Spomenik—most mirn in sožitja Vboko nad Pliberkom, na Komeijnu, je bita zadnjo nedetjo veliža:!-"a slavnost, ki je veijaia spominu vseh ogromnih žrtev, ki smo jih ko-toški Siovenci doprinesti v boju proti nacističnemu nasiiju za svobodo, mir in bratstvo med narodi. Zbraio se je več kot tisoč ijudi iz vseh predeiov južne Koroške, pa tudi iz krajev onstran meje, kakor je protifašistična misei v boju proti skupnemu sovražniku nekdaj družita borce ne giede na meje, ne giede na narodnost in jezik. Med navzočimi je bii tudi jugosiovanski generaini konzui, prav tako pa pred-Mavnik avstrijskih borcev za svobodo in žrtev fašizma. Prišii so na odkritje spomenika, ki ga je Zveza koroških partizanov postavita v %ast in spomin Domenovi četi, katere borci so biti izdani in 12. oktobra 1944 zahrbtno pobiti na Apovnikovi kmetiji na Komeijnu. Padiih junakov se je v svojem govoru spomnit predsednik Zveze koroških partizanov Kare! Prušnik-Cašper, ki je poudaril, da odkrivamo spomenik borcem za svobodo, ki so žrtvovati svoja mlada življenja, da danes uživamo sadove miru 'n vsestranskega napredka. Tovariši, ki so tukaj padli, so izpolnjevali posebno poslanstvo, je dejal predsednik Prušnik, njihova naloga je bila, prenesti baklo vstaje Proti Hitlerjevemu nasilju tudi med nemško govoreče sodeželane. „To ptemenito naiogo je četa izpoiniia, ! svojo krvjo je poiožiia temeije bratstva in prijateijstva med obema narodoma." Žrtve osvobodilnega boja na Koroškem so bile ogromne. Govornik ja spomnil, da na 40 pokopališčih od Šmohorja do Pliberka in od železne Kaple do Ebersteina na Severu leži nad 500 padlih partizanov. Te žrtve so tako velike, da jih zgodovina nikdar ne bo mogla Prezreti. .Prav iz krvi teh miadih Partizanskih borcev pa je nastai tudi čien 7 avstrijske državne pogodbe, v katerem so zajamčene pravice koroškim Siovencem. in prav Inko zgodovinska resnica je dejstvo, da je čien 7 nastai !e na podia-9< prispevka, ki smo ga koroški Slovenci doprinesti v protifašističnem boju. Zato so štabi strategi in foktiki tisti, ki nočejo uvideti teh Zgodovinskih resnic in ki se strahopetno izogibajo te) stavni dobi sio-Venske zgodovine." Predsednik ZKP je potem naglasil dobrososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ter ugotovil, da odnosi in odprte meje niso morda odraz nekega slučajnega politične-9o razpoloženja, marveč so sad skupne protifašistične zgodovine ter odraz iskrenega prizadevanja Vodstev nove Avstrije in nove Jugoslavije. Zveza koroških partizanov, je dejal predsednik Prušnik, -ta, ^ Soste, z veliko jedilnico v pritlič to se Za ^'c.kcnhamu, nekaj je slišala duha na hodniku. Travers ni nič slišal, pa ji je vendarle zatrdil, da je vse v hiši čudovito. Trenutek, na katerega je čakal, je prišel z nevihto. Grmelo je kot za stavo, veter je tolkel po oknih. Travers je nesel po hodniku pladenj z viskijem in s kozarci ter se ustavil pred Marjorieji-no spalnico. Ležala je na postelji, obraz ji je bil mrtvaško bled. — Dragi, mislim, da sem videla duha. Ko si odšel po pijačo, sem stopila na hodnik. Nenadoma se je močno posvetilo. Za hip sem bila popol- Domis!ice Žene ne poznajo Mednje pot]; so boijše a!) siabše od moških. Ljubezen se rodi na en sam pogted, z enim samim stavkom, in ta prva iskra je prav tako razkrajajoča kot ogenj. Če ni vetra, ima tudi vetrnica značaj. Kadar voznik verjame v nesmrtnost, je iivijenje pešca v nevarnosti. Ženske nimajo napačnih predstav o moških; toda moški si napačno pred-stavijajo predstave, ki jih imajo ženske o njih. Kadar čutiš v sebi samoto, si pogreznjen v iiv-ijenja praznoto. Stori vse, da spoznaš sebe; nič, da bi te spozna!) drugi. noma oslepljena, ko pa sem spet spregledala, na hodniku ni bilo nikogar. — Bila je strela, — jo je pomiril Travers in ji ponudil kozarec. — Preden sem se vrnila v sobo, se je ponovilo, — je dejala in vila roke. — Še enkrat se je močno posvetilo, potem pa sem korake zaslišala za sabo. Prepričana sem, da sem nekaj slišala. — Zunaj je vihar in bliska