PROSTOR IN ČAS
PODOBA PTUJA V
PRAZGODOVINSKIH OBDOBJIH
MARJANA TOMANIČ JEVREMOV
Na področju današnjega Ptuja so bile odkri-
te številne arheološke najdbe, ki sodijo v raz-
lična prazgodovinska obdobja. Po njihovi iz-
povedni moči jih uvrščamo v kulturne kroge,
značilne za naše področje v določenem času.
Na osnovi teh spoznavamo življenje, ki se je
tod pričelo odvijati pred več kot štiritisoč leti.
Najstarejše najdbe uvrščamo v neo-eneo-
litsko obdobje. Razen keramičnih fragmentov
z Vičave in posameznih glajenih prevrtanih
kamnitih sekir, sta bili doslej odkriti dve na-
selbini, ki sodita v eneolitsko obdobje (2.100 -
1.800 pred. n.št.) in v kulturni krog, poimeno-
van bodisi kot alpski facies lengyelske kulture,
ali kot lasinjska kultura.
Prvo so zgradili na naravno zavarovanem
prostoru na današnjem grajskem griču. Odkri-
ta je v večjem obsegu, vendar je bila zaradi
poznejših intenzivnih posegov v zemljišče po-
škodovana. Razen keramičnih in kamnitih iz-
delkov za vsakdanjo rabo, so odkrili posame-
zna ognjišča in jame različnih dimenzij. Le
delno so raziskali posamezne sledove vodo-
ravnih brun in z oblicami tlakovan prostor
manjših razsežnosti. Premalo, da bi lahko go-
vorili o tem, v kakšnih hišah so prebivali ta-
kratni prebivalci. Nekaj keramičnih izdelkov
pa pripada poznejši vučedolski oziroma sla-
vonski kulturi. Naslednjo poselitev tega pro-
stora lahko zasledimo šele v pozni bronasti
dobi, ali t.i..kulturi žamih grobišč. Seveda pa
je zaenkrat vprašljiv tudi začetek poselitve
grajskega griča. Pod plastjo najstarejše razi-
skane plasti, ki pripada, kot je bilo že ome-
njeno, alpski facies lengyelske kulture, sta bili
leta 1989 pri strojnem izkopu vidni še dve
kulturni plasti, ki sta strmo padali proti stavbi
današnje žitnice. Zaradi nerazumevanja in
spleta različnih okoliščin jih pol leta poprej,
ko so se tod vršila arheološka izkopavanja, žal
ni bilo moč raziskati. Tako so bili uničeni po-
datki in materialni dokazi o najstarejši poseli-
tvi Ptuja.
Drugo naselbino, ki je vsaj nekaj časa živela
sočasno z naselbino na grajskem griču, so od-
krili na nizki terasi nad potokom Grajena, na
prostoru današnjega srednješolskega centra. V
dveh plitvih poglobitvah so v plasti žganine
odkrili različno oblikovane keramične izdelke
in kamnito orodje.
Času enolitske poselitve sledi bronasta doba
(1.800 - 700 pred n.St.). V prehodni čas posta-
vljajo naselbino, ki je stala na južnem vznožju
grajskega griča, na prostoru današnejga hotela
Mitra. V njej so razen keramičnih izdelkov
odkrili tudi sledove lesene arhitekture. Stene
hiš so njihovi prebivalci gradili s sobami, ki so
jih postavili že v prej izkopane jame.
Na enak način so gradili hiše v obsežni na-
selbini na prostoru današnjega Srednješolske-
ga centra. Naselbina je bila enoplastna z dalj-
šim razponom poselitve. Prvi prebivalci so
naselili prostor že prej omenjene eneolitske
naselbine. Nato so se postopno širili proti
zahodu in severu. Tu so razen keramičnih,
bronastih in kamnitih izdelkov za vsakdanjo
rabo, odkrili jame za shranjevanje živil in sle-
dove štirih kurišč oziroma peči, poševno vko-
panih v rumeno ilovico s sprednjim delovnim
prostorom. Hiše, od katerih so odkrili le jame
za sohe in hišni lep ob njihovih daljših ali
krajših stranicah, so pravokotnega tlorisa,
srednjih dimenzij, z enim ali dvema prostoro-
ma. Naselbino uvrščamo v čas srednje brona-
ste dobe, ko je naš prostor ^pdil v naselitveno
območje nosilcev bronastodobne kulture go-
mil.
V srednjo bronasto dobo sodijo tudi trije
skeletni pokopi v skrčeni legi iz Tumišča pri
Ptuju. V njih so bili značilni pridatki za ta
čas, med katerimi naj omenim iglo z žebljiča-
Zg. Hajdina: lonec, okrašen z vrezi, pozna bronasta
doba i.
157
sto glavico in keramičen vrč.
Podoben vrč so odkrili tudi v enem izmed
grobov na Ptuju, kjer pa je že prisoten druga-
čen način pokopa. Grobovi so bili odkriti juž-
no od Potrčeve ceste, na prostoru današnje
upravne stavbe Mesokombinata Perutnine.
