r • « - Tii'iTj-^wwis T*- » w • ISps^Jp*? * PREISKAVA V BERWIN8-WHITE DRUŽBI Uradniki te kompanije nočejo javnega zaslišanja pred komisijo, katero je poslal newyorski župan, da preišče razmere pri tej družbi. — Vsem prizadetim bo dovoljeno pojasniti svoje stališče. — Pred prihodom komisije so stražnike poskrili Johnstown, Pa., oktobra. — Komitej iz New Yor-ka, kateremu naroluje komisar Hirschfeld in katerega je imenoval župan Hylan, je dospel v Johnstown, da preišče razmere, v katerih kopljejo premog pri Borwiiid-White kompauiji, ki zalaga s premogom Iuterborough Rapid Transit kompanije v New Yorku. Komisar Hirschfield je zaslišal že večje število stavkujočih pre-mofjarjev ter bo pričel sedaj s formalnim za.sliMavanjem v "Wind-tier. ki je središče zapadnepa pre-tuopar.skepa okraja. Komisarja IIirsc*hfielda spremljajo štiri na-daljni eiani komiteja. ( lani tega komiteja so osebno obiskali taborišča stavkarjev pri Scalp Level, Windber in Seanor tor prepotovali v avtomobilu pet-cl«»set milj. Komisar ni hotel razpravljati o tem, kar je videl in cul v taboriščih stavkarjev ter pojasnil, da bodo imeli vsi prizadeti priliko predložiti svoje trditve pri zaslišanju. Bt ■rwind-W hite rovi, kojih lastnik je v glavnem E. J. Berwind, ne dovoljuje stavkarjem, da bi o-stali na kompanijski lastnini. — Premogarji, ki so zapustili delo1 dne 6. aprila, to je pai dni po izbruhu splošne stavke, so se uta-borili s svojimi družinami v šotorih in korali na zemlji, ki se nahaja v neposredni bližini njih prejšnjih domov. /jpn enkrat ni mogoče* ugotoviti resnice trditev premogarjev ali delodajalcev, a gotovt) je, da je videla komisija bose ženske in otroke, kojih palci so v številnih slučajih krvaveli. Ti ljudje so večinoma Poljaki in Slovaki. Ne bilo bi res, če bi izjavili, da izgledajo ti ljudje izstradani. Lahko pa vrjamemo, da so pogosto lačni. Od septembra naprej dobiva vsak stavkujoči premogar po devet dolarjev na teden od unije, a to ^e malenkostna svota za družine, ki imajo najmanj po pet otrok. Na temelju številnih poizvedb je dognala komisija, da je sedaj v teh šotorskih naselbinah le še ena petina prvotnih stavkarjev, ki so bili pognani iz kompanijskih hiš. Premogarji sami trdijo, da obsegajo te kolonije nekako osemdeset družin ali nekako 400 glav. Le malo stražnikov je videti v različnih rovih Berwind-White kompanije. Delodajalci so izjavili, da ne potrebujejo še nadalje sto oboroženih stražnikov in pomožnih šerifov, katere so imeli izpr-va. Pfemogarji pa pravijo in komisar Ilirschfield jim rad vrja-me, da so kompanijski uradniki pognali v zatišje vse stražnike, kakorhitro »o izvedeli, da bo prišla iz New Yorka občinska komisija z nalogo, da preišče razmere. Komisar Hirschfield je mnenja, da bo spravil na dan senza-cijonalna dejstva tekom svojega zaslišanja. Rekel je, da bo imela preiskava tega komiteja velik u-činek na celi narod oziroma na premogarsko industrijo, tako s stališča delavnih pogojev za pre mogarje kot cen, katere morajo plačevati konsumenti za mehki premog. Stavkarji so pokazali komisarju listke, račune za blago, kupljeno v kompanijskem štoru. Kompanijske štore imenujejo "pluck me" štore. Računi, ki bodo predloženi pri zaslišanju, kažejo, da so morali izdati premolar ji večino arojega zaslužka v takih kompanijskih štorih, ker niso smeli kupovati drugod. Komisar Hirschfield je bil informiran, da ga bo sprejel zastopnik kompanije, a ker ni bilo tega od nikoder, je sam odšel v urade Berwind-White kompanije ter obvestil glavnega potnožnega ma- nager ja Newbakerja, da so kompanijski uradniki povabljeni na javno zaslišanje. Newbaker je rekel da noče nastopit i pri javnem zaslišanju in da njabrž ne bodo hoteli nastopiti tudi Jbfitali kompanijski u-radniki. Dostavil pa je, da bo on ali katerikoli drugi uradnik z veseljem odgovoril na katerokoli -stavljeno vprašanje komisije, stavljeno v kompanijskem uradu. EVROPA SE HOČE BORITI PROTI AMERIŠKI SUŠI. DVE VRSTI STRUPA I STA BILI V POGAČI' POGAT BERAČ ARETIRAN. Značilno ugotovilo v skriv-j nosti zastrupljen j a, ki je zahtevalo že eno žrtev. — Žena zastrupljenega še ve-1 dno v nevarnosti. Pariz, Francija, 28. oktobra. — Proti-prohibicijsko kampanjo v Ameriki bodo vodili evropski mo krači na temelju programa, katerega so izdelali pred kratkim na tihem v Bruselju. Pri tem bodo sodelovali z mokraškimi silami, ki obstajajo sedaj v Združenih državah. Pred kratkim organizirana mednarodna liga proti prohibiciji bo otvorila svoje urade v Parizu, odkoder bo vojevala neizprosen boj proti suši v vseh deželah sveta. Vinarski interesi v Evropi so dali tej oganizaciji na razpolago sklad, ki znaša več miljonov frankov. Glavna briga organizacije bo podpirati ameriške mokrače. Uradniki lige bodo v stalnem sti ku s proti-suhaškimi voditelji v Ameriki. ŽENSKE ZA ENAKO PRAVICO. Washington, D. C., 30. okt. — Zastopnice žefisk iz vseh držav 1'nije se bodo sestale tukaj dne 11. in 12. novembra v namenu, da prieno z največjo agitacijo, kar so jih kedaj vprizorile, za enake pravice žensk. Kampanja za absolutno enakost z moškimi se bo pričela v dva in štiridesetih državah. GENERALNI POŠTNI MOJSTER BO ODŠEL V C AN ADO. Washington, D. C., 30. oktobra. Generalni poštni mojster Work bo odšel v pričetku decembra v Ottawo, da se vdeleži razpravljanj poštne konference med zastopniki Canade in Združenih držav, koje namen je unificirati poštna sistema obeh dežel. NOVEC IZ LETA 1654. Eagleport, O., 30. oktobra. — Neki Stevens, ki je iskal v strugi Ohio reke tukaj indijanske psi-ce, je našel novec, ki je bil kovan leta 1654. SMRTNA KOSA Rev. »Jožef Tomšič, slovenski rojak iz župnije Šmartno pod Šmarno Goro, mnogoletni župnik slovenske župnije sv. Jožefa v Forest City, Pa. in njen ustanovitelj, bivši duhovni vodja K. S. K. Jednote in zadnja leta kaplan v bolnišnici sv. Rafaela v New Haven, Conn., je umrl 30. oktobra istotam. Pogreb bo na Vernih duš dan ob 11. zjutraj. Naj počiva t mira! Philadelphia, Pa.. 30. okt. — Skrivnost, ki obdaja zastrupijenje dveh ljudi s pomočjo pogače, poslane po pošti, in kojega žr-i tev je po>#el knjigovodski revi-tzor Sterrett iz Devona, ni še pojasnjena, čeprav je bila takoj u-vedena splošna preiskava. Mrs. Sterrett je še živa in v bolniei so izjavili, da se je njeno zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. Glede narave strupa in njegovega učinkovanja si zdravniški izvedenci še niso na jasnem. Splošno se domneva, da je vsebovala pogača, ki je bila poslan;« po pošti na dom Stf*rretto\ ih, dva različna strupa in s tem skušajo tudi pojasniti dejstvo, da je upli-val strup na Sterrett a povsem drugače kot pa na njegovo ženo. Za enkrat ni bilo še objavljeno, kakšen uspeh ie imelo raztelese-lije zamrlega Sterrett a. Pošiljatev s pogačo je bila oddana v Philadelphiji v škatiji, ki ni imela nobenega posebnega znaka. Skatlja pa je bila zavita v rjav papir. V škatiji sta se nahajali dve manjši škatiji, ki sta vsebovali vsaka po en kos pogače, ki je imela zlato-rjavo skorjo ter bila polita s sladkorjem. Vsaka teh dveh manjših škatelj je nosila imena obeh žrtev. Nič hudega sluteč ter v veri, da je pozabil pošiljatelj podpisati svoje ime, sta oba jedla to pogačo. Kmalu nato pa je zbolel mož ter trpel strašne bolečine, dočim je postala njegova žena zaspana, kot da je vzela mamilno sredstvo. Bolezen Sterretta se je hitro tako poslabšala, da so ga morali prevesti v bolnico, a njegova žena je zbolela šele en dan pozneje, nakar so odvedli tudi njo v bolnico. Oblasti so zaslišale sorodnike Mr. in Mrs. Sterrett v naporu, da ugotove, če sta imela kake znane sovražnike. Razpravljalo se je o možnosti ljubosumja kot motiv tega dejanja, a oblasti so morale včeraj zvečer priznati, da niso prav nič napredovale v svojih poizvedovanjih. Coroner Nelville iz Montgomery okraja je sklenil odložiti coronersko preiskavo, dokler ne bodo kemiki ugotovili narave strupa. SENZACIJE ŽELJNI AMERI-KANCL New Brunswick, N. J., 30. okt. Jablan, pod katero so našli dne 14. septembra trupla popa Halla in njegove ljubice, Mrs. Mills, je skoro popolnoma izginila. Več tisoč perverznih ljudi iz vseh delov dežele je od onega časa naprej obiskalo pozorišče umora ter obralo jablan. Več kot štiri tisoč ljudi je obiskalo tekom včerajšnjega dneva pozorišče