se. Videla si odsev strele. Gotovo je kam blizu treščilo. — Lahko bi umrla, pa se nihče ne bi zmenil za to. Včasih se mi zdi, da bi si tudi želel kaj takega. — Ali sem ti kdaj dal kakršenkoli razlog za takšno misel? — jo je potihoma vprašal. Sklonil se je in jo poljubil. — Ti je žal, da si se poročila z mano? Spet je odkimala. Nameraval ji je natočiti pijače, ko sta zaslišala nekaj, kar je bilo podobno stokanju. — Naš duh, — je zašepetala Marjorie. — Ne bodi smešna! Spet je bilo slišati stokanje. — Veter, — je pripomnil Travers. — Poslušaj, kako piha. — Naš duh, — je ponovila. — Bojim se. Travers je stopil k njeni postelji. — Marjorie, raziščiva to. Stopiva na hodnik, pa ti bom pokazal, da duha ni. — Ne grem! Bojim se! Dvignil jo je iz postelje in skorajda odnesel do vrat. Ko sta stopila na temni hodnik, jo je prisilil, da je šla pred njim. — To je tebi v prid, draga. Položil ji je roke na rame in jo potiskal pred sabo. Vihar je oglušujoč, dež in veter sta tolkla po oknih. Nad njunima glavama so se spreletavale strele. Zabliskalo se je. Marjo-rinine oči so bile od groze na široko razprte. Ustavil jo je pred oklepom. Ko je strmela v mrak, jo je z eno roko držal za ramo, z drugo pa izvlekel sekiro. Zagrmelo in zabliskalo se je. — To je duh! — je kriknila Marjorie. Dva slepeča bliska sta spet razsvetlila hodnik. Travers se je prijel tumummmmHMmmtmtHnmnmuunmtmuttuummtHumHmmunmumuHimnimmmumummuuumtiiM A n k d t Vottaire je imei vrsto prijatetjev, ki so mu prinašati mnenja = = njegovih sovražnikov še topia na uho. Ko ga je iepega dne š E obiskai spet tak „prijate!j", je giasno vzdihnit: .Ljubi bog, reši š š me prijateijev, s sovražniki bom že sam opravit!" § # Ko je znanec vprašat Vottaira, ati mu je znano kako sred- = Š stvo proti spietkarjenju, je ta odgovorit: .Poznam ga. Pojdite v = E vsako družbo, toda prihajajte vedno prvi in odhajajte zadnji." Š * § Nekoč se je stari fiiozof preobteket v duhovnika in sedei = š v spovednico. Siučaj je naneset, da se mu je prišia spovedat = E odiična dama, ki je po končani spovedi prepoznata pisateija E E nevernika. Vsa razburjena mu je zagrozita, da ga bo ovadita = E škofu. Vottaire pa jo je brž ukrotit: Jaz pa pojdem k vašemu so-E progu in mu povem vašo spoved." ^ + § Francoski učenjak je bit dije časa gost pruskega kraija = E Friderika. Nekega dne sta šta s kraijem k reki, da bi maice ves- = = iaia. Ko stopita v čoin, opazi Vottaire, da vdira vanj voda in E E nagio skoči nazaj na obato. Kraij, ki je ostat v čotnu, smehtjaje E E reče: .Ati se res tako bojite smrti!" E .Seveda se je bojim," odgovori Francoz. .Na svetu je mno- E E go kraijev, toda samo en Voitaire." E ^ * § Vottaire je imet najbrž posebne raztoge, da ni marat odvet- = E nikov. Ob neki priiožnosti, ko so se pomenkovati o pravdah in = E odvetnikih, je dejat: .Dvakrat v živijenju bi kmaiu prišet na bo- = E ben: prvič, ko sem neko pravdo izgubit, in drugič, ko sem neko = E pravdo dobit." § § nmutmtHmmumMHmMHmnmnummmmMmnumMumH:ttmnmmnmHMMtmmMHmmm:nmmMmmHUM Marjorie za ramo in jo obrnil. Lahko je še videla, kako je sekira letela proti njej. Hip pozneje je bila mrtva. Travers je presekal žico, ki je držala desno roko oklepa. Roka se je škripajoče spustila. Obrisal je prstne odtise z oklepa pa še s sekire in jo položil na tla. Končno je prost. Revica Marjorie je zbežala na hodnik, ker jo je bilo strah neurja, in se v temi zaletela v oklep. Ali pa je sekira padla, ko se je hiša tresla zaradi grmenja. Vrnil se je v njeno sobo in telefoniral dr. Coppitu v Cheltenham. — Prosim vas, pridite takoj. Moji ženi se je zgodila strašna nesreča. Hudo je ranjena. Odložil je slušalko. — To ste dobro speljali, — je zaslišal glas za sabo. Hitro se je obrnil. Na hodniku je opazil drobnega moža. — Kdo pa ste, za vraga?! — se je zadrl. — Vaš duh, — je odgovoril neznanec. — Na teden dobim tri funte, da bi kdaj pa kdaj malo strašil po hiši. Imam tudi bliskovnico. Tole pa je moja kamera. Posnel sem ljudi, ki so bili na hodniku, pa