Časovno sodijo na prehod iz srednje v pozno
bronasto dobo, torej na začetek kulture žamih
grobišč. Kulmrno jih uvrščamo v virovitiško
skupino, s katero jih veže tudi način pokopa.
Zanjo so značilni plani žgani grobovi, pokri-
vanje žar z narobe obrnjeno skledo, razbijanje
posod nad odprtim grobom in oblaganje žar s
fragmenti razbitih posod. V čas virovitiške
skupine so postavljene tudi igle z narebreno
vazasto glavico. Dve taki so odkrili v ruševi-
nah antične vile na Vičavi.
V žganih planih grobovih so pokopavali še
v pozni bronasti dobi, v času t.i. kulture žar-
nih grobišč. Iz časa mlajše kulture žamih gro-
bišč (1.000 - 700 pred n.št.) imamo prav na
področju Ptuja največ najdb. Ta kultura je
bila tako enotna, da so jo po najstarejšem od-
kritem grobišču v Sloveniji poimenovali ruška
in pozneje ruško - mariborska skupina. Ta-
kratni prebivalci so zgradili obsežne naselbine
na vzpetinah ob dolinah rek, koder so bile sta-
re prometne poti še ohranjene. Na širšem po-
dročju Ptuja so bile odkrite tri naselbine in
dve, njim pripadajoči grobišči.
Naselbino na grajskem griču so zgradili na
naravno utrjeni vzpetini nad reko Dravo, na
prostoru prejšnje eneolitske. Od gradbenih
elementov so bili odkriti sledovi dveh hiš, ki
sta bili po vsej veijetnosti zgrajeni na vodo-
ravnih brunih. Hiši sta pravokotnega tlorisa,
postavljeni po vzdolžni stranici, v smeri V -
Z. V notranjosti je bilo ognjišče. Razen teh je
bilo odkritih preko 20 ognjišč, za katera do-
mevamo, da so bila vsa postavljena znotraj
hiš. Ognjišča so različno grajena. Včasih so
bila premazana le z glino, nekatera so bila ob
robu obložena s posameznimi oblicami, pri
drugih pa je bila pod ilovnatim premazom
podlaga iz keramičnih fragmentov in posa-
meznih oblic. Na severnem robu naselbine so
bile pozneje odkrite dobro ohranjene jame,
globoke tudi do enega metra, v katere so bile
postavljene sohe z zašiljenim koncem v smeri
V - Z na razdaljo cca 1 metra. Morda so pri-
padale kakšni stavbi, ali pa so služile varova-
nju naselbine.
Druga naselbina je stala na nižinskem pre-
delu, vzhodno od današnje Volkmerjeve ceste.
Na severu se je razstezala na prostoru pod in-
dividualnimi stavbami ob sedanji cesti Borisa
Kraigherja, na jugu je segala skoraj do Potrče-
ve ceste, na zahodu pa do potoka ob sedanji
Volkmerjevi cesti, katerega so v srednjem
veku zasuli. Ni pa je bilo moč omejiti na
vzhodu. Naselbina, ki se je razstezala na veli-
ki površini, je bila precej poškodovana s po-
znejšo rimsko gradnjo. Skozi njo je potekala
prazgodovinska, t.i. »jantarjeva cesta«, ki sojo
odkrili pod traso rimske. Severno in južno od
nje so stale stavbe. Imele so pravokoten tloris,
ter podolžni stranici, orientirani v smeri JZ -
SV in S - J. Njeni graditelji so v prej skopane
jame postavili sohe z zašiljenim ali nezašilje-
nim koncem. Zašiljene sohe so v jame verjet-
no še zabili in včasih obložili z oblicami. Nato
so jame zasuli z ilovico, katero so trdno po-
teptali. Sohe za stene hiš so postavili v vrste.
Med sohami so, razen ob vhodu in okenskih
odprtinah, naredili preplet iz vejevja, ki so ga
ometali z blatom ilovice, pomešanim z zdro-
bljenim ločjem ali s slamo. Na to opozarja ož-
gan omet - hišni lep z vidnimi odtisi. Na stene
iz soh so polagali večje veje ali tramove, ki so
jih na vogalih med seboj pritrdili. V notranjo-
sti hiš so postavljali še sohe za pregradne stene
ali za oporo ostrešja, slemena. Svoje pokojni-
ke so pokopavali zahodno od naselja, na pro-
storu današnjega Srednješolskega centra. Po
sežigu pokojnika so pepel s preostalimi zogle-
nelimi kostmi nasuli na dno grobne jame, ali
pa so ga položili v žaro in hkrati razsuli po
jami, redkeje pa so ga zbrali samo v žaro. Iz
časopisnih člankov izvemo, da so že na koncu
prejšnjega stoletja in pozneje leta 1937 na tem
prostpru izkopali preko sto žganih in nekaj
skeletnih grobov. Nimamo pa nobenih podat-
kov o najdbah. Zato lahko le domnevamo, da
morda nekateri sodijo v sklop tega grobišča.
Obsežno grobišče z žganimi grobovi so na
začetku tega stoletja odