Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, pete?' 26. ^avembra 1957
MARI BOR SK
Stev. 270. Leto XI. (XVIII.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Te!, uredništva in uprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 11. url f Velja mesečno prejeraan v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
G&spodarsivo v Slovenili
Poučno sliko o našem gospodarstvu je nudila proračunska seja zbornice za ‘Oj. v ospredju obravnavanja so bila vsa aktualna gospodarska vprašanja, v okviru katerih navajamo sledeče vodilne Ugotovitve, v katerih se jasno odražajo gospodarske razmere v Sloveniji.
Svetovna industrijska produkcija je bila že leta 1936 za 50% nad predvojno, vendar je pri nas trajalo zaradi neprestanih odlašanj in moratorijev dalj časa, Preden je val zboljšanja dospel tudi v Paše kraje. Še vedno pa je svetovna lr-KOvina 40% pod uspehom leta 1913. Neskladnost obeh smeri v gospodarstvu inia svoj vzrok v antagonizmu med nacionalnim in mednarodnim gospodarstvom. Tudi pri nas kažejo zanesljivi barometri, da smo prekoračili v produkciji Najboljšo konjunkturo leta 1929 in da je število zaposlenega delavstva preseglo Pajvečjo številko, ki smo jo doslej po v°jni zabeležili. Obseg naše zunanje trgovine se je ,v izdatni meri razširil in izkazuje doslej skoraj V* milijarde aktive. Vendar pa ne smemo pozabiti, da more-vsak hip nastati tudi težka presenečenja.
2e julija meseca je doseglo v Sloveniji Število zaposlenega delavstva 100.000 oseb in se vzdržalo na tej višini še meseca oktobra. Posebno važno pa je, da se •'e tudi povprečna zavarovana mezda v zadnjem poletju povečala za 1.32 na 24.32 dinarjev, tako da je letos celotna dnevna zavarovana mezda za 371.031 Din večja od lanske oktobrske mezde.
Naša industrijska produkcija se je v tekočem letu v mnogočem izpopolnila in Postala neodvisna od inozemstva. Tako ■noramo predvsem omeniti velika investicijska delu v predllniški industriji, ki ’c kljub znatno povečanemu številu vre-ton polno zaposlena v treh izmenah. V ^ruSi vrsti omenjamo tudi železarsko industrijo, ki se je z zgradnjo novih na-Pfav usposobila za direktno predelavo domače rude in postala‘tako končno ne-°dvisna od inozemstva, če ^omislimo, je morJu prej uvažati za okrog 30 'bilijonov dinarjev starega železa iz inozemstva, je odstranitev te potrebe vsekakor velika pridobitev v trgovsko-po-"tičnem in. prometnem oziru, pa tudi v yalutnc-finančnem pogledu. Poleg tega Je ta industrija postala stalen odjemalec j'ašega oglja. Tudi glede papirne In ce-'Uozn© Industrije so v teku dela, da se ‘zpopolni domača produkcija in potreba Pyoza iz inozemstva postopoma zmanjša.
Bistveno je na položaj našega gospodarstva vplivalo z vnanje cen poljedelskim produktom, posebno pa lesu, kar je llil^ mah oživilo to najglavnejšo panogo Pašega gospodarstva. Po podatkih Narodne banke je dosegel meseca septem-ra indeks poljedelskih produktov viši-
1,0	79.9 (v avgustu 1934 56,5). Celo živi-il0rejs'kim produktom se je indeks cen Povečal od 51.9 na 67.2K. Najvišjo nota-^•'o boležijo mineralni produkti z 89, do-'“'Pi sc je industrijska produkcija podra-, '*a neznatno samo na 80.4. Ako bi ne bi-
0	Velikeg.i zastoja v klirinškem obraču-!’u z Nemčijo in z Italijo bi bil naš izvoz !|! 'nteres za ta tržišča gotovo še mnogo 1 'zdamejši.	j
*adi unrava železnic izkazuje v za
Francoski mornariški minitter: \ Volna z Italiio ie neizbežna!
RIM, 26. novembra. »Giornale d* Italia« prinaša izjave, ki jih je dal francoski mornariški minister Campinchi pred moštvom vojne ladje »General Bo-naparte« v Toulonu. O teh izjavah pravi navedeni list, da so izraz službene francoske politike. Campinchi je dejal namreč, da ne bo Francija nikdar pripustila, da bi postal otok Korzika, ki je izključno francoska zemlja, manevrsko ali vojno polje za Italijane, da mora Italija opustiti nezaslišano irenditi-stično kampanjo za osvoboditev Korzike in da čutijo Francozi za vse, kar je italijanskega, samo prezir. Naj le Italija poskuša z izkrcanjem svojih čet na Korziki, potem bo videla, kako se bodo njeni prebivalci kakor en mož dvignili z orožjem v roki proti Italiji. Vojna z Italijo ie neizbežna. Toda letalski minister Cot je že poskrbel, da so se na Korziki zgradila letalska oporišča in da so se tjakaj odposlala letala, kajti Francija hoče braniti Korziko pred vsakim italijanskim napadom z vsemi sredstvi svoje vojne sile. Korzika je prvovrstno letalsko in pomorsko oporišče in bo v bodoči vojni odločilen činitefi zmage. Iz Korzike pojde ofenziva, ki bo prisilila fašizem na kolena. Jaz vam, tako je dobesedno dejal Camp'nchi, sicer ne morem izdati tajnosti velikega generalnega štaba, vendar vam lahko že sedaj rečem, da bomo imeli kožo fažizma. »Giornale d’ Italia« naslavlja v zvezi s tem govorom na mornariškega ministra Campinch'ja zahtevo, naj drži svoj jezik za zobmi. Champin-chj j« Italijo izzval, Italija pa sprejema to izzivanje. Agencija Stefani je dala ta članek »Giornale d’Italia« na razpolago vsem ostalim častnikom, ob čemer je razvidno, kako važnost se posveča v odgovornih rimskih krogih temu članku.
Seumdomim mdmik v Uurnu - M~
gfotem ie	vama	pa-
stausiva
PARIZ, 26. novembra. V vsej francoski javnosti je zbudila veliko senzacijo aretacija generala Dussegneurja, ki so ga zasliševali 24 ur in na čigar stanovanju so našli kompromitujoče spise. Nič manjše senzacije ni zbudila vest o aretaciji inžen.ierja Henri de 1’ Ouela, ki ga smatrajo kot idejnega zasnovatelja tajnih skladišč in utrdb. Nekateri časopisi
zahtevajo tudi aretacijo bivšega ministrskega predsednika Tardieua. Aretirani so bili tudi- štirje Alžirci in se doznava, da je tajni zarotni odbor organiziral neko alžirsko vojaško skupino, ki bi igrala v poteku zarote važno nalogo, kakor jo imajo Marokanci pri uporu generala Franca. Odločno sc demantirajo vesti o aretaciji generala Weyganda.
ŠANGHAJ, 26. novembra. Reuter poroča: V Šanghaju in njegovi okolici preti lakota. Službeno poročajo, da je živil samo še za tri dni in da se je bati nemirov. Zdi se, da bodo Japonci dovolili kitajskim kmetom, da se vrnejo na svoja posestva v okolici Šanghaja ter da jih
obdelujejo. Velikanske mase čakajo pred trgovinami z rižem, vojaški odredi pa spremljajo tovorne avtomobile, ki prevažajo živila iz skladišč v mesto. To stanje je povzročila zlasti okoluost, ker je prispelo v zadnjih dneh v Šanghaj preko milijon beguncev iz šanghajske okolice.
Mitska ttta$IsUmh k m mjaške iims-ftaete
MOSKVA, 26. novembra. V smislu na-redbe Stalina in Molotova so vse ruske železniške proge, ki vodijo proti Daljne-
mu vzhodu izključno rezervirane za transporte vojaštva in vojnega materiala.
1 Po uredbi glede taksnih av je do-
: ločeno, da se smejo vsi dolžniki, ki da-1 jajo menične akcepte radi mobilizacije denarnih sredstev na podlagi svojih terjatev pri Priv. agrarni banki, posluževat; mračnih bianket po 10 Din, ne glede na to, na kak znesek se glasi menica.
Narodna banka sporoča, da je dne 25. t. m. izplačevala klirinške nakaznice v novem kliringu z Italijo od št/ 8826 do štete številke 6, vse od 12. oktobra t. 1.
Prodaja znamk. Dne 1. januarja 193S bodo začele državne pošte Maribor I, Murska Sobota. Ljubljana I, Celje,‘Kranj, Ptuj, Jeseuice, Trbovlje in Kamnik prodajati odrezke poštnih spremnic iz leta 1933. na katerih so nalepljene znamke. Odrezki so v zavojih po 1 kg. Cena zavoju je določena na 65 din. Januarja in februarja 1938 se smejo odrezki prodajati samo domačim filatelistom, naslednja dva meseca pa domačim in tujim kupcem.
Na Dunaju se vršijo pogajanja med avstrijsko in jugoslovensko vlado radi uvoza 5000 vagonov jugoslovenske koruze.
V	podrobnostih še ni prišlo do sporazuma, ker zahteva naša vlada preferenčno postopanje, odnosno plačilo polovice vrednosti v devizah.
Ogromni dobički Prizada, Prizad je letošnjo poslovno leto zaključil s Čistim dobičkom okrog 100 milijonov din. Na redni letni skupščini, ki bo 29. »t. m. v Beogradu, bodo med drugim sklepali o povišanju delniške glavnice od 15 na 40 milijonov din. Nove delnice bo prevzela država, ki je že sedaj udeležena na podjetju s pretežno večino glavnice. Od sedanje delniške glavnice Prizada odpade le še 6.5% na privatne delničarje in je verjetno, da bodo kmalu tudi te delnice prešle v državno last.
Cene naraščajo. Po podatkih Narodne banke-je indeks cen na debelo v oktobru 1937 narastel v primeri s septembrom 1937 od 78.1 na 80. Lani oktobra je znašal samo 68.9.
Cene najvažnejših valut v majhnem blagajniškem prometu:	angleški funt
šterling 1 kom. din 230, francoski franki 100 kom. din 150, amerikanski dolar 1 kom. dih 46.60, isti v čeku 1 kom. din 47^ kanadijski dolar 1 kom din 46.50, češke krone 100 kom. din 150, nizozemski flo-rin 1 kom. din 23.50, nemška marka v '-»ankovcih 1 kom. din 9.50—10, nemška uarka v srebru 1 kom. din 12, avstrijski šiling v bankovcih 100 kom. din 865, avstr. šiling v srebru in drobiž 1 kom. din 8/!0, magyarski pengo po 100 kom. din 900, urug. peso 1 kom. din 17.50, afgent. peso 1 kom. din 11.50. klirinška marka (ček) din 13.65—13.70.
-tr' za leto 1936 prvič dejanski pre-!l.ek in zato so gospodarski krogi z upr;\ '^enostjn pričakovali, da bodo tarife ■"'■'■ane. Zato je tem bolj iznenadila vest, jVt0 v nov> klasifikaciji mnogi predmeti °’bili višjo razdelitev in da bodo na ve-
čje razdalje tarife povečafie. Zbornica proučuje načrt hove tarife ter bo po svojem predstavniku v tarifnem odboru stavila potrebne predloge. Tarifni položaj Slovenije je zlasti težaven, ker se more posluževati le suhozemnega prevoza po železnici ter ie odrezana od plovnih rek in obalnega pomorskega prometa in zato izpostavljena močnemu vplfVU konkurence inozemskih držav, ki se koristijo z ugodnostjo cenega vodnega prevoza. Da omenimo samo en primer. Po novi uredbi mora bombažna industrija odkupiti po uradno določeni odkupni ceni. ki notira letos 120% nad svetovno tržno pariteto, domač bombaž, ki sc prideluje na grško-bolgarski meji. Transportni stroški iz teh krajev do naših predilnic znašajo od
2	do 2.20 din za kg, dočim znaša prevoz
ameriškega bombaža iz držav ob Missi-sipijii preko Nevv Yorka m Trsta do naših predilnic vsega komaj okrog 60 par na kg.	|
Devalvacija lire je v zvezi z drugimi ukrepi ital. vlade ustvarila konjunkturo za poset italijanskih zdravilišč in letovišč ter je pritegnila iz Avstrije, češkoslovaška in Nemčije znaten del gostov. S tem so nastale za naš turizem nove natege, da , bomo zopet'konkurenčni našim, sosedom.
Turizem v Jugoslaviji ovira predvsem cbupn« stanja naših državnih cest. V tem oziru smo zaostali daleč -za tujino, kar občutimo posebno v Sloveniji, ki je prehodni pas med Italijo ter Avstrijo in Madžarsko. Dočim so v sosednjih krajih ceste že davno utrjene za motorni pro-
met, je glavna cesta iz Ljubljane proti Kranju še vedno zaprta. V posebno slabem stanju je cesta od Vranskega preko Celja do Maribora in se ne smemo čuditi, če je letos večina tranzitnega prometa na progi Št. ll.i-Rakek Izostala radi slabih cest.
1	udi železniški promet je baš v dobi najjačje poletne sezone Izredno popustil. Velike zakasnitve vlakov so bile na dnev nem redu in kljub ponovnim intervencijam zamude še do danes niso odpravljene. Zbornica je’ zato v obsežni spomenici opozorila železniško upravo na ugotovljene nedostatke, da sta progi Zidani most-Zagreb ter Ljubljana-Jese-nice močno preobremenjeni. Tu ie zgrad nja drugega tira edini izhod za zbolzša-nje prometa.
Uatuki
Za zamorčke
V	št. 47 »Kmetskega lista« bererno: »Točno in čimprej. V reviji »Katoliški misijoni« je zapisano na platnicah na notranji strani tole: »Zločinski napad na Misijonsko tiskarno, o katerem smo Vam kot svojim prijateljem v posebni izdaji poročali, bi bil kmalu preprečil za deij časa izdajanje ‘Katoliških misijonov. Hvala Bogu, da se ni uresničil, kot je bil nameravan, četudi nam je napravil velikansko škodo. Kot vidite, je izšel list še
v	lepši opremi kot lani. Tako je za nas dražji, toda žrtvovali smo to zanj iz ljubezni do misijonov in iz naklonjenosti do naročnikov. Neki gospod je že lani rekel, da je nemogoče dajati tak list za 12 dinarjev na leto. Mi ga dajemo in letos celo lepšega. Ali nismo upravičeni, da računamo na hvaležnost misijonskih prijateljev? Ta hvaležnost naj se kaže v tem, da bo vsak naročnik točno in čimprej plačal naročnino in da bo pridobil tujai svoje prijatelje, sorodnike in znance, da naroče Katoliške misijone.«
Tudi na naš list so se skopali razni temni elementi, ki so ga hoteli upropa-stiti, pa jih je Bog s svojo močno roko pahnil v brezno! Tudi Kmetski list bo izšel, če Bog da, .pomlajen, lepši in pestrejši. Zato pravim tudi jaz. Ali nismo tudi mi upravičeni, da računamo na hvaležnost vseh, ki se jih tiče, da čimprej plačajo zaostalo naročnino in pridobijo listu med prijatelji in sorodniki za novo leto čim več novih naročnikov!«
Kava
Pod tem naslovom poroča »Slov. beseda« v št. 43: »Ze mesec dni leži na beograjskem pristanišču okoli 300.000 kg kave, ker ne da Narodna banka dovoljenja, da se vplačajo na račun Nemčije marke za to kavo. S posebnim sporazumom z Nemčijo je urejeno vprašanje uvoza kave v Jugoslavijo čez Nemčijo. Nemčija je kupovala kavo v Braziliji ter jo plačevala po kliringu; kavo je, deloma izvažala v Jugoslavijo tudi proti plačilu po kliringu. Jugoslovanski uvozniki so plačevali^ kavo z markami v jugoslovan-sko-nemški kliring. Ta praksa je trajala že dve leti. Pred enim mesecem pa so poslale nemške firme v Jugoslavijo okoli
300.000	kg kave. Ta kava je tudi prišla na beograjsko pristanišče in uvozniki so na podlagi svojih dokumentov prosili od Narodne banke dovoljenja, da kupijo marke za to kavo. Narodna banka pa je te prošnje odbila. Nato so nemške oblasti urgirale pri Narodni banki ter jim je ta odgovorila, da bo zaprošena dovoljenja zdala. V resnici pa uvozniki kave še danes niso dobili teh dovoljenj ter leži kava zato še vedno v pristanišču. Ker pa je Brazilija odpravila izvozno takso na kavo, o čemer smo že poročali, bi se morda tudi pri nas pocenila kava za
2 din. Ker pa je bila ta kava kupljena pred znižanjem te takse in ker bodo sedaj stioški za kavo, ki leži v beograjskem pristanišču, narasli, se nameravajo uvozniki kave dogovoriti, da ostane še
3 mesece v Jugoslaviji cena kave neiz-premenjena.«
^jf f {ftfči t' f if fr	*
Kmetje izpirajo zlati pesek iz Mure in Drave!
Zlati pesek iz Mure in Drave izpira v Medjimurju kakih 600 kmetov, doma v Dreloškem srezu. Dovoljenje za izpiranje zlata iz obeh rek so dobili Medjimurci že leta 1776. od cesarice Marije Tere-
zije. Pozneje so dobivali taka dovoljenja od davčnih uprav, zdaj pa od finančnega ministra. »Zlatarji«, ki so na delu od spomladi do pozne jeseni, so vsi veliki siromaki.
Ni več konjunkture s polži!
O nabiranju polžev in njih prodaji v druge države je tudi naš list svojsčasno obširno poročal. Največ polžev so v to svrho nabrali v Medjimurju in Prekmurj“ in so si ljudje, zlasti siromašni sloji, zaslužili s tem lepe tisočake. V pretečenem letu je bilo odposlanih iz raznih predelov naše države okrog 20 vagonov polžev v Francijo. Znano je namreč, da se iz mesa polžev lahko pripravijo zelo okusne delikatese, ki se servirajo zlasti v Franciji ob priliki svečanih pojedin. Pri tej nabiralni akciji so bili naši Medjimurci in Prekmurci spočetka zelo nezaupljivi in 'kar niso mogli razumeti, da se dajo celo polži spraviti v denar in da se sploh najde kdo, ki to ineso uživa. Ko pa so se kmetje na lastne oči prepričali, da gredo leto za letom te svojevrstne pošiljke v inozemstvo, so se vendarle sprijaznili z nabiranjem polžev, ki jih je v teh krajih na pretek. Lansko leto so nabrali v Medjimurju, Prekmurju in Podravini toliko polžev, da so vsi mislili, da bo ta žival v kratkem razdobju iztrebljena vsaj za nekaj let. Vse se je vrglo na nabiranje
polžev, kmetje, žene in otroci, tako da je prišel pod marsikatero borno kmečko streho kakšen tisočak.
Koncem vseh koncev so začeli nabirati polže tudi v Bosni, vendar tako neracionalno, da so bili s tem oškodovani nabiralci in trgovci. Inozemski trg je te vrste pošiljke odklonil. Sloves naših polžev je bil s tem pri kraju. V pretečenem letu so sicer Francozi še vzeli dogovorjene množine polžev iz Čakovca, ki je nekakšno središče te nabiralne polževske akcije, medtem ko se Francozi letos niso več zanimali zanje. Kmetje so letos pripeljali na običajna nabiralna/ mesta polne koše nabranih polžev, ki jih pa trgovci niso mogli več prevzeti, ker se Francija ne zanima več' za naš polžji trg. Konjunktura v prodaji polžev je trajala torej le malo časa, ker nekateri izvozniki niso posvečali kvaliteti blaga potrebne pozornosti in kupovali vsevprek, kar je kdo prinesel. Razumljivo je, da se zunanji trg zanima samo za dobro blago, ki g<\ temu primerno tudi plača.
PJuiska (Ustne
Uted sodkitH stotem fteavm
Umorila brata, da reši dem!
Srečna Švedska!
Te dni so svetovni listi zabeležili primer demokratične Švedske. Tam so v zadnjih šestih mesecih zaprli kar šest kaznilnic, ker ni bilo nobenega jetnika v njih. V vsej Švedski imajo vsega skupaj le 2000 kaznjencev, med "njimi le tri ženske. Pripomniti pa je še treba, da so ti kaznjenci po pretežni večini zaprti le zaradi manjših zločinov in pregreškov ter da imajo izdržati le kratkotrajne kazni.
Lah Ivan, Miklavžev pozdrav. Božič
gre. Dva ljubka prizora za mladinske odre oz. miklavževske in božične prireditve. Ljubko potekajo razgovori in dejanje, kar bo mladino nedvomno zelo razvedrilo in zabavalo. Knjižica obsega 24 strani. Izšla je v tisku Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Pripravite mladini v^*^]e ter ji za malo denarja kupite knjižico.
V razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes dopoldne vršil epilog tragičnega dogodka, ki se je odigral dne 12. julija 1937 v Račah, ko je sestra lastnemu bratu z ostrino sekire prizadjala tako težke poškodbe, da je brat dne 7. oktobra 1937 podlegel smrtonosnim poškodbam v mariborski bolnišnici. Na zatožni klopi je sedela pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 371etna posestnica Elizabeta Drevenškova iz Rač, ki jo je državni tožilec obtožil umora, izvršenega nad lastnim bratom. Pred sodniki se je razodela pravcata podeželska tragedija, pa tudi trpljenje in boji žene, ki si je prizadevala, da nudi svojcem kolikor toliko primerno eksistenco, pa je v tej borbi postala morilka.
Vse to trpljenje je zajeto v obtožnici, ki jo je prečital državni tožilec g. dr. Dev in iz katere povzemamo naslednje podrobnosti:
V Račah št. 155 so imeli Lipnikovi lepo posestvo. Stari Lipnik je umrl že leta 1928, njegova žena pa leta 1933. Na posestvu so ostali vsi trije otroci, in sicer hčerki Elizabeta in Alojzija ter sin Henrik. Ker sta bila Alojzija in Henrik slaboumna, je posestvo prevzela 371etna Elizabeta, dočim sta dobila Alojzija in Henrik dosmrtni prevžitek, razen tega P- bi morala izplačati Elizabeta sestri Alojziji, v slučaju da se poroči, 5000 dinarjev dote. Nekaj mesecev po materini smrti se je Elizabeta Lipnikova poročila z Janezom Drevenškom, s katerim pa je le kratek čas živela skupaj, ker je bil Janez Drevenšek radi neke tihotapske afere obsojen na 2 leti robije, ki jo ie odsedeval v mariborski kaznilnici do 6. februarja 1937. Ko je Drevenšek prišel iz kaznilnice, se je zopet podal k svoji ženi, kjer pa je ostal le mesec dni. Preselil se je k svojim staršem, ker ni mogel pri svoji ženi vzdržati, ker je njegov svak Henrik Lipnik vprizarjal dan za dnem prepire in incidente
ter mu tudi grozil, da ga bo ubil.
Tako je Elizabeta Drevenškova, današnja obtoženka, zopet ostala sama z dve-nra slaboumnima, to sta brat in sestra. Brat Henrik je bil zelo delamržen in je tudi rad pil. Delati ni hotel, pač pa je hotel živeti na račun svoje sestre, kateri je vse, kar je le mogel, odvzel in
prodal, izkupiček pa zapil. Z domačo hrano ni bil zadovoljen ter
je sestri pogosto groza! in se je tudi često dejansko lotil. Pri
svoji postelji je imel stalno pripravljeno sekiro in če mu ni bilo kaj prav, je pričel s sekiro mahati okoli sebe in groziti.
Dne 11. julija zvečer je zopet povzročil doma prepir. Sestra mu je postavila na mizo večerjo, ki jo jo pa Henrik odklonil, češ da je večerja (bili so žganci z mlekom) zanj preslaba ter je od svoje sestre zahteval denar, češ da pojde v gostilno večerjat. Ko mu sestra ni hotela dati denarja, se je tako razjezil, da je zgrabil svojo sestro in jo vrgel v zid. Nato je skočil v sobo po sekiro, toda medtem se je sestra pobrala in zbežala na prosto. S sekiro je nato Henrik razbil vse pohištvo in ko je svojo delo opravil, se je legel mirno k počitku Obtožena
Elizabeta je vso noč tavala okoli hiše
ter se je vrnila ob 6. zjutraj zopet v hišo. Ko jo je brat slišal, je zapet pričel kričati in razgrajati. Tedaj je, vsa razbur-jent, zapazila pod Henrikovo posteljo sekiro. V naslednjem trenutku je zagrabila sekiro in
z ostrino sekire udarila brata
po glavi, nato pa zbežala na prosto. Brat, ves v krvi, je imel še toliko moči, da se-je dvignil iz postelje ter hitel za svojo sestro na dvorišče, kjer pa je omahnil in obležal. Težko ranjenega Henrika Lipnika so nemudoma odpremili v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je dne 7. oktobra 1937 podlegel smrtonosnim poškodbam. Elizabeto Dreven-škovo so orožniki aretirali ter jo prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. V preiskavi je Drevenškova zatrjevala, da ni imela namena svojega brta usmrtiti in da je svoje dejanje izvršila v trenutku živčne razrvanosti. Tudi pri današnji razpravi je vztrajala pri svojem prvotnem zagovoru.
Otb sklepu te strani razprava še traja. Razpravi je predsedoval s. o. s. dr. T o m b a k, prisedniiki so bili s. o. s. dr. r u r a t o, Lenart, Kolšek in Lečnik, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič, ki naj potrdijo trp-jenje obtožene Drevenškove, preložena na 17. decembra t. 1.
Ktajeva »Kvadratura kroga« ni v pe-
tek zaman napolnila mestno gledališče, kajti radovednost ptujskega občinstva za to moderno rusko komedijo z zapleti komičnih situacij dveh mladih parov, katerih medsebojni odnos sloni predvsem le na enaki ideološki pripadnosti, je bila upravičena, saj je kvadratura kroga tista vedra in sočna socialno-psihološka komedija, ki s prijetnim roganjem razgri-nja med ljudmi nove odnose, ki so pognali svojo rast iz svojevrstnih socialn-h vzmeti in novih družabnih psihološki« nagibov.
Borkova scenerija je bila plastična, razdelitev prostora je ustrezala ritmu, z enostavnostjo scenerije pa je tudi očuval dinamiko v notranjih vzponih. Vendar pa je kljub vsemu stremljenju večknt manj -< kalo prav tesne povezanosti med igralci in delom samim. Potreben kontakt ,ie ponekod odpovedal, kar se je čutilo tam. kjer je bila za njega dana najbolj psihološka osnova. Sledilo je krhanje noti"3' njega razpoloženja med publiko in odrom, kar bi ne smelo biti po takšnem igranju, kakor smo ga doživeli pri krstili predstavi Kranjčevega Skednja. Igralci 'so se v splošnem borili s svojevrstno •tehniko in ritmom, ki ga ima ta komedij? in ki zato posebno še zahteva, da režiser, ki je postavljen le za to poslanstvo, | ne jgra naslovne vloge. Tega bi se moral pač zavedati, saj je prevzel do neke mere odgovornost na svoje rame, kar se J ■tiče igranja in tistega študija, ki zavisi od režiserja.
Od vseh igralcev se igralski najlepše 'razvija D r ob i n o v a. V vlogi Ljudmile nas je tokrat zopet prepričala, da na svoj način izraža občutja. Vse njeno igralsko izživljanje je neposredno in ima čustveno barvo, ki s svojimi odtenki potevne 'poslušalce v tisti notranji prijem, ki g.% daje le pravo vživljanje v vlogo. Pri Drobinovi že res lahko govorimo o lastnem igralskem stilu. Debutantki Kafolov i je v Toniki manjkalo osnovnega dramatskega oblikovanja in kar je največ: izživljanja in hotenja ter igralske gorečnosti. Vspešno ji je bilo izrazno sredstvo le navaden razgovor in jo je dostikrat dvignila scena v močnejši izraz. Le v tretjem dejanju je premagala umljive začetniške težave in naznaeil?-, da je v njej še neprebujen smisel za odrsko udejstvovanje. Režiser ji zato naj posveti posebno pažnjo, predvsem pa v tistem smislu, kot sem ga prej omenil* ko sem se dotaknil režije same. Vfs.io je režiser Borko kreiral s pravim igral skim ognjem in z mimiko ter gestami, 'ki so izpričale igralske izkušnje in tehniko, s katero je znal zaostriti notranjo napetost nasprotstev. Abrama je K o s t a n j š e k postavil na oder z rutino in pogonsko dinamiko, ki jo on zmore kot dober poznavalec odrskih zahtev. Flavija ie Stožer podal z njemu lastno umirjeno tehnostjo, ki je bila posledica uravnovešene igre in ki je dogajanju dala še večjo učinkovitost. V poetu Jemeljanu je T o* roš hotel ustvariti komično karakterno figuro, kar pa mu je spodrsnilo, četudi je bilo njegovo prizadevanje resno in močno. Gostje: Prosnikova, Runo v-če v a, Bagar, Sok in Glavnik so bili v svojem skupnem nastopu zelo ne* izdelani in namesto, da bi dejanje pov-darili, so potegnili enotnost izven okvira, da je ritem komedije izgubi! na svoji usmerjenosti in ostrini.