tragedije in ko so odšli, je jablan skoro popolnoma izginila. KRALJICA OLGA SE BO VRNILA NA GRdKO. Kod an j, Dansko, 30. oktobra. — Kraljica Olga, vdova po zamrlem grškem kralju Juriju, bo prihodnjo sredo odpotovala iz Kiodanja v Atene, da priskoči na pomoč svojemu sinu, princu Andreju, katerega so pred kratkim aretirali, ker je on baje v glavnem zakrivil nesrečo, ki je zadela grško armado v Mali Aziji. BT ROJAKI, NAROČAJTE 81 NA "OLAS NARODA" VAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDR. DK2ATAH. ^a FASIST NA CELU NOVE LASKE VLADE Vse zadrege so izginile kot namah, ko je pozval italijanski kralj Mussolini j a, naj sestavi novo ministrstvo. — Prismojeni d'Annunzio je bolan, pa se kljub temu posredno udeležuje akcije. — Dogovor glede razoroženja bo razveljavljen. Rim, Italija, 30. oktobra. — Kralj je pozval Benito Mussolinija, voditelja fašistov, naj stvori novo ministrstvo. Mussolini se nahaja sedaj na poti v I? i m. "Giornale di Koma", vodilni fašistovski organ, izjavlja, da bo prevzel Mussolini začasno ministrstvo za zunanje in notranje zadeve. Pozneje pa bo poveril zunanje zadeve nekemu izkušenemu diplomatu. Nadaljm člani kabineta bodo naslednji: Pred kratkim so aretirali v New Yorku Freda Hammela, ki je beračil po newyorskih ulicah. Pri preiskavi se je dognalo, da je možak last nil: krasnega avtomobila. Kara je tako prirejena, da »jo inore Ilammel vo eliti, kljub temu, da mu manjka obeh nog nad kolenom. Berač je vreden vee tisoč dolarjev. Samo za avtomobil, katerega so napravili v tovarni natančno po njegovih načrtih, je plačal par tisočakov. Slika ga nam prikazuje, ko mu policija jemlje prstne odtise. FRANCOZI IN NAŠA SUHAŠKA POLITIKA Francoski poslanik v Združenih državah je izjavil, da se ne bo Francija brigala za ukaze Antisalonske lige. DRAGINJA V NEMČIJI STRAŠNO NARAŠČA Vojni minister, general Diaz; mornariški minister, gen. Thaon di Bevel j finančni minister, >Si-gnor Parat ore; zakladniški minister Signor di Štefani; industrijski minister Signor Bossi; poljedelski minister Signor Cavazzorfi. Isti list trdi tudi, da je dosegel Mussolini tudi dogovor s splošno delavsko federacijo in federacijo mornariških delavcev. Vladni uradniki so odredili včeraj vse potrebno, da preprečijo nerede v Rimu, Florenci in Piši. V teh mestih je skrbelo za vzdržan je reda vojaštvo. Rim je bil popolnoma miren tekom včerajšnjega dne, čeprav so ljudske množice polnile ceste, neozirajoč se na dež. Zmešnjavo, povzročeno vied proglašenja vojnega prava je pomirila akcija kralja, ki ni hotel podpisati odredbe z izgovorom, da je dežela mirna in odredba vsled tega nepotrebna. Voditelji fašistov v rimski provinci so naročili svojim pristašem, naj se zberejo izven vrst glavnega mesta ter prisilijo s tem Facto in ostale politike k hitri odločitvi, tikajoči se stvorjenja nove vlade. Mussolini baje ni izdal sam tega povelja in Giornale di Roma, fašistovski organ, izjavlja : Nikako redno povelje za mobilizacijo ni bilo izdano. Gabiel D'Annunzio, (znana pri-smoda), leži cicer bolan v svoji vili ob Gardskem jezeru, a je vendar prosil fašistovske voditelje, naj se izognejo vsaki stvari, ki bi mogla pospešiti izbruh resne krize. Kralja so fašisti z navdušenjem pozdravljali, ko je prišel v petek iz San Rossione. Kljub temu pa so odredile vojaške oblasti vse potrebno za vzdr žanje reda. Mostovi preko Tibere v Rimu so bili ponoči zamreženi z ograjami iz bodeče žice in vse j dohode so celo noč stražile redne čete. Izdano je bilo povelje, da se ne sme dovoliti nobenemu zunanjemu fašistu odhoda v mesto. Slične odredbe so bile uveljavljene tudi v vseh drugih večjih mestih po celi deželi in le v Cre-moni je prišlo do konflikta med Četami in fašisti. Tam so zasedli fašisti prefekturo, a vojaštvo jih je takoj nato pognalo iz poslopja. Pariz, Francija, 30. oktobra. — Cela Italija je mirna. Vse govorice o revoluciji so napačne, soglasno z diplomatičnimi poročili, ki so ravnokar prišla semkaj. Položaj v Rimu je sedaj naslednji : Cehe vseh potrebščin v Nemčiji so sedaj 781krat večje kot so bile v času pred izbruhom vojne. New York, 29. oktobra. — Par. niki francoskega registra se ne bodo brigali za odločitev ameriškega generalnega pravdnika Daughertv-ja ter bodo dajali svojim posadkam vino, brez ozira na to, v katerih teritorijalnih vodah se bodo nahajali, — je izjavil Jules Jusserand, francoski poslanik v Združenih državah, ki se je vrnil v to deželo po daljšem bivanju v svojem domačem kraju. V spremstvu svoje žene se je napotil francoski poslanik v "Washington takoj, ko se je izkrcal s francoskega parnika 'Paris'.! Glede francoskih postav, tikajo-1 čih se parobrodstva, je rekel: — Francoske ladje so del francoske zemlje in naj se nahajajo kjerkoli hočejo. Francoske postave izjavljajo, da je treba dajati posadkam ladij vino. Francoski poslanik je rekel, da ne bo razpravljal z ameriško vlado o vprašanju prinašanja opojnih pijač v ameriško teritorijalno vodovje, dokler ne bo najvišje sodišče Združenih držav odločilo glede postavnosti in pravomočno-sti Daughertyjeve odredbe. Posvetoval se je s francoskim zunanjim uradom glede te odredbe predno je odpotoval v Združene države ter bo storil potrebne korake v slučaju, da bo najvišje vzdržalo Daughertvjevo odredbo. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — List Industrie und Ilasdelsblatt je izračunal, da so narasle cene v veletrgovini Nemčije za 87 v primeri s cenami pred izbruhom vojne. S tem seveda še ni izenačen globoki padec marke, kojega vrednost je padla za tisoče, kajti dolar, ki je bil preje vreden štiri marke in 23 fenigov, je vreden sedaj štiri tisoč mark. Prejšnji kolonijalni tajnik dr. 'Dernburg, je priobčil v Tage-blattu pismo, v katerem razpravlja o svojih nazorih in načrtih za ozdravljenje, gospodarsko in politično. Nemčije. On pravi, da potrebuje Nemčija posojilo v znesku 25 miljonov angleških fun-tov, da si nakupi žita za kruh in razventega bi bilo treba zmanjšati množino premoga, odhajajočega v inozemstvo ter skrčiti dobave v blagu. I#er bodo z jutrišnjim dnem podvojene cene za prevažanje blaga po železnicah, je opaziti danes velikanski naval na tovorne kolodvore. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. Xemško-nacijonalna ljudska stran ka, koje zastopniki sede v državnem zboru na skrajni desnici, je imela ravno svoje strankarsko zborovanje v Goerlitzu v Šleziji, ki je eno glavnih torišč ter bojnih postojank konservatizma. Obisk je bil obilen in razpoloženje, čeprav navdušeno in zaupno, ni bilo tako bojevito kot na prejšnjih shodih te stranke. Tudi skrajna desnica se vedno bolj oddaljuje od prostaštva ter se poslužuje v večji meri miroljubnejših sredstev diplomatičnega čakanja. Ugotovljen je bil iznova program stranke, ki ugotavlja med drugim, da ne sme skleniti stranka nikake zveze s socijalisti. Program, izključuje tudi spo- Irazum s Francijo/tar je baje ne-mogoeč. 1. — "Pogumna" (boljše rečeno strahopetna) akcija kralja, ki se je zavzel za fašiste, je preprečila prelivanje krvi ter prisilila vlado, da prekliče svoje povelje, glecle vojnega prava, ki bi lahko imelo najbolj resne in usodepol-ne posledice. 2. — Benito Mussolini, ki je bil še pred par leti zakoten odvetnik nekje na deželi, je sedaj diktator Italije, ki ima več kot dva miljona pristašev. On najbrž ne bo dolgo ustrajal na mestu ministrskega predsednika, ker hoče ostati sila za polentarskim prestolom. 3. — Prva važna posledica fa-šistovskega uspeha bo najbrž napetost v inozemskih zadevah Italije. Mussolini se baje zavzema za aneksijo Avstrije, a ne bo za enkrat izvedel svojega načrta v tem oziru. Glavni znak nove vlade bo njen prismuknjeni nacijonalizem in njeno prvo dejanje najbrž razve-ljavljenje washingtonskega dogovora glede razoroženja in sicer na temelju izjave, da mora ostati Italija glavna mornariška sila v Sredozemskem morju. raneoski poslanik je izjavil, da smatra strmoglavljenje Lloyd George-a kot angleškega ministrskega predsednika za zmago Fran cije ter rekel nadalje, da bo najbrž sprejela Francija ministrstvo Bonar Lawa kot ugodno, Jusserand je le pomežknil z o-česom, ko so ga vprašali, koliko resnice je bilo na govoricah, da se ne bo vrnil v todeželo kot fran coski poslanik. — Well, tukaj sem, — je rekel. — Ali ne zadostuje ta odgovor? Konečno pa je tudi izjavil, da se bo posvetoval z državnim tajnikom Ilughesom glede novega tarifa. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naše banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih VfemJ m bO« nato cene iledeie: Jugoslavija: Razpošilja na zadnje poŠte in Izplačuje "Kr. poStnl čekom! urad in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranja, Celja. Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač sa hitro Izplačilo najugodneje. 300 kron ---- $ 1.50 1,000 kron ____ $ 4.70 400 kron ____ $ 1.05 5,000 kron .... $23.00 500 kron ____ $ 2.45 10,000 kron ____ $45.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje poŠte ln Izplačuje "Jadranska, banka" v Trstu, Opatiji in Zadru. 50 lir .... $ 2.60 500 lir .... $22.00 100 lir ____ $ 4.70 1000 lir____$43.00 300 lir .... $13.20 Za peWJatre. U presegale znesek dvajsettbot kron aH pa dratM Ur dovoljuj«« pa —egetoeztl ie potebal pepoat. Vrednost kronam, dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja ee večkrat ln nepričakovano; is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Glede izpjažfl t sswr»Wh dolarjih glejte pessbea sglas t Um Usta. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oorti^ndt Stmt ^ Hew York, H. T. ■t) f^T CI "^WT 1 P /jI ^ ' jig Urgert Slov«^n D«Ir iT^ : B uLAO 1> AJaUi/A j Za inozemstvo cdo leto $7.00 J , , , t 75,000 Readers. .. .......Jf Ust slovenskih delavcev v Ameriki« ' l|ri|IB 11 M|||i||||| 11 | Ji TELEFOH: OOETLAJTDT 8876._Entered as lioand Olali UaMm, September 21, 1908, at the Port Office at Na« York, N. Y. Under the Act of Oongreee of March 8, 1879. TELEFOft: OOKTLANDT 387« NO. 255. — fiTEV. 255. ____ NEW YOKE, TUESDAY, OCTOBEB 31, 1922. — TOREK, 31. OKTOBRA, 1922. . VOLUME XXX. — LETNIK XXX \ GLAS NARODA, 31. OKT. 1022. I , I r i Peter Zgaga Laški fašisti so na krmilu vla- I de. — i Laška vlada, koje morala ni bila na posebno dobrem glasu, se je vdala brez vsakega resnega o-f — | botavljanja. tako nekako kot se t vda rafinirana vlačuga, ki hoče ( z raznimi kapricami vzbuditi v J svojem kostumarju nekoliko več j poželjenja. * * * Fašisti so zagovorniki blazne i -, . ideje. Po njihovem mnenju, le tisto nekaj velja, kar je pristno ita- : ljansko. Vsled tega so odločno proti vsakemu Italjanu, ki si pre- j drzne na kak drug način kot vi ' imenu italjanstva izboljšati svoj f položaj. j * * * Njihovo kopje je naperjeno proti komunistom, »eijalistom ' ter Jugoslovanom in Nemcem, ka- H tere so si pri veliki igri na ver-(saillski konferenci priigrali s sle-f i parskimi kartami. * u. * * j Fašistovski režim v Italiji ne j more škodovati primorskim Slo- -vencem. Sedaj bodo že vsaj vedeli", s i kom imajo opravka, "j Vsi dosedanji njihovi protesti!j ?, so bili poslani na rimsko vlado v j protest proti fašistom. Vlada je priznala, da se jim go-j j di krivica ter obljubila, da bo , II . 1 r stopila fašistom na prste. • \ Žalostno, da je le pri obljubah 1 t ostalo. t I Zanaprej bodo pa protesti proti i . nasilstvom direktni. Če jih vlada ne bo odobravala, - se nasilstva ne bodo več vršila. t'e jih bo odobravala, sc bo raz- -J i galila pred celini svetom v svoji 1 1 n a gnusni nagoti. "" * * * Laški kralj simpatizira z la-( škimi fašisti. »1 i Meni se smili. S svojimi krat-; j J kimi nogami ne bo mogel dosti , t i hitro leteti, ko bo čas za hiter j ,, tek. j * * * i Stara devica je pokleknila pred razpelo ter začela moliti: j — Ljubi Bodg, jaz sem skrom-1 , na in ponižna. Jaz nočem ničesar 1 j od tebe. Jaz Te prosim le za svo- i 1 jo mater. Daj, prosim Te, moji | materi lepega, mladega in boga--' tega zeta. J ,J " * * * ! V Kansas City se je moral pred ' ! | poroto zagovarjati zakonski mož. j N ki je zapustil svojo vihravo ženo j' I ter noče več skrbeti zanjo, ti V porotniški klopi je sedelo | dvanajst porotnikov. Predno so' II odšli v posvetovalnico, jim je sod-1 u,nik strogo naročil, naj moža spo- ' znajo krivim, j. Ko so se porotniki vrnili iz po-). I svetovalnice, so soglasno izjavili, it da je mož nedolžen, »-i Najbrž so bili porotniki sami po hiroeeni možje ali pa sami zagrize-1 t- ni pečlarji. nj * * * | at Ubijanje časa je samomor uspe-> ~~ I ha. — n * * b .....* j Optimističen je tisti človek, ka- . teremu izkušenj manjka. * * I>aj človeku jab«»lko ugrizniti, j h bo h«»tel v>e razen peeka. * * * , Kakorhitro ž*-n-ka i z pre vi Ji. da ni v zakonu srečna, vloži tožbo za ločitev zakona. To napravi ♦ d mole v namenu, da bi se mogla i zopet poročiti. > * * * . J ,j — Evropa se ne bri«*a za svoje ' j t vojne dolgove — pravijo evrop- • /-->ki diplomati. r. • S svojega stališča ima čisto prav. > Toda Amerika bi se morala ma- ' lo bolj brigati zanje. } i a | * n *' Evropske slive so letos dražbo i je" — pravi poročilo v New York i- Timesn. j. In v isti koloni je tudi poroda j čilo: -r- Krasna pariška igralka t_«se je .le pod tem pogojem poro-i čila z ameriškim miljonarjem. da ji je pred poroko izročil tri mi-j 1 jone dolarjev._j SJugosintmttaka Ustanovljena 1. 1898 Svatm. dlrftnota Inkorporirana 1. 190( GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Predsednik' RUDOLP PERDAN, 933 F,. 183th St., Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA NT. liox 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blajjajnik: "GEO. L. BROZlCtf. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Ay. But Luluth, Minn. Vrhovni xCravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK. 841 E Ohio Street. K. 9.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŽNIK, Room 206 Bakewell Bid*.. cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Street, Chlcigo. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 WaBhington Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD 6LABODXIK. Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. FORENTA, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 7S0 London Rd., N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Tueblo, Colo. ANTON Z^.LARC, 706 Market Street, Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda."'. Vse stvari tikajoče se uradnih zacev kakor tudi denarne poSiljatve naj se po&ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniška spičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom *a obilen pristop. Ivdor 'eli i»ostatl član te organizacije, naj se zgla?l tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev ee pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanov: i 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. ... N A J,- /, "GLAS NARODA ___________________VRNI AN DAILY)_ S »wnN (M Publish*« " Mmrmim Publishing Oompm (A Corporation) 1 "»N« »AMI«. >*r»BH«»l L.OUI9 BKNCOIK, rnutir* | — Bnilnm *9 th« Corooratton and Addnmi o« Abov* OffMn: ___CorunuKl ItrMt, Sorouoh of Manhattan, Mmm Vark City, N. V. f • LAt NARODA ______ (Vol«« of th« Poopt«)______________ ■ ■■!,!■« Cvw7 Day Cxupt Sunday* and Holiday*. -- t+m MtfK aa .....v..« !Za Now Y^k za calo lato__ n Ca-aaa ................... 9t.OQ aa ami lata ...mi WM J Zt . tata .... ............t3.0C Za Inaaamatva za calo lata __ tTjM 1 Ca imtrt i«ta ................t1J>[ __«a po< lata ........ Subscription Yearly «a.M .---—---|1 Adwrtlnwnti en Agi «»ni«i»t. m sartiaatft Mraai, Borough «f Manhattan, N«w Yark. N. V. ] __Teiepnont; CortUndt M7« __i j ITALIJANSKI ABDERITI Kako daleč je dospela Italija, ^slavna" zaveznica tekom velike evropske vojne, je razvidno iz dogodka, ki se j«1 završil pred par dnevi v liiinu. Italijanski kabinet Facte je prišel po dolgih posveto-! vanjili. ki so trajala pozno v noč, do prepričanja, da ne kiižf drugega, kot napovedati preki sod in vojno pravo po eel i Italiji. |t Zapomniti si moramo pri tem, da je kabinet Facte | odstopil in da vr>i vladne posle ad interim, dokler ne bo-;, do nastopili boljši ali slabši možje. i S t< zadevno resolucijo se je napotil italijanski za-1 časni kabinet v Kvirinal. h kralju, da dobi njegov podpis J za to drastično odredbo. i Navidezni vladar Italije je sprejel svoj ministre,i. in ko so mu predložili svoj sklep v podpis, se je vzravnal,! čeprav je bil pritlikave sorte, ter vskliknil z dostojanstve-' no kretnjo: "To so zastarele odredbe. Nikdar nočem napoveda-j1 ti sv«• jim vojakom, da bi morali streljati na moje 4poda-nike* S tem je mislil fašiste, ki so uveljavili svojo teroristi-j čno in prismuknjeno vlado povsod, kjer imajo polentarji kako besedo. \, Kaj pomenja tof ji Italijanskemu veličanstvu je zlezlo srce v hlače. On bi bil za preki sod in vojno pravo ter bi teh stvari ne smatral za srednjeveško, zastarelo napravo, če bi se ne zbal fašistov in njih prekega soda in vojnega prava. Italijanske vlade čete s papeškimi Švicarji vred bi ne mogli* nikdar izvesti takega terorja kot ga izvajajo fa-šisti, ti poblazneli mega Ionian i, katere vodi človek, ki spada v biaznico, ne pa na čelo pobesnelih prostaških tolp. Svoje ustavne dolžnosti, svoj ponos in svojo čast je zaigral italijanski kralj v trenutku, ko se je vklonil tero-! lizmu fašistov, teh bolestnih izrodkov izmirajočega naci-jonalizma, prenapetega in blaznega nacijonalizma kot 'ga opazujemo v Italiji. Italiji bo v kratkem zavladal fašistovski teror. Nikdo ne bo varen pred njim, najmanj pa narodnostne manjšine, slovenske in nemške, katere je spravila itali-l janska mačeha pod svoje okrilje. Vesti, ki prihajajo iz "odrešene" Primorske, s tuzne-ga Krasa, so tako žalostne, da vzame človek s strahom v roke starokrajski list, ki jih priobčuje. Neznosno zatiranje, divjanje, ki ga ni mogoče niti pri-j merjati s srednjeveškimi verskimi boji, — vse to je na! dnevnem redu, in narod mora molčati ter proklinjati na; tihem usodo, ki ga je zadela. j Ni pa še konec vseh dni. Režim, katerega bodo uveljavili fašisti v Italiji, nam je najboljši porok, da se bo v kratkem sesulo navidezno mogočno, a na pesku zidano paslopje "velike Italije".; VSEH MRTVIH DAN ' vr-; ' » -j fv. .). ;irf"t vaj"» p >v+-m dniffi-t-ria • '1st va k ik'»r D :m nam prej v k"' '<» ra«1 T>r*>rar»o u- fmrlih "»aiih naj^rižjih, se ^Tni-: • n.Mni »I, ; ^ r vdan« mirnost jo. <* z nek':n zavidanjem i - - . _. |«n.ki s-t'io v mrru hoži«n hladao niio... Mno®o j:li jo, ki sr» nas zapustili te'(»m let« l?*ta. mnf»2r'>. Tn nie1e 1»iiranfnie, ki oJ»rač?jo svoje težke evetore k tlom, kot da se ho-rrjn spoštliivo klanjati onim, ki r j lini spavajo ne\-zdmmuo »pau je. In m? vedno prinašajo pr:iileci novega cvetja, ^e ti splava pogled tja «"ez gomile, se ti zdi. da je w p<»kupalii«V on sam velik !x*lorrle" iopel..... Dkih sol/e in kri, kraljuje v vaših i omilah resnično blaženi mir. Pro-Ji ri ste, večno prosti vseh bolesti in'i orja, a mi drgetamo v strahu in repetn in naši plahi pogledi bu-ijo v skrivni grozi v temno, nego- , ovo bodočnost... { Ki:!;o globokega in veličastnega j 'oniena je cvetja, ki krasi vaše ti-'| e domove! Lep je cvet. ki ga po- j la^iruo v zibelko noverojeneku. ; eleč mu j.isnih, solTičnih dni: k-p;" e evet l*.i ga srečna nevesta vple-1 ' ■ * - i i 1 a v s v o j porocra venec, a le malo asa je treba, evet se osujc in pri- j ažc »e o$tro trnje. Cvetovi pa. ki ? ličijo vaše gomile, ne varajo, oni . 0 simbol zmage nad vs^ni gren-;im in liudim... Pred oei nam danes posebiio ži-•o stopajo tudi nasi očetje, možje,; iratju in sinovi, ki so daleč odj ia>, na prostrani bojni poljani, leti od sovražnega orožja. | Kje so njih groTxivi. ktlo ve zn-ije?... Vseh mrtvih dan je, a ni roke, ;i bi vrgla vsaj rožico na ru-o. pod katero počivajo trpini. I Oni, ki z?služijo, da jim nasaije- Iz Sloi Zločin ali nezgoda? V gozdu pri Besniei v kranj-kem okraju so našli 26. <9eptem-nv. mrtvega Primoža Lotriča, ki e kulial tamkaj oglje. Po znakih m glavi se sumi, da je bil Lotrie ibit. Iz Spodnje iSiške jc bil pripe jan v ljubljanske javno bolnico :eznau mo'. s prebito lobanjo. Xe-'.nar.ee je kmalu nato umrl. PogTešanec v kanalu Iz Gruberjevega kaaiala so po f gnil i truplo ?.e dalje časa pogrešanega fotografa Rudolfa Marna. Utopila se je potoku Mlinščica Ana Grašek, je hila vdana pijači in se ni raz-jmela s svojim možem Neposred-li vzrok njene smrti ni znan. Vroč? bitka v Prekmurju. Az Murske Sobote poročajo: V ledel.jo 24. sept. se je zbralo več judi v gostilni Marka Godine v srednji llistriei. Med njimi se* je iahajalo tudi nekaj mož in faaitov 7. l")i»lei;jc Bistrice. Vsi, kar jih je »ilo tedaj navzočih, so mirno pili n sc pomenkovali. Naenkrat, o-krog 10. ure zvečer, ])a se je zasulo pred hišo kričanje in ropot a-tije. ki je prihajalo vedno bližje. Naenkrat se odpro vrata in v tem trenutku je vdrlo v sobo kakih 15 moških, vsi iz Srednje P.istrice; l>ili so vsi oboroženi s koli, sekirami, klad vi ter so brez vsakega povoda napadli mirno sedeče go--te Začel se je splošen napaid. in ker gostje niso bili pripravljeni na odpor, so ostali napadalci do sodne obravnave tudi zmagovalci. Izmed napadenih jih je bilo 20 vec ali manj poškodovanih, posebno težko pa je bil ranjen na glavi 38-letni posestnik Matjaž Jakšič iz Dolenje Bistrice, ki so ga prepeljali v bolnico v Murski Soboti. Njegova poškodba je snirtnone-varna. Sumi se, da ga je udaril s kolom po glavi Gabor, zet L#oren-ca Tibavša iz Srednje Bistrice Dober lov V Ljubljani je bil aretiran neki možakar, ki je nesel velik zaboj perila Tri zasliševanju na policiji 9 gojenk in 23 gojer.^ev. Na državnem ženskem učiteljišča so leto« že ^rije razredi; v pivi raz red je bilo zaradi zaključenega števila sprejete samo 42 gojenk, mo najkrasnejših rož, ki jih jej kdaj rodila zemlja, počivajo daleč; od nas. osamljeni, pozabljeni. . . Pozabljeni? Ne, nikdar' Naj se nahajajo njihovi grobovi na prostrani poljani, v temnem gozdu ali pod divjimi skalami, i <■ nad vsemi se razprostira nebo, ki, bo z mrzlimi snežinkami poljub- 1 Ijalo njihove gomile ter jih ozalj- j šalo mesto belih krizantem l A tudi rdeče roiže, rože nesmrt- i nice cveto zanje, imjlepše, kar jih s premore svet. Cvet teh rož je ne- < venijiv. To so n«'iše misli, ki se sle- ^ h orni dan, ifos^'frno pa tlanes ^ brezmejni ljubezni in največjem spoštovanju družijo z vsemi, ki so,. blagor nas ostalih žrtvovali svoje ] mlade, upapclno življenje,.. j Daleč .so njih grobovi, a vendar i _ . ^ . , - J sc daTes vsi vračajo k; nam m ira- (5e dušo j»e družijo ž njimi Matij' jsi! s-haja s sinom, žena z možem, 1 otroci z očetom, in napol jeni s ta--'jir.stvpno tolažbo n videvamo vsi.}: da naše dejanje i^ nehanje stremi [za njimi in našega življenja pot nas dovede k njim prej ali slej.. . ^ venije. 'priglasilo s<- jih jc pa nad 70. Nad-j produkcija srednješolskega nara-■ ščaja torej vedno bolj narašča, j Celjske novice. Državna realna gimnazija v Oe-j lju je priredila povom 601etnice Slomškove smrti 23. st-pt pod vod-' stvoiu ravnatelja in celokupnega! profesorskega zbora poučni izlet na Fonik\o in k rojstni hiši nai SI o mu. kjjr sta sedanji gospodar dr. Josip Karlovšek in njegova soproga zavod prisrčno pozdravila m nad vse gost:»!ji.i!*no pogostila.1 Ta način proslave slavonskega pi-sat-.lja ni gostoljubni sprejem o-i staneta mladini v trajnem spominu. Dne 2G sept. se je vršil v Celju pod vodstvom župana dr Jura HraŠovca Ustanovni občni zbor Iranccskega krožka (Cercle fran-j «;ais), katerega s*1 je udeležilo lepo 1 število za francoski jezik vnetoga občinstva. Pripravljalni odbor pod predsedstvom žopaua namerava v kratkem urediti vse potrebno, da sc bodo sestanki in kurzi vedno arš'li ter preskrbeti tudi primeren lokal za čitalnico in knjižnico. : Smrtna kosa. V Ljubljani j- umrla Marij* Slovnil:, rt jena Kremžar. t V Šmartnem pri Litiji je umrla 1 gdč. Darinka Šeleker. ; V Slovenski Bistrici je umrl — kaer smo že poročali — Boter No-l \ak, posestnik, gostilničar in bivši ■ štajerski deželni poslanec. Pokoj ; l nik je neumorno deloval skoraj v : (vseh korporacijah. Bil je sousta-> novitelj in častni član Čitalnice in * posojilnice. O prevratu je bil ime-1 i novan za vladnega komisarja okr >"zastopa slovensko-bisiriškega. 3^il - je tudi član krajnega šolskega i sveta ter je bil vedno velik prija- - j tel j in vnet zagovornik učite! j-. stvu in šolske mladine. Peter No--j vak je bi i daleč naokrog znan kot » značajeu narodni mož, ki si je sf.e- - kel izredne zasluge. V najhujših ea&tli. ko je vse preganjalo Slovence, jc bil vedno v prvih vrstah in branil east in ponos slovenskega i naroda S pokojnim Lovmm Ste-j pišniknm ;n Josipom Vošnjakom i je za.'fl zbirati Slovence ter jih ob * vviki priliki vzpodbujal in navdu-.'ševal. S preminulostjo tega i-kre nar«Hhijika izgabi ves naglico na tla. da jc popolnoma razbilo in pokopalo p -d seboj tudi letalca. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je 1'ovrzarr vie podlegel poškodbam že čez eno uro. Dvojen samomor. Iz Zagreba poročajo, da so našli na železniški progi za t opni carsko vojašnico truplo s popolnoma odrezano g'avo. Truplo je ležalo na tiru, glava pa v travi ob progi Komisija je ugotovila, da je mrt-vce 231ctni Fran j o Kole lco vie, po poklicu inkasant okrožne blaigaj-ne. Položaj trupla je pokazal, da je nesreča izključena in da gre za dobro premišljen samomor. Ko se je komisija podala potem v Kole-kovicevo stanovanj^, je našla v njegovi postelji mrtvo Katicc Dujmovič, po poklicu natakarica I Vda je z nožem zabodena v sree Skoraj gotovo je, da je umoril na-takarie.o Kolekovič, pri katerem so našli okrvavljen žepni nož. Namesto živine — gospodarsko orodje. Kot zadnjo partijo živine na ra-imui vojne odškodnine bi morala lati Nemčija Jugoslaviji 25,00< goveje živine. 57,000 ovac in 1' lisoč konj. Ker pa d:': to Neničij; r''žko, je predložil n-mški polj-«lelski minister beograjski \ludi da d:t namesto te živine. kiV-r« -Jugo-leviji itak ni treba, k»-r vJa la p« manjkanje krme in v^ e-lraji:»n prevara razni tehni«"ri materij::'. p ■■sebno pdjed-Iskt stroje v nfdnosti !"• Buljniov zla lili mark. Prt-d! »g je 1»:1 sprejet. Nenr.a pare. Kit se p'»r-."-rt 7. Iie->grad.:. iaaeoo anustnCv« odpravilo v«* r{irc-s*e pre Ifiiete v sr^lnj h šolah je h'J tel dijak p; šo]ski! iperdmetor naučiti še reeimo fran |eosČii»e. italijanščine, scenografij* ,itd., pi-tem je d>.bil brezplačen po uk v š I:. Sedaj je tudi to odprav Ijeno. k -r nema pare. Novi zakonski n^črt o neposrednih davkih je tak. dn mora kmet v Ju gos'o viji p»»polnoma obubožati, če m sprejme — tarnajo klerikalci Pošta v Sloveniji je že lansko 5eto izkazovala dobi «>eii. Kljub t^mu je poštni ministei kar r;i svojo roko povišal poštni no. Tako morajo zopet Slovenci kakor pri vs-h drugih stvareh, do s plačevati primanjkljaj hrvats3:il in srbskih p«»st, Ostra obsodba oderuštva z drvi. Zagrebški trgovec z drvi Arnold Herman je bil pri okrajnem sodišču v Zagrebu zaradi oderuštva pri prodaji drva obs >jen na ! mesec dni zapora in na 40_000 K denarne irlobe. Obenem je bila za-plenjcna vsa njugova zaloga drva, prildižno 2-!in> ime!i v - i!. « .dežja in je Kolpa jako namstl:. i Pobrala je skoraj vse čoh-.c, vs'ed lecsar je prekinjen premet Hrvat sko. Novomeško sodišee je izpustilo 'oba osumljenca, ki sta bila zaprta zaradi umora Jureta Peteha iz Se!, ker se jima ni dokazalo, da s'a junior izvršila Zopet se pojavlja I vprašanje: Kdo je morilec'/ Kakor . čil jemo, vedo ljudje c^ vsem marsi-' a j, pa se bojijo povedati. To nikakor ni prav, če se družijo z morilci, ki imajo krvave reke. Vse pride na dan in tudi ta zločin b< 'prišel, preje kakor kdo misli, lia dan Lieno znamenje, ki bo postavljeno na kraju umora,, sta iz-■gotovila Hrusta i Vuce iz Sel pri | Adlešičih. 1'nul. jc v Dolenjcih stavi Fugi-nar. na i^ednju na Peteh. V Metliki se j- vršil velik shod, na katerem jc govoril minister Pucelj. Maksim Gorkij. Maksim Gorkij je praznoval te dni COlelnico svojega pi^viteljs!;e-♦ga ilelovanja Prva njegova novela. katero je objav 1. ie bila nov« -■ ia "Makar CudraT*. Napisa! j® po re>u ne:n doživljaju, ki je bil še sam r-->rv.i- -u skiralfe. Tej n'>-iveli so sledile nmog«*števihie reali- ni. k r-'-iiiiiejo g! »♦•oko psiho'.w Uko poznanje najn žjih ruskih slo-'jev. zlasri p< t. jn;h v, delavstva ^n Imužikov krii- * »v . Napisal je tti-(di nekaj drarr.. r>»d katerimi za-; vzema zla«ti rijesrova slika %/. življenja "*\"a dnu" odlično ra*-sto. V za»injih časih je izdal svojo av-tobiosratijo "Moje vi v! jen je", ki je ena najboljših in najbolj poetičnih nje2o\ ih stvari. Slovensko tgledališče v Ljubljani je igralo doklej njegove »•'ike '"Na :h od svojepa lekarnarja za cn dolar zavojček ali pošljite svoto naravnost na llarmola Company, 4C12 "Woodward Are.. Detroit. Mirh. i'razgodovinski ljudje in prazgodovinske živali niso bile tako >rečne in zdrave kot izjavljajo nekateri moderni pisatelji, kajti rpele so strašno vsled zobobola Dred tisoči in tisoči let. Mi vemo to raditega, ker so na-1 šli znanstveniki starega masto-lona (prazgodovinskega velikan-1 ;kega slona), ki je trpel tako; strašne bolečine v zobeh, da se je oblika njegove glave izpreme-lila in da so vsled tega moderni zvedenei domnevali, da je pripa-lala ta žival posebni vrsti. Ta j nastodon je imel največji in naj- j )olj strašni zo"bobol kar jih zaz- < lamuje zcrodovina živih bitij na svetu. Njegov zobobol se je stezal pre- i ko površine dveh dvadratnih ' ?revljev ter hi nudil par sto lju-; leni dosti zobobola, da bi ne spa-i po več noči skupaj. Strašno je noralo biti njegovo divjanje, ko ;e je boril leta in leta z veliko ! bolečino ter širil opustošenje irog sebe v brezplodnem priza-ievanju da uide agoniji. Pred petdesetimi leti so našli ostanke tegra prazgodovinskega n a st odo na pri Cohoes, v državi ^Jew York. Okostje so odvedli v ie\vyorški državni muzej v Alba- i Mastodon iz Cohoesa je bil več !et prava uganka za znanstveni-<«'. kajti prav posebna oblika če-, [justi je vzbujala domnevo, da • ire pri tem za novo vrsto. j Konečno in sieer s pomočjo paleontologije. arheologije, denti-strije. paraeitologije in drugih j panog znanosti pa je bila rešena skrivnost. Okostnjak je pripadal vrsti velikih ameriških mastodonov, kojih številna okostja razkrili pred onim v Cohoes in pozneje. Čeprav ni ta okost- , njak predstavljal nove vrste, je bil vendar izvanredno zanimiv I ter je še danes. Posebna oblika glave je bila posledica pomanjkanja enega spodnjega kočnika. Iz tega je iz- i virala napačna fbrmaeija njegovih. zobov ter zobobol. na katerem je moral trpeti. Čudno, a resnično je še neko nadaljno dejstvo. Ta mogočna prazgodovinska žival je tudi trpela na piore-ji. bolezni v čeljustih, o kateri so domnevali zdravniki, da je lastna modernemu čolveku in koje naravo so pričeli šele sedaj polagoma spoznavati. Posebnost mastodona iz Cohoesa tiči v velikanski debelosti spodnje čeljusti, kot je ni najti pri nobenem drugem zastopniku te prazgodovinske živali. Po obširnih študija je prišel dr. John Clarke, ravnatelj muzeja, do naslednjega zaključka: — Po mojem mnenju je ta abnormalnost'preje slučajna kot pa patološka, n zob se je razvil kjer bt se morala razviti dva. Pritisk zgornje čeljusti, ki je imela dva NAZNANILO. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da mi je umrla ljubljena žena FANI PETEK roj. GRČAR, stara .11 let. Umrla je dne septembra, pokopali so jo pa 2$. sept. v Ihanu. Pokojnieo priporočamo v blag spomin. Žalujoči ostali: Peter Petek, soprog. Ivan in Franc, brata Ana in Mici, sestri. Herman, snu. .Vow York N. Y.y 30. oktobra \ 1022. Prijatelji in bolniki bodo našli Doktorja Jin Fuey May ni štif. 308 Grant Sfriet, Pittsburgh, Penn. za odpomoč v njih bolezni -kot prejinje dni. Najbolj poučna slovenska knjiga, kar jih je izšlo letos v Ameriki. Slovensko Amerikan-ski Koledar Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta, | vsebuje 192 strani s 43 umetniškimi slikami. V-v • * * | I «v* vecjl m boljši opremi za isto ceno. Kratek pregled vsebine: Večni koledar; Frank Oklešen: Slovenska sreča; Anton Terbo-vec: Na skrajnem zapadu; De-portacija, usoda slovenske družine v St. Louisu; Princezinja; Is zgodovine Williamson okraja; Nepremagljivi Gavrizankar; Matija Pogorele: Msgr. Jos. E. Buhu v spomin; Pozabljeni mesta; Dr. Aleksander Graham Bell; Leap Frog; O jugoslovanskem kralju in kraljici; Kdaj je bilo dobro na svetu?; Premogar-ska stavka; Dr. Jos. V. Grahek: Zdravstvo; Rame zanimivosti; Najbolj okruti ljudje; Pavico-ljubna botra; Dr. Walter Rathe-nau; Kako zavarovati se pred strelo; Luč. barva in razpoloženje; Ali ribe slišijo; Kako postanejo vojne; Ali izhajajo človeška nlemena od enega plemena?; Kitajska civilizacija; Vera v prpvdanih časih; Človek v ara vi; Kdaj bo svet res dober?; Stoletnica vlaka; Mimi Arko: Iz moje zbirke; Podq-nne; Borba proti moskitom: Inteligenca slonov; Smrt Michaela Collinsa; Problemi tehnike; Smrt Karola Habsburškega; Onesveščenje; Ustroj sovjetske federativne republike; Svet se ie naveličal kraljev; Raznoterosti; Kosmične megle; Iznremi-rtiajočp se ^n nove zvezde: Ali ženske res ljubiio mir?: Tvorni-ca; Za smeh in kratek čas. Glede zanimivih razprav, pripovesti in poučnih člankov presega vse dosedanje. Cena s poštnino samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Izrežite ta kupon, prideni-te pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam. Pošljite kupon še danes. ,•• ... A ... i ... : (Nadaljevanje.) i Bil je slučaj, kakršnih je dosti in kjer zpolj s podporo ni kaj po-' manano, ako h krat u ne dosežeš, da >♦* družina loei od očeta. To je jasno vsakomur — le prizadetim ne. j Popoldne sem poUkal društve-no podpredsednico. p<»lt»jno Faj-farieo, pa sva jo mahnila na lice m. sra. da se prepričava, kako in kaj. Korčetovi »o stanovali preti m«-stom — vsa beda in nesnaga je tam na kupu. Niso le cenejša stanovanja, ki zvabljajo ljudi sem kaj. ampak zlasti to. da tukaj ni toliko tistega zoprnega raznovrst tua-n«N dopoldne se je privlekel do-mov. mrha pijana. Vrata so biLa x:tkb-nj«-na. nj»- ni bilo doma, je pa okno ubil in se je noter pre-valil kakor prašič. Tboga otro- čiča. kako sta kričala____" "V prisilno delavnico v ded-eem. pa ho dobro, prej ne!" je dela druga in tretja se je zgražala. da s#* taki pijanci podpirajo, seveda nje, goVnrnice, ki ima tre-< /nega moža in pet otroeieev, nje nikdo ne vitli. Skratka, kakor običajno: malo; usmiljenja, malo hinavstva in J precej zavisti je donelo iz ust na-j jinega častnega spremstva in šnn-j der je Inl tak. da je privabil Kor-j čelo v duri. Bilo jo je sram. ko me je spo- j znala; hitro naju jep rosila. daj v*topiva, in je zaprla duff. Tako smo bili v Korčetovem ■ salonu, ki je hkratu služil za kuhinjo in za vse drugo. "Ali .je mož doma"'? sem vpra-,' šal bolj tiho. Ker tra ni bilo vi-j deti. sem pač domneval, da kod j leži in spi. in mu nisem maral motiti prepotrebnega spanja. **|*rosim, *pi"\ je rekla in po-k a zal a / glavo [»roti kotu, kjer| j»- v istmi nekaj hreš«''alo. *'Prt»-| . . J Mm. lahko streljat*- s kan«»nom. J pa se n»- bo zbudil. Kakšen je pri-j St'l! V^ raztrgan in po obrazu j črn in krvav, Bojr ve. kje so ga j zopet stepli. Kolikokrat jo je že j izkopih pa mu pijanemu jezik še j vedno ne .'in r«*k**l in tačas šele srni postal |M>z«»ren. da je so-i ba pravzaprav prazna: nič stolov nič mize. nič postelj, le skrinja, par k vi [»o v cunj po tleh. nekaj o-1 blačil, visečih na durih in na steni. in nekaj kuhinjskih brklarij na ognjišr-u. " Trosim, po zimi smo vse raz-Rfkali in j¥>kurili.'* je pojasnila, '4 taka je bilo mraz in mož je rekel : Spomladi pojdtfao tako v Trst. tam lahko dobi službo hišnika in bo zraven zopet črevlja-ril. (V bi se le hotel zopet poprijeti črevljarstva ! Koliko bolje smo živeli, zaslužek ni velik, ali stanoviten, in v>aj doma se je držal mož in ni toliko j«»pival.'* Prekinil jo je živ otroški jok iz kota za ognjiščem. Fajfariea je fitikala po sobi. krilo je držala vi soko. kakor »la brede vodo, pa je našla |H>lesr smrčečepa pijanca o-l»a otroka. Starejai, petletni, je izmaknil očetu znano steklenici-, co, jo odmašil in pokušal vsebino. mlajše pa je radovedno zijalo, iztegalo ročice in emevajc zahtevalo tudi svoj delež. Ko pa jima je Fajfariea vzela nevarno i-gračico, sta se složno pričela dre-ti. . Mati je skočila k njima in z ffrožnjo: "Ata se bo zbudil," hitro ustavila jok. Privedla ju je bliže — oblečena sta bila bolj flfc, pego da, umazana, rumena, suha. Fajfariea je že vedela, kaj in kako, in rekla: 4*Otro"ka nesite Se danes oba v bolnico!" ''Premim," je odgovorila mati, "saj sem že sama hotela, pa ni-i mata toliko obleči, da bi mogla z njima erez cesto." **V svojo pelerino ju zavijte in nesite, enega za drugim — potem jima že napravimo oblekci!" je : svetovala Fajfariea. Jaz sem še vprašal: "Zakaj pa niste šli v Trst? Zakaj pa ne pričenja mož zopet s erevljrstvom T" j "Prosim," je rekla, "za pot ni-] sva imela denarja in pa orodja mož nič več nima.... Ce bi dobil kod kakih trideset goldinarjev, je rekel, da si nabavi zopet orodje, bi koj pričel erevljariti. Saj je bil dober delavec." Rekel sHin ji. naj mi pošlje moža. še sam zahvalit. Hu-! | do rad hi zopet pričel s erevljar-stvom. ali treba je orodja in blaga in pošteno opravljene delavnice.. . in tvrdki. ki zanjo potuje lu se moral vrniti predujam.... (V bi morel kod dobiti kakih 100 goldinarjev...." ."Veste." sem jo ustavil, "premišljal sem o tej vaši stvari. Pijancev poznam mnogo, * poboljša-: "ga pa prav nobenega. Ne ver-j : irnein, da bo vaš mož prva izje-i*ia. škoda se mi ztli vsakega vi-narja. ki . do pol S. se je vršila seja ministrskega sveta, pri aateri je bil v začetku navzoč tudi princ Jurij, ki jep rinesel vladi sbfcleči pismeni odgovor: "Kraljevi vladi! — Sporočeno mi je bilo. da mi je kot članu kraljeve hiše določenih na lefo. če stanujem v naši državi. poleg redne apanaže še 500 tisoč dinarjev iz dvorne blagajne. Ne glede na svoje osebne dolgove. katere moram vračevati, mi je z gornjo vsoto nemogoče ust;; noviti in vzdrževati svoj dnra tako kakor misli ministrski svet in kakor bi bilo dejansko potrebno Zato smatram, da v zgornji odločitvi ni vsebovano popolno re-šenje celokupnega mojega vpra-| sanja. Že prej. to je v mojih prejšnjih predlogih, ni bilo govora ; samo o denarnih sredstvih, am-: pak tudi o ostalih kompetenca' ! člana vladarske hiše. ki sn se mi i bile polagoma drusa za drusro j omejevale. Ako se pod gornjo od-' ločitvijo more smatrati to, da sc mi da posebno stanovanje v Bel-gradu. kot se spodobi članu kra-: ljeve hiše in odgovarjajoča vozna sredstva, sem jaz nezadovo-j Ijen. Smatrajoč, da je vsota premajhna za to, kar se more od roe-i ne s pravico zahtevati, vendar ' pristajam na odločitev, da bi po-' kazal, da se moje vprašanje n; I sukalo samo okoli pogajanj za vi-| šino vsote. V nasprotnem slučaju | tako nepopolno in za mene škodljivo rešenje ne sprejmem. Bel grad, G. oktobra. 19-J2. — Jurij." Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York Priloženo pošiljam $.........za kar Vas prosim, dn mi takoj pošljete .... i/.t. "Sloven-sko-Amoriknn.ski Koledar" za leto 1923. Ime ....................................... Naslov .................................... OTiAS NAKOPA, 31. OKT. 1922. KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA. Spisal Rafael Sabatiot Za "Glas Naroda" pre vel O. P. (Nadaljevanje.) — Boriti se! — je vzkliknil Blood. — Kako bi se mogli boriti, če nas je komaj dvajset! Le ena druga pot bi nam preostajala. Prepričati jo, da je vse dobro na krovu, da smo Spanci, nakar bi dovolila, da nadaljujemo svojo pot. — Kako pa je to mogoče f — je vprašal Hagthorpe. — To sploh ni mogoče, — je rekel Blood. — Ce bi bilo... Prenehal je ter zrl na vodovje. Tedaj pa je stavil Ogle, ki je bil rad sarkastičen, neki predlog. — Lahko pošljemo Don Diega de Espinoza s čolnom ujetih Spancev, da zagotovi svojemu bratu, admiralu, da smo vsi verni podaniki njegovega katoliškega veličanstva. Kapitan se je obrnil in za trenutek je izgledalo kot da hoče udariti topničarja. Nato pa se je izpremenil izraz njegovega lica. Blesk inspiracije je zasijal v njegovih očeh. — Rekel si. On se ne boji smrti, ta prokleti pirat. Njegov sin pa je morda drugih nazorov. Sinovska udanost je še vedno močna na Španskem. Hitro je odkorakal proti gruči mož krog jetnika. — Tukaj, — jim je zaklical. — Spravite ga navzdol. Odšel je sam naprej navzdol, na srednji krov, kjer je smrdelo po katranu in vrveh. Vsi bi mu sledili če bi ne dal ostrega povelja, naj ostanejo nekateri na krovu s Hagthorpom. V tem prostoru so bili trije sprednji topovi v poziciji, nabasani z žreli, ki so molela skozi odprte luknje, natančno kot so jih. pustili španski topničarji. — Tukaj bo nekaj dela zate, Ogle, — je rekel Blood in ko se je topničar prerinil skozi množico ljudi, je pokazal kapitan na srednji top. — Daj potegniti ta top nazaj. Ko je bilo to storjeno, je pomognil Blood onim, ki so držali Don Diega. — Privežite ga preko žrela topa, — jim je ukazal in dočim so se to požurili, da izvrše svojo nalogo, se je obrnil Blood proti o-btulim : — Pojdite in privedite španske jetnike. In ti, Dyke, pojdi ter jim ukazi, naj dvignejo špansko zastavo. Don Diego, ki je bil napet kot lok preko žrela topa, je bulil z blaznimi očmi v kapitana Blooda. človek se mogoče ne boji smrti, a ga lahko polni z grozo oblika, v kateri se mu bliža smrt. S penami krog ustnic je proklinjal na vse mogoče načine svojega mučitelja. — Podel barbar! Nečloveški divjak! Prokleti krivoverec! Ali me ne moreš ubiti na kak krščanski način t K«pitan Blood je zrl nanj z zlokobnim smehom, predno se je obrnil proti petnajstim vklenjenim španskim jetnikom, katere so privedli pred njega. Ko so se ti jetniki približali, so culi krike Don Diega. Od blizu pa so zagledale sedaj njih preplašene oči strašni položaj, v katerem se je nahajal. Iz gruče teh je planil tedaj naprej z bolestnim krikom lep mladič, ki se je glede obleke in zunanjosti razlikoval od svojih tovarišev ter vzkliknil: — Oče ! Zvijajoč se v rokah onih, ki so ga zgrabili in držali, je poživljal nebo in peklo, naj prepreči to grozo, in konečno se je obrnil na kapitana Blooda s pozivom, ki je bil obenem odločen in ganljiv. Ko ga je kapitan Blood tako opazoval, je prišel z zadovoljstvom do prepričanja, da ima mladič zadostno mero sinovske vdanosti. Pozneje je priznal, da je bil za trenutek v nevarnosti, da postane slab in da se je za trenutek njegov duh upiral neusmiljeni stvari, katero je imel v mislih. Da pa popravi to svoje čustvova-nje, je vzbudil v svojem spominu stvari, katere so uganjali ti Španci v Bridgetownu. Zopet je videl bledo lice Mary Trail, ko je bežala v grozi pred ono pijano zverjo, katero je on ubil in v njegovem spominu so se pojavile še druge strašne reči, ki jih je videl v oni noči, da ojačijo njegovega omahujočega duha. Španci so pokazali, da ne poznajo usmiljenja ter spodobnosti katerekoli vrste. Nabasani z vero so bili brez najmanjše iskrice onega krščanstva, ko-jega simbol se je dvigal na glavnem jarbolu bližajoče se ladje. Par trenutkov poprej je ta okruti, zlokobni Don Diego žalil Vsemogočnega s svojo izjavo, da pazi On prav posebno na usode katoliške Španske. Don Diega je treba naučiti, da se je zmotil. Zopet poln cinizma, ki je bil bistveno potreben za primerno izvršitev svoje naloge, je ukazal Oglu, naj prižge stenj ter odstrani usnjato kapico z užigalne luknje topa, na katerega je bil privezan Don Diego. Ko je pričel takrat mladi Espinosa iznova prositi, ae je Peter Blood ostro obrnil proti njemu. ■— Tiho, — je zarezal nanj.— Mir in poslušajte. Ni moj namen poslati vašega očeta v peklo kot v polni meri zasluži ali mu sploh vzeti življenje. Ko je presenetil mladiča s to obljubo, ki je bila v resnici pre senetljiva v teh okoliščinah, je pričel pojasnjevati svoje cilje t njabolj čisti in elegantni španščini, katere.je bil na srečo zmožen. -— Izdajstvo vašega očeta nas je spravilo v to zagato in v nevarnost, da nas zajamejo ter usmrtijo na krovu one španske ladje. Kakorhitro je vaš oče spoznal zastavno ladjo svojega brata, je moral tudi njegov brat spoznati Cinco Llagas. V toliko je vse dobro. Kmalu pa bo Encarnacion dosti blizu, da zapazi, da ni tnkaj vse tako kot bi moralo biti. Preje ali pozneje mora spoznati, kaj je napačnega na tej ladji in otvorila bo ogenj na nas ali pa skušala priti poleg nas. Mi se ne moremo boriti in to je vaš oče dobro ▼edel, ko nas je zvedel v to past. Borili pa se bomo, če bomo prisiljeni. Ne bomo se krotko ndali španski krvoločnosti. Položil je svojo roko na stojalo topa, na katerega je bil privezan Don Diego. ^ — Prosim vas, razumite to-le jasno. Na pi^ri strel s Encarnacion bo odgovorfil ta-le top. Upam, da sem se dosti jasno izrazil t Bledega liea in ves tresoč se je zrl mladi Espinosa v neusmiljene sinje oči, ki so ga tako nepremično motrile. — ! lost i jasno? — je zajecal ter prekinil globoki molk. — Za bo/j«» \o'm, kako bi moglo biti to jasno? Kako naj ruzumem vse to? Ali ni irete preprečiti boj? Če poznate pot . . . čc vam morem jaz pri tem pomagati ... če imate to v mislih, — prosim vas, pri vseh s\etn*kih božjih, govorite, pojasnite. — Boj bi lahko preprečili, če bi šel Don Diego na krov ladje svojega brata ter s svojo navzočnostjo in zagotovili informiral admirala, da je vse v redu na krovu Cinco Llagas in da je ladja Se vedno last Španske, kot kaže njena zastava. Don Diego pa seveda ne more iti osebno, ker je drugače . . . zaposlen. Lotila se ga je mrzlic«, — kaj ne T — ki ga zadržuje v njegovi kabini. Vi, njegov sin. pa lahko sporočite vse to ter »e poklonite Rvojemn stricu. Odšli boste s čolnom, katerega bo veslalo šest teh španskih jetnikov in jaz, — odličen Španec, katerega ste ravnokar rešili iz angleškega suženjstva na Barbados tekom pogona, — vas bom spremljal da vas ohranim pred očmi. Če se vrnem živ ter brez dogodka katerekoli vrste, ki bi oviral nas prosti odhod od tukaj, bo ostal Don Diego pri življenju kot tudi vsakdo drugi. Če pa se bo pripetilo kaj napačega, bodisi vsled izdajstva ali slabe sreče, bo bitka, kot sem vam imel že enkrat pojasniti, otvorjena z naše strani s tem topom in vaš oče bo prva žrtev tega konflikta. (Dalja »ribodsJiA.) Jugoslavia irredenta* Zlata poroka; veliko ixnenadex " V Selu pri Omičah na Gorišk t je obhajal posestnik Josip M javu<1 sta, *:a sta prišla prea pa: tedni v Trst z namenom, da si tt nabavita potrebni potni list za ^ Ameriko. Slučajno sta prišla v sti ke z nekim človekom, in ko sta mu zaupala, zakaj ata prišla v Trst, jima je on naroči!, naj great u v Jerniiiuovo brivnico. Tam bosta prav got .vo dobila potrebni potni lijt za znižati o.ceno. Šla sta toivj v brivnico in tam sta se pomenila z Jermanom glede potnega lista. Ker jima je Jerman obljubil, da jima bo v najkrajšem času preskrbe! potni list, sta mu v naprej plačal* vsak po 5000 lir. Potnega lista pa nista dobila »e do danes. Jerman je bil aretiran in nato pre Zlata poroka; veliko »nenadenje. V Selu pri Cm i ca h na Goriškem je obhajal posestnik Josip Mer-molja z ženo Marijo zlato poroko. Kakor v proslavo tega veselja dne je prišlo ravno na ta dan od najmlajšemu sina Evstahija; o katerem niso vedeli nič že od izbruha svetovne vojne, poročilo, da je živ in zdrav v Ukrajini Smrtna kosa. V Opariji je umrl Frane Hafner, kr. poštni poduradnik. Zastrupljena ženska ▼ morju. V mrtvašnico tržaške mestne bolnišnice so pripeljali truplo 31-letne "Marije Hojak, stanujoče v| Trstu. Našli so jo utopljeno in za strupijeno s karbolno kislino v morju pri Če.lasu. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano. Prerezal si je vrat radi Bede. Tržaški pasar.ti so videli slabo-oblei?eiiega moža, ki se je naenkrat ustavil, se naslonil ob zid, povesil irisro in se bridko razjokal. Kmalu je pa povlekel iz žepa britev in si ž njo prerezal vrat. Prihiteli so ljudje in mu z rutami, katere sc imeli pri sebi, obvezali rano, iz katere je močno curljala kri. Vato so en po?ndili v avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico. Do tega koraka ga je dovedla beda Moč kokaine. Na sredi gruče radovednih Tr-žaeinov je stal elegantno oblečen mladenič, ki je bil močno pijan od kokaine.. V takšnem razpoloženju je zabaval meščane z najrazličnejšimi kretnjami. Posebno se je odlikoval v govorjenju. Revčka so končno prijeli stražniki ter ga odpeljal: v opazovalnico bolnišnice. Ljubosumnost; maščevanje. 221ctm kmet Tvan Stare, stanujoč* v Rižani v Istri je ®edel v vaški krčmi. Tedaj sta stopila prečenj dva fanta in ga opozorila, naj pusti popolnoma pri miru ono deklico, s katero je bil dosedaj govori', sicer sc bedo kje drugje srečali iu pogledali. Prizadeti se pa ni mnogo zmenil za te besede, m:.rvrč je odšel proti domu. * To njegovo obnašanje je zelo razka-čilo ljubosumna fanta. Vsak je iz-pil iz žalosti v dušku četrtinko vina ; natr. sta zapustila krčmo in začela zasledovati tekmeca. Kmalu sta ga zapazila, od daleč. V naglo-sti in razburjenosti sta si uretzala kraj ceste leskovo palico in sta na to pospešila korake za tfikmecem Par minut pozneje sta ga že imela v pesti in ga začela pretepati. §e-le ko ju je začel napadeni Ivan ^tarc milo prositi, naj za božjo voljo vendarle enkrat nehata, sta neustrašena junaka z&lučala paliee v cestni jarek in odšla. Ivan Stare je prišel iskat zdravniške pomoči v* tržaško mestno bolnišnico. Napad na cesti. Antonija Kilan in Marija G-iar-dino sta šli po nekem travniku pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, kar plane iz grmovja neki mož in za ene pretepati obe ženski s pestmi. Ženski, skrajno prestrašeni, sta ?a čeli klicati na pevmoč. K sreči je slišal vpitje poljski čuvaj Andrej Jurinič, ki se je nahajal v bližini, in prihitel ženskama na pomoč, rim ga je napadalec zagledal, se je spustil v divji beg in je kmalu izginil. Dogodek je bil naznanjen policiji, ki je zasledovala napadalca, toda brez uspeha. Tajna agencija v brivnici. Tržaškemu policijskemu obla stvu je prišlo na uho, da se je v zadnjem času spremenila brivniea Josipa Jermana v uhci Trenta Ot-tob.