tudi grozno nesrečo, ki se je zgodila malo prej. ^rul njenih oblin, i Chaltenh v starem slogu, prav prijetna je I^arjorie je bila navdušena. Ko h.dr ^rs ........... videl oklepe zgoraj na bil prav tako navdušen. . jih je kakšnih deset. Nekateri 'tleli v desni roki bojno sekiro. J'hove roken so bile tako mlahavo (^C2ane z žico, da se je mimoido-hjjt zdelo, da bo sekira vsak čas la ta tla. Travers je pregledal ži-U °'le so stare in zarjavele, videti je ^ se bodo pretrgale, če se jih cjovek le dotaknil. Previdno se je tknil oklepa. Roka se je zamajala. Potrebovala bova služabnike, pripomnila Marjorie, ko sta si bom pozanimal v — ji je obljubil. — dni bo lepše, če bova k 'tih R Travers čakal na primeren tt^ttek, je bila Marjorie vse bolj li^chišena. Res je oboževala to hi-' prvo noč se ji je zdelo, da Franz Maren se je pogiedal v ogledalo in se zadovoljno nasmehnil. Njegova vitka in elegantna postava se je odražala v njem. Zadovoljen je bil sam s seboj. Popravil si je kravato in pogledal na uro. Prezgodaj je še bilo, da bi odšel na obisk. .Gina Hollova," je potiho izgovoril in srce mu je začelo močneje biti. Kakor v snu je videl pred seboj ženo, mlado in lepo, temno modre oči, ki so postale tedaj, če se je razburila, še temnejše, skoraj črne. Zdelo se mu je, da sliši njen mehki, božajoči glas. Gina Hollova je bila žena bogatega, že sivolasega in starega tovarnarja. Bila je razvajenka, ki so ji vsi zavidali lepoto in bogastvo. Več Maren ni vedel o njej. V roko je vzel cvetico in ji preštevat cvetne liste kot zaljubljen gimnazijec. Potem se je spet spomnil, kako čudovite oči ima Gina. Z njimi je znala dovolj zgovorno vpraševati in odgovarjati, čeprav so njene ustnice ostale neme. Rad bi bral v njih: .Ugajaš mil* Ko se je poslovil od družbe, mu je podala roko in rekla: .Obiščite nas kdaj, gospod Marenl" Franz Maren je vedel, da je dopoldne že uredil vse kupčije in poslovne zadeve, vedel je pa tudi, da bi zaradi Gine ostal v mestu, kolikor časa bi hotela. Živčno je stopal po sobi gor in dol in ni vedel, ali naj še nekoliko počaka, ali je že dovolj pozno za obiske. Naposled se je le odločil in odšel. Četrt ure pozneje je že stal v salonu Hol-lovih. Ljubka sobarica z belim predpasnikom ga je prosila, naj nekoliko počaka, ker gospa še ni opravila jutranje toalete. Franz Muren se je pogreznil v naslanjač in si prižgal cigareto. Salon je bil velik in okusno opremljen. Iz njega je vodilo troje vrat. Po stenah so visele dragocene umetniške slike, tla pa so bila pokrita z debelimi preprogami. Nenadoma je zaslišal za seboj veselo hihitanje. Obrnil se je, a ni nikogar videl. Takoj nato se je hihitanje spet ponovilo. To pot je opazil, da se je debela preproga pri oknu komaj opazno premaknila. Stopil je k oknu, odgrnil zaveso in zagledal ljubko svetlolaso dekletce, staro kakih pet let. Dekletce se je branilo: .Kadar ima mama obisk, ne smem v to sobo." Kljub temu je prišla bliže in radovedno ogledovala obiskovalca. .Njen otrok!" je šinilo Marnu skozi možgane. Ni vedel, da ima otroka. Mala ga je radovedno gledala. .Jaz sem Lizzi Hollova," se mu je predstavila. .Mama še ne bo kmalu prišla." Maren ji ni takoj odgovoril. Čuden občutek ga je obšel. Otrok ji ni dosti podoben, nima A. SEMERAU Spoznanje njenih oči, tudi lase ima drugačne. Bržkone je podobna očetu. Lizzi je bila začudena, da ji obiskovalec nič ne odgovori, pa je začela kar sama od sebe kramljati. Pripovedovala je, kako rada ima očeta, kako se igra z njim ob večerih, ko se vrne iz tovarne, kako zidata hiše iz lesa in kamenja, kako se igrata gledališče, sestavljata vlake. Potem pa je vprašala: .Zakaj nič ne govorite?" Franz Maren se ji je v zadregi nasmehnil. .Zato, ker tako lepo pripoveduješ, Lizzi. Poslušam te." Otrok ga je prijazno pogledal. .Praviš, da se vsak večer igraš z očetom. Ali se z mamo nikdar?" jo je negotovo vprašal. Dekletce je odkimalo in njene oči so se čudno zasvetile. Potem je povedala, da mame ni nikdar doma, da je zmeraj zunaj. Zato