Vendar pa je publika ob vseh doživljala sveže in neposredno življenjsko čustvo ter stilsko lahkoto, ki je tako značilna za to svojevrstno komedijo Kata* jevega.	A. D e be ti a k.
mmg
aiTr :xi'. arazaa
Proslava praznika ujedinjena. V sredo 24. t. m. se je vršil v Papeževi dvoran' sestanek društev radi proslave praznika ujedinjena. Vabilu župana g. Stržine se je odzvalo 22 društev po svojih delegatih. Zbirališče društev na predvečer praznika bo pri narodni šoli na Teznem, od koder bo krenila povorka ob 20. uri ^tujski in Tržaški cesti, Nasipni in Sokolski ulici. Zrkovski in Aleksandrovi cesti do gostilne Rcnčel. Pri proslavi bodo pevci »Zarje« in »Radosti« pod taktirko «. Živka izvajali novske točke.
Pripravimo manifestacijo, ki bo častna za Maribor!
Po soglasnem sklepu zastopnikov obla-stev, korporacij in društev na sestanku dne 20. nov. 1.1. se mora proslava praznika ujedinjena dne 1. decembra v Mariboru izvršiti v nailepšem redu in s sodelovanjem vseh JVIariborčanov. Noben Slovenec in Jugoslovan v Mariboru ne sme tega dne izostati od proslav in vsi odrasli se morajo pridružiti večerni manifestaciji. Maribor bo s tem kakor vselej tudi sedaj pokazal na zunaj zvestobo «n udanost svojemu kralju, državni in na-. rodni ideji. Pripravimo manifestacijo, ki bo častna za kralja in Jugoslavijo in naš •ePi Maribor! —
Zbirališča za povorko dne I. decembra 1937 ob 18.30. uri. Akademiki Pred sreskim načelstvom v drevoredu Pri Jugoslovanskem trgu (Ciril Metodova ulica), deputacije (največ štirje člani) na Pločniku pred glavarstvom med vhodom •n Jugoslovanskim trgom, gasilci na Jugoslovanskem trgu na pločniku ob okrajnem glavarstvu s čelom proti Ciril Metodovi ulici. Godbe: a) vojaška godba v Maistrovi, b) »Drava« na oglu Razlagove in Jugoslovanskega tt-ga, c) železničarska na Trgu svobode pri Pugelj Rozmanu, č) poštarska godba na oglu parka nasproti okrajnemu glavarstvu na Jugosl. trgu, d) gasilska godba na oglu pri okr. glavarstvu na Jugoslovanskem trgu, e) druge godbe se bodo po potrebi dodelile povorki. Postavijo se na cesti na Jugoslov. trgu pri pivovarni Union. — Jadranska straža in Omladina v Razlagovi ulici za Maistrovimi borci, Maistro-
vi	borci na hodniku na severni strani Razlagove ulice med Jugosl. trgom in Prešernovo s čelom proti Jugoslovanskemu trgu. Pevci pred glavarstvom v drevoredu pri Maistrovi ulici, predstavniki oblastev in javnih korporacij r,a pločniku pred okrajnim glavarstvom med vhodom v glavarstvo do Maistrove ulice, prosvetna, kulturna in športna dru-
štva na hodniku na južni strani Razlagove ulice ob Unionu od Jugoslovanskega trga do Prešernove ulice, sokolska fanfara in Sokoli-člani: Ciril Metodova ulica med Maistrovo in Tomšičevo s čelom proti Maistrovi, stanovska društva v drevored« parka od glavarstva do Trga svobode. Šole: a) meščanske šole v drevoredu parka na Jugoslovanskem trgu, severna stran od Ciril Metodove do Vrazove ulice, b) humanistična gimnazija v Krekovi ulici od Narodne banke do Gosposke ulice, c) realna gimnazija v Krekovi ulici na pločniku mod Jugoslovanskim trgom in Gosposko ulico, č) učiteljska šola v Vrazovi ulici na pločniku od Narodne banke do gozdarske šole, d) trgovska akademija v Vrazovi ulici na pločniku med Jugoslovanskim trgom in Maistrovo ulico vzhodna stran. Športna društva (glej pri prosvetnih). Vojaška godba in vojaške edinice v Maistrovi ulici med Ciril Metodove in Vrazovo s čelom proti Ciril Metodovi, železničarji na Jrgu svobode na pločniku ob hišah Št.
3	in 4, neorganizirani na Trgu svobode.
Razpored za povorko: sokolska fanfara, vojaška godba, vojaške edinice, sokolsko članstvo, predstavniki in deputa-cije, pevci, akademiki godba »Drava«, Maistrovi borci, Jadranska straža, prosvetna in kulturna društva, športna društva, meščanske šole, poštarska godba, srednje šole: humanist, gimn., real. gimnazija, učit. šola in trg. akademija, gasilska godba, gasilci, stanovske organizacije,, železničarska godba, železničarji, neorganizirani. Pot povorke: Maistrova, Zrinjskega trg, Kolodvorska, Aleksandrova, Trg svobode, Grajski trg, Slovenska, Gosposka, Glavni trg. — Spored na Glavnem trgu: Trobentač: »Mirno«; pevci: »Iz bratskog zagrljaja«; vojaška godba: »Slavnostna fanfara«; pevci: »Hej Slovenci«; nagovor mestnega župana; državna himna. Razhod.
VI ii -
VAMI cisti
vse
V
Ganastrski vlom sredi mesta
v sredini mesta, v Gosposki ulici, je bil danes ponoči izvršen drzen vlom, ki je bil izveden prav po gangsterskem načinu, in sicer je postal žrtev vloma gostilničar Karol Trafenik, ki ima svoj gostinski obrat v Gosposki ulici 26. Ko je namreč hotela davi služkinja pri g. Tra-feniku snažiti gostilniške prostore, je opazila, da je v zadnji sobi razbito okno, tn da je omara, kjer hrani g. Trafenik običajno dragocenosti in denar, odprta. Prav tako so bila odprta tudi glavna gostilniška vrata, ki vodijo v Gosposko ulico. Služkinja je takoj alarmirala gospodarja g. Trafenika, ki mu je bilo na prvi Pogled jasno, d . so bili v gostilni vlo-inilci in je o tem takoj obvestil pred-stojništvo mestne policije, ki je nemudoma poslalo na kraj vloma policijsko komisijo, v kateri sta bila vodja kriminalnega oddelka višji nadzornik g. Cajn-
ko ter policijski daktiloskop g. Grobi«. Komisija je ugotovila, da je vlomilec prišel v notranjost gostilne z dvoriščne strani, kjer je s pomočjo smole razbil šipo na oknu, nato pa se splazil v notranjost gostilne, kjer je s silo odprl omaro, ki stoji pri točilnici, pobral kaseto, v kateri je bilo 6 do 7000 dinarjev ter cigarete in druge predmete, nato pa sko zi glavna gostilniška vrata pobegnil. Značilno je, da je služkinja g. Trafenika okoli pol 4. zjutraj videla na dvorišču sloneti pri neki mizi starejšega moškega, ki je bi! ves večer v gostilni. Ko ga je služkinja vprašala, kaj da dela, je moški odgovoril, da »spava«. Služkinja se zanj, meneč, da je moški vinjen, ni več brigala. Nedvomno je, da je dotični moški identičen z vlomilcem in so v razvidnici policije že ugotovili identiteto moškega, ki ga sedaj iščejo.