-e št. 1! v nekako tajno agencijo za potne liste za v Ameriko. Policija si je hotela ogledati vso zadevo od blizu. Zato je odposlala v tajno agencijo policiste, ki so iracTi to srečo, da so prišli slučajno v dotiko z dvema izseljencema, k! se imenujeta ? Anton Rado&ia- vie, aiar 26 let. iu Ivan MihrtJic; 5tar 25 K-s otofr iz Malega. Tjošmja, Policisti »o zaslišali Izseljenca. Iz- peljan na policijo, kjer je bil zaslišan Kaj je izpovedal, ni znano, ker drži policija vso stvar tajno. Aretirana sta bila tudi dva uradnika. ki sta bila v zvezi z Jermanom. En uradnik je uslužben pri Cosr.lichu, drugi pa pri pomorski vladi. Tako poroča "Edinost". Glasbena šola v Gorici. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici je otvorilo 4. oktobra svojo glasbeno šolo. Vaje za drusst. pevski zbor se zopet redno vrše. Tihotapec s tobakom. T-juliljaučan Andr. Šturm. star 25 let, stanujoč v Trstu, je hodil pogostoRia v Ljubljano po tobak. Vsakikrat ga je srečno prinesel v Trst. Zadnjič pa jc* imel smolo: v vlaku, ki je vozli iz Postojne proti Trstu, sta ga prečkala dva finančna stražnika in mu zaplenila 10 kilogramov tobaka. Tihotapec je končal v zaporu v ulici Coroneo. Rekruti iz Trsta. "Piccolo" prinaša pozdrave tržaških novincev iz Verone. 50 jih je podpisanih Zanimivo je, kake priimke imajo ti tržaški rekniti. Citamo: I.utman, Pegan, Babuder. Hrvatin. J.-lušič, Leveč, Požar, V. dal, Ron čel j, Klemenčič, Mavec, Biteži.ik, Svetina, Brcmec, Živič, Jeržabel-, (Vrušič, gerjal^ 3ati-stie. Poldrugovac, Milic iteijalni čin. ker ima država v tej panogi zelo napredno zakonodajo in je že mnogo potrošila v take namene. Morajo pa se v vseh takih krajih ustanoviti melioracijske zadruge. Dovoljena je podpora za izsuševanje močvirja pri Ogleju. Deželni zbor je izpremenil sklep glede pokojnine učite Ijtin in vdovam tako, da poviSek velja. odsl«*j za vse upokojence. Meškova "Mati" ▼ Kanalu. Dramatični odsek Čitalnice v Kanalu jc vprizoril dvakrat Me-škovo žaloigro "Mati". Po do-šlein poroč-ilu je bila igra dobro naštudirana in se je izvedla za ka-nal.sk 2 razmere kar najugodnejše. Rež je bila povoljna, posamezne scene zelo'lepe. Igralci m igralke so sc remo potrudili in zato dosegli tudi zadovoljiv uspeh. Igra jO napravica na številne posetnike najugodnejši vtis. Vprizorjena je bila v slovo vojaškim novincem, ki so odšli v Italijo v vojaško službo. Čitalnica jim je dala tako pri merne b-^sede na pot. Bronasti kip italjanskega kralja n Postojno. Ni znano, kalo je prišel Mva žitpai: neke vasi v videmsKi provinci do tega, da je daroval po- siojns".emu* županstvu mal bronasti kip italjanskega kralja. Izročitev je bila slovesna. Župan Ku-:in je obljubil, da se kip shrani y .lvo-;:ni mestnega .»veta v spomin na prihod italjanske vojske in ita-ljauskeg^ kralja v Postojno. Neizogibni profesor Urbaniaz je imel pri slavim*!*. — kakor vedno — glavno besedo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Clasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St.. New 7ork, N. 7. Kretanje parnikov - Shipping News 1. novembra: Paris. Ham 2. novembra: America. Genova. 4. novembra: Olympir, Cherbourg; Lapianr. Cherbourg; Dropesa. Hamburg; Prea TFUlmore, Bremen. 7. novembra: Mauretunia. Cherbourg. 8. novembra: France, Havre; Amerca, Bremen. 5. novembra: Chicago. Havre: Mongolia. Hamburg. 11 novembra: Homeric, Cherbourg; Argentina, Tnt, 14. novembre Aquitania, Cherbourg. 15. novembra: Colombo. Genov*. 16. novembra: Minekahda, Hamburg. * 18. novembra: 1a S a vole. Havre. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je" omejeno. FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 21. novembra: Bere near ia, Cherbourg. . _ ^ 22. novembra: Paris. Havre. 23. novembra: Rochambeau, Havre. 25. novembra: Majestic. Cherbourg; Scythia. Dubrovnik in Trst. 28. novembra: ^ j Georg Washington. Bremen. 29. novembra: Saxonia, Cherbourg; France, Havrei. 2- decembra: i Olympic. Cherbour*. ^ \ 4. decembra: Aquitania, Cherbourg:. 6. decembra: ~ " j President Wilson. Trst. 4 6. decembra: ^ Tuscania. Dubrovnik in Trst. T. decembra: La Lorraine, Havre; Conte Rosso, Genova. ADVERTISE IN "GLAS NARODA". ZNANI PARNIK1. IZRORN E UGODNOSTI Na Imejte brezpatrebi.th etroikov in earn ude. ARGENTINA ... 11. novembra. PRES. WILSON 5. dec.; 27 jan. Vnaprej plačane karta za aorodnlke ali prijatelje ae la*ko preekrbl pri blllnU parobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS, ft CO., Generalni Agenti 2 WEST STREET NCW YORK Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odredbi finančnega miniater •tva v Jugoslaviji J« bankam tam aeda • prepovedano Isplačevanj« tekov ali drv Bih nakazil v tujih valutah. Ako tort. ^ečljete denar v amerikanski veljavi, bo diei potom Čeka ali nakazila. «ia banka v Jufloaiaviji no ame Izplačati v do. larjlh. temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to Jo v kronah oziroma dinarjih H erečl M jo •• pri aoatavl omenjeno odredbe voostevaia potreba iz seljoncev v toliko, da zamoremo za et-ai ko, ki Imajo potovati v A.nerfko. avr. iitl So vedno Izplačila v ameriikih dolarjih. vendar pa* nakazilo no amo pre. •egatl sneaka 9250.— za vaakega posameznega potnika. Do te avote pa lahke Izplačamo poljubne zneske. Aeneriikj denar ae Izplača lo proti predložitvi potnega Heta v L»du Jadransko banko v Ljubljani ali Zagrebu V AVSTRIJI, ITAI.IJ4 In ZASEDENEM OZ E« L JU pa ie vedno lahko bros ovir Izvrlujeeno izplačila v amgriiklh d-i-•ari*. Na nakaznici ali naročllnom listu naj bo vidno ornačeno. da ae Ima Izvriitf Izplačilo v ameriških tfolarflh. Poleg zneeka, ki na I ae Izplača v amo rlikem denarju, se nam mora poalatl tudi za poitnlno In drugo etroike kakor sledi. Za Izplačilo do • IS.— po se centov rs Izplačila od • 10.— do • 50.» pe • 1.—. za Izplačila, ki preaaqalo aneseW t SO.— po S eenta od vaakega dolar)* al' no t 2.— od sto. D»"«r nam Je Poalatl najbolje po Do •neetlc Money Order aH pa Now v«rV Sank Draft Frank Sakser State Bank •9 Cr-tlandt St. New VorV. N. V RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana, izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt Street, New York City, N. T. Brezplačno. mu knjižim "NOVA POSTAVA" ■TfoanlJi SLOVENIC PUBLISHING 00. let, N. I. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Bao«rad, Celje. Cavta«, Dubrovnik. Erce«nev1, Jelea, KorZula. Koter. Kran;. Ljubljana. Marloori Met ko vid. Sarajevo. Split, Slbenlk, Zagreb. ITALRA NEMŠKA AVSTRIJA Tre*. Opatija, Za dar. Dunaj. IZVR&UJKMO hitro ta porjnl denarna IzpMIla t Jugoslaviji, riatUL. In Nem&kl Avstriji ter iaJajamo teke t kronah. Urah Ip dolarjih. pieOjlve na vpogled prt Jadran*! tanki m vseh ajralh p* ^ PRODAJAMO par ob rodne K ieleml&ke vozne ha tke aa r+c kraj« ta ma vse Črte. (Vidi »coraj kretanje par^Uior.) Kadar jt« na pota ¥ staro dossnvtn« ln M nahajate t New Yorku, se Vam (*• h plačalo, ah« m zglarito glede vreditre Vaših denarnih zadev pri ravnateljstva naše banke v prvem nadstropja brez ozira na to. akt kupite parobrodnl listek pri nas ali ste ga morda kupili drog Je. Zajamčeni s« nam pri Jadranski banki izvanredno uradni pogoji, u bodo veliko koristi sa vse one, U se So ali oa bodo poaiaievaU Frank Sakser State Bank DR. LORENZ 642 Penn Ave„ PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVKN8KO OOVOREČI ZDRAVNIK Apccijalist MOiKIH BOLEZNI. MoJe at roka Jo sdravlienje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaz earn 2a zdravim nad 23 let ter l.-nam akuinjo v vevh boleznih ln ker znam aloveneko, zato vaa morem popolnem a razumeti In apocnatl vaio bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje, rkeil S3 tet eem pridobil poaebno akuinje pri ozdravljenju metkih bolezni. Za