ostane vedno oče pri njej, sicer bi bita sama. Drugih otrok mama ne mara in ji ne dovoli, da bi se z njimi igrala. Pravi, da delajo preveč hrupa. Vsak dan zelo pozno vstane in zato z očetom sama zajtrkujeta. Potem se z očetom pogovarjata, kako lepo bo v šoli, kjer bo veliko otrok in se bo lahko z njimi igrala. Pa tudi naučila se bo veliko in pridna bo, še bolj, kakor zdaj. Njen oče je res najboljši človek, kar si jih more misliti. Ne pozna nobenega boljšega človeka. Tudi kupi ji vse, kar si poželi. Mata Lizzi je bila popolnoma vdana očetu. Ljubila je samo njega. Ne da bi jo Maren kaj vprašal, je potem sama začela pripovedovati o materi. Povedala je, da mamo vidi šele pri kosilu, pa še takrat samo za hip. Nikoli nima časa ne za očeta ne zanjo. V njenem življenju je igral vlogo samo oče. Maren je dekletce pobožal po laseh in rekel: .Kako srečna si, da imaš takega očeta! Koliko otrok si želi prav takega. Ali mu boš povedala, da ga pozdravljam, da mu želim veliko dobrega, čeprav ga ne poznam? Ali si boš zapomnila moje ime? Franz Maren. Ne boš pozabila? Pozdravi tudi mamo in ji reci, da je nisem mogel čakati, ker bi sicer zamudil vlak, ki odpelje opoldne. Povej ji, da sem prišei samo zato, da bi se poslovii od nje. Ali si boš vse zapomnila?" Lizzi je resno prikimata in vse po vrsti ponovila. Maren se je sklonil k njej, jo pobožal po svilenih laseh, poljubil na lice in rekel: .Dobro, da sem te srečal, dragi otrok! Ne morem ti povedati, kako pomembno je in kako vesel sem, da sem te spoznal." Obrnil se je in odšel skozi vrata. Na njegovem obrazu je bil zadovoljen nasmešek. ŠPORTNI K * DOMAČI MOGOMET Nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba je preteklo nedeljo igralo na domačem igrišču prvenstveno tekmo proti Vovbram. Po katastrofalnem porazu z Rudo (1:5) je slovensko moštvo v nedeljo izdatno napolnilo mrežo nasprotnika in ga premagalo z rezultatom 8:0. SAK je s tem izboljšal razmerje golov, vendar še vedno zaseda drugo mesto za Metlovo. Metlova je igrala v Borovljah in si tam težko priborila obe točki (2:1). Upanje, da bodo ostali klubi pripomogli SAK-u do najboljše uvrstitve, se torej tudi po tem kolu ni uresničilo. Zanimiv spored prvenstvenih tekem je bil tudi na včerajšnji praznik. Verjetno SAK-u Trdnja vas ni delala preveč težav, dočim je Metlova na domačih tleh sprejela izvrstno moštvo Šmihela nad Pliberkom. Rezultati zadnjega kola nam ob redakcijskem zaključku še niso bili znani. Na domačem igrišču v Št. Janžu v Rožu je tamkajšnje moštvo imelo precej težav, da je premagalo moštvo iz Penka z 2:1. Boj za prvo mesto v 2. B nogometnem razredu pa se bo odločil šele v zadnjih kolih. V tem boju bo igral Št. Janž poglavitno vlogo, saj zaseda zdaj z eno točko zaostanka za Rothenturmom drugo mesto. * AVSTRHA ZMAGALA V SPEEDWAYU V nedeljo 28. maja je AMD (Avto moto društvo) Ljubljana priredilo na dirkališču v Zgornji Šiški tradicionalno mednarodno dirko v speedwayu za pokal treh narodov med reprezentancami Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Ekipni zmagovalec je postala reprezentanca Avstrije, ki je v zadnji vožnji zbrala odločilne točke. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Madžar Barna-bas Gyepes, ki je zmagal v vseh petih vožnjah. Jugoslovanska reprezentanca je nastopila močno oslabljena, tako da se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Odločitev o ekipnem zmagovalcu je padla šele v zadnji vožnji, ko so Avstrijci imeli 38 točk, Madžari pa 33. Če bi se uvrstila dva Madžara na prvo in drugo mesto, bi zmagala Madžarska. Po štartu sta sicer povedla Madžara Scoke in Csatho, prvi pa je bil zaradi prekrška diskvalificiran. * V SPUTU 9. SP V KEGLIANJU Preteklo soboto je bila v športni dvorani Gripe v Splitu uvodna slovesnost 9. svetovnega prvenstva v kegljanju na asfaltnih stezah. Na svetovnem prvenstvu sodelujejo kegljavke in kegljači iz 11 evropskih držav, tako da je svetovno prvenstvo prava evropska zadeva. Prvenstvo poteka v treh konkurencah: ekipno, po