slovenija v politiCnem in pravnem pogledu ostaja trdna, sa-mostojna in demokratiüia dr&va, ki je utemeljena v ustavi in mnogih zakonih. Zaradi tega veCji del slo-venskih volivcev, javnosti in tudi politike priCakuje, da bodo predCasne parla-mentarne volitve zelo po-membne. Volivci naj bi namreC zavrnili tiste poli-tiCne stranke, ki so po nji-hovem mnenju in izkuSn-jah krive za sedanje krizne razme-re in turobno vzduSje v Sloveniji, in potrdili samo programe in tak-Sna zagotovila kandidatov za no-ve poslance, ki jim bodo verjeli. Pri tem v politiki mrzlifino iSCejo t. i. nove obraze, torej ljudi, ki bi zanesljivo ustrezali priCakovan-jem in potrebam slovenskega nar-oda in drzave v teh hudih Casih. Nekateri znani in pogosto preiz-kuSeni politiki so se kar nenado-ma za&li predstavljati z novimi izjavami in leporeCjem, kar naj bi pomenilo, da so postali "novi obrazi", ki bi bili koristni za se-danji fas in razmere. Na t. i. levem politiCnem prizoriSCu kot nekak-Snega zmagovalca krize in tezav vztrajno vsiljujejo ljubljanskega zupana Zorana Jankovica, ki naj bi domnevno tudi edini lahko zagotovil ponovno zmago sedanje koalicije na bliznjih predCasnih drzavnozborskih volitvah. Pri tem so zelo prizadevni nekateri Casnikarji na javni televiziji, ki za-trjujejo, da ima ljubljanski zupan veliko podporo volivcev. Toda ne povedo, da v javnih raziskavah in anketah pred njim ob&itno pred- njaä predsednik SDS JanezJanSa. V predvolilni kampanji, ki se je ze priCela, naj bi obravnavali in raz-Clenili vzroke treh velikih tezav, ki jih je zaradi nesposobnosti, ok-levanja in premajhne uCinko-vitosti v veliki meri povzroCila manjSinska vlada premierja Bo-ruta Pahorja. To so skromna gos-podarska rast, ki se bo letos pove-Cala le za poldrug odstotek, velik zunanji dolg drzave, ki znaSa ze okoli 16 milijard evrov, in upada-nje finanCne zmogljivosti Nove ljubljanske banke. Ta je bila vselej pod politiäiim vplivom LDS, stranke Katarine Kresal. Rado-darno je dajala posojila po-litißnim mogotcem in t. i. tajku-nom, o ferner pa prikriva podrob-nosti. Za premostitev njenih tezav naj bi drzava kmalu prispevala nadaljnjih 450 milijonov evrov. K omenjenim "novim obrazom" v slovenski politiki naj bi, sodefi po njunih nastopih v javnosti, spadala tudi Gregor GolobiC, predsednik stranke Zares, in po-slanec te stranke Franco Juri. 0 njem je odgovorni urednik revije OgnjiSCe mag. Bozo Rustja v novi Stevilki te publika-cije zapisal tudi: "Odvef je zapisa-ti, da smo v Sloveniji res pri£e resta-vracije komunis-tiäiega rezima. Toda kdo se boju-je za ugled samo-stojne Slovenije? Tisti politik, ki se je tako norCeval in ciniCno izrazal ob njenem ro-jstvu. Je na to ze pozabil. Je res, da naj bi bila odlika te druzine de-jstvo, da se v Sloveniji obnaSajo na en naCin, ko pa prestopijo njene meje, naj bi se obnaSali drugaCe. V Sloveniji so zadrti lev-iCarji, zunaj pa naj bi se ne branili druzbe zaprisezenih desni&rjev. Mar se bojijo razkrinkanja"? SodeC po izkuSnjah in prvih pri-merih, pa bo predvolilna kam-panja v Sloveniji lahko tudi spre-vrzena, v ospredje naj bi bile namreC potisnjene razne afere, Skandali in druge podobne zgod-be iz preteklosti. PriCakovati je, da bodo primer Patria ponovno izkoristili za blatenje in obtoze-vanje Janeza JanSe. Ta je opozo-ril, "da bo po izglasovani nezaup-nici vladi Boruta Pahorja prav vse spet dovoljeno. PriCakujemo lahko histerijo, kakrSne Se ni bilo. Niti kakSnega ’lovca', ki bo strel- jal tako kot v primeru Kramberg-erja, ni veil mogo£e izkljuCiti". V gonjo zoper Janeza JanSo bi se morda vkljuäl tudi predsednik drzave dr. Danilo Türk. Pri tem kot obremenilni dokaz navajajo izjavo drzavnega poglavarja ob koncu februarja letoSnjega leta, "da je politiki Janeza JanSe treba reä ne". Za to izjavo se doslej Se ni opraviCil in je tudi ni preklical. V SDS menijo, da bi v primeru, da bi takSno izjavo dal predsednik kakSne druge drzave na ob-moCju EU, moral nemudoma odstopiti. K aktualnim novostim priSteva-mo tudi zapis o Slovencih v sosednjih drzavah, ki jih pogosto oznaCujemo z izrazom zamejstvo, in o avtohtonih manjSinah v Sloveniji. Objavljen je v sloven-skem zgodovinskem atlasu, zajet-ni publikaciji, ki sicer vzbuja ra-zliäie odmeve v javnosti. V Itali-ji naj bi po razliöiih ocenah zivelo od 43.000 pa do 80.000 Slovencev, na avstrijskem Ko-roSkem od 12.586 do 30.000, na avstrijskem Stajerskem naj bi jih bilo od 246 pa do tisoC, na Madzarskem pa naj bi bilo sedaj od 1.700 pa do 3.000 pripadnikov slovenskega naroda. Avtor prispevka poudarja, "da najveC Slovencev v zamejstvu zivi v Ital-iji, kjer so tudi najbolj zaSäteni, ter imajo najveC nizjih in viSjih srednjih Sol v slovenskem jeziku. Med ustanovami, ki delujejo pri slovenski narodni skupnosti v Italiji, je na priloznostnem zeml-jevidu omenjena tudi GoriSka Mohorjeva druzba. Marijan DiobeZ KÖPER Sredisce Rotunda Priloznosti za nevladne • • orgamza<| Na nedavni novinarski konferenci StiCiSCa NVO Obalno-kraSke regije v SrediS&i Rotunda, Köper sta vod-ja StiäSCa mag. Bojan Mevlja in strokovna sodelavka Polona Zigo predstavila program Foruma nevladnih organizacij Obalno-kraSke regije 2011. Kljuöii do-godek Foruma je podpis sporazu-ma o sodelovanju med Obäno Piran in piranskimi nevladnimi organizacijami. Tretji forum nevladnih organi- zacij Obalno-kraSke regije tezi k povezavi posameznih druStev, zavodov in ustanov v regiji, z in-teraktivnimi delavnicami, kot sta TechSoup - program donacije programske opreme za NVO ter Spiet in institucionalizadja NVO, pa okrepiti njihovo znanje in jih informirati o moznostih uCinko-vitejSega delovanja. Na okrogli mizi Razvoj regije in povezovanje so predstavniki lo-kalnih oblasti, gospodarstva in Obalne samoupravne skupnosti L M i B italijanske narodnosti ter Regio-nalnega razvojnega centra Köper razpravljali o Strategiji razvoj a nevladnega sektorja v Obalno-kraSki regiji. Z besedilom Strategie so v StiääCu oblikovali doku-ment, ki predstavlja mozen mo-del razvoj a in promocije nevladnega sektorja v regiji. Strategijo bodo skuSali umestiti v regional- ni razvojni program 2013-2019. V Forumu so predstavniki nevladnih organizacij v Sezani in Kopru tudi oblikovali konkretne Projekte za akcijski naCrt, s kater-im zelijo v StiäSCu udejanjati v Strategiji zastavljene cilje. V Sloveniji so bili podobni sporazumi podpisani le le v ObCinah Trbov-lje, Zagorje, Hrastnik in Vransko. SNG Nova Gorica Druga premiera le si je sezone Cifra, moz V Slovenskem narodnem gledaliSCu Nova Gorica bosta v Cetrtek, 29., za abonente in v petek, 30. 9. 2011, za goste - vsakiC ob 20. uri - na malem odru dve premieri druge le-toSnje predstave novo-goriSkega gledaliSkega hrama. PrviC na slovenskem odru bodo gledal-ci lahko spremljali predstavo Cifra, moz -Kopf oder Zahl, nem-Ske avtorice in igralke Katje Hensel. Delo je v slovenSCino prevedla dramaturginja UrSka Brodar, zreziral pa mla-di reziser Marko Bulc. Igra govori o nasilju med mladimi. Njen protagonist je najstnik KriStof, ki je bil v po-boljSevalnici in ho£e sedaj zazi-veti novo zivljenje boljSega Clove- ka, a se mora vedno znova sooCa-ti in boriti s svojo temno platjo. Reziser je za to moSko vlogo oz. dve vlogi zasedel igralki, Medeo Novak kot Kriätofa in Arno Had-zialjevic, ki igra Drugega, da bi s tem naglasil Sirino pojava nasilja, ki ni vezano na spol. O predstavi so spregovorili na tiskovni konferenci, v petek, 23. septembra, direktor SNG Nova Gorica Jozko Cuk, ki je izrazil veselje, da je do nje priSlo, ker obravnava zelo aktualno temo, umetniSka vodja Ira Ratej, ki je med os-talim dejala, da se ji je zdelo zelo pomembno uvrstiti to predstavo tudi v redni abon-ma, in je povabila vse peda-goge, naj si jo pridejo ogle-dat, in ostali ustvarjalci, ki so med drugim poudarili lepo vzduSje, v katerem so delali v tesni zvezi z dijaki. O po-membnosti tega, da je SNG Cutilo potrebo po sodelovanju z dijaki UmetniSke gimna-zije Nova Gorica, je sprego-voril reziser in profesor na tej Soli Marjan Bevk. Predstava je namreC nastala s Kulturno umet-niSkim druStvom Pozitiv iz Ljubl-jane in omenjeno gimnazijo iz Nove Gorice. Kot so povedali sooblikovalci uprizoritve, bo igra zaradi minimalistiCne scene, a s kar veliko rekviziti, lahko obred-la Cim veC srednjih Sol. S to de-likatno, a zal v danaSnji druzbi tako zelo prisotno temo zeli gle-daliSCe priti v tesnejSi stik z mladimi gledalci. Delo sicer, kot so poudarili, ni namenjeno le mla-dini, paC pa tudi odraslim, saj prav mi dajamo zgled in zal tudi vzorce nasilja. Dogajanje je pre-vajalka Brodarjeva postavila na GoriSko in jezik prilagodila temu ter prepustila mladima igralka-ma, ki sta iz teh krajev, naj besedam in zvenu dasta domaCi peCat. Predstavo so sooblikovali Se scenograf Damir Leventic, kos-tumografinja Mateja Benedetti, avtor glasbe Valterap, koreograf Sebastijan StariC in oblikovalec svetlobe Samo Oblokar. IK Kratki Praznovanje ( vaternice in odprtje razstave FOTOOKO MLADIH Vsako tretjo nedeljo v mesecu septembru poteka na Mirenskem Gradu praznovanje godovnega dne Zalostne Matere Bozje, ki ji je posvecena tamkajsnja cerkev. Praznovanje letosnje Kvaternice se je pricelo ze na sobotni vecer s sveto maso, ki so jo pripravili mladi. V skupni molitvi ob Marijini podobi smo se spominjali njenega trpljenja in bolecine, ki ju je prestajala z vso poniznostjo in predanostjo Bogu. Njeno zaupanje v Bozji nacrt je bilo neomajno in prosiii smo Gospoda, da bi tudi mi v nasih zivljenjih spoznali, zacutili in gojili to Marijino skrivnostno povezanost z Bogom, da bi bili tudi mi sposobni izreci njen “zgodi se” in pogumno stopati po poti nasega Odresenika. Skozi vso maso so mladi s svojimi pesmimi ustvarjali posebno praznicno vzdusje, ki se je ob procesiji z luckami samo se stopnjevalo. Pred cerkvijo nas je sprejel topel jesenski vecer in zvezde na nebu so spremljale kolono luck, ki se je vila skozi vrtove Mirenskega Gradu. Ob molitvi in pesmi je svetloba svec osvetljevala naso pot in prinasala blagoslov nad mladinske prostore, v katerih potekajo Popoldnevi na Gradu, ter nad vse druge koticke Gradu, ki so price oratorijskemu dogajanju in zbiranju mladih. Na Mirenskem Gradu se namrec zbira vsako leto vec mladih in njihova ustvarjalnost ne pozna meja. Ob letosnjem praznovanju Kvaternice so pripravili tudi odprtje fotografske razstave z naslovom FOTOOKO MLADIH. Svecanemu odprtju s kratkim glasbenim programom smo bili prica takoj po slovesni nedeljski masi ob 17. uri v dvorani Gnidovcevega doma na Mirenskem Gradu. Na razstavi se je predstavilo 18 mladih fotografov s 45 fotografijami. Ko sem takole stala sredi dvorane in obcudovala razstavljena dela, se prej pa spremljala nastopajoce v njihovih prizadevanjih, da nam polepsajo nedeljsko popoldne in priblizajo svoje delo, sem zacutila, koliko zelje in volje je v teh mladih ljudeh po odkrivanju in obcudovanju neprecenljive lepote bozjega stvarstva. Naj jih Bozja Mati Marija sprejme v svoje varstvo in vodi po poteh osebne izpolnitve. / Dolores Lapajne Ustvarjalnica za osnovnosolce / Mobilne skulpture kot glasbila V organizacij! Obalnih galerij Piran in OS E. Vatovec Prade in s sodelovanjem TV Slovenija, izobrazevalni program, bodovsoboto, 1. oktobra 2011, od 8.30 do 14. ure organizirali kiparsko-glasbeno ustvarjalnico za ucence tretje triade osnovne sole. V ruralnem delu Slovenske Istre, na Turisticni kmetiji Medljan nad Izolo, bodo ucenci pod vodstvom izkusenega mentorja Primoza Oberzana, filozofa ter clana in ustanovitelja tolkalske skupine The Stroj, ustvarjali, izdelovali in sestavljali posebne Objekte - skulpture -zvocne stroje iz raznih odpadnih in najdenih predmetov ter materialov s konkretnim namenom. Na teh “avtorskih” mobilnih skulpturah - glasbenih instrumentih ali konkretno tolkalih bodo raziskovali se ritem in zvok, torej se bodo kot tolkalci seznanili in izrazali z glasbo (1. oktober je tudi Svetovni dan glasbe). Ustvarjalnica bo v bistvu likovno-glasbeni performas in bo zdruzevala razlicna znanja: ob kiparskih in tolkalskih se vedenja s podrocjafizike, mehanike, ekologije, akustike, kinetike in drugih. OBCINA KOBARID in GORISKA MOHORJEVA DRUZBA vabita na predstavitev knjige Kobarisko berilo Zbral in uredil Peter Stres . ^üdbü, jinssißiijk psigp, 'Zbrilia wttfhffÄtftfes \ V torek, 4. oktobra 2011, ob 19.00 v Domu Andreja Manfreda v Kobaridu Ob predstavniku Goriske Mohorjeve druzbe bosta o knjigi govorila urednik Peter Stres in Marjeta Pisk Sodeloval bo Mesani pevski zbor Planinska roza Kobarid pod vodstvom Mirjane Antih Cebokli 14 29. septembra 2011 Primorska / Gospodarstvo 100-letnica Solskega centra Ljubljana Slovesno so jo obelezili v Ijubljanskih Krizankah S kolesom ob Donavi (9) Od izvira v Crnem gozdu do Budimpeste Letos praznuje 100-letnico delovanja najstarejSa slo-venska drzavna srednjeSol-ska institucija. Obletnico Solskega centra Ljubljana so obelelili 20. septembra v ljubljanskih Krizankah s slavnostno priredit-vijo. Direktorica centra Nives PoCkar je ob tem dejala, da je Sola pred 100 leti svoja vrata odpr-la kot Drzavna obrtna Sola. Solski center Ljubljana je bil leta 1911 zgrajen kot Drzavna obrtna le strojna, gradbena, geodetska, elektro, kemijska, metalurSka, rudarska, papirniSka in lesnoin-dustrijska Sola. Danes Solski center sestavljajo tri enote, Gimna-zija Antona ASkerca, Srednja lesarska Sola in Srednja strojna in kemijska Sola. Ob praznovanju 100-let-nice obstoja je direktorica centra Nives PoCkar pove-dala, da je bila Sola zgraje-na z denarjem, ki je bil na-menjen obnovi prestolni-ce po potresu. Prestolnica je bila takrat ze obnovlje-na, zato so denar porabili za gradnjo obrtne Sole. Posebnost Sole je po bese-dah PoCkarjeve ta, da ima stavba obliko Crke F in I, ki naj bi predstavljali ime Franc Jozef in da so nekoC bila v zgornjih prostorih Solskega centra stanovanja, ki so bila na-menjena uCiteljem. Solski center se danes lahko po-hvali z novo Solsko kuhinjo, pred tremi leti pa je Sola dobila nove knjizniüre prostore. Sola. Do prve svetovne vojne je bilo v njej Sest oddelkov, med vojno pa je sluzila pretezno v vojaSke namene. TehniSka srednja Sola, tako se je Sola ime- novala med obema vojnama, pa je bila osrednja Sola za Sest obrt-nih poklicev. Med drugo svetovno vojno je stavbo zopet zasedla vojska in jo leta 1945 zapustila v silno sla-bem stanju, v povojnem obdobju pa so tarn svoje programe izvaja- Zavecjo prepoznavnost slovenske kulinarike Blagovna znamka Gostilna Slovenija Vsaka taka gostilna bo morala imeti na objektu obeSen enoten izvesek ter tablo z logotipom. Poleg tega mora gostilne pozi-tivno oceniti strokovna komi- Predstavniki sekcije gostin-cev pri Obrtno-podjet-niSki zbornici (OZS) so v ponedeljek, 12. septembra, na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavili delavni-co o pridobitvi pravice do uporabe blagovne znamke GOSTILNA Gostilna Slovenija. Z bla-govno znamko zelijo dvi-gniti prepoznavnost slovenske kulinarike na viSjo raven, so sporoCili s Celjske-ga sejma. "Po 20 letih poskusov regi-stracije blagovne znamke, v kateri se bo ponujala hrana, znaCilna za slovenski pro-stor, letos uvajamo novo blagovno znamko, kjer se bosta gastronomija in kuli-narika pisali z veliko zaCet-nico", je ob tem povedal predsednik strokovne ko-misije za izbor ponudnikov blagovne znamke Gostilna Slovenija in soavtor projek-ta Janez Bogataj. V prvem ocenjevanju je pri-javljenih 30 gostinskih obratov v Sloveniji, blagovno znamko pa bo po Bogataj evih besedah konec tega meseca pri-dobilo med 15 in 20 gostiln. SLOVENIJA sija, ki jo bo imenovala sekcija gostincevpri OZS. "Pomemben pogoj za pridobi-tev naziva je sezonska ponudba hrane. Ta mora biti v 80 od-stotkih slovenska, nujno pa je, da so v tej kvoti hiSne specialite-te, krajevne in regionalne jedi ter vse znaälne slovenske jedi", je o kriterijih za izbor povedal Bogataj. Podobno je po njego-vih besedah pri pija&h in vinih. Taka gostilna mora ponujati naj-manj tri proizvode z zaSCitenim geografskim poreklom, vsaj pol surovin za pripravo mora izhaja-ti iz lokalnega ali regionalnega okolja, vsaj pet pa jih mora imeti oznako eko. Nadzor nad izvajanjem ponud-be, ki jo doloCa nova blagovna znamka, bo imela ocenjevalna komisija, ki bo ponudnike obi-skala nenapovedano tudi med letom ter tako preverjala resno-st gostinca pri projektu. Za vkljufitev v tak projekt mora go-stinec plaCati 1000 evrov, kamor so vSteti vsi stroSki komisije, oz-naCitev in podpore. Gostilnam v Sloveniji se bodo lahko v prihodnjem letu pridruzile tudi gostilne v tujini. Vse te aktivnosti bodo po Bogataj evih besedah omogofile, da se dvigne prepoznavnost slovenske kulinarike in Slovenije na sploh. "Prvi pogoj, da lahko ponudnik gostinskih storitev pridobi blagovno znamko Gostilna Slovenija, je, da se gostin-ski obrat imenuje gostilna. Mnogi so svoje restavracije ze preimenovali v gostilne, po tem se vidi, da je interes gostincev velik", je povedal Bogataj. NOVI GLAS ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5 Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@novigla$.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROCNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov OGLASEVANJE: Oglasevalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo Tjv za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v Italiji FISC Izdajanje nasega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni drzavni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 st. 250 To stevilko smo poslali v tisk v torek, 27. septembra, ob 14. uri. liC Med pocitniskimi dnevi tudi zalostni dogodki Nesrece na Hrvaskem so letos zahtevale zivljenja 29 Slovencev nesreCah, tako z motoristi kot z vozniki osebnih avtomobilov, kaze statistika veleposlaniStva. K Crni statistiki dodajajo, da je bilo nekaj poSkodb povezanih s krSit-vami javnega reda in miru. KrSitev prometnih predpisov je tudi najpogostejSi razlog za pri-por slovenskih drzavljanov na Hr-vaSkem. Sledijo krSitve javnega reda in miru, najbolj pogosto v krajih ob drzavni meji. Bilo je tudi nekaj priporov na podlagi mednarodnih tiralic. Pri tem je po navedbah veleposlaniStva treba upoStevati, da po-datki o Stevilu priprtih drzavljanov ter poSkodovanih, zlasti laze, niso popolni, saj slovenski drzav-ljani v nekaterih primerih ne zelijo obvestiti veleposlaniStva. huje poSkodovanih, 33 pa priprtih, so za Slovensko tiskovno agencijo povedali na slovenskem veleposlaniStvu v Zagrebu. Ob tem so poudarili, da ti podatki niso skrb zbujajoä, saj HrvaSko obiSCe veliko Slovencev. NajveC, Stiri petine vseh smrtnih zrtev, so zabelezili med majem in avgustom, Se posebej v Casu glav-ne turistiCne sezone, ko HrvaSko obiSCe najveC slovenskih drzavljanov. NajpogostejSi vzrok smrti Slovencev na HrvaSkem so pro-metne nesreCe, v katerih so letos skoraj praviloma umirali motoristi. Za prometnimi nesreCami so med vzroki smrti Slovencev na HrvaSkem najpogostejSe utopitve med plavanjem ali potapljanjem. Na veleposlaniStvu so spomnili, da so v letu 2007 obravnavali 26 smrti slovenskih drzavljanov, v naslednjih dveh letih po 36, lani Zdi se, da ameriski racunalniski proizvajalec Apple zivi v svojem svetu. Medtem ko na borzah po svetu vladajo previdnost zaradi dolzniskih tezav nekaterih drzavtergroznje z novo recesijo, so delnice Appla pred nedavnim v zgodnjem trgovanju na newyorskem Wall Streetu dosegle novo rekordno vrednost pri 420 dolarjih. Apple s tem utrjuje polozaj najvecjega podjetja na svetu po borzni kapitalizaciji z vrednostjo okoli 387 milijard dolarjev. Nov rekord je sicer prisel skoraj mesec dni po odstopu ustanovitelja podjetja, legendarnega Steva Jobsa, z mesta prvega moza podjetja, ter pred predstavitvijo iphona 5, ki je napovedana za Oktober. Apple je svoj zmagovalni pohod zacel v '90. letih minulega stoletja, ko se je za krmilo druzbe ponovno vrnil Jobs. Leta 1998 je prisel racunalnik imac, najvecji napredek pa mu je zagotovila revolucionarna naprava iz leta 2001 - predvajalnik glasbe ipod. Po vsem svetu je bilo v sestih letih prodanih vec kot 100 milijonov ipodov, v spletni prodajalni glasbe itunes pa so uporabniki kupili preko pet milijard skladb. Ameriski gigant je zmagovalni pohod nadaljeval leta 2007 s predstavitvijo iphona. V drugem letosnjem cetrtletju je Apple prodal 20,3 milijona telefonov iphone 4, obenem pa 9,3 milijona ipadov. Jobsov naslednik Tim Cook je sicer obljubil, da bo sledil stopinjam svojega predhodnika. V podjetju deluje ze vec kot 13 let in je v tem casu ze mocno prispeval k uspehu podjetja. To le se krepi zaupanje vlagateljev. Na HrvaSkem se je letos do 17. septembra smrtno ponesreCilo 29 slovenskih drzavljanov, 18 jih je bilo pa 32. Ko je Slo za hude telesne poSkod-be, so zdravniki imeli najveC dela s poSkodovanimi v prometnih ja izven Linza Umazana sedanjost in grda pie-teklost Linz si bom zapomnil predvsem po "umazani" industriji. Prvi stik z mestom, v katerem je namera-val Hitler ziveti po zmagi, a se mu naCrti hvala Bogu niso izSli, je bil pozitiven. Otroci na bregu reke. Malica na glavnem trgu, kjer je bilo vse lepo urejeno in Ci-sto, da bi Clovek kar pognal korenine. Lepo, sonCno vre-me. Ko pa se je kolesarska ste-za po nekaj kilometrih voznje skozi zgledno urejeno rekrea-cijsko cono spet priblizala reki, je bilo na drugi strani vi-deti vso grozo in bedo indu-strije. Prvih nekaj kilometrov le strehe in dimnike industrij-skih kompleksov, iz katerih se je kadilo v raznih barvah. Ce-prav velja Avstrija za drzavo, kjer naj bi upoStevali vse okoljevarstvene standarde, so me neprijetne vonjave, ki so rezale v nos, opozarjale na to, da vse oCitno ni v redu, da so tudi tu zadeve na papirju urejene, v praksi pa Se zdaleC ne. Ko so se industrijske zgrad-be konCno le poslovile, sem s po-gledom na nasprotni strani reke Se dolgo spremljal razliCne depo-nije, velikanske nasipe najrazliC-nejSega gradbenega materiala in podobno. Grdo. Se precej grSe pa je bilo neko£ v Mauthausnu. Koncentracijsko taboriSCe, v katerem je umrlo veC kot 120 tisoC ljudi, ni bilo tik ob poti, a sem se vseeno odloCil za obisk. Ko sem obstal pred tistim mogoCnim, hladnim obzidjem, je bilo v zraku Se vedno cfutiti neizbrisljiv peCat negativnosti dogodkov, ki so se tarn odvijali, neko nemo zamolklost, ki je ni moglo preglasiti niti razposaje-no vriskanje srednjeSolcev na ek-skurzijah. Od mularije, ki jih raz-ganja od hormonov, je seveda iluzorno pri&kovati, da bodo svoje notranje vrenje brzdali zaradi zgodovinskih grozot. Opa-zoval sem uCitelje, ki so se trudi-li miriti tistih nekaj izgrednikov, ki se najdejo v vsakem razredu. Gledal sem, kako izgubljajo ziv-ce, in pomislil, da je najbrz vsak dan tako, da se zgodba ponavlja ze leta in leta, pa tudi na to, da bi bil pripadnikom vojske nedolz-nih, ki je tarn neprostovoljno konCala svoje zivljenje, verjetno ljubSi pogled na razposajene in glasne, zivljenja polne mladce, na to neukrotljivo energijo, kot pa na tihe, pietete polne in uk-roCene, v vrsto zbrane Solarje, na neki naCin nemoöie in zato Cisto malo podobne njim samim v tistih straSljivih okoliSCinah. Ce je bila atmosfera ob taboriSCu in v njem more£a, je bilo vzduSje v bliznjem mestu popolnoma dru-gaüno. Zdelo se je, kot da njego-vi prebivalci, prav zaradi vsega hudega, kar se je med drugo svetovno vojno dogajalo v njihovi blizini, Se posebej Castijo zivljenje in stavijo na prave vred-note. Toliko nasmejanih in sproSCenih, na videz sreäiih ljudi kot v Mauthausnu med potjo zlepa nisem videl. NaceNovak Mar ne bi denar uporabili za kaj koristnejsega? Kdo potrebuje bombnike??? navaja, pa naj bi bili vzeti iz uradnih virov, med drugim iz uradnega poroCila, ki ga je zavod SIPRI iz Stockholma izdal maja letos. Zanotelli pri pisanju tega Clanka izhaja iz predpostavke, da je Italija po ustavi drzava, ki za-vraCa vojno, drzava, katere usta-va je napisana na krvavih tindvajset, je Italija leta 2010 za obrambo porabila sedemindvaj-set milijard evrov. Ce bi ta denar merili s Casom, bi videli, da Ita-lijani porabimo za vojsko 50.000 evrov na minuto, 3 milijone na uro, 76 milijonov na dan. Avtor eianka je duhovito komentiral podatke, CeS da bi take stroSke Zunaj sije sonce, pozno po-letje je, poletje, ki ga imam tako rada, in na vr-tu cvetijo roze, tudi angelske tro-bente, ki sem jih iskala vso pomlad. Vse lepo in prav, bi Clovek rekel, vsaj na prvi pogled, a ven-dar ni tako. Ze itak v zivljenju ni nikoli vse lepo in prav, v teh me-secih pa Se najmanj, saj se mora-mo, ho&S nodeS, dnevno sooda-ti z novicami, ki govorijo o neki krizi, o nekih padcih, o brezpo-selnosti, o svetu, ki je vsak dan bolj ubog. In mi z njim. S krizo se soodamo vsak po svoje. Eni so na zavodu za zapo-slovanje, kot moj moz, drugi ko-pljejo luknjo v kleti, da bi vanjo skrili svoje zivljenjske prihranke, kot moja taSda, spet drugi se z druzino prebijajo skozi vsakdan in skuSajo dim ved nuditi svojim otrokom. Tako kot vedina mojih prijateljev. Dejstvo je, da nas drzave, pa naj si bo to Italija, Slo-venija ali katerakoli druga evro-pska drzava, vsak dan opo-zarjajo, da je denarja za nas, za naSe potrebe in za naSe zdravje vsak dan manj ter da se obenem veda dolg, ki ga bomo morali vsi, disto vsi, s tezko prisluzenim osebnim denarjem, odpladevati. In ze so tu meSani obdutki, kot zalost, strah, nemod in predv- sem jeza; pri tistih, ki so nekoliko raz-gledani in raz-miSljajo s svojo gla-vo, Se najbolj jeza. Ko sva se z mozem ravno spraSevala, kaj bo z naSim zdravjem, ko bova stara, kdo bo skrbel za naju in koliko naSega, ponavljam NASEGA, tezko pri-sluzenega denarja bo v teh letih pozr-la lakomna drzava, je na moj spletni naslov prispelo pi-smo, ki mi ga je po-sredovala prijatelji-ca. Z velikim naslo-vom "Davdni ukre-pi, ki jemljejo re-vezem, medtem ko drzava kupuje bombnike za 17 milijard evrov". Navadno vseh mailov in spo-rodil, Se posebej priponk, ne pre-biram, to o bombnikih za 17 milijard evrov pa ni moglo mimo mene. Pazljivo sem odprla prilo-go in zadela brati, ne da bi sama verjela, da je to, kar berem, res. Avtor dokumenta, ki krozi med italijanskimi uporabniki spleta, je Alex Zanotelli, podatki, ki jih tezko opravidila celo invazija NLP, zal pa se to dogaja v dasu relativnega miru. No, k vsem tem podatkom, o ka-terih politiki, ne levi ne desni, ne drhnejo niti besede, moramo priSteti Se vladni sklep, ki ga je pariament podprl z veliko vedi-no. S tem bo Italija v prihodnjih letih kupila 131 no-vih bombnikov F35 za mastno vsoto 17 milijard evrov, tod-neje evrov, ki jih bo vzela nam in naSim druzinam. Ce vse te vojaSke iz-datke lepo seSteje-mo, lahko zlahka ugotovimo, da bi miroljubna drzava brez vardevalnih uk-repov prebrodila krizo. In ne samo Italija, tudi Zdruze-ne drzave Amerike so za tako imenova-ne vojne proti tero-rizmu, ki soterjalev resnici na tisode zr-tev med nedolznim prebivalstvom, po-rabile okoli 4.000 milijard dolarjev, ta denar so si seveda izposodile pri bankah in mednarodnih organizmih, obresti tega posojila pa so drza-vo stale 200 milijard dolarjev. Koliko je vse to povezano s pad-ci borz, si mi navadni smrtniki lahko samo prestavljamo. Obenem si zamiSljamo, kakSni ciniki so lutkarji, ki vodijo ta vsakod-nevni Spektakel, z naSim zivljenjem in naSimi pomendra-nimi sanjami. Kaj nam ostane? Predvsem to, da se kot ljudje in kot kristjani vpraSamo, demu te vojne, demu ta politika, demu ta molk naSih voditeljev o vsem tem. In se v imenu miru, zivljenja ter naSe prihodnosti upremo tistim, ki razpolagajo z naSim vsakdanom, z naSim delom, z naSim odrekanjem in z naSim denarjem. Kajti to, da bodo z denarjem najrevnejSih bogati ku-povali bombnike, ki bodo spet sejali smrt med nemodnimi in ladnimi, to je ze preved. Res pre-ved, dragi politiki! Mi ljudje vam ne verjamemo ved, ne glede na vaSo pripadnost in stranko, ne glede na narodnost in zastavo. Sozi Pertot izkuSnjah zadnjega svetovnega konflikta. Ampak vsi vemo, da so to le besede "parole, parole, parole", kot pravi italijanska pesem iz Sestde-setih let, pa depravv ustavi napi-sane besede. Dejstva, ki nam jih tako levica kot desnica prikri-vajo, so drugadna. V brk gospo-darskim ukrepom, ki nas bodo drugo leto stali dvajset milijard evrov, v letu 2013 pa celih pe- KAJ SPLOH POCNEM TUKAJ? Kako je s kosarko pri nas? Prevec odpovedi, premalo kosev Na sodelovanje sloven-skih koSarkarjev in od-bojkarjev na nedavnem evropskem prvenstvu smo v prejSnjih Stevilkah ze namignili. Odbojkarji so nedvomno v vzpo-nu, vendar jim kljub napredku za las ni uspel zgodovinski pre-boj v detrtfinale. Kot znano, je nato EP v Avstriji in na CeSkem po zmagi v finalu na Dunaju proti Italiji osvojila Srbija, ki so ji Slovenci v predtekmovanju odSdipnili prestizen set. Veliko vedja pridakovanja pa so gojili v taboru koSarkarjev v belo-zele- Litvi, tako da jim je ostala le Se povsem nepomembna tekma za sedmo mesto, v kateri so zane-sljivo ugnali Srbe. V slovenskih medijih so nemu-doma pribili na kriz izkuSenega selektorja Maljkovica, deS da ga je v koSarkarskem smislu das po-vozil in da se je uStel pri izbirah o potnikih na celinsko prvenst-vo. Dejstvo je, da je velik in kro-nidni problem kranjske repre-zentance ze od nekdaj (od same osamosvojitve? Odkar odhajajo koSarkarji v ZDA v NBA ligo?) podcenjevalen odnos, ki ga i l Jaka Lakovic nih dresih, ki pa so se naposled morali zadovoljiti s sedmim me-stom. Poglejmo zakaj. V kvalifikacijah so varovanci srb-skega selektorja Bozidarja Maljkovica nanizali Stiri uvodne zmage, nato pa so doziveli slabSe obdobje in izgubili Stiri od na-slednjih petih sredanj, vkljudno s detrtfinalnim dvobojem proti poznejSim prvakom Spancem. Cilj je bila ze od vsega zadetka uvrstitev med prvih Sest postav, kar bi pomenilo sodelovanje v kvalifikacijskem turnirju za na-stop na olimpijskih igrah v Lon-donu. Bratoma Dragic in soigral-cem pa se je zalomilo v odlodil-nem dvoboju proti gostiteljem, imajo Stevilni posamezniki do dresa drzavne selekcije. Odpovedi se iz prvenstva v prvenstvo kar mnozijo, vedkrat so bolj ali manj upravidene, resnica pa je, da za-radi oslabljene postave odmev-nejSi dosezek tako vsakid izosta-ne. Doma so tokrat, po lastni od-loditvi ali izbiri trenerja, ostali na primer Beno Udrih, SaSa Vujadic, Sani Bedirovid, Primoz Brezec in BoStjan Nachbar, torej peterka igralcev svetovnega formata in z izkuSnjami v NBA, najmodnejSi ligi tega planeta. Ne bi si upali ravno trditi, da slovenskim koSarkarjem ni mar za domovi-no in reprezentandni grb, pa vendar ta narodna zavest pri njih ni najbolj poudarjena. Po drugi strani je treba vedeti, da je kar nekaj dlanov tokratne eki-pe vpadajodi krivulji svoje karie-re (Lakovid, SmodiS, Jagodnik, Ozbolt), nekateri mlajSi igralci pa nimajo Se dovolj mednarodnih izkuSenj, da bi lahko igrali v tako vidni vlogi na najviSji ravni (Zoran Dragic, Muric). Vedina vpoklicanih koSarkarjev v zadnji sezoni ni imela tiste kilometri-ne, ki bi bila potrebna za udejanjanje zmagovitih potez v najbolj kodljivih trenutkih (neu-speSno zakljudevanje akcij v ize-nadenih kondnicah). Tehnid-no gledano, pa so bili Slovenci pomanjkljivi ravno v najbolj pomembnem elementu igre, torej v... metu na koS. Dober del odgovornosti, da ne redemo krivde, nosi seveda zmeraj tudi trener. Prekaljenemu strategu Maljkovicu sicer znanja in izkuSenj ne manjka in je s tem, kar je imel na razpolago (vendarle solidna ekipa), upravljal po svojih najboljSih modeh. Pri njegovem vo-denju smo pogreSali vlivanje kandka ved energije fantom na igriSdu, kar je mogode pokazatelj, da se je postaral in da nima ved toliko modi kot vdasih, ko je slovel za zmago-vitega krmarja. Nekoliko skeptidni pa smo bili glede neka-terih izbir pri sestavi same dva-najsterice. Kakorkoli ze, ob robu nastopa slovenske peterke v Litvi ostaja vendarle vnovid neprijeten obdutek, da je - ob neverjetni go-stoti talentov za to Sportno pa-nogo v le dvomilijonski drzavi (kar Sloveniji vsi priznavajo) - v bistvu sploh Slo za zamujeno pri-loznost. V sicer zelo lepem in po kakovosti vrhunskem prvenstvu, v katerem je bila baza favoritov zelo Siroka in je marsikdo (Hr-vaSka, Turdija, Nemdija, Italija, sama Litva in drugi) naposled ostal z dolgim nosom. HC Verjemite mi, da ni nie bolj pretresljivega, kot je pogled na zamorca v Furlanski nizini, kako sredi ogabno grdega okolja hodi po cesti izven naselja, sam ali v druzbi, vcasih z zivljensjko druzico in otrokom, vcasih tudi v veeji skupini. Vedno me pretrese, vedno znova me pretrese in mi vedno znova vzbudi strasen obeutek samote, osamljenosti ta pogled na te priseljence, ki jih drzava zapira v zbirno sredisce pri Gradiscu za vec kot stiri metre visok betonski zid, nad katerim je se zica, da ja ne morejo cez, na prostost med nas. Okolje, po katerem hodi zamorec, temnopolti Arabec ali kak drug priseljenec, je zares ogabno, vulgarno grdo, kot je vsa okolica manjsih furlanskih sre-disc, saj so tarn do nedavnega div-je in brez vsakega obeutka za zemljo in prostor pozidali z odur-nimi betonskimi stavbami in po-dobnimi stvori vse, karseje dalo pozidati, asfaltirali na grobo, zalili s cementom travnike, pravzaprav vse, kar se je dalo zaliti; za travo in grmovje, ki poganjata med temi stavbami in podobnimi posastmi, se pa itak nihee ne zmeni. V Furlanski nizini en kilometer ne po-meni nie, razdalje med vasmi so velike in tudi begunsko sredisce, v katerem imajo zaprte prisleke, baje vse dokler jim nekje v Rimu ne uredijo dokumentov, jedalec iztrga ob Soci, saj Gradisca zares ne moremo imeti za mesto. Letos se vozim mimo begunskega sredisca z grozljivimi jeklenimi vrati vsaj dvakrat na dan, ker pac gradijo avtocesto in izvoza v Vilesu ni vec, zato ni ne dneva ne ure, ko ne bi peljal tarn doli in istocasno tudi ne videl zamorca, ki tiho in molce hodi nekam, najveckrat z najlon vrecko v rokah, po nakupih je bil najbrz v klilometer in vec oddaljenih trgovinah, in samo cudim se, da se se ni zgodila kaka nesreca in se niti enega nismo povozili, ko se tako vneto vsak dan vozimo domov in v sluzbe. In verjemite mi, da pogled na osamljenega zamorca ob robu izjemno pro-metne drzavne ceste ni ne lep ne nie kaj spodbuden in niti enkrat samkrat ne peljem mimo, ne da bi me stisnilo pri sreu. Celo cebljanje otrok v moji alfi utihne, ko jih zagledamo, vcasih pride z zadnjega sedeza kaksen v usodo ze vdan: “Ma, tata, koliko jih je, a”? in niti enkrat samkrat se nisem peljal mimo, ne da bi pomislil na samoto teh ljudi, ki so prisli med nas samo zato, ker smo mi bogati in oni toeno vedo, da se med bogatimi vsaj kaj z dobro oblozene mize dobi, ko pa ze doma ni nicesar! Revscino poznam iz prve roke, kaj pomeni sam in premlad na tuje, tudi, in zato niti enkrat samkrat ob pogledu na osamljenega zamorca, ki sklonjen ter s povesenimi rameni caplja pa drzavni cesti v vulgarno grdem okolju, ne ostanem ravnodusen ter dobesedno vsakokrat ob pogledu na te reveze tudi pomislim, kaj sploh poenem tukaj. Tukaj, vtej nasi druzbi, v tem nasem casu. Nemocje morda beseda, s katero bi najbolje oznacil stanje, v katerem se vedno znova znajdem ob pogledu na zamorca, ki reven, oropan vsega, svobode, dostojanstva in casti predvsem!!!, koraka po asfaltu med smetmi ob cesti, sredi nas in istocasno se kako mimo nas, ki drvimo mimo njega. Niti enega ni med njimi, niti enega ni, ki bi pogledal proti tebi, ki vozis proti domu in se ti vedno prekleto mudi, niti enega ni, da bi te pogledal v oci, vsi toeno vedo, kaj so, vedo, da so dno, socialno dno druzbe, “poden”, kot sliko-vito in nesramno rece mularija, ki studira v Ljubljani, “poden”, ja, to so, in to vedo, in zato niti en sam zamorec ne dvigne glave, da bi te pogledal v oci, ampak samo hodi naprej s svojo vrecko do trgovine, kjer dajo samo, ce placa. Odurno grdo okolje, v katerem so jih namestili kot pse, to so besede postenega politika iz nase dezele, tistega, ki je povedal italijan-skemu tisku, kaksne nesramne privilegije imajo ita-lijanski poslanci in senatorji!!!, pa najbolj govori o nas, o ljudeh samih, ki to okolje naseljujemo, tu zivi-mo. Saj ne da bi se mi tozilo po avstrijsko ogabnem, a zato zelo urejenem okolju, tamkajsnih kicasto lepih hisah, v katerih prebivajo avstrijski srecnezi, za tesno zaprtimi okni z izrezljanimi srcki na podoknih!!!, seveda so med njimi tudi razni Fritzli in njemu podobni; te dni nam ravno govorijo, kako je en tak “srecnez” v Avstriji svojo teto lepo dal v zmrzovalnik, da je lahko vlekel naprej njeno penzijo!; ne, prav nie se mi ne tozi po tisti okrutno nasilni urejenosti, ki ne pusca cloveku, da diha normalno! A sem prav tako preprican, da sami Furlani in vsi skupaj ne bi imeli tako odurnega, tako “ordnar” ter grdega okolja, ce ne bi izgubili odnosa do lepega, do zemlje, do obeutka za mero, ce ne bi prodali duse mamonu, temu prekletemu bogu denarju, zaradi katerega v Italiji matere pisejo sms sporocila svojim heeram, koliko naj vprasajo, ko se gredo prostituirat k bogatim in vplivnimü! Ta vulgarnost, ta grdobija, ta izguba spomina na korenine, izguba obeutka za lepo, za lastno dostojanstvo so krive, da imamo v Italiji in sirse po Evropi na oblasti ljudi, ki se v stranisca in na smetisca ne sodijo, kaj sele v Parlament in vlado! In verjemite, da pogled na izgubljenega zamorca v Furlanski nizini govori tudi o tem, kako smo izgubili cut za usmiljenje, a netisto narejeno, ki so ga polni tudi med nami predvsem razni kleceplazni, a zato se toliko bolj pobeljeni grobovi, injestudljivo umazano ter grdo, ne tistega, ampak izgubili smo cisto clove-sko, toplo clovesko usmiljenje, tisto, ki nas dela spravljive z drugimi in zato s svetom ter ne nazadnje ssamimiseboj! In pogled na zamorca v Furlanski nizini me vedno spremlja do doma, ko najdem zvecer uteho le v begu v branje; pozno ponoci navadno vzamem v roke kako duhovno branje, a se vedno znova zavedam, da gre za beg. “Clovek ni bezal pred svetom zato, da bi ga prepuscal samemu sebi, temvec zato, da bi v okolju duhovne zbranosti poustvaril nove moznosti za krscansko in s tem tudi clovesko zivljenje. Vzel je na znanje druz-beno odtujitev in - v samoti in samostanu - zopet pri-klical k zivljenju zelenice, v katerih se da ziveti, in upa-nje na odresenje za vse ljudi”, je pred veliko leti za-pisal o podobnih begih v preteklosti danasnji sveti oce Benedikt XVI. PisaljeoTomazu Kempcanu in nje-govi imenitni knjigi Hoja za Kristusom, ki jo je pred casom ponovno in naravnostsijajno poslovenil Janez Zupet, moj nekdanji profesor, kateremu Slovenci dolgujemo marsikatero imenitno duhovno delo! Celjska Mohorjeva je delo izdala; kojemljem knjigo zvecer v roke, se vedno spomnim na gospoda Zupeta in na njegovo iskreno, pristno skromnost, velicino cloveka, ki jo tudi v danasnjem svetu pogresam! In sem mu vedno hvalezen, da ure in ure, dneve in tedne, mesece in leta prevaja knjizna dela, ki so temeljnega pomena za clovesko duhovnost! In mi je zal, da jih tisti izgubljeni zamorec s ceste v Furlanski nizini ne more poznati! S 3. strani Tretji obisk... Tako kot je bila za ekumen-ski dialog posreCena izbira samostana sv. AvguStina v Erfurtu, je bila nekaj posebnega izbira bozjepotne cerkve v Etzel-sbachu, kakSnih sto kilometrov od Erfurta. V mestu Eichsfeld in okolici se nahaja