22. štev.
Novo iiieHto, 2b. novembra 1^10.
XXVJ. letnik.
DOLENJSKE NOVIC

Izhajajo 10. in 25. vsacega mesec«. Cena jini je 8 poštnino vred za ceJo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroènina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša Z K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, narotinino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
S* L* S*
stranka dela.
v zadnji volivni borbi na Dolenjskem so pri raznih shodih liberalci očitali nasi stranki, da ona le obtjubuje ljudem, a pre-niaJo izvrši, /amoičavali so pa, koliko potrebnih stvari je liberalna stranka ob svojem 20 letnem vladaigu opustila. Treba je torej dokazov, (ia so naSi poslanci storili svojo dolžnost in da so v zadnjih dveh letih žo izvršili veliko zamujenega. Kdor je «ital naše večje liste, jc o tem prepričan. A tudi naš list mora svojim čitatelem predložiti to dejstvo, da je S. L. S. v istini stranka dela, ki izpe^uje, kar je ob^jabovala. To bomo dokazali z ozirom na krarysko deželo iz ;fovorov v zadnji proračunski obravnavi, Radi pičlefra prostora prinašamo le najvažnejše odlomke iz ^^ovorov dr. Lanijieta in voditelja dr. Susteršiča.
1. Dr. Lampe. Prvi g. kontragovornik dr. Triller je napovedal konkurz nad kraigsko deželo. Kljub deficitu pa jo bomo brez konkurza vozili. Saj so se tudi lani oglašali črni vrani-proroki, pa se ni zgodilo, kar so oznaiýali. Ako pa danes doklad ne zvišamo, jili zato ne, ker no vemo, na kakšni podlagi i»i to mofïli. Ljudstvo itak težko nosi svoja bremena, (Tako je!) Sipalo se ni; proti temu treba protestirati. Glede tega je vladala največja vestnost. Kar se cerkve tiče, ki ji je Triller očital, da je S. L. S. največ iwmagala s tem, ker je „Narod" prepovedala, le to povem: Kaj mislite, kaj nam pri ljudstvu največ pomaga-^ To, če ^jiulein „Narod" preboremo. (Velika veselost.) Ljudje potem pravijo: .la, takih neumnih ljudi pa ne bomo volili! (Burua ve-aeloKt.) — Največji razloček med nami in narodno-napredno stranko je t«, da narodno-napredna stranka za narod vedno govori, zanj pa niČ ne stori (Tako je!), dočim mi man j ■fovorimo, a za narod vedno kaj resničnega naredimo, kadarkoli se da ugodna prilika porabiti. (Tako je!) Dr. Tavčar, ki je izračunal dva milijona deficita, pri svojih računih ni preveč natančen. Ali smo vedno izhajali pod preračunanim zneskom. Sicer pa, kadar gre za napredek dežele, treba prevzeti nase neko odgovornost. Rlede j (J milijonskega posojila je dr. Tavčar nam očital, da smo mi krivi, da ga vlada šo ni dovolila. To pa ni rea. Vlada zahteva le nekaj ])ogojev tinančno-iehničnega značaja. Mi pa danes teh 10 milijonov sploh nočemo najeti vsled neugodnih razmer denarnega trga. Kar je K. L. S. storila za deželo, to pa je za vse koristno, 1er je vsem v prid, naj bodo te ali fine stranke! (Tako je!) V personalnih rečeh pa jaz ceteris I»aribu.s glasujem vedno za pristaša naše stranke, (Dobro-klici), kar jc tudi edino pametno in pošteno, ne uaredinio pa v lakem slučaju nič, kar bi moglo škodovati deželi, -laz dr. Tavčarja le Vprašam : Ako se Ijiib^anska elektrarna rentira, kjer znašajo stroški za enoletno kilovatno uro 28 vin., kako se ne bo deželna, kjer bo ena letna kilovatna ura toka stala 3 do 4 vinarje! (Veliko pritrjevanje.) Taki gospodarji smo parni že kakor na magistratu ! (Veliko odobravanje. Veselost.) — I'nai učitcljstyn jc S. L. S. vediio popolnoma pravično postopala. (Tako je!) Ce pri nas kak 'ičitey pride v škodo, si je sam kriv. Ampak mi tem Ijndem no-^mo dvakrat škodovati, da bi njihovo perilo prali javno v tej ^l'wrnici. ~ Ko smo prišli v deželni odbor, smo se morali lotiti ki ga je prejšnji deželni zbor zapustil. Ljudje 80 po L«> let prosili za kaj, to smo mi zdaj storili, he "ekaj del, izvršenih lani:
Vodovod za Kadovtjico, ki je stal 179.000 K; osem vasi lireskrbuje. (Klic: Liberalci tudi to vodo pijejo! Veselost. — Ur. Hu-«teršič: Raznn tistih, ki samo šnops pijejo. (Veselost.) Vodovod Kranj, 17 vasi, (Šusteršič; Tukaj tudi liberalci klerikalno vodo pijejo.) — Vodovod za Orehovico, — Vodovod za Koče, — Kaprica za Griže. — Kapnica v Vog^em, — Kapnica Laže, — Kap-
nica za Kal, — Kapnica v ('e^'u, — Kapnica za Uorenjo Zdj-hovo, — Kapnica za Laseno,^— Vodovod Peteline, — Vodovod za Presko, — Vodovod za 8iško (Sami klcrikalci: Smeh), — Vodovod za Podkraj, — Napajališčc v Gradišku, — Vodnjak v Lipljenju. — Ceste: Wmartno-Litija, Verd, OatežLipa, Ćatež-Sv. Križ. GabrovSčica-AIuljava, Člermoínjice-ýrednja Vas, Toplice, Most-Velike Jjaščc, Šentjanž-Kernielj-Tržišče in druge.
Zgradbe začete^ lifOS: Vodovod Senožeče {Klic; Sami klerikalci! Veselost! Dr. Susteršič: Liberalcem ste veliko preveč dali! To bomo grajali!) Vodovod Kal, vodovod Kuteževo, vodovod Grab^jica, vodovod Ornivrh, vodovod Zagorje, Vrh pri Ložu, vodovod Zapoge, vodovod Mosnge-Brezje, uravnava trži,ške Bistrice, vodnjak Ustje, Voice, Iška Vas, Harije, vodovod Cerknica-Rakek (420.000 K), vodovod Ježica, vodovod Gotenica, vodnjak v Gojzdu itd, 24 vodovodov! — (-este, ki so zdaj v delu; Ribnica, líéška občinska cesta, most Krki, most pri Blokah, cesta Tacen-Skaručna, oporni zid pri Kropi, Lesce-Tržič, most v Dup^ah, dve veliki cesti na Belokranjskem itd., nadaljnje se z drugimi velikimi cestnimi zgradbami, mostovi. Pri vodovodnih napravah se je od 1908 do danes nad 30.000 ljudi in nad 90 vasi preskrbelo z dobro pitno vodol (Čujte!) Skupni izdatki za ta dela znašajo milijona 400 KI (Cujtel) Dr. Susteršič: Kje so pa liberalci? Kadar so ■številke, pa liberalci izginejo!) — Ni je dežele v naši državi, ki l)i v zadngem času toliko koristnega za ljudstvo naredila in zgradila! (Veliko odobravanje!) Če vse štejemo, smo izvršili H4 zgradb zh ;í,<i8ít.;i;i0 k. To je moj odgovor na liberalna očitanja.
Je pa še ena velika stvar: Za vodno nabavo čakajo še največja dela: Vodovod za Helo- in Suh o-Krajino, ribniški, velikoloSki okraj in jia veliki notranjski vodovod izpod Nanosa. In bomo zahtevali od države večjega prispevka. Zato predlagam dodatno resolucijo; Vlada z ozirom na velika vodovodna dela, ki čakajo Bele in Suhokrajine ter ribni.ške in kočevske doline, prispevaj s 50 odstotki, (»ravtako naj prispeva zn nove velike cestne zgradbe, (Veliko jdoskanje in odobiavanje.)
II, Dr. Šusteršič; Proti poslancu dr. Trillerju omeui govornik: ('e kdo tnkaj v prvi in najvažnejši korporaciji dežele trdi, da je deželni odbor flSipaP, potem je dotičnik dolžan dokazati dejstvo, na katero ojiira tako nečuveno trditev. (Burni klici: Tako je!) Gospodje, ko je tovariš dr. i^ampe obiazložil številke in obrazložil glavne izdatke, katere je imel deželni odbor v letih 1908 in 1909, takrat smo videli, kakšno jo bilo to ^gi-panjc", namreč, da je deželni odbor storil to, kar je njegova dolžnost, da je izdajal deželni denar za gospodarske potrelK', osobito za gospodarske investicije, da je dežela porabljala denar v to, v kar je v prvi vrsti namenjen, za povzdigo deželne kulture. (Živahno pritrjevanje.) Povejte en sam izdatek, ki bi bil podoben ,.sipanju", povejte samo en tak slučaj — seveda ga ne morete povedati, ker ga ni (Burno pritrjevanje), in če dokažete, da je deželni odbor sipal, potem bomo mi prvi, ki bomo poklicali deželni odbor na odgovor. (Tako je!) Komentar za gorostasno dr. Trillerjevo trditev nam je pa pravzajtrav ze podal gospod dr. Tavčar, kajti konečno se je to „.sipanje" reduciralo na tistih borih 200 kron, katere je dal deželni odbor — jiopolnonja v okviru svoje zakonite oblasti — ubogim pisarjem, ko so izvršili čez noč neko nujno delo. (Živahna veselost.)