parih in posamezno. Na otvoritveni slavnosti je bil tudi predsednik mednarodne kegljaške zveze, Švicar Adolf Oseh, pokroviteljstvo svetovnega prvenstva pa je prevzela splitska investicijsko-komercialna banka. V nedeljo se je pričelo ekipno tekmovanje, kjer nastopajo moški Avstrije, NDR, Francije, Italije, Madžarske, Romunije, ZRN, Švice, Švedske in Jugoslavije ter avstrijske, češkoslovaške, nemške, madžarske, romunske in jugoslovanske kegljavke. Najhuje sta se spopadla svetovni prvak Dieter Zieher in svetovni rekorder Horst Brautigam. Rekorder je pri tem spopadu postavil nov svetovni rekord, saj je podrl 9 kegljev več, kot je bil njegov dosedanji rekord (998). # Šport na kratko 45. svetovno prvenstvo in 51. evropsko prvenstvo v hokeju na ledu bo naslednje leto v dneh od 31. marca do 15. aprila v Moskvi. Na kongresu mednarodne hokejske zveze so nadalje sklenili, da bo tekmovanje skupine B za svetovno prvenstvo od 9. do 19. marca v Gradcu, medtem ko bo ob istem času na Nizozemskem turnir skupine C. Za hokejski turnir skupine B se je potegoval tudi Celovec, vendar je zaradi kratke okejske sezone izpadel. Mladinsko hokejsko evropsko prvenstvo pa bo prihodnje leto od 20. do 28. marca v Leningradu. Avstrijski avtomobilski as dr. Helmut Marko, ki je na 57. dirki Targa Florio na Siciliji zasedel odlično drugo mesto, je na nedeljski 8. dirki za svetovno prvenstvo konstruktorjev in športnih vozil na 1000 km-dirki Niirnburgringa s kopilotom An-dreo de Adamtchom dosege! dobro tretje mesto. Zmagovalna posadka Niirnburgrin-ga se je glasila Peterson/Schenken (Švedska/ Avstralija) na avtomobilu znamke Ferrari 312 P. RADIO CELOVEC Poročita: S.00 — 4.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja — 5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 7.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 Se vedno priljubljeno — 14.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 13.55 Lahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite si — 17.55 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta. Sobota, !. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Pisana jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.40 Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.50 Poskočno in zabavno — 14.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 15.50 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.20 Umetnostna in kulturna kritika — 18.35 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice — 17.50 Note in beležke — 20.10 Alpsko srečanje 21.30 Kako se moramo zadržati pri deževnem vremenu — 22.20 Plesna glasba. Nedeija, 4.4.: 6.10 igra na orgle — 4.35 Koračnice — 7.40 Kadar petelin zapoje — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 7.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 tz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Radijska igra — 17.05 Sprehod ob glasbi — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.50 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 17.00 Nedeljski šport — 17.30 Govori deželni glavar Sima — 17.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj. Ponedetjek, 5.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.50 Glasbeni mozaik — 8.50 Oddaja za starejše ljudi — 7.00 šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov — 10.15 Severna Afrika in Sahara — 11.03 Gremo na planino — 13.30 Na obisku pri pihalnih godbah — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 To radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 17.05 Od melodije do melodije — 17.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.00 Alpinizem včeraj in danes — 21.30 iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja. Torek, 4.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Pisana jutranja melodija — 7.00 Pravljice iz vsega sveta — 7.50 Dežela ob Dravi — 10.15 Rdeča jadra na morju — 10.30 Veselje ob knjigah — 11.05 Ljudske pesmi — 13.30 In kaj pravite vi? — 14.30 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 15.00 Cez potok, čez travnik — 16.15 Za ženo — 16.30 Lovska latovščina — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze — 17.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.20 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano. Sreda, 7.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Pisana jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Aii se mladina upira? — 7.30 Vesele note mojstrov — 10.50 Avstrijski pripovedniki 20. stoletja — 11.05 Tam kjer teče Drava — 15.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 16.15 Za ženo — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja združenja industrialcev — 17.05 Kjer prepevajo, tam ostani — 17.35 Za prijatelja planin — 17.50 Note in beležke — 20.10 Radijska igra — 21.10 Glasbena posetnica — 21.30 Zvezne dežele se predstavljajo: Koroška. četrtek, !. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — — 4.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Humoreske in satire svetovne književnosti — 7.50 Veseie note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zgodovinski protii Avstrije — 11.03 Odkar sem te zagledal — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Komorna glasba — 14.15 Za ženo — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 Iz operetnega sveta — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 17.05 Avstrijska pihat-na godba — 17.50 Note in beležke — 20.10 Za 70-let-nico rojstva Herberta Strutza — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Petek. 7.6.: 5.05 Za tiste, kt zgodaj vstajajo — 4.05 Pisana jutranja melodija — 7.00 Viharji nad dežeio rumene zemlje — 7.30 Klavirska dela Mozarta — 10.30 Spoznanje ali zmota? — 11.05 Ljudska glasba — 13.30 Poskočno zaigrano — 14.45 Koroški avtorji: Herbert Strutz — 15.00 Zborovska glasba Zoltana Kodalyja — 16.15 Zena v kmetijstvu — 14.45 Otroške pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja delavske zbornice — 17.05 Robert Stolz dirigira — 17.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, !. 4.: 2.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nodetja, 4.4.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. Ponedetjek, 5.4.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha moč. Torek, 4. 4.: 7.50 Dežela ob Dravi-Land an der Drau — 13.45 informacije -r- šport od tu in tam — Za krmi-tom. Sreda, 7.6.: 13.45 Informacije — Popevka za popevko. četrtek, S. 4.: 13.45 Informacije — Stare šege in navade. Petek, 7.6.: 13.45 Informacije — PoKomelju na vrhe, čez vrhe v dol. izdajatelj, založnik in iastnlk: Zveza siovensklh organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba zo. j. Drava, Celovec -Borovlje. RADIO LJUBLJANA Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 7.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevtre oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 17.00 Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 5. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — 7.35 Pihaini orkester RTV Ljubljana — 12.10 Peter !. Čajkovski: Variacije na rokokojsko temo — 12.40 Po domače z domačimi vižami — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz operetnega sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 12.15 Z an-sambiom Borisa Kovačiča — 20.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 20.35 Mednarodni festival „S!o-venska popevka 1772" — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Mednarodni festival ..Slovenska popevka 1772" — 24.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Medetja, 4. 4.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 7.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.20 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambii — 14.05 Veliki zabavni orkestri — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Radijska igra — 14.46 Lepe melodije — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.15 Jazz za vse. Ponedetjek, 5. 6.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 2.20 Cicibanov svet — 7.40 Z revijskim orkestrom Paul Weston — 12.10 Georges Bizet: Arležanka, suita — 12.40 Pihalni orkestri — 14.10 Med zbori Emila Cos-setta — 14.30 Voščila — 15.40 Melodije mojstrov iahke glasbe — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z ansamblom Jožeta Privška — 17.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 iz vokalno-instrumen-talne literature našega stoletja — 21.40 Lahka orkestralna glasba— 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zaplešite z nami. Torek, 6.6.: 4.50 Beseda na donašnji dan — 8.10 Operna matineja — 7.05 Jurij Kozjak — 7.35 Slovenske narodne poje šentjernejski oktet — 12.10 Brazilski in argentinski ritmi v koncertni obleki — 12.40 Z domačimi godci in pevci — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Mojmlra Sepeta — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Majhen recital čembalistke Dine Slame iz Trsta — 14.40 Z orkestrom Andre Kostelanetz — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 17.15 Z ansamblom Dorka škoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.15 Koncert lahke glasbe — 22.15 Naš skladatelj Risto Iščemo mladega pisarniškega ustužhenca (ludi začetnika), po možnosti iz Roža. Potrebno je vozniško dovoljenje za osebne avtomobile. Feriacher BetonweTk L PAG!TZ Te!. 0 42 27 — 375 Savin v svojih komornih delih — 23.15 S popevka"" posvetu. Sreda, 7.6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena rnO' tineja — 7.05 Za mlade radovedneže — 7.25 Ljubija"' ski jazz ansambel — 7.40 Iz glasbenih šol — 12' Iz Straussove opere ..Kavalir z rožo" — 12.40 0" vasi do vasi — 14.10 Moški zbor DPD Svoboda Str"' žišče pri Kranju — 14.30 Voščila — 15.40 Simfonik orkester RTV Ljubljana — 16.40 Orkester belgijskeO" radia — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša gib*' bena galerija — 18.15 Popevke Jureta Robežniko *" 18.30 Naš razgovor — 17.15 Glasbene razglednice 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.13 festivalov jazza — 23.05 Mala panorama sodob"* ameriškeiirike — 23.15 Jugoslovanski pevci zabav"* glasbe. četrtek, 8.4. 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mdy inPie'' neja — 7.05 Radijska šola — 7.35 Pesmi od jugoslovanskih narodov — 12.10 Iz opere „Slovo mladosti" — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.10 P*" sem mladih grl — 14.30 Z ansamblom Francija P"' harja — 14.45 Mehurčki, otroška lirika — 15.40 h"/ rijan Lipovšek: Balada in rapsodija — 17.10 Konc"" po željah poslušalcev — 18.15 Orgle v ritmu — 18.*S Kulturna kronika — 17.15 Trio Silva štlngla — 20 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21^ Večer s slovenskim pisateljem Pavletom Zidarje"" — 22.15 Novejši posnetki poljske muzike iz našeO* arhiva — 23.15 Jazz — 23.40 S popevkami po sve'^ Petek, 7. 4.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena tnai neja — 7.05 Radijska šola 7.35 Od melodije — 12 Pihavci solo in v ansamblu — 12.40 Z domačimi 7* sambli in godci — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasb" — 14.30 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 13^" Ob lahki glasbi — 16.40 Z orkestrom Paul Bonne" — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert "" 18.50 Ogledalo našega časa — 17.15 Z ansamble" Lojzeta Slaka — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 T"P" pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 J?' pred polnočjo. AVSTRIJA 1 Sobota, !. 4.: 14.30 Za otroke — 17.05 Kaj morem postati — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Posebej o kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Rudi-Careil-Shvv — 21.20 šport — 21.50 čas v sliki — 22.00 Lopovi obračunavajo, kriminalni film. Nedetja, 4.4.: 11.15 Kolesarske dirke po Avstriji — 17.20 Daktari — 18.10 Vodna bitka — 18.30 Za družino — 18.55 Otrokom za lahko noč — 17.