katoliSka enkla-va, ki je kljub hudim pritiskom rdeCe diktature ohranila zivo krSCansko obCestvo. Papez je priSel potrdit in nagradit zvesto-bo veri, kot je poudaril pri petko-vih Marijinih veCernicah 90.000 zbranim vernikom. V soboto, 24. septembra, je zjutraj ob devetih pred stolnico v Erfurtu daroval sveto maSo z okoli 28.000 ver-niki, nato pa z letalom odSel v ju-gozahodno NemCijo, v mesto Freiburg, ki se nahaja ob meji s Francijo in Svico. Tu je bil vrhu-nec njegovega pastoralnega obi-ska. ZveCer se je sreCal s 30.000-glavo mnozico mladih, ki so ga v molitveni vigiliji sprejeli z ve-likim navduSenjem. Ko je sonce ugaSalo, so se zaCele prizigati sveCke in zapla-polalo je morje luCi. Tudi tu je Benedikt XVI. ujel utrip in mlade prijatelj-sko nagovoril ter jim polozil na srce, da je vera tista, ki razsvetljuje svet. Nedelj-sko evharistiCno bogosluzje na mestnem letaliSCu blizu Freibur-ga je bilo vrhunec njegovega Sti-ridnevnega obiska v NemCiji. Zbralo se je okoli 100.000 ver-nikov, med njimi tudi veC Sloven-cev iz Stuttgarta in Mannheima. V lepem in sonCnem vremenu je potekal praznik vere in veselja. V skoraj devetstoletni zgodovini mesta Freiburg je bil Benedikt XVI. prvi papez, ki je obiskal mesto. Sledilo je Se sreCanje s skupi-no - v Cerkvi in v druzbi - dejav-nih katoliCanov ter z zveznimi ustavnimi sodniki, nato je malo po sedmi uri zveCer odletel na-zaj v Rim. Nekaj na-vodil, kl jih je pape2 izroäl Cerkvi v Nemäji Na velika priCakovanja po refor-mah znotraj katoliSke Cerkve v Nemäji papez Benedikt ni odgo-voril pritrdilno. Na veC mestih je poudaril, da, kjer je kriza Cerkve kot ustanove, tarn je Se globlja kriza, to je kriza vere. Zato je pri-poroCil primat vere. Cerkve ni mogoCe reformirati na povrSju, na zunaj, ampak iz globin, to je z osebnim spreobrnjenjem in s prenovljeno vero. Dobro organi-zirani Cerkvi v Nemäji je polozil na srce, da organizacija ne sme in ne more prevladati nad duhom. Toliko dobrega, kot naredi Cerkev v Nemäji na karitativnem in so-cialnem podroCju, bo Se naprej lahko blagoslov za celotno vesolj-no Cerkev, Ce bo to delo motivi-rala ziva in prenovljena vera. V zadnjem nagovoru med nedelj-sko maSo v Freiburgu je podCrtal edinost med laiki in duhovniki ter Skofi in zvesto-bo Petrovemu na-sledniku. Ob ve-liki simbolni ge-sti, obisku samostana sv. AvguSti-na v Freiburgu, je zaCrtal tudi smer ekumenizma. Kot je sam rekel, ni prinesel "eku-menskega dari-la", saj ekumeni-zem ni stvar kon-senzainpogajanj, kot je to v politiki in diplomaciji, ampak je stvar globokega zdruzenjavveri v enega Boga in v Jezusa Kristusa. Zato lahko govorimo le o ekume-nizmu daru, saj je edinost dar, ki prihajaodzgoraj. Je bil papeZev obisk v Nemäji uspeSen? Ocene papezevega obiska v Nemäji so zelo razliCne. Nemci so ga doziveli kot prisrCnega, spravljivega, inteligentnega in dobronamernega 84-letnega starCka, daleC od stereotipne po-dobe "panzerkardinala Ratzin- gerja". ZaCutili pa so tudi njegovo premoätnost, njegovo vlogo bra-nitelja vere in krSCanske tradicije. Ostal je zvest sam sebi, se tu in tarn bere v medijih. Ce je blazeni Janez Pavel II. osvajal mnozice s svojo medijsko karizmo, jih se-danji papez bolj na skromen in diskreten naän pridobiva kot od-liCen uätelj preko svojih glo-bokih besed, nagovorov in spi-sov. Je imel v Nemäji uspeh? Ko sem se dan po njegovem obisku pogo-varjal z upokojenim nemSkim duhovnikom, ki je 40 let uäl ve-rouk v srednjih Solah, mi je rekel: Uspeh? Papez in uspeh? Beseda uspeh ni bibliäia beseda. Zago-tovo je Benedikt XVI. vesel in za-dovoljen odSel s svojega tretjega potovanja po Nemäji. Po Clo-veSko gledano, morda tudi z obCutki zelo uspelega potovanja. Semena dobrega, ki so ob tem pa-dala v CloveSka srca, pa ne rastejo po presoji in logiki tega sveta, ampak na skrit in neviden naän pod odreSilnim krizem in v sve-tlobi vstajenja. Bog daj, da bi jih v Nemäji äm veC zraslo in obro-dilo v prid kraljestva praviCnosti in miru. S 3- strani Goriski slavcek... Druga zgodba na platnu poteka v sedanjosti, pro-tagonista sta brat in se-stra. Skozi njun dialog se poCasi razkriva njuna vez z GregorCiCem. Brat je izbral duhovniSki poklic, Ceprav, kot pravi sestra, nista bila vzgojena v krSCanskem duhu. Bo-leä spomin na prezgodaj umrlo mamo in nonina trdota ji na-rekujeta kritiCne misli o vsem tem, kar predstavlja bratova obleka. On pa skozi prizmo naSe-ga Casa skuSa opraviäti napake, storjene v Cerkvi, pa tudi nonine zmote. BriCeva je obzirno, Ceprav v bistvu kar izzivalno v novi per-spektivi predstavila GregorCiCevo razgibano zivljenjsko pot, njegovo veliko ljubezen do domaCe zemlje, predvsem planinskega raja, in razmiSljanje o prihodno-sti naroda, ki so mu pretili hudi Casi trpljenja. Pri tem je imenit-no vpletla v tekst odo SoCi in sk-ladatelj Aldo Kumar je, sledeC rit-mu pesmi, pridal Cudovito usk-lajeno glasbo, ki se ob koncu Med poletjem so od 4. do 22. julija v So-vodnjah, v organiza-ciji Studijskega centra M. Klein in obäne Sovodnje ob Soä, po-tekale poletne delavnice Ma-vrica 2011. Mavrica 2011 je bila prva iz-vedba poletnih delavnic v so-vodenjski obäni. Organiza-torji so zeleli ponuditi poletne aktivnosti predvsem otrokom iz sovodenjske obäne in bliznje okolice, da bi njim in njihovim druzinam ponudili kakovostno in za-bavno prezivljanje poletnih poCitnic v domaCem okolju. "Obenem pa smo s tem zeleli pomagati pri poletnem varstvu, saj je to obdobje, ko starSi morajo v sluzbo, kar zahtevno z organizacijskega vidika. Hoteli smo tudi vsaj pol dneva razbremeniti stare starSe, kar je prav v tem poletnem Casu zelo dragoceno in v veliko pomoC mladim druzinam. NaS glavni cilj pa je, da se otroci zabavajo in poCutijo lepo, saj ne smemo pozabiti, da so to vendarle njihove zasluzene oglaSa kot grozeCe buCanje razbe-snelih soSkih voda. Ti se kot ziv element pojavljajo v filmu (avto-rica in realizatorka Polona Zu-pan) na gibljivih panojih in ust-varjajo zanimivo, posreCeno, spreminjajoüe se scensko ozadje, ki daje predstavi drugaCne di-menzije, Ceprav je uprizoritev sa-ma izdelana iz minimalnih scen-skih elementov. Pesnika Simona CregoräCa poosebljajo trije igral-ci. Peter Harl se je psiholoSko do-vrSeno poglobil v oris mladega Simona, polnega idealov, vnetega za narodnobuditeljski boj, narod-no enotnost; iz njega sije obäitlji-va, CuteCa duSa. Prav tak je, kot si ga navadno zamiSljamo, "ideali-stiäio" zagledanega v planine, kjer se prebudi tudi iskrica ljubez-ni do uäteljice Dragojile. Tudi ob misli nanjo mu je "Crni plaäC" utesnjujoC. Harl pronicljivo po-sreduje mladostniSko pesnikovo naravo. Blaz ValiC je GregoräCa srednjih let, ki se vse bolj zaveda svoje samote in se tudi zaradi poletne poätnice", pravi vzgoji-teljica Martina Sole. SolCeva je poskrbela za zanimiv in pester program delavnic. Vsak teden je bil namenjen po- oglaSanja bolezenskih klic vanjo zmeraj bolj umika, Ceprav mu zvesti prijatelj Fran Erjavec, s kate-rim razpravlja o slovenski stvari, pa tudi o svoji poeziji, skuSa odte-gniti od tega. Pesnikovo duSo si-cer ze kljujejo kritiäie oznake, ki so jih njegovim pesmim nameni-li katoliSki krogi z Mahni&m na Celu. ValiC je pomenljivo izostril te GregoräCeve boleäne, ki sla-bijo njegovo telo in duha. Posta-ranega GregoräCa, ki mu vedno bolj pogoste depresije Se bolj strezejo po zdravju, z njegovimi blodnjami in obupom, usihajoä-mi pesniSkimi moCmi, je ostro, kruto, trpeCe, brezizhodno, Ceprav morda le z malce preveC sil-no poudarjenim duSevno nape-tim lokom in mestoma ironiC-nim prizvokom v glasu poosebil Ivo BariSiC, ki pa je ob koncu po-daril presunljivo podobo popol-noma strtega, skruSenega pesnika, ki Caka le na smrt (Bog ve, zakaj je v tem dramatiCnem tre-nutku avtorica polozila v Gre-gorCiCeva usta italijanske besede 'si schiudi la tomba', in celo v oCitno napaCni obliki! Zamejci smo zelo obCutljivi za take po-drobnosti!) nem in zivahnem vzduSju, predvsem v znamenju igre. Otroci so se tako odpoCili po de-lovnem Solskem letu. Na sporedu je bilo veliko zani- PriCarali so tudi mavrico in spoznali, da ne nastane v Carob-nem kotlu, ampak da je to fi-zikalni pojav. Z obCinskim Solabusom so se odpeljali na ekskurzijo v goriSki pokrajinski muzej in si ogledali arheoloSko zbirko. Spoznali so delo arheologov in se nato Se sa-mi preizkusili v izkopavanju in odkrili zanimive predmete iz naSe preteklosti. Sledilo je iskanje zgodovinskega zaklada. Martina Sole, ki se posebej ukvarja z bralnimi delavni-cami, je otroke popeljala tudi v svet pravljic. Zelo so jih prevzele skandinavske pri-povedke: spoznali so trole, Samije, severne jelene in nordijske luCi. OCaral jih je tudi svet In-dijancev: v njihov svet jih je v ritmu bobnov popelja-la Tanja Gaeta, ki je vodila glasbeno delavnico Bob-narji. Vsak teden pa so obo-gatili s skupinskimi igrami in igrami za socializacijo, motoriCnimi, glasbenimi, ustvarjalnimi in jezikovni-mi delavnicami. V najto-plejSih dneh so se hladili v bazenu. Delavnice so se konCale s prav posebnim gostom. Obiskal jih je Carodej Jole Cole, ki je dobesedno priCaral prav enkraten konec poletnih delavnic Mavrica 2011. sebni tematiki: EvropejCki, mivih dejavnosti: znanstveni la- Hokus pokus in znanost ter S boratorij, kjer so se otroci pravljicami okoli sveta. preizkusili kot znanstveniki in Delavnice so potekale v sproSCe- izvajali zanimive poizkuse. Studijski center M. Klein in Obcina Sovodnje ob Soci Poletne delavnice Mavrica 2011 so se uspesno koncale Poslusajmo... z branjem David Gilmour - On an island (Capitol/ 2006) Ljubitelji rockglasbe poznajo njegovo ime, poznavalci glasbe njegov stil, vsi poznamo njegov zvok. Morda ne v solistieni razlicici, toda skupina Pink Floyd je nedvomno eden vrhuncev lahke glasbe 20. stoletja. Lahke ze, a nikakor ne neumne. Petnajstminutni solo v slavni skladbi “Shine on your crazy diamond” (Sijaj, nori diamant) ostaja pojem kvalitetnega rocka. Brez Davida Gilmourja (in tragiene zgodbe “norega diamanta”, prvega Floydovega vodje Syda Barretta) si je ne znam pred-stavljati. Tokrat besedno poslu-salnico Novega glasa namenjam plosci, kije izsla pred petimi leti in je izdelek nesmrtnega glasbenega duha. David Gilmour ni vir-tuozali rockerski tekac na hitre proge, njegov tretji studijski izdelek je samo nov dokaz tega. Ce zelimo razumeti album, je veckrat do-volj, da pogledamo na naslovnico: sproscujoca globina modre barve gosti razmisljujoco figuro, ki lebdi v povezavi z naravo in s samim seboj. On an island je prav tak zvoeni vrt, ki predstavlja avtorjevo zivljenjsko situaeijo. Pri 65 letih ni casa za norost, psihodrame, simbolne zidove, studij lite-rature: konenoje nastopil cas zaspokojni mirduse, toplinodruzine, bistrino zavesti in samozavest starosti, kjer spomini delujejo le se katarzieno. Naslovna skladba najboljse zdruzuje bogate sestavine tega ploscka, ki me vsakic znova pomirja, osvezi, a tudi svojevrstno napolni. Kot hladni jesenski vetric. V svetu praznega blisca in se bolj praznih besed je David Gilmour antiheroj, ki ga lahko spozna in sprejme vsakdo izmed nas. On an island je intimna, nordijsko romantiena osebna izpoved, mirno potovanje odraslih sre, pogumna izpoved karizmatienega solista, ki s spostovanjem gleda v luno. JemejSäek .ar.d nim pogledom in v krSCanski op-tiki skuSa opraviCiti zmote Cerkve, upoStevaje duha Casa, je prist-no, z milino odpuSCajoCega srca poosebil gost Matej Puc. Neda Brie je ob svojem razbiranju GregorCiCeve osebnosti z mental-no Sirino razgrnila pred gledalce podobo obCutljivega in v sebi razklanega goriSkega slavCka z razparano duSo, pa tudi dala v razmislek njegove stiske, dvo-me, ravnanja, omahovanja, uporno drzo in odloCitve, za katere se mora tudi vsak izmed nas opredeliti in zaradi katerih se zivljenje zasuka v tako ali drugaCno smer in vsakdo po-stane kamenCek na produ zgo-dovine CloveStva. Tudi zaradi tega po ogledu predstave, kljub morebitnim pomislekom, je GregorCiC Se bolj naS, z vsemi CloveSkimi nihanji podoben vsakomur in ga skuSamo bolje razumeti in ljubiti. Predvsem pa nas predstava neposredno vabi, da vzamemo v roke njegove poezije in pozorno prisluh-nemo njihovemu srCnemu utri-pu, ki ima veliko povedati tudi danaSnjemu Casu. IvaKorSid Kot svetal zarek sonca, bleSCeCega se v "planinskem" raju, se pojavlja Dragojila, navduSena obozevalka GregorCiCevih pesmi. Igralka Vesna VonCina jo je obza-rila s posebno svetlobo, upanjem in predanostjo, pa tudi zave-danjem, da zaradi zivljenjskih iz- bljubil in naj nosi svoj kriz, je od-loCno, energiCno izklesala tokrat zares neprepoznavna DuSanka Ristic. Gorazd Jakomini je trezno, z optimistiCno noto izoblikoval lik Frana Erjavca, ki bodri prijatelj a in mu vselej zna iskreno sve-tovati. Marjuta SlamiC je v filmski bir bosta morala oba potlaCiti svoja Custva in jih gojiti le v svojih sreih. Strog lik GregorCiCeve ma-tere, ki sina nenehno opominja, naj se spomni, komu se je zao- zgodbi trpko in trdo orisala zen-sko, ki ne more odpustiti krivic in nosi v sreu mrznjo do duhovSCi-ne in njenih zablod v zgodovini. Brata duhovnika, ki z odmaknje-