Torej, gospodje, ne delajte s praznimi frazami tukaj v vi-.soki zbornici. Pridite z dejanji, s konkretnimi takti (Tako je!), potem bomo govorili in bodemo v vsakem slučaju razsodili, ali je bil izdatek potreben in umesten ali pa ne. — Ker se je govorilo, da hoče večina izstradati narodno-najtredno stranko, da dela samo za svoje volivce, da pa morajo narodno-napredni okraji stradati, bi samo rekel, da žalibog gospodje niso bili navzoči, ko
je (rospod tovariš dr. Lampe prcûital j^otove štovilke, iz katerih Je razvidno, da so sle relativno največje svote ravno za take kraje, katero ima liberalna stranka v oljlagti, kratijaki vodovod, radovljiški, senožeški, vodovod za Sp. in Z^. áiško itd. Torej, g-ospodje, nikar ne govorite tako nesmiselno, saj bi si iitefçiiili le sami škodovati 1 No, konežno smo izvedeli — sicer ne skozi usta katastrofalnega prvega kontra-govornika, temveč skozi usta veliko bo(] uairneg-a in ijubeznjivega zadnjega kontra-govornika gospoda (ir. Tavčarja — za kaj se gospodom pravza[»rav gre, ko govore o svoji lakoti. Gre se pravzaprav le za subvcncijo višji dekliški .šoli v Ljubljani! Drugega konkretnega slučaja niste navedli nobenega in zaradi tega se moramo pečati seveda s tem, kar ste navedli. Jaz stojim na staliSću, da, če deželni odbor tudi samo eno krono deželnega denarja stran vrže, jc to ncodpuatno. Jaz spoštujem tudi malenkost in zato smo pripravtjeni se pečati tudi z malimi stvarmi, ako jih gospodje spravljajo v razpravo. Gospodom je dobro znano, zakaj se jo odtegnila snbvencija višji dekliški šoli v Ljub^ani. Vsem je dobro znano, da zaradi tega, ker sta večina kuratorija io bivši občinski svet Ijub^anski na nečuven način žalila^in briskîraia deželo v osebi njenega zastopnika v kuratoriju. (Živahni klici: Tako je!) Gospodje, denar jemati za Ljubljano ali za Vašo zavode, to Vam je všeč, ampak spoštovati pravice tistih, ki denar dajejo, to jc pa pri Vas druga stvar, tega pa ne. (Živahno pri t rje va tge.) Gospodje, vzemite enkrat za vselej to na znanje, da mi s seboj ne damo igrati.
Plot uted iibei-aluo stranka i« Ijmlstvdiii. G. dr. Trilicr trdi, da živi na.Ša stranka polidcno od neke fikcije; od fikcije namreč, da narodno-napredna stranka sovraži kmeta. Gospodje, mi ne živimo politično od nobenih flkcij, ampak živimo politično od našega poštenega dela za blagor in pravico ljudstva. (Burno pritrjevale.) Dokler ljudstvo vidi in razumeva naše delo. Vam vse fraze nič ne pomagajo. Če bo pa prišlo do nasprotnega mnenja in bo ljudstvu Vaše delo bo(j ugajalo, tedaj boste pa imeli Vi večino in se bo nam slabše godilo. (Poslanec dr. Zajec: „Slabše nego onim!") O tem sem uverjen. In ako gospod dr. Triller govori o visokem plotu, ki stoji med maso ljudstva in narodno-napredno stranko, rečeiu: ta plot obstoji, ampak zgradila ga je Vaia stranka s tem, da se postavlja oatcntatîvno v protislovje z vsem, kar jo našemu ljudstvu prav in kar je našemu ljudstvu sveto. (Burno pritrjevaiije.) Gospodje, in Če pravite, da boilete Vi čez ta plot resnico metali, so jako motite. Kar bode Vaša stranka metala čez ta plot, bode vražje podobno tistim bombam, ki ste jih svoječasno metali v tej zbornici. (Viharna veselost in burno odobravanje.) Nikar se ne kregajte na drugo, ampak izprašajte svojo vest in izpremenite svoje delo. (Tako je!) Drugače ziičnite delati, kakor do sedaj in potem bode tudi marsikaj drugače. Če pa, gospodje, ob najnedolžnejši priliki, n. pr. če so obravnava dragii^a, Vaši govorniki ne morejo premagati svoje katastrofalne strasti (Živahna veselost), da ne bi udarili po duhovnikih in globokem verskem prepričanju našega ljudstva, potem Vam ne moremo pomagati. Gospodje, ako bodote tako govorili, kakor ste govorili tukaj, govorite za jako majhen del našega ljudstva in celo za majhen del svoje lastne stranke, kajti pomislite, da je velik del Vaših pristašev, o katerih se ne more ravno reči, da bo p roti ver skega mišljenja! In če bodete še naprej tirali to protiversko gonjo, lahko izgubite še en del tistih, ki Vam danes še sledijo in ki gotovo niso slabši del Vaše stranke! Gospoda moja, Vi ne smete misliti, da bode „luč iz zapada" (t. j. portugalska prekucija) kdaj svetila na Kranjskem. Če na to čakate, čakajte, mi Vam želimo veliko potrpežljivosti, ampak tiste luči no boste doživeli v naši deželi. Čez ta plot, gospoda moja, ki obstoji med narodno-napredno stranko in pa med maso našega ljudstva, bodemo mi vrgli bakljo resnico v tiste elemente, ki Vam danes še sledijo v dobri veri (Burno pritrjevanje) in ki Vas bodo zapustili, ko izprevidijo pogubnost Vašega početja za naŠ narod. — G. dr. Triller je končno prišel do zaključka, da proračun, katereija je predložil deželni odbor, mora njegovo stranko veseliti In je rekel: čimdalje bodete tako delali, tem ljubše nam jo. Ja, vprašam, zakaj se jia g. dr. Triller potem tako krega? (Živahna veselost.) Naj nas le pusti mirno delati kakor doslej, mi bodemo tudi naprej previdno in pametno gospodarili in odgovor dajali edino kompetentnomu sodniku našemu — in to so naši volivci. (Tako je!)
HL Liberalni napadi iia vero. — G. dr. Triller se je tudi danes izjavil, da on nikdar nI govoril v toj zbornici zoper vero in je rekel, da je to laž. (Živahna veselost.) Ker jg ta medklic napravil, moram naiq reagirati, če mu tudi ni všeč. Tista izvajanja dr. Trillerja v tej zbornici ao iste vrste. (Dr. Triller:
„Kedaj?") Pri cestnem zakonu. (Klici na levi; „Pri draginji!") Res, pri debati o „draginji", spadajo med tiste vrste govorov in izvajanj, katera postajajo pozneje neprijetna za dotičnika, ki jih je govoril. (Tako jo!) Vi ste vložili iio g. dr. Novaku predlog, da naj se meje za izvoz naše živine zapro, za uvoz tuje živine pa odpro. Pri belokranjskih volitvah so jia vsi Vasi somišljeniki^ to tajili in rekli, da ni res, da bi se bil stavil tak predlog. (Čujte! Čujte!) In tudi „Slovenski Dom", glasilo Va.šo stranke, je to tajil, kakor se mi je poročalo. Podobno bi sedaj menda tudi radi utajili dr. Trillerjova protiverska izvajanja v draginjski debati. Dr. Triller jo pri tisti priliki povdarjal, da je „veren" človek — toda vsa njegova sledeča izvajatya so bila taka, da je to pobil, kar je prej povdarjal. (Dr. Triller; „Od tebe se bom učil!") Lahko! Siccr so pa nisem nikdar brigal, kakšno versko prepričanio ima g- dr. Triller, to je njegova privatna stvar! Tudi nisem nikdar od njega zahteval, da poda tukaj svoj Credo. Ker jo pa patetično zatrjeval v tej zbornici, da je veren, je tudi dovoljeno konstatovali, da se je zaletel v eni saj»! zoper globoko versko prei>ričanjc našega ljudstva. (Živahno pritrjevanje.) Kaj drugega pomenja niogo™ izvajanje, s katerim je hotel našemu ljudstvu odrekati pravico, da gre na romanje, če hoče? Ali da so mu cerkve prelepo na naših gričih in dolih. (Dr. Triller: „Jaz sem samo rekel, da naši župniki konkurirajo, kdo bo imel lepšo cerkev!" „Cerkve so prelepo!" jo zaklical dr. Triller. (Tako je!) „Jaz sem veren", jo rekel dr. Triller — v eni sapi pa se jo spodtikal nad verskim življenjem našega ljudstva ! Kajti versko življenje našega ljudstva jc katoliško, je cerkveno živ^enie in naše ljudstvo ljubi lepoto hiSo Božjo! (Živahno pritrjevanje.) In dr, Triller se jo zadri zlasti v verske redove — a rodovniško življenje je najlepša cvetka katoliško-verskega življenja in ravno v to so jo gospod dr. Triller zadiral z največjo vehemence in je rekel, da bi bilo najbo^e redovnike zapoditi. (Dr. Triller: „Take no, ki karitativna dela oprav^ajo !") G. dr. Triller mora imeti kako posebno rankino zoper kakega kapucinarja. — (Bučen smeh.) Morebiti izza mladih let, sicer ne vem, kako je to, da vedno in vedno i>ri vsaki najindlferentnejši zadevi pride na kapucinarja! Dr. Triller, ki trdi, da je „veren" človek, bi vendar moral vedeti, da versko življenje ne obsega samo karitativnih del, am]iak tudi bogoslužje in s tem v zvozi treba dušnega pastirstva in dušnih pastirjev, duhovnikov. Xa katoliško bogoslužje treba duhovnika in naše verno' ljudstvo jo silno hvaležno, če ima dovolj duhovnikov. Pomanjkanje duhovnikov jo pri nas silno veliko, mnogo kooperatur je nezasedenih in mi imamo včasih v velikanskih župnijah enega samega duhovnika. Pod tem trpi bogoslužje in dušno pastirstvo. Pravi blagor bi bil za dotični kraj, če bi hoteli redovniki priti ^tja, da bi sodelovali pri bogoslužju in pri dušnem pastirstvu. Če se pa kdo na coli črti spod-tika nad vsem, kar služi bogoslužju in dušnemu pastirstvu in v eni sapi trdi da je „veren", (Klici pri S. L. S.; „Katero vero ima dr. Triller?") potem moram odgovoriti z besedami dr. Trillerja samega: Frazo nič no veljajo, temveč fakta, fakta, fakta! -(Živahno |)ritrjcvanje.)
IV. Za pravic« IJudutvat Gospoda moja, jaz sem pri koncu mojih, četudi bofj obširnih izvajanj, b katerim sem pa bil deloma naravnost izzvan. In sedaj lahko končam in pravim: Mi bomo svoje delo nadaljevali po tistih načelih, po katerih smo dolovali doslej. Od poti, po kateri gremo, nas ne spravi nobena sila sveta! Naše delo ne gre na to, ugonobiti Vašo stranko, pač pa na to, omejevati njen vpliv, zlasti v toliko, v kolikor se obrača zoper najsvetejše^ prepričanje našega ljudstva in zoper interes našega ljudstva! (Živahno odobravanje.) Gospoda moja, mi amo zoper ta vpliv, ker žalibog dosedaj Še nikjer nismo videli od Vaše strani koristnega delovanja. (Tako je!) Gospodje, ml pa imamo to zavest, Četudi gospodje nasprotniki toga seveda ne bodete priznavali, da po svojem prepričanju, po svoji najboljši vesti in vednosti delamo to, kar smatramo kot najboljšo in najkoristnejšo za naše ljudstvo in za našo deželo. In ker so nam tisti, ki so v to poklicani, namreč naši volivci, poverili večino, zaradi tega se tudi poslužujemo svoje večine. Tako je bilo do sedaj, do danes, tako bo jutri in v prihodnje. Mi vemo, kaj jo naša dolžnost in mi vemo, kaj je pravica ljudstva. Dve reči sta, od katerih ne odnehamo: to je naša dolžnost in to so pravice ljudstva ! (Viharno odobravanje in ploskanje na levi.)
* *
Pri tej priložnosti dodamo po svoji obljubi .še pojasnilo, ki je v predmetni zvezi s prejšnjimi izvajanji o S. L. S.
V „Dolonjsklh Novicah" št. 16. dne avg. smo namreč v volivnem članku moj drugim pisali' „A tudi trem mostom
tCKn voliviie^a okraja je tiana [»riložnost javno priznati, kdo je za Tijili (iobroliit v rOHiiici kaj storîlV Kaj so jim [iriilobili liberalci s .svojim već kot dvajsctletiiíni zastopanjem ? Zfiodovina beleži samo njih napredne fraze. Preložitev cest, zgra<iba mostov, stavba bolnišnic, prMiredba uradnih poslopij, vodovodi, n^o voiiitiška jfi m n a z i ja, podaljšanje železnice na Črnomelj in Metliko . . . vse to je smotrno delo poslancev S. L. S. oziroma onih mož, ki s svojim npJivoni posiiesnjojo njeno delo."
G, Rozman se je dne 16. okt. v Novem mestu pri volivnci« Hliodu kitniiidata prof. Jarca spodtikal tudi nad besedami, s katerimi je na.š list le miiiio^redc omenjal zaslujc: poslancev S. h. S. z oziroin na Dolenjsko. Kot protidokaz na.še trditve pa je omenjal le most«, ki veže "testo s Kandijo, rekoč: da gre ztrelu^ra za odpis ,50.000 K pri tem mostn tedanjemu državnemu poslancu Plantant!. Kakor razvidno iz našcfra besedila, se mi nismo dotikali ]»osaineziiosti pri raznih izvr.scnih delih, zato lojalno bo-ložimo i Plantanovo zashisfo toda s pripomnjo, da je on takrat takorekoč le smetano poi^nel, kar so drujii poslanci prej vmcdli. Po parlamentarnih pravilih je pač običajno, da so oddajo intervencije ob raznih potrebah in proSiyah onemu poslancu, v čepr kompetonco spadajo, oziroma v čej^ar volivnem okraju so iste potrebe. Plantanova intervencija je bila le posledica glede na delovanje prejšnjega poslanca za zgradbo novega mostu.
S to okoliščino naša trditev torej ni izgubila svoje istinite podlage z ozi roni na jUodovito delovanje poslancev S.Ij.S v korist naše Dolenjske. Vse gori naštete zgradbe in dela bodo še našim potomcem oziianovale trudoljnbivost poslancev 8. L. S.
Gospodarstvo.
* .
živinorejci, pristopite k živinorejskim zadrugam I
Reenica je, da niso povsod po Dolenjskem enako Mgodni pogoji za ustanovljanje in delovanje živinorejskih zadrug. Tukaj noanjka íiavednih in za skupno delo vnetih živinorejcev, tam zopet pripravnih mož za vodstvo zadrug, po nekaterih krajih je preveč prekiipćije pa premalo domače reje in domače prireje, marsikje je reja volov preveč ffierodajna itd. itd. Ali eno je pribito! To namreč, da so živinorejske zadruge pri nas povsod potrebne in da jih je zaraditega povsod pospesevati.
Kolikor slabsa je -reja bikov, kolikor bol) nam primanjkuje dobrih plemenih živali, naj si bo pri goveji živini ali pri prašičih, kolikor manj se brigajo živinorejci za rejo potrebnih plemenjakov, kolikor bolj je reja bikov sama sebi prepuščena, kolikor manjša so naša posestva, toliko potrebnejie so živinorejske zadruge!
r.ahko trdimo, da so živinorejske zadruge po Dolenjskem povsod potrebne in da bi nam lahko prinaišale najlepše sadove, ako bi živinorejci umevali njih nalogo in &ko bi se našli za skiipno delo!
Samopomoč in sicer zdnižena samopomoč! To je geslo Živinorejskim zadrugam ! Le premnogo je skupnih vprašanj 'H skupnih teženj v živinoreji, katere je treba skupno reševati, ako hočemo, da bo nasa živinoreja napredovala. Združena samopomoč je več vredna kakor najlepše podpore, ki jih smemo pričakovati, in toliko veČ vredna, ker 8e take podpore najlaže dobe, ako se za nje pogajajo živinorejske zadruge.
Gotovo je, da vspehi takega delovanja ne bodo povsod enaki, namreč enako ugodni. Tukaj bodo boljši, drugje zopet manjši. Pokazali se bodo pa v teku let povsod in bodo toliko ugodnejši, čim veČ smisla in zanimanja bodo našle zadruge med sodelujočimi člani. Eden glavnih pogojev je seveda ta, da je zadruga prav osnovana in da se pri vsem «vojem delu ozira na dejanske potrebe domače živinoreje in na razmere domačega gospodarstva.
Mi ne smemo danes posnemati v vsem zadrug, kakor jih imajo v Švici in na Danskem, ampak ustanavljati jih moramo s takim delokrogom, ki odgovarja našim potrebam in našim razmeram! Kar imamo skupnih teženj pri naši živinoreji, dajmo jih reševati zadružnim potom ! Zato je naša dolžnost, da podpiramo živinorejske zadruge in da pristopamo v obilnem številu v krog združenih živinorejcev !
— r-
Kmetijska šola na Grmu.
z letošnjim šolskim letom, ki se je pričelo s tekočim mescem, se je šola na Grmu glede svoje uredbe popolnoma prenovila. Kako potrebna je bila ta preuredba šole, se najbolj vidi na številu letošnjih učencev.
Šola šteje letos vsega skupaj 48 učencev, število kakor ga nahajamo danes le po večjih zavodih drugih naprednih dežel. Za sprejem v solo se je pa zglasilo še več učencev, namreč 57, tako da se je moralo 9 prošenj odkloniti.
Šola obstoji po novi tiredbi iz letne in zimske šole. Letna šola, ki ima namen poučevati učence pred vsem v vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu, šteje 12 učencev, zimska lota pa, ki obsega dva tečaja in v kateri se poučujejo učenci pred vsem v živinoreji, mlekarstvu, travnistvu in poljedelstvu, šteje 36 učencev.
Zaradi narastlega števila učencev so se morali prostori v gradu na novo prirediti in opraviti. Priredile so se 3 učne sobe in 4 spalnice. Ker je imela šola le za 32 učencev potrebne oprave, se je moralo za 16 učencev nabaviti nove oprave v vseh šolskih prostorih in v jedilnici.
Z novo uredbo šole je narastlo tudi število učnih moči. Na novo sta nameščena dva strokovna učitelja, eden za živinorejo in mlekarstvo, drugi za poljedelstvo in trav-ništvo, tako da šteje šola z ravnateljem vred pet učnih moči, ki delujejo stalno na zavodu.