Prizanesljivo in brez prask Čisli Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo!
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Kavčič Karel, kovač drž. žel., in Domadenik Rozalija, tkalka, oba Studenci; Hojnik Kristijan, predilec, iu Vake Ivana, predilka, oba Pobrežje; Strnad Anton, ključavničar, in Pušnik Marija, hči žagarja, oba Ribnica na Pohorju; Konič Andrej, pomožni delavec, in Potočnik Roza, pomožna delavka, Pobrežje: Bregant Valentin, tovarniški brusač, Jesenice, in Dolinšek Ana, bivša po-strežnica, Tezno; Bedo Lovrenc, natakar. in Dvanajščak Helena, predica, Za Kalvarijo št. 8; Horvat Janez, sin posestnika, in Lendvai Marija, zasebnica, iz Pečarovc; Zdovc Frančišek, kmetski sin, in Rakovnik Marija, iz Kotelj; Rataj Janez. pomožni delavec, in Lesjak Antonija, natakarica, Mlinska 11. — Bilo srečno!
Sokolski 1. december
V	proslavo 1. decembra in obenem v Proslavo 30Ietnice obstoja matičnega Sokola se vrši na državni praznik 1. decembra ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma slavnostni občni '/-bor Sokola Maribor matica. K udeležbi se poziva vse članstvo. Vsi. ki imajo slavnostni kroj, pridejo v kroju.
Zvečer se vrši v Narodnem domu velik družabni večer s plesom za vse mariborsko Sokolstvo in za vse Sokolu naklonjeno javnost. Mariborčani! Pokažimo s 'evilno udeležbo na sokolski prireditvi, da pravilno cenimo pomen 1. de-bra in tridesetletno delo našega Sokola.
Rokoborbe!
Rezultati včerajšnjih rokoborb: Stofau m Po*°^'l Olšovskega v 24. minuti, Klotzl Mrno v 26. minuti. Kop pa Czajo v 27. niinuti. — Danes v petek odpadejo rokoborbe radi koncerta. — V soboto dne **• *• ni. se bodo vršile zaključne borbe
in bodo nastopili sledeči pari: Kot prvi par Mrna:Czaja, drugi par Klotzl:Kop, kot tretji par pa Celjan Doberl z Mariborčanom, ki ga boste videli v soboto v Unionski dvorani. Na koncu se bo vršil se boj med Poljakom Olšovskim in Avstrijcem Stofanom za nagrado Din 300, in sicer v prosti ainerikanski rokoborbi Keč-keč, ki bo zelo interesantna.
Himen! V družini dr. Goriškovili pri Sv. Lenartu so imeli te dni pomemben dogodek. Hčerka znanega nacionalnega borca in Sokola gdč. Majda Goriškova se je pri Sv. Trojici poročila z dr. Ivanom Douganom, sodnikom v Krškem. Številnim čestitkam najožjih sorodnikov in nacionalnih krogov se pridružujemo tudi mi ter kličemo mlademu paru: Obilo sreče!
Smrt plemenite in blage gospe. Preminila je gospa Ana Černičeva, rojena Košuta. Bila je plemenita in blaga po srcu in značaju. Pospremimo plemenito pokojnico na njeni poslednji poti. Žalujočim naše toplo sočutje!
1. XII. 1957 Narodni dom
Soko’ski večer
s plesom
Union kino. »Zlati kodrčki« s Shirley Temple. Najbolj dražestni in veseli film v nemškem jeziku.
koncertov, na drugi strani pa se zopet mučijo pevci s silno težkimi, zraven pa nehvaležnimi pesmi, ki sx> tudi za boljše zbore večkrat zelo trd oreh. Posledica vsega je pa, da izgubljajo pevci veselje
Obiščite
v Narodnem domu
odprta od 28. XI. do 1 Xlk 1937
S°koI Maribor I. obvešča svoje novo članstvo, ki je pristopilo do 30. junija 1937, da je posečanje predavanj v Narodnem domu obvezno. To nedeljo dne 28. novembra bo predavanje ob 10. uri dopoldne.
Pevsko društvo »Zarja« Pobrežje ima svoj redni občni zbor v soboto 27, nov. 1937 ob 19. (7.) ari v gostilni Reiben-schuh. Tem potom najvljudneje vabimo vse podporne člane, da se ga udeležijo.
JUBILEJNA SOKOLSKA RAZSTAVA
V	MARIBORU, ki jo prireja Sokolsko društvo Maribor matica v okviru proslave 30-Ietnice svojega obstoja, bo dostopna občinstvu od nedelje, dne 28. novembra do vkljuc o srede, dne 1. decembra, In sicer vse dni nepretrgoma od 9. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Slavnostna otvoritev razstav« se vrši v nedeljo, dne 28. n°vembra ob pol 11. uri dopoldne. — Vstopnina znaša samo Din 2.— po osebi. Za skupine sokolskih pripadnikov In šolsko mladino ali dijaštvo pod vodstvom znaša vstopnina Oto 0.50 po osebi. Jubilejna sokolska razstava se nahaja v mali dvorani Narodnega doma.
Odl*čna smuka na Pohorju! »Putnik« prireja smučarski izlet v Ribnico na Pohorju. Odhod v soboto ob 15. uri izpred hotela »Orel«, odhod iz Ribnice v nedeljo ob 17. uri. Vožnja le Din 45.— za osebo. Kurjen avtokar. Udeleženci izleta lahko brezplačno prisostvujejo smučarskemu tečaju na Seniorjevem domu. Prijave se sprejemajo do sobote 10. ure pri »Putniku« Maribor.
Mariborskim pevcem. Vedno in vedno se slišijo od strani občinstva pritožbe, da so ji moderno kompozicije pretežke in ker jih ne razume, ne obiskuje tudi
do petja, zbori se obupno borijo za svojo ' eksistenco, ker ni naraščaja, koncertne dvorane pa zijajo v mučni praznoti. Pevski zbor Glasbene Matice je na zadnjem občnem zboru tudi o tej aktualnosti razpravljal, in so med drugim padle tudi besede: Maribor ima okrog 25 pevskih zborov, ki med seboj niso skoraj čisto nič povezani, ne grejo na medsebojne prireditve in se niti po imenu ne poznajo. S sigurnostjo pa se lahko računa, če bi samo organizirani pevci posečevali koncerte svojih tovarišev, bi bile dvorane že za silo zasedene, prireditelji bi se pa še tem bolj potrudili, ker bi vedeli, da jih poslušajo tovariši, ki tudi razumejo nekaj o petju. Da bi se pevsko življenje vsaj malo nanovo poživelo in se premaknilo iz mrtve točke, se je odločila Glasbena Matica, da ponudi vsem mariborskim zborom, za svoje koncerte tako imenovane »Dijaške vstopnice« in jim tako olajša dostop k njenim koncertom, samo legitimiran zastopnik vsakega zbora jih naj kupi za svoje tovariše pri Put-niku, ker se pri večerni blagajni ni mogoče ozirati na izjeme. Glas. Matica ima dne 3. dec. v Unionu »Spominski koncert« v proslavo Adamiča, Foersterja in Hubada.
Če skipj mleko, se nikar ne vznemirjajte, to se lahko pripeti vsaki gospodinji. Plošča štedilnika bo takoj spet čista, če vzamete VIM, univerzalno čistilno sredstvo. VIM čisti temeljito vse predmete v gospodinjstvu ter je v uporabi zelo varčen.
Na snočnjem sestanku vseh narodnih društev v Mariboru ie bila Jadranski straži poverjena naloga, da priredi 1. decembra, na dan ujedinjenja, svečan ples v Unionski dvorani. Vabila bodo razposlana. Javnost se o tem obvešča. Čisti dobiček je namenjen pomožni akciji. — Vstop prost.
Mariborskemu policijskemu stražniku Jurkoviču se je posrečilo pred dnevi aretirati na I ržaški cesti Mariborčanom znana vlomilska ptička 28tetnega Franca
Železnika in 321etnega Ludovika Ozimica. Pri pregledu gostiln sta se zazdela stražniku Jurkoviču sumljiva in ju je legitimiral. Ker pa je opazil pri njih večjo vsoto denarja, za katerega nista mogla pojasniti, od kod ga imata, ju je Jurkovič pozval s seboj na policijsko stražnico. Po poizvedovanju na vse strani, je bilo ugotovljeno, da sta Železnik in Ozi-mič 31. oktobra vlomila v stanovanje gostilničarja Senice v Žalcu in tam ukradla 12.00 din, več starih avstrijskih kron in druge dragocene predmete. Tudi namizni prti so izginili. Železnik in Ozimic sta takoj vlom priznala in sta bila oba oddana v sodne zapore.
Kapetanski izp^it sta napravila učitelja Korbar Vlado iz Sv. Petra in Bertoncelj Vlado, učitelj na tukajšnji meščanski šoli. Čestitamo!
Smrtna kosa. V Hočah pri Mariboru je 26. t. m. zjutraj umrl gostilničar g. Rajmund Wieser y najlepši moški dobi,
. star komaj 37 let. Pokojnik, ki si je nakopal kal svoje bolezni na frontah svetovne vojne, se je marljivo udejstvoval tudi pri hočkem Sokolu in pri gasilski četi. Bil je povsod priljubljen. — Pri Sv. Petru niže Maribora je preminil famošnji župnik duh. svetnik Anton Tka v c. Žalujočim toplo sočutje!
ROparsk] napad na Tržaški cesti. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se danes dopoldne zagovarjala 271etni Rudolf Ter-V'ivec'in 251etni Prane Keiser, oba iz Maribora, ki sta bila obtožena, da sta v noči na 6. avgusta 1937 s silo odvzela Juriju Bratcu iz Tezna pred neko gostilno na 1 ržaški cesti okoli 800 dinarjev gotovine. Pri razpravi je Teršavec dejanje priznal ter je bil obsojen na 3 leta robije, d očim je bil Keiser oproščen.
Odobrena je polovična vožnja normai-ne vozne cene vsem obiskovalcem reprezentativne razstave bratov Šubic, ki jo prireja Narodna galerija v Ljubljani. Pri odhodu je kupiti celo vozovnico in legitimacijo Obr. K-13. S potrdilom o udeležbi na razstavi se lahko vrnete brezplačno nazaj. Ugodnost polovične vožnje velja za odhod od 26. nov. do 5. de cembra, za vrnitev od 28. nov. do 7. decembra 1937.
Prometna nesreča na Aleksandrovi cesti. Pred Poševo trgovino je zavozil neki tovorni avto v osebni avto last tvrdke
i	homa. Pri karamboiu je bil osebni avto tako poškodovan, da trpi tvrdka okoli 5000 dinarjev škode. Proti neprevidnemu šoferju tovornega avta je bila napravljena kazenska ovadba.
Velika požarna katastrofa je bila v Re-cenjaku v občini Sv. Lovrenc na Pohorju, kjer je posestniku Adalbertu Kranerju zgorelo gospodarsko poslopje in trpi posestnik Kraner nad 150.000 dinarjev škode. Orožniki so ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen, ker je pričelo goreti v sredini podstrešja živinskega hleva, in so aretirali dve osebi, ki pa odločno zanikata, da bi bili povzročili požar. Sreča v nesreči je. da se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo, da so obvarovali od požara stanovanjsko poslopje, kjer stanuje 5 družin s skupno 16 otrok, sicer bi bila katastrofa neizbežna.
Potujoča protipiinska razstava. V Mariboru se ponovno nahaja potujoča protipiinska razstava, in sicer od 26.—30. t. m. Ogledalo si bo razstavo vojaštvo ter osnovne šole v mestu in okolici. Za občinstvo sta rezervirana sobota pop. in cela nedelja. Priporočamo, da si jo vsa-
kdo ogleda. Razstava se nahaja na tovornem kolodvoru tir 24 a, dohod skozi viadukt po dovozni cesti na tovorni kolodvor.
Vrem©nske zadeve. Padec teinpe-ture, sneg, potem prehodno zboljšanje vremena. To so prognoze dunajske vremenske napovedi za danes.
iadttie teiefok&M vesti
P©tek, 26. novembra: Zaprto.
Sobota, 27. novembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Premiera.
Nedelja, 28. novembra ob 15. uri: »Pesem s ceste«. — Ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«.
Krstna predstava je za vsako giedaii-šče in njega publiko velik kulturen dogodek. Upati je, da se bo tega zavedlo tudi mariborsko občinstvo in zasedlo pri jutrišnji krstni predstavi Šnuderlovih enodejank pod skupnim imenom »Lopovščine« mariborsko gledališče v prav častni meri.
»Modra ptica« tudi v Mariboru? Gledališka uprava se pogaja s slavno rusko umetniško družino Južnega »Modra ptica« za enkraten nastop tudi v Mariboru. Ako bodo pogajanja dovedla do zaključka, se bo vršil nastop po vsem svetu priznane »Modre ptice« že v najkrajšem času.
Triumfalna	zmag Cii ao-
fempsove	v- 518:6!
BURNA NOČNA SEJA.
ZVIŠANJE URADNIŠKIH PLAČ SPLAVALO PO VODI.
Medmestna nogometna tekma Ljublia-na;MaribOr bo po nalogu LNP dne 1. decembra t. 1. v Ljubljani.
Vse nogometne tekme v Trbovljah prepovedane. Radi ponovnih incidentov na športnih igriščih v Trbovljah je upravni odbor LNP do nadaljnjega prepovedal prirejanje kakršnihkoli javnih nogometnih tekem v Trbovljah.
Finalna tekma za Tivarjev pokal sc bo vršila v nedeljo 28. t. m. v Varaždinu med SK Železničarjem in varaždinsko Slavijo.
Ostanek prvenstvene tekme Mura: Gradjanski, in sicer 40 minut, bodo igraii v nedeljo 5. decembra v Murski Soboti. Kakor znano ni hotel kapetan Gradjan-skega, ki ga je'sodnik izključil, z igrišča, radi česar je sodnik tekmo pri stanju 6:0 za Muro prekinil.
OOLNP Maribor, službeno. Radi medmestne nogometne tekme Maribor:Ljub-ljana, ki bo dne 1. decembra v Ljubljani, se vrši v ponedeljek 29. t. m. seja OOLNP. Tajnik.
Barve Maribora bodo zastopali na medmestni tekmi MaribonLjubljana naslednji igralci: Švajghofer (Marguč), Ro-njak, Barlovič, Golinar, Kirbiš, Frangeš, Kornfeld, Kreiner, Pavlin, Vodeb. Ves-naver in Miloš.
PARIZ, 26. novembra. Poslanska zbornica se je sinoči ob 23.30 sestala k plenarnemu zasedanju, o katerem so pravili, da bo usodna za Chautempsovo vlado, ker so pravili, da bodo komunisti, ki razpolagajo z več kakor 70 sedeži, glasovali proti vladi, če bi ista stavila vpra-Sanje zaupnice, vendar je komunistična frakcija pred tem sklenila, da ne bo glasovala proti vladi. Potem, ko so nekateri poslanci govorili k zahtevam uradniških organizacij za zvišanje plač, se je ob 2. uri zjutraj dvignil predsednik vlade Chautemps, ki je, izjavil, da ni vlada pripravljena ustreči zahtevam uradništva, ker finančno stanje tega ne dopušča. Ob 5. zjutraj je bilo glasovanje, ki so ga pričakovali z največjo napetostjo. S 518 proti 6 glasovom je bil sprejet vladni predlog, da se v proračunu vnese 170 milijonov frankov mesto 3000 kot povišanje uradniških plač. Proti zvišanju so
glasovali tudi komunistični poslanci, k' so najpreje izigrali uradniške organiza-
cije proti vladi, ki so jih pa ob današnjem
ned
glasovanju pustili na cedilu.
fGsfjtcdoeske Mežke
Največii hotel na Balkanu gradijo v Dubrovniku. Imel bo preko 400 sob. veliko koncertno dvorano in tudi razna športna igrišča. Motel gradi društvo »Dalmatinska riviera« in bodo znašali gradbeni stroški nad 100 milijonov din.
180 vagonov suhih sliv smo izvozili v letošnji izvozni kampanji v Nemčijo ju češkoslovaško, in sicer po ceni 5 do 7 din za kilogram. Celotna produkcija suhih sliv je znašala letos komaj 300 vagonov, napram 2100 vagonom leta 1936. J
Darujte za azilni sklad PTLI
Razno
BRZOJAVKA!
Morske ribe. velika izbira v gostilni Vicel.	6814
Nedelja, pondeliek »Na griču«, Rošpoh
ANDREJEV SEJM
Pri vsakem vremenu! Kupci vljudno vabljeni!	6813
Halo! Halo! Soboto in nedeljo
POJEDINA DIVJIH ZAJCEV
in drugih speciialitet (sortirana vina) v gostilni »Pri starem lovcu«, Meljska 58. (>809
Posest
DVODRUŽ1NSKA VILA
pol ure od centruma mesta, ■/. velikimi prikletnimi prostori in vrtom sc odda v naiern. Ponudbe na upravo lista pod »Vila«.	0808
STRIŽENJE 3
britje Din 2 v Mlinski 8. 6310
Spomnite se CMD!
Prodam
PRODAM PULT
in stojalo za obleke Meljska c. 65 pekarna.	6811
Prvovrsten
CVETLIČNI MED
a Din 16.—. pri odjemu 10 kg Din 15,— dobite pri Kmetijski družbi. Meljska c 12. 6626
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam Vrbanova 28, pritličje, desno.	6817
Širite „Večernik“
VELIKO SOBO
prazno, oddam s 1. decembrom, uporabna je tudi aa čevljarsko, krojaško ali sedlarsko delavnico Vprašati v pekarni. Meljska c. 65. 6810
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO _
oddam. Franc Filipič, Pobrež ka c. 38.	6807
Morske ribe
danes v večji izbiri, polenovke. Jutri odojki na ražnju, v nedel1,0 pečeni purani in piščanci. Vino viško prvovrstno.
Gostilna
„O T O K V BS<(
Sodna ulica 16.
meter, dokler je na zalogi, dobite pri
I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Potrti, neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljnbljena, nenadomestljiva mama,
JHuiske jtovke
soproga in teta, gospa V
Strog- pasji kontumac. V mestu in okolici je razglašen strogi pasji kontumac. Pse je treba imeti na verigi in opremljeni morajo biti z nagobčniki. Psi čuvaji morajo biti priklenjeni na precej močni verigi. Psa, ki se klati okrog brez nagobčnika, ima konjač pravico takoj prijeti. Strogo je tudi prepovedano goniti pse v javne prostore.
Ana Černič, roj. Košuta
25. novembra ob 5. uri zjutraj po dolgotrajni, mukepolni bolezni boguvdano preminula.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 27. novembra ob pol 16, uri na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maribor, dne 26. novembra 1937.
Žalujoči: Karl, soprog, Pavel, sin, Ida Košata, nečakinja in ostalo sorodstvo.
Snomnite se CMD?
Skrivnosti
78
Leon je molče ubogal; približal se je Armandi. se trepetaje sklonil nad mladenko in ji položil roko na srce.
Komaj pa sc je dotaknil telesa, ki je bilo še pred kratkim mrzlo in trdo, se je zopet vzravnal in krikni! z glasom, polnim strahu in radosti:
»Srce ji bije! Ona živi!« je vzkliknil. Kakor brezumen se je obrnil k Blanki in ji deial:
»O, vi, samo vi ste jo rešili! Blanka, ljubim vas za to dejanje in se vant iz vsega srca zahvaljujem!«
Everardovi pomočniki šo se v tem v družbi gospoda Balkama oddaljili in samo želeli, da pridejo do voza, ki jih je imel odpeljati do italijanske meje in jih rešiti zasledovanja.
Gospod Balkam je šel za njimi tih molčeč, v lovil pri tem vsako besedo, ki so jo izgovorili v slabi volji.
Ko so se približali mestnim vratom, se je Anglež ustavil in prosil tovariše, naj trenutek počakajo in ga poslušajo.
Razbojniki so ga obstopili.
»Prijatelji,« jim je rekel gospod Balkam, »čeprav sem vas spoznal šele nocoj, vas vendarle cenim in upam, da se bomo lahko sporazumeli.«
»O čem govorite?« je vprašal Golio.
»Poglejte, prijatelji moji, sklenili ste,
da greste v Italijo, kjer boste s težavo nadaljevali svojo obrt, ker ne poznate ne krajev, ne ljudi in ne jezika.«
»Treba jc pač priti na varno.«
»Res, toda jaz bi vam predlagal nekaj drugega boljšega.«
»Le hitro! Pri nas nismo navajeni dolgih posvetovanj!«
»Pristavljam še, da sem v stanu prisiliti vas, da storite kar želim, ako bi se slučajno branili.«
Razbojniki so se sumljivo spogledali.
»Govoril bom kratko,« je dejal Balkam. »Prišel sen. iz Londona v Pariz za neko gospo, ki je vi niste poznali in ki se je pisala gospa Kuran. Imel sem nesrečo: ko sem prišel v njen hotel, so mi povedali, da je izginila. Začel sem
jo seveda iskati in pretaknil vse kote. da jo najdem. Slednjič sem dognal, da so jo zvabili v razbojniško zasedo, jo tatn zadušili, spravili v zaboj in poslali P° železnici v Fontenblo.«
Gospod Balkam jc za trenutek utihnil in se nasmehnil, ko je videl, kako nenavaden vtis je napravilo njegovo pripovedovanje na poslušalce.
»Kaj hočete pravzaprav s tem?« -ic mračno dejal Filip.
»To hočem povedati: Poznam morilce gospe Kuran in trdim, da jim ne preostaja drugega, kakor da se pobotajo z menoj in me ubogajo, ker jih lahko ena sama moja beseda spravi na vislice.«
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.