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 17.30 šport — 20.15 Tuji tovariši v postelji, filmska komedija— 21.50 čas v sliki in šport. Ponedetjek, S. 4.: 18.00 Teletest — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Siike Iz Avstrije — 18.55 Pujsek Debelinko — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v stiki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Bonan-za — 21.05 šola staršev — 21.15 Telešport — 22.15 čas v sliki In kolesarske dirke po Avstriji. Torek, 6.4.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18 55 Grof Luckner — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Prostor za živali — 21.05 Mestni pogovori — 22.20 čas v sliki in kolesarske dirke po Avstriji. Sreda, 7.6.: 10.00 Finska-Suomi — 10.30 Instrumenti tehnike — 11.00 Bila je nekoč vojna — 12.35 Telešport — 16.30 Za otroke. Izgubljeni ključ — 17.10 Za mladino: Elba, iskra v Sredozemskem morju — 17.35 Lassie, zgodba psa — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 Ljubi stric Bill — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Dogodivščine dobrega vojaka švejka — 21.20 Satto mortale — 22.20 čas v sliki in kolesarske dirke po Avstriji. četrtek. 8. 6.: 10.00 Zvok iz človekove roke — 10.30 Kdo je moj bližnji? — 11.00 British Life and Literature — 11.30 Grafični svet Hansa Froniusa — 1200 Diskutirati, glasovati, soodločati — 18.00 Tečaj ita-tijanščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 1830 SlikelzAvstrije — 18.55 športni mozaik — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v stiki in kulturne novosti — 20 06 šport — 20.15 Milijoni po meri, kriminalna igra — 21.45 čas v sliki — 22.25 Kolesarske dirke po Avstriji. Petek, 7. 4.: 10.00 Cerkvena zgodovina — 10.30 Dunajski kongres — 11.25 Plešoče srce — 18.00 Zeleni svet — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.30 Slike Iz Avstrije — 18 50 Oddaja delavske zbornice — 18 55 Dekleta v oblakih — 17.20 Pregled sporeda — 17 30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.10 Novlnarsk pogovor — 22.10 čas v sliki in kolesarske dirke po Avstriji — 22.35 Tujec, fHmska komedija. AVSTRIJA Sobota, 3. 4.: 16 55 Seniorski klub 17.55 Prerezi — 17.00 Kitara za vse ^ 17.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sP°j reda — 20.06 Šport — 20.0? Vzgoja — 20.15 P?* Gynt — 22.45 Posebej o kulturi, čas v sliki. , Nedeija, 4.6.: 15.20 Avtomobilske dirke za Veli J nagrado Belgije — 18.30 Proti!! — 17.00 čas v slikj , vprašanje tedna — 17.30 Oknar — 20.00 Cveti' " kotiček — 20.15 Peer Gynt. Ponedetjek, 5. 4.: 18.30 Kaj morem postati — '2- I čuda sveta — 17.30 čas v sliki in kulturne nove* — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.07 Vi9 ja — 20.15 Horst Chmeia — 21.20 Walter Felsenste'^ portret — 22.20 Slike Iz Avstrije, čas v sliki kulturne novosti. z Torek, 6.4.: 18.30 Diskutirati, glasovati, soodlov — 17.00 Geografski sprehodi — 17.30 čas v slik' ^ kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 2"-^ šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Filmska pomlad . 21.40 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske, čas v *' in kulturne novosti. ,d! Sreda, 7. 4.: 18.30 British Life and Literature — Arhitektura in družba — 17.30 čas v sliki in kulte' V NEDELJO 11. JUNUA 1972 V GLOBASN!CO na otvorttev nove dvorane pr) Sotlarju. Za razvedrilo bo skrbei an-sambe)„Fant{e)rehdo!in". Začetek ob 1$. ur!. Obiien obisk pričakujeta Rozka in Aibert Smrečnik novosti — 20 00 Pregled sporeda — 20.06 Sp°' 20 0? Vzgoja — 20.15 Labodje jezero — 22.00 iz Avstrije, čas v sliki In kulturne novosti. četrtek, 8.4.: Cerkvena zgodovina — 17 00 ^[f! takt — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti " / Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.07 Vzg°l 20.15 tz medicinske šole — 20.45 Z dežnikom, Ijivostjo In melono — 21.35 Stike iz Avsrtijb' v sliki in kulturne novosti. ipi' Petek. 7.4.: 18 30 Kaj je pisava? — 17.00 R"ču"° y — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Z ^]) nec tedna — 20.06 šport — 20.0? Vzgoja — ,iit' Drole de drame — 21.50 Slike iz Avstrije, Ča' * in kulturne novosti.