S šolo na Grmu je spojen tudi celoletni gospodinjski tečaj v Šmihelu, na katerem sodelujeta dva strokovna učitelja iz Grma. Gospodinjski tečaj šteje 22 deklet in sicer S notranjih in 14 iz bližnje okolice, liazen tega se prirejajo med letom razni krajši kmetijski tečaji na zavodu in sicer je 12 takih tečajev določenih.
Šola se je v zadnjem času tudi sicer popolnila v enem in drugem oziru. Razširili so se njeni nasadi in izvršile nekatere zgradbe. Postavili so se novi svinjaki, napravila kurnica za 200 kokoši, zgradila silnica za cepljenke, priredilo stanovanje za sadjarja in mlekarja, povečala šolska kuhinja, napravila žehtnica, nove drvarnice, razširila vinska klet, razširili vrtni in trtnični nasadi, napravil vrt za sadne špalirje, priredil nov botanični vrt, nabavili kmetijski stroji itd., tako da ustreza vsem zahtevam kmetijskega napredka in Šolskega pouka. Tudi gospodarstvo šole je bilo v zadnjih letih aktivno in je prineslo lepe dohodke. V pretečenem letu je imela sola 2907 K čistega dohodka pri svojem gospodarstvu.
Politični pregled.
Delem'acije so dne novembra sklenile svoje zasedanje. Vse postavko skuiraih ministrstev so bile odobrene. Veliko senzacijo je vzbudil nastop delegata dr. Masařika, ki je očital ministru grofu Aehrenthalii, da se je poslužit potvorjenih listin za veleizdajniške procese. Masařik trdi, da se je prepričal, da je neki VaSie v belgrajskem po8lani.štvu z vednostjo poslanika jçrofa Forgach ponarejal listine, s katerimi se jo obesila veleizdaja na vrat hrvatsko-srbskiin državljanom v kraljevini Hrvatski. Grof Aehrenthal je pa to kar hladno zanjkal. A Masafik ne miruje, dokler ne dožene jasno svoje trditve. Že zdaj se vidi, da je dijilo-
madja žalostno tialogo igrala, a katero odbija simpatije jugoslovanskili narodov. Pri ministrstvu za zunanje zadove je izvrstno govoril dr. Šusteršič ter grajal, rta trozveza preveč vpliva na notranje razmere avstrijske. Kakor se Avstrija ne vtika v notranje zadeve Nemčije in Italije,^ tako zahtevamo tudi oJ svojih zavezaic. — Izboren je bil dr. Šustcršičov ř^ovor o bosanskem kreditu, v katerem je grajal skupnega finančnega ministra Buriana in konočno predlagal isto resolucijo poslanca Morseya, katero jc svoj čas soglasno sprejela avstrijska zbornica ter izrekla nezaupnico Burianu. A zdaj 30 bili avstrijski delegati nedosledni in razun Slovanov — niso glasovali zanjo. Najbolj čndno je pri tem, da je poročevalec dr. Pioj hvalil barona Buriana ter se postavil v nasprotje s slovanskimi poslanci. Vojni proračun za armado in mornarico je bil sprejet. Novi vojni zakon bo predložen parlamentoma na spomlad. Tndi novi voja-ški kazenski red bo kmalo dovrou. Nove ladije so že v delu.
Državni zImh- na Duuaju se je včeraj pričel. Vsi klubi so prej imeli posvetovanja, kako stališče zavzamejo nasproti vladi, katera nima stalne večine. Gre se za začasni proračun, za po-dal/sarije provizoričnoga poslovnika in bančnega privilegija ter za italijansko fakulteto. Nemški listi si prizadevajo Čehe odcepiti od Jugoslovanov, kar so najbrž ne posreči. Potreba pa je jasnosti med Zvezo južnih Slavenov in med Slovenskim klubom. V delegacijah se je videlo, da Zvezin načelnik dr. Ploj hodi druga pota nego naši paslanci. Vsaj v narodnih vprašanjih bi morali Jugoslovani jeduotno postopati. A liberalna struja je s spletkarjoiijem že veliko pokvarila.
Oeški deželni zbor jeodgoden— ker ni dosegel sporazuma mej Nemci in Čehi.
lli-vaški sabor je bil 22. novb. otvorjen s kraljevskim re-skriptom, a takoj zopet odgoden, kakor se v njem čita, ker nima še tiste večine, s katero bi mogla vlada sodelovati. Moj tem naj se pogajajo za novo vladno večino.
Pri oltčÍHskiJi volitvah v Sarajevem so izvoljeni prcjaigi odborniki. Župan bo najbrž zopet beg Kulovič.
Bosanski sabor je odklonil vse predloge, ki jih je stavila
vlada.
Rusija ima novega zunanjega ministra v osebi Sasanova. Njen veleposlanik na Dunaju, knoz Urnsov je odpoklican, njegov naslednik je Nikolaj pl. Giera.
ïtalijii zahteva 200 milijonov za nove trdiqave na meji. Iredenta gleda v prvi vrsti na avstrijske obmejne province, a ozira se tudi na Malto, Nico in Savojsko. — Govorico o tajni pogodbi med Avstrijo in Italijo zaradi vpliva na Balkanu je najbrž časnikarska raca.
Srbski poslanik na Dunaju in avstrijski v Belgrađu bota odpoklicana.
Bolgarska kra^evaka dvojica obišče našega cesarja povodom SOletnice.
Črnogorskega kra^a Nikico je baje zadela kap ter ga ohromila na desni strani.
Angleški kral,j jo sklenil obiskati Indijo, Natal, Kanado. To bo prvi obisk krafjev v kolonijah. — Borba radi „veto" gospodarske zbornice traja dalje; poslanska zbornica bo razpuščena.
Mornariški odsek francoske zbornice je sprejel vladni načrt, da bo francosko brodovje obstojalo iz 28 oklopntc.
Y	Portugalski je republika zelo pomnožila Število uradnikov, da tako vlada poplača svoje pristaše. Izgangajo pa vse jezuite, ki ae mislijo naseliti v Braziliji in Indiji.
V	Mehiki je vlada preprečila vstajo, nameiqeno za 2l. novbr. Nemiri so bili le v Zacalecasu, kjer ao vojaki ubili do 100 ijudi.
Predsednik Taft se je izrekel zoper aneksijo Panamo.
Jajtonska vlada zahteva od pariamenta radi Koreje 4 vojne ladije in 7 križaric.
Zabavi in pouku.
Črtice o salezijanski družbi/
Marsikdo, vozeč se po doleDsjski železnici, je opazil, preden je vlak obstal na doleqj-jkem kolodvoru v J^jjub^jani, na desno ob gričn veliko novo zgradbo v Rikovniku. Izfodel je, da je to nov zavod salezijanske družbe. Nastopne črticc naj pojasnijo posebno Dolenjcem pomou te družbe.
„Brez dvombe postane vsakdo, ki z naklonjenostjo in z delovanjem podpira podjetja in trud salezijanske družbe, posebno
zaslužen za vero in človeško družbo"^ tako je pisal nepozabni Ijeon XIII. A kaj ao ta podjetja? Kdo jim je postavil teiuelj? Ustanovnik vseh je bil častitljivi božji služabnik don Janez Bosko.
Don Janez Bosko se je rodil dno 16. avg. 1815. v mali vasici Becchi blizu Turina. Njegovi stariši so bili revni. . .. Posebna moč, ki mu jo jo vdihnil Bog, ga je že iz mludih nog silila govoriti: „Če bom mogel postati duhovnik, bom posvetil vse svoje življenje dečkom. Zbiral jih bom kroji aebe, ljubil jih bom, oni bodo ljubili mene, dajal jim bom dobre nasvete in se bom zanimal edino le za rgih večni blagor.'' Ko je bil leta 1841. posvečen v duhovnika, je začel svoje apostolsko delo v Turinu z nedeljskim krščanskim naukom. Po malo tednih so ga že obdajale cele vrste dečkov. Toda izgnan skupno z dečki iz male bolnišnice, potem iz cerkve sv. Martina pri mestnih mlinih in slednjič iz kapelo sv. Petra, jc bil primoran zbirati dečke im odprtem travniku. Niti t,u ga niao pustili v miru. Neko nedeljo pride gospodar odpovedat travnik, češ, da mu dečki teptajo 'Zum\jo in tako uničijo vso travo. Kaj storiti? Medtem ko je božji služabnik potrt in žalosten stal na travniku, se mu približa nepoznana oseba in ga vpraša, ali je resnica, da išče v najem hiše ... Don Bosko začuden pritrdi. Takoj se napoti, da si ogloda pro-stor. Bila je revna, dolga šupa. Don Bosko je sklenil pogodbo, šupo je pretvoril v kapelo, kjer jc prihodujo neilelj« (na velikonoč 1. 1846.) 3 svojimi dečki zapel veselo Alelujo. M-rilo pozneje jo vzel v najem blizu priproste kapelice dve sobi, ki .sta služili za uedeljsko in večerno šolo, oi)enem sta pa bili stanovanje don Boskovo in njegove matere Margarete. To je bil« novembra leta 1846, Odslej je oratorij, katerega je don Bosko imenoval oratorij sv. Frančiška šaleškega, vedno rastel, rekel bi, na čudovit način.
Število dečkov je silno narastlo. Ker je bilo med tgimi mnogo takih, ki niso imeli atanovaiqa in branu, jih je vzel don Bosko že maja meseca prihodnjega leta nekaj k sobi. Leta 1850, je začel z oddelkom za dijake, leta IHBii. je blagoslovil corkcv sv. Frančiška šaleškega, leto pozneje pa je otvuril prve rokodelske šole. Božji blagoslov je bil z don Boskom in očitno ae je videl prst božjo L'revidnosti, zlasti v velikom številu sotrudnikov.
Dandanes sestoji oratorij av, Franči.ška iz dvanajst poslojttj, mod katerimi se razprostira šest prostornih dvorišč. V tem oratoriju živi nad tisoč oseb, od katfirih je osemsto dečkov, ki obiskujejo gimnazijske šole ali |)a se vadijo v kakem rokodelstvu ali obrt.i.
(Dalje Jiride.)
Dopisi.
Iz Novega menta. — V nedeljo 13. nov. bil sem na Brezjah. Imel sem to in ono opraviti. Vreme je bilo naravnost krasno. Carobno-lepi so stali pred menoj v solnčni bliščobi sneženi velikani s svojim očetom Triglavom. Razume se, da som hotel najprvo počastiti na Brezjah čudežno Marijo Pomagaj, ki z nebeško milobo pozdravlja slehernega romarja. Zares, prisrčno ae lahko moli prod iqeno podobo in z zaupaiqcm prosi milosti za dušo in telo. — Bil sem tudi pri zadnji službi božji. In glej, kar sem že siišal večkrat, o tem sem ae preiričal lahko tokrat sam. Krasno cerkveno petje namreč mi je ( alo obilno užitka. Saj pa ae je res vso vzorno precizno izvajalo. Ne da ae popiaati, kaj vse čuti srce v romarski cerkvi, če je tudi petje vzvišeno. Srce kar kipi ljubezni do Marije in aolze radosti zaigrajo človeku v očeh. — Šol sem tedaj a popolnim zadovoljstvom iz cerkve. To je bilo do|»oldne.
Popoldne pa ne vem, ali je slučaj tako hotel ali kali, da sem naletel v znano Finigarjevo gostilno na Martinov večer. Stopim v prostorno aobo. In kaj je biJo tukaj? Za-me nekaj nepričakovanega. Zadoneli so nenavadni zvoki godal. Kaj vidim, kaj slišim? Okolu 18 tambnrašev in tamburašic je imenitno udarjalo. Z največjo tineao ao izvabljali ubrane akorde raznih motivov pod spretnim vodstvom svojega kapelnika in organista g. Bolê-ta, Povprašam, kdo, odkod so ti mojstri na tamburicah, ki ao enako mojstri tudi v petju? In pove so mi, da je to odsek domačega izobraževalnega društva: večinoma le preprosti va.ški fantje in selska dekleta. Ker pa je bilo na sporedu zraven tamburapja tudi petje in domača zabava, moram tudi gledé petja pripoznati, da som še slišal malo zborov tako lepo in s takšno duhovitostjo prepevati narodne domače pesmi, kakor ravno ta večer.
Pa kaj mi je še jiosebno imponiralo, ko sem sedel za mizo in opazoval goste? ■ - Da vkljnb obili množici navzočega ljudstva obojega spola nisem slišal ne kletvine, ne razgrajat^a in ne ene nespodobne besede. Druzcga Suma ni bilo, kakor le navdušeno
Hloskttirjo tamburaiijii în jietjii, VrSila ae je vesclica doatojno-voselo in jiošteno-zabaviio, četudi je bila tukaj nadveùina cvetočih mladenk Gorergk in brhkih fantov Gorenjcev. Zato vsa Čast vrli, |>Oi;teni in izoliraženi mladini na Brezjah!
Po informaciji in po vtisih, ki sem jih prejel na tej veselici, sem si !»ač to-le mislil; Oh, ali bi se ne dalo tudi pri nas na Dolenjakem, recimo v Novem mestu in druj^od kaj taccjfa narediti? — Talentov, moti, mislim, da je med našim dolenjskim ljudstvom tudi liovo^j; treba je le koga, ki bi jih znal ali hotel vporabiti. V ]»rvi vrsti j»a mislim tu na prosto domačo ljudstvo ia na dečke in deklice iz nižjih stanov, ki nimajo i»rÍ3to]me prilike se izobraževati in občevati v viâjih kro^^ih. Saj imajo tudi ti isto pravico in še morda boljše zmožnosti za izobrazbo, jifodbo in petje. — l'oiščite, zbirajte v to poklicani faktorji naji»rvo male in prijirosto! Izobražujte jih v otuiki, godbi in petjn in zagotovim vas najiepše>ia uspeha svojega truda! — Vresničile se bodo besede gorečega pridigarja v nedeljo pri Mariji Pomagaj; ,.Zriio tlo zrna pogača, kamen do kamna palača" — kajti iz male^fa raste veliko, — V dosego tacib usiiehov je pa treba prod vaein več požrtvovalnosti iit maty sebičnosti. - Toraj na resno delo Dolenje — tako te oi>omirija Gorenje!
I'mriiia. — Novodobne kmetijske potrebe. — Kmetska zveza se jc prod časom n.stanovila za novomeški sodni okraj, posojilnice sc snujejo že skoraj spiosno po večjih žui)fiijah, zadnji čas smo oživotvorili živinorejsko zadrugo na zelo obširni poillaiçl, vse to ]m z namenom: dvigniti (judstvo do blagostanja, osobito pomoči revnemu kmetskemn stanu, Ua se to doseže, treba, da ta društva, zavodi, res delujejo, dati jim je treba živ|jenske moči. Pred vsem potrebujejo mnogo udov, v množini je moč. Ua jih pridobimo, razlagajmo gospodarjem n. pr. koristi živinorejske zadruge; s to dobimo novo sveže pleme v deželo, koristneje za molžo in |»itanje., lepše in pa večje rasti, ki dvigne ceno živine pri kupčiji. Kako bo gospodar vosel, ko bo imel v hievii lepe pa velike vole, gospodinja bo ponosna na lepo rejeno molznico, ki ima zopet za seboj ra.ščcga, krepkega mladiča. Potem ho imel kmet tudi večjo skrb za snago, krmljonjo, za bo^ vzorni hlev, dobro vrejeno gtiojiSče, za napredneje obdelovanje polja in travnikov, za «motna gnojila. Sestankov je treba, shodov, zborovanj, predavanj, poduka, agitacije v najboljšem pomenu.
Nove misli, ideje imajo težavno, počasno pot; nezaupnega, obotavljajočega moža je treba prijazno pod pazduho prijeti pa ga (iljmliio peljati k predavanju, tako drugega i tretjega; drugič Ifride pa že sam, tretjič pripelje s seboj že soseda prijatelja. — V Prečni smo imeli nedavno tak domač shod, uspeh se jo precej ťokuzal; precej gospodarjev smo vpisali v živinorejsko zadrugo, deset gosjmdarjev pa jc vložilo prošnjo po županstvu !-K>tom za-<lruge za plemene živali. Pri tem sestanku smo tudi čaii glasove o mlekarni, pozneje tudi o domači posojilnici, o zadnji se posebno muože glasovi, vredna je ta zadeva, gospodarji, da jo vsestransko premotrnjetc. K prihodrýem sestanku pridite v «bilnojem številu! — Imamo pa še druge reči na srcu, ki nas pečejo. Ena je lena škodljivka voda Prečna (Temenica), Letos nam celo leto žuga s povodnijo, parkrat se je tudi razlila, drugič med košryo otave. Vboge kopice, kako so žalostno čepelo v vodi, mnogo jih je segnilo, nekaj jih je tudi voda odnesla. To se dodaja od leta do leta, pa prav občutno, po celo vozove sena in «tave odjdove v Krko in dalje naprej- Vravnava te vodo je za «aše krajo izmed prav nujnih zadev, kajti Temenica teče od izvira skoraj povsod med travniki, in kolikor večji prihaja ob «vojem dolgem toku, toliko večjo povodnji provzroča; pri nas v i'rečni se razlije kar v celo morje. Vravnaci so mora, in to za-^ovo moramo i)rcccj vzeti v roke. Druga reč sta pa dvo_ že znani občinski cesti, kterc se morata na vsak način uvrstiti med deželne ceste n. vrste. Zatinji čas slišimo o tej zadevi ugodno pomočilo, treba je zadevo postaviti na pravilna tla, pa pojde. _
O umoLiiili gnojilih še mali dodatek. Letos jih naši go-si»odurji le malo naročajo. Vzrok je menda pomanjkaqje denarja, ■«ga l»a ni radi slabe letine; denarja manjka letos povsod, pri-^lovica se vedno potrjuje: če ima kmet denar, ga ima vsaka ^t^ar, in narobe je tudi res. Drugi zopet ne naročé guojil, ker je lotos tako bujno raslo; menijo, da bo Se drugo leto. Sluttqa pa jo res opravičena, da bo prihodnjo leto manj ali pa malo krme, ne gnojimo travnikov, zato ker so se letos obnesli, mnogo je ^'■aslo sena, otave tudi in sedaj še raste i)aša po i^ih. Nadomestiti jnorunio gnojilno moč na travnikih, ako hočemo imoti prihodnje 'cto dobro ko-íiyo. Kje vzeti denarja? Deželnemu odboru in kr. deželni vladi sc pri poročaj nio za izjioslovai^je denarno podPore revnemu kmetu, kakor jo v zadi\|om zasedanju sklenil naš
vis, deželni zbor, Istotako toplo priporočajmo prosujo naših gospodarjev, da jim velesl. deželni odbor nakloni plemeno živino za polovično ceno. — V Prečni nameravamo i»rav kmalu ustanoviti izobraževalno društvo na taki podlagi in smeri, da bo v njem prostor za vsakega odrasčetiega župljana, seveda v raznih odsekih; posebej za fante, posebej za gosjiodarje, tako tudi za dekleta in žene, ali pa skupaj za moške enkrat, drugič zopet za ženske. Tako se bomo sestali večkrat, spoznali svojo potrebe, proučili sredstva, razmotrivali prav posebno gospodarsko in gospodinjsko stran kmetov. Tudi bomo povabili od drugod govornike, poslancO; veščake ter nabavili primerne knjige in časopise. Brzo na delo!	Ant, Hmidovnik, župnik.
Iz AiiibniKji. Uelo isaše inladeniško organizacije lepo napreduje. V kratkem času svojega obstanka je s svojim pogumnim, neustrašenim in odločnim nastopom dosegla lepe uspehe, na katere se lahko ozremo kot na jnočan temelj za nadaljno delovanje. Z vedno novim navduSergom se udeležujemo rednih tedenskih sestankov, pri katerih nas druži ljubezen do katoliških idej v blagor dragega nam naroda in mile slovenske domovine. Tukaj se bodrimo k dolu, vstrajnosti ter se nam nudi vsestranska izobrazba. Ko so se naši zavedni mlaileuiči odločili za „Orla" tor priznali katoliška narodna načela, opazili .smo z vesoljem privlačno silo še med drugimi mladeniči. In danes smemo z mirno vestjo trditi, če Itode naša mladina skupno delovala po začrtani [»oti, vstrajno in pogumno, da prisije našemu narodu lep.ša bodočnost. Torej zavedni dolenjski mladeniči, združimo sel Je-li znate, kaj Vam je zdaj posebno potrebno? Posredujte, da se ustanove povsod po Dolenjskem, kjer jih še ni, telovadni odseki „Orel". Vsak zavedni dobromisleči mladenič naj bode član tega prepotrebnega društva.
A m hrušk i Orel.
Aiiihru». Suha Krajina se sicer imenuje naša okolica, a letos se mora imenovati ravno nasprotno. Vsakdatge padavine nam vedno bolj oznanjajo zimo, a mi se pa tudi dobro pripravljamo na iqo. Društva so zopet oživljajo, če tudi niso spala, a sedaj jo zopet tisti čas, ki nas vabi na drugo delo za blagostenjc^ >t> brazbo ljudstva. Ni dolgo toga, ko smo ustanovili „Živinorejsko zadrugo" in si naročili več glav lepe goveje živine, ki bo pripravna za rejo v naših krajevnih razmerah. Deželni odbor je ustanovil tudi „deželno postajo za plemenske mrjasce" pri g, Anton Vidmarju, in poslal lepega mrjasca jorkširske pasme, belo l)arv(;, ki je ravno dorastel in obeta, da bo jako dober za pleme. Upamo, da toga ne bodo prezrli gospodarji svinj iz okolice, katerim je skrb za lopo pasmo, za katero so ravno naši kraji jako ugodni. Nekateri sosedje so ga žc obiskali in kritika jc jako ugodna. Vse ga hvali.
Iz dežele. — Denar klerikalcev liberalcem zelo diši. Ti niso zadovoljni, da imajo že sedaj veliko denarja naloženega od naših ljudi, temveč agicirajo še dalje, da bi ti tudi še naprej pomagali polniti prazne njihovo blagajne. Tako pošilja „Glavna posojilnica" v Ljubljani sedaj okrožnico po deželi, seveda jo je raz])0slala tudi duhovnikom, v kateri ponuja vlagateljem 4V4 7o v tekočem računu. V okrožnici je precej gostobesedna, toda skrbno prikriva odpovedni rok, po katerem mora stranka, če hoče dvigniti svojo vlogo do 5000 K, čakati na izplačilo cele tri mesece. Ker imamo po deželi svoje domačo denarne zavode, bo jiač vsak, ki ima denar, vložil rajši doma, kjer ve, da se mu v potrebi hitro in brez velikih sitnosti izplača, kakor da bi nosil ali pa pošiljal svoj denar v zavod, kjer bi se moral držati strogih odpovednih rokov. Dobiček domačega zavoda ostane doma, kaj je torej treba znašati dobiček tujim zavodom! Upamo, du bodo ostale te okrožnice brez uspeha, saj če nas ne poznajo ti ljudje ob drugih prilikah, zakaj bi jim morali ravno v denarnih zadevah jirihajati na pomoč. Našo načelo bodi: NaŠ deuar našim zavodom !
/užeiiibcrk, — Požar. — Dne 12. novbr. je zadela vas Zafaro velika nesreča. Otroci so se igrali pri Babčevem skednju. Na kupu slame so iz kamenju gradili poč in da bi jo preskusili, so zažgali slamo. Gospodinja je sicer s skednja priskočila, a mesto s čem pokriti jo razkopavala gorečo slamo, S tem pa se je plamen povečal, preskočil na streho ter kmalo objel Adamovo hišo, s katero je zgorelo tudi 500 K gotovine. Pod vodstvom župana Vehovca je bila kmalo na licu mesta požarna bramba, ki je z drugimi prihitolimi ljudmi naporno delala, a žal da je prekmalo zmanjkalo vode v kapnicah. Poleg tega je pa vlekel močan vett^r ter vžgal še več poslopij ter jih pokončal. Zvečer je veter ponehal, sicer bi bila nesreča ogromna. Živino so rešili, ýtiri družine — vse brez očeta, ker sta dva Se v Ameriki — so brez strehe, broz živeža za se in živino. A zima je pred durmi. Usmiljena srca naj pribite na pomoč.
ijiibljjiiia. — Sprememba na rfežoJiiosodnem predsedn/atvu. — Kakor blisk se je dne IS. novbr. raznesla novica, da je slovenski narod zadobil zopet noTO klofuto. — Dosedanji predsednik g. Vojteh Levićnik je upokojen, dasi ni nobenemu Nemcu skrivil ni Jednejia Jasu. Cesar mu je v priznanje irjcgrovih zaslug na pravosodnem poïju v naši kronovini podelil plemstvo. Ka iqegovo mesto je imenovap naslovni dvorni svetnik in sodni nadsvctnik
V	Gradca Adolf Eisner. Ta gospod pa je netniko-nacijonalncga mistjeiiga, torej pristas Slovencem skrajno sovražnega mišićima. To je v istini ptjuska v obraz vsemu slovenskemu sodništvu, mej katerim je mnogo bistrih in zaslužnih pravoznancev, ki so vredni zasesti to predsedniško mesto. Pravosodni minister Hochcn-barger zvesto poslusa „nemški Volksrat" ter zaseda vplivnisa mesta na Slovenskem z nemškimi somišijeniki. Tako se zida „nemški most do Adrije." In sîovenski liberalci n. pr. hofrat Ploj kar klečeplazijo pred tako vlado, katera naj bi čim prej zginila s pozorisča; pri tgej Jugo.'ïlovani ne najdejo pravice. Taki čini izzivajo skrajno opozicijo vseh jugoslovanskih poslancev proti taki vladi.
Ittinaj, 18. listop. I9l0. — Med 30. pr, m. in 2. t. m. padel je na Semeringu s Planšpice ter se ubil 28 letni dr. Anton Der-ganc, c. kr. gimn. profesor na Soficngimii. na Dnnaju. — Bil je rojen v Novem mestu. Njegov oce biJ je več let profesor na novomeški gimnaziji. Truplo je bilo pripeljano na Dunaj. Velika udeležba pri pogrebu od strani dveh gimnazij, turističnih društev in druzih ljudi, posebno pa nagrobni govor gimn. ravnatelja, kateri je navzočim globoko v srce segel ... vse je kazalo, kako je bil umrli pri svojih tovariših pritjubljen in čislan. N. v. m. p, !
V	žalosti potrta njegova mati Eleonora D., rojena pl, Kleinrnayer, izgubila je lansko Jeto moža, predlanskim pa sina Emiliana. Naj ji bode v tolažbo, da vsi, kateri so ponesrečenca bližej poználi, ga ohranijo v blagem spominu.	Kandijanec.
»■li*
DomaČe novice.
Oselme vesti, Č. g. knezoškoti ski tajnik K. Čerin je dobil župnijo Bohiiyska Bela. C. g. Bertold Bartel, kapelan v .Sostrem pa župnijo Želimlje. Svoj čas sta bila oba kapelana v Kostanjevici.
Poroke. Dne 1.5. novembra se je c. k. sodnik v Postojni g. Peter Kersič poročil z gdč. Josipino Majzejj iz znane rodbine v Beli Cerkvi. — Poročil se je g. Kr. Skabeme c. kr. ministe-rijalni podtajnik v naučném ministrstvu, z gdč. Natalijo pl. Stebski-Uoliwa. — Dně 19. t. m. se je poročil v Krapjn strokovni učitelj na krarrjski kmetijski šoli na Grmu g. poí. inženir Albert Vedernjak z gospico Anico Kump iz Kranja. — G. Franc Zidar c. kr. gimn. učiteH se je poročil z gdčno. Nežiko Zobec v proStijski kapeli dne 19. novb.
Smrtna kosa. — Gospa Marija Vavpotič, soproga c. k. davčnega upravitelja, je od kapi zadeta umrla ter bila 22. novb. ob obilni udeJežbi pogrebcev pokopana. Naj ji sveti večna luč!
Krfor trnu na prodaj nevezan „Valvasor I. Band," naj naznani upravništvn Dol. Novic.
Velik pnilestiii shod je bil 20. novembra popoldne v Ljubljani proti govoru rimskega župana Nathana, kateri je nesramno žalil sv. Očeta Pija X. in se norčeval iz B. M. D, Bilo jo okrog 4000 ljudi na shodu, ki so soglasno sprejeli adreso na sv. Očeta, polno udanosti in zvestobe, Ljubljanski knezoškof jo odpošlje v Rim. — Tudi „Dol. Novice" se pridružujejo tej manifestaciji.
, Pred tukajšnjo porot» je stal fant Savo Miric, hlapec pri Stefanu Kožar iz Črnomlja. Obtožen je bil uboja gospodinje Ane Kožar, katero so o Veliki Maši našJi mrtvo ob cestnem jarku pri Blatniku. Izgovarjal se je Mirič, da so se mu koigi spIaĚilí, katere je pozneje dobiJ v nekem jarku — a brez gospodinje. Porotniki 80 zanikali krivdo z II zoper 1 glas.
Ljudska knjižnica v Siiiihelu pri Itiidolfovem priredi v nedeljo 4. decembra ob 3. uri pop. v dvorani dru.stveno veselico. Na sporedti je domala že na vseh ljudskih odrih preizkušena in priznana dr. Krekova igra „Tri sestre". Izrecno dobrodošli tudi meščani 1 Vstopnina: Sedeži L do III. vrste 80 vin., drogi 60 vin., stojišča :iO vin. K obilni udeleži)! vabi odbor.
Kmečka Zveza za novomeški sodni okraj priredi 5, decembra v Vindišarjevi dvorani shod, na katerem bodo poročali vsi trije poslanci toga okraja,
Hylokriuijska iSelezuicii — se je zopet omenjala.po časnikih, Železniški minister \Vrba jo vsled vprašanja dr, Šuster.ši-
cerega, zagotovii, da se v kratkem razpiše politični obhod — Odrski ministcrski predsednik grof Khuen pa je naznanil v delegaciji, da se je opustil načrt po Una-dolini na Knin in da ostane pri prvem načrtu OguJin čez Liko v Knin. Ni spaka, da bi se prihodnje leto ne začela gradnja, ker ministra vender morata vedeti, pri tem stat Ali hočejo morda ministri s samimi obljubami ljudi zadovolíitíí'
-."»•t-»-
Gospodarske drobtine«
—	Mlekarna iia (iniui. Zadnjo nedeljo 20. t. m. je bil v Smoleni vasi shod intere-sentov zaradi ustanovitve mlekarske jio-stajc na Grmn. Zbrali so se gospodarji in nekatere gospodinje iz Smolene vasi, Cikave in Slatnika, da so (losvetujejo in dogovore zaradi oddaje mleka v mlekarno. Zborovanjt^ je vodil ravnatelj Hohrntan, ki je pojasnil predno.sti skupne oddaje kakor tiidř način oddaje, približni gmotni uspeh in način obračuna. Gospodarji so bili po vsestranskem pretehtapju jiri pravljen i, da prično z oddajo mleka, kakor hitro se zvrSé priprave za oddajo mleka na Grmu. En pogoj za mlekarno bi bil tedaj dosežen! Sedaj pa treba odjemalcev za mleko in surovo maslo. Iz mlekarne na Grmu se ima oddajati mleko in surovo maslo ])0 običajnih cenali. Ker je mleko v Novemmestu danes najcenejše in najboljše živilo in ker bi se ga lahko v mestu dosti več porabilo in prodalo, ako bi se naročniki redno zalagali z dobrim mlekom, zato se obračamo sedaj na vse tiste odjemalce v mestu, ki bi hoteli kaj več mleka in redno dobavljati, da se priglasijo s svojimi naročili pri ravnateljstvu šole na Grmu. Kakor za mleko tako prosimo tjidi naročil za surovo maslo, katerega v mestu tudi zmanjkuje. Šola na Grmu dobi pogosto vprašanja, če bi mogla kaj mJeka in masla oddajati. Sedaj se odjiira prilika, da se vstreže vsem, ki bi hoteli biti redno in dobro naloženi z mlekom in jfresniiii maslom. Iz mlekarne se bo dostavljalo ndeko in maslo po običajnih cenah vsakemu naročniku v hišo.
—	Oddaja ninetnili gnojil. Umetna gnojila so došla za kmetijsko podružnico v Novemmestu in so se oddajala zadnji pondeDck 21. t, m, na novomeškem kolodvoru. Prejeli smo dosedaj y vagone. Ker so došla v zadnjem času nova naročila, se je naročilo še 2 vagona umetnih gnojil.
—	Živinorejska zadruga zii uovoineško okolico bo razdelila v svojem okolišu 7 bikov in íi plemenske krav« po znižani ceni. Pri zadnji seji načelstva 21. t. m. so se določili gospodarji, katerim se prepuste zadružni biki v rejo. Za bike in krave se je oglasilo skupaj 20 prosilcev. Na prosilce, katerim se ni moglo sedaj ugoditi, se bo oziralo pri spomladni oiidaji plemenih živali.
—	I/id volitev pi-i «ličnem zboru c. kr. kmetijske družbe v IJultljani je bil sledeči. Volilo se je pri treh volivnih komisijah do 11. ure dopoludne. Vseh veljavno oddanih glasov je bilo 795. Izvoljeni so bili: Za eno leto; Rohruian Viljem, ravnatelj na Grmn, 796 glasov. — Za dve leti; Ajjfaltrer baron A[ifaltrern Oton, veleposestnik v Križu pri Kamnik», 585 giasov; Dimnik Mihael, deželni jioslanec v Jaršah ob Savi, 582 glasov; Jan .lakob, župan v Gorjah, 584 glasov; Kalan Andrej, prelat v Ljubljani, 778 gla.sov. — Za tri leta: Hladnik .lanez, deželni poslanec in župnik v Trebelnem, 577 ; Kosler .losi]» ml,, posestnik v Ljubljani, 582 glasov; dr. Lanipe Evgen, deželni odbornik v Ljubljani, 577 glasov; Piber Janez, dež, poslanec in župnik v Boh. Bistrici, 584 glasov.
—	Volitve na občnem zboru c. kr. kmetijske di-užlie sc ima o zanaprej izpremeniti v tem smislu, da ne jiridejo po-samezn člani do veljave ampak jiodružnice, ki imajo voliti po delegat h. Vsaka podružnica bo volila po razmerju števila svojih članov zastopnike ali delegate in ti bodo volili pri občnem zboru. S tem se hoče doseči, da jiridejo tudi tiste podružnice pri volitvah do vezave, katerih člani se dosedaj niso mogli udeleževati občnih zborov zaradi velike oddaljenosti in obilnih stroškov, ki jih prizadeva potovanje v Ljubljano. Helokrajina ni bila n. pr. nikoli zadostno zastopana [iri oiičnem zboru kmetijske družbe, dočini so imeli Ijjubljančanje prvo besedo. In tako je bilo tudi z drugimi podružnicami, ki so daleč jiroč od Ljubljane. Ta predlog je storila novom^eška podružnica. Uteme^eval ga jo strokovni učitelj Zdol-šek. Želeti je, da bi se s to premembo pričelo tudi bolj živahno delo pri posameznih jiodružnicah.
—	Kmetijski tečaji p» Dolenjskem. Deželni odbor priredi tudi letošnjo zimo več kmetijskih tečajev po naši deželi, ki bodo trajali po dva dni. Taki tečaji se prirede na Dolcnjskct»
in sicer: 18. in 19. deccmbra v Dobrepo^jah in v Yišnji gori, 6. do 8, januarja v Vinici in AdJeáičih, 15, in 16. januarja v Čatežu y)ri Vel. Dolini, 22. in 23. jannarja v Žužemberku in Vavtavasi in 2Í). in 30, januarja t Škocijanu pri Mokronogu. Vabimo že sedaj nase dolenjske gospodarje in gospodirge, da se teh tečajcT mnoijošteviJno udeležujejo. Natanćncji spored prinesemo prihodqii.
— Sadjarska oiikela v l^)nU\jiuii. ?ri deželnem odlioru v Ljubljani se xboro v četrtek 1. decembra t), domači strokovnjaki k enketi, pri kateri se bodo razpravljala sledeča vprašanja: 1.) Katera saflna plemena (Obstgattungen) naj se pridelnjejo v veliki meri v jwsameznib delib nase dežele r* 2.) Kaj je ukreniti, da so določijo najprikladnejáe vrste (Obstsorten) in katere vrsto je že sedaj priporočati za pomnoževanje po drevesnicah? 3.) Kako je povjidigniti trg-ovino s svežim sadjem? 4.) Kako je pospeševati domačo uporabo sadja? 5.) Kako bi kazalo vpcfjati «adnj industrijo V 6.) Snovanje sadjarskih zadrug za povzdigo kranjskega Sadjarstva,
Raznoterosti.
(I vlogah na deželni odbor in drn;;ii oblastni. Deželnemu odboru prihajajo večkrat razne prošnje zadrug, društev in posamnikov, no da bi bil v prošigi naveden namen, v kateri se naproša podpore. Marsikdo tudi prosi v isti vlogi podpore v razne svrhe. V tem oziru opozarjamo svoje čitatelje, da je v vsaki vlogi na oblastva natančno označiti namen, iz katerega se je vložila prošnja, da je za vsako stvar prositi v posebni vlogi in vsako prosrgo podpreti s potrebnimi dokazili in priložiti eventuelne načrte, jiroracune itd. Drugače se prositelju lahko zgodi, da se mu pro.snja odbije navzlic resnični potrebi, ker jo ni zadostno utemeljil, ali pa povzroči oblastvu s svojo nerodno sestav^eno vlogo obilo nepotrebnega dela,
* Wroť I.,ev Tol.sioj, slavni ruski pisateti, je umrl dne 2U, novembra na železniční postaji Astorovo, Zapustil je bil namreč «vojo navadno bivališče, da bi se podal v neki samostan, kjer je hotel iočen od sveta, skleniti svoje živtjctije. Aled potjo se je prehladil in dobil pljučnico, ki je povzročila igegovo smrt. Dosegel je visoko starost nad 80 let. Njegovo truplo prepeljejo v Jasnajo Poljano, kjer je biva) v svojem gradu in spisal svoja najimeait-nisa dela. Bil je veleum. Poleg mnogo resničnega in koristnega jo začrtal v svojih delih tudi^dokaj zmotnega, radi Česar ga je pravoslavna cerkev izobčila. Želel je najti resnico, a igegov mo-droslovni sistem ga ni pripeljal do ige.
Listnica uredništva:
dopisnikom: X». to iteTillio preposao, prihodojiv.
Loterijslte številke. GRADEC, 12. novembra 32 21 3 81 23 TRST, I», novembra 11 30 68 44 26
Izjava.
a47
Od nekterih rojakov iz stare, ljubljene nii domovine «oni dobil popiasiiiijii, koliko je rcsiiíce na jusarcnjii new-.vorňkega hrvaškega ^Narodnega lista'', (lasi bankei-otnega ill radi tatvine v kriminalni preiskavi nahajajoèega se Frank Zotti-ja, ktcri je Hrvatom in Slovencem odnesel 76((.000 dolarjev ali približno 4,(HHI.(M)0 kron), da bi bil jaz baukerot uli' poltegnilî
Vno je iiajjiodlejSa laž in obrekovanje! Človek jako dvomljivega značaja bi so rad maščeval nad menoj, ker sem pred njegovim liankerotom niarsikakemn Hrvatu pripomogel do njegovih novcev, a koneciio pripomogel, da so velikemu filepàrjn zaprli njegove JsleparNke banke.
VeC besedi nimam za take nizkotne značaje.
Hvala Ilogul dolžan nisem nikomur nič, zato nima nihče pri meni tirjati vinarja, in o hankerotn ni govora, <» pobegu pa še manj, ker me vedno noge bole vsled revme '» tudi časa nimam 'za beg, ker mi kupčija dobro gre kljub 'opovKkenni obrekovanju.
New Vork, dne (>. novembra liUO.
Frank Sakser.
Dve lepo opremljeni sobi
vsaka s separiranim vliodom se takoj oddate. — Kje, pove upravništvo Dol. Novic.
286-0-2
/ Zailvaia.
2Ó3
Ob smTti naËe ljubljene in nepuK&bnn Bopruge itd. gospe
Marije Vavpotič roj. Šare
icrakmo tem potom btojo najpTÎsrùnejSo iubvalu THem to-rodaittom, prijateljem in Eoaocem zn rse lUDugoStevilDe izraze Božalia in Buůutjs. Z/asti še zabvaljnjemo prečutiti
tnkajSaji dnboTičini, si. tnkftjfinjim nradnUum, rseiu daro-Tftlcera prekrasuih veneer in sploh vsem, kateri so {iTÎpo-mogli, da smo predrago rajiiko na tako Jep uaâiu izroËili materi zemlji.
Kajpriarûnejaa hvala vsemi Bndolfovo, 24. novembra 1910,
Žalujoči rodbini: Vavpotič-Šarc.
Prav primerna darila za
MiKlavža in Božič
se dobijo pri J. Krajec nasi, in Urban Horvat v Novem mestu.
F^uarilo !
5ctiirtit-°^° milo je prouo
5amo z imenom
SchicI"
in z znamt^o „Tele n".
Dražbeni oklic
E 691. HA6/10 6 6
Pri epodaj oznnčenetu sodišča vriile ee bodo t sobi it. 6 uasledoje^dražbe lemljiši: I.) dne 1. decembra 1910 »iož. štev. 568 iu 614 knt. obč. Zaiovice Y skopni mdiogti 2000 K, Naimanjii poimJïk znaša 1334 K.
II. Dne 6. decembra 1910 tIož. itev. 63, 64 in 66 kat. ob£. Kandija, saetojeûe is hiS. it. 17, ad 17 in S8 7 Kandiji, t. ledenico, ivinjakom, hleToin, šnpo in drvarnico ter 2 gozdnih parcel v Padežn in Lakovnici.
Nepremičnin an, ki lo «kupno prodttí, je določena ir«dno«t na 26.638 E. Najmanjši potindek znaša 17.692 K.
Odobrene dražbene pogoje in listine, ki «e tifejo nepremifniti, sme se pregledati pri tem Bodiičn v «obi Stv. 6.
C. kr. okrajna sodišče v fiudolfovem, odd. II.,
dne 22. novembra 1910.	260
Lepo stanovanje
se da v najem s 1. cleremlironi. — Deset minut oil Novega mesta in'oti Šmihelu ))ri rasenaki cesti. — Več se izve v pro-rtajaliii g. (ifriiia y S'fivem mestu.	24i
Stavbeni prostori
na lepem kraju se ir poljubni meri in po ugodnih cenah prodajo- Kje, pove upravništvo Dol. Novic. 234-0^4
PflpnQ opehQpna cLlîH^^uy
?
ima vedno v zalogi
1(14-0-18,
Najrazličnejše mične novosti !
Primerna darila
252-3-1
Ivan Svetec
brivec iii vliisuljiir, | Rudolfovo, Glavni trg. i
Izvriaje Tsa InBllU (lela, kite po vzorcih, priporoča svojo zalogo kit, podlig itd.; pri naroúiin kit »dostaje vzorec in cena. — Kratka preveza od 9 do 12 E; poldolga 7 do 8 K; dolga 3'60 do 6 K, sive in svetle; rumena 20"/, draije. Poiiljatev diskretna po pnvietjn.
Priporočam še Spécialité te: Original Bayrum, Amerikanski Kaarpetrol proti iipa(la::jn las in prhct. Priznalna pisma na razpolago. Coionfska voda za masiranje lica proti grbančenju koze in proti lišajem 1 stekl. 60 vin, Nutiol barvilo za lase in brade, zdravniSko preiskan. Mila in diiave po nizki ceni UR to priporočam svoj brivski bigieničoi salon v nadaljnu naklmi^noHt, Ku|nyem iiieSaiie iu rezane lase.
Prostovoljna javna dražba
raziiesa pohištva in (IroUiuirijesevi-sidiioaiLt. »i. na Miklavžev semenj «b 10. uri flop, na C1 a i-i r i j r e ni vrt« v Kaiiiliji zraven poHojiliiifie.
Takoj SO na prodaj: IhtUro olu-unjena solina
garnitura, postelja z mizico, hrastctvi lejiiiarji, trije sodi, štiri fllodcntlroni in razne druge rastline. V Kandiji, dne 24. novembra 1»10. 261	Dr, Peter Defranceschi.
Odda se stanovanje
najboljši in iiajceneji opeko vnake vrste.
Naročila in vpražanja sprejema oskrbništvo grašćine Zalog (Breitenau) pri Rudolfovem.
Kmetija prostovoljno na prodaj,
obstojeěa z zidane, z opeko krite hiše, z vsem gospodarskim poslopjem, v dobrem stanu, iia lepi priliki in na prijaznem kraju, popolnoma na ravnem. Zemlje je Èez li mernikov posetve in (-.ez ;í johe gozda. Kmetija Je ob Krki, »a Selili pri Hruševen. — Pojasnila daje
Franc Vintar, župan v Hruševcu. 239-2-2
se je preselila s svojimi šivalnimi stroji v hižo g. Bergmann-a pri gornji lekarni (vNoveni mestu).
za IHIhliivžii in Božič
priporočata
Eratil Kobe (M. Seidl nasi, v Novem mestu).
2 rolike .sobe in kuhinja.	proda se iz proste roke
-hiSa v Mestu St. 103. -
ilve so pri Franc Mnrnu, svciiarju v Kandiji. 249-2-1
Upravniâtvo „Dol. Novic" pove, kdo bi kupil	'4301
staro stružnico „PreclisBlIianh".
Proda se iz proste roke
srednje posestvo
katero obstoji iz treh i^jiv za 15 mernikov posetvo, štirih delov hoste in enega dela opustoSencga vinograda in koženice. Vse s© nahaja v bližini doma. Poslopje je vse popolnoma v dobrem stanu, oddaljeno dvajset minut od farne cerkve. Kupna cena sc izve pri Franc Znpaniić-n pri kolodvoru v Mirni peči.
Tiaao ia
v večjih in manjših množinah ima na prodaj graščina Struga, pošta Št. Peter.	aoo e-fi
Vajenca takoj sprejme
manufakturna trgovina 1K
2ÍÍO-8-3	Jos. Ogoreutz v Novem mestu.
Penca-tovo posestvo
na Težki vodi
pi-i ftudoIfViTem, obstoječe h hiáe, v kateri je slavtioznaua ataia gostilna, žgaigarija in trafika, in vsega gospodarskega poslopja, poslopja za usigarijo poleg vode, rgiv, travnikov in gozdov, je iz proste roke iia proda . — Več se izve pri
Franc [.Vidmarju na Gumberku st. 7, fara Brusnice.
Izdajatelj iu zalL,žutk Urban Horvat.
ndgovomi nrednik Anion Žlogar.
Tisk J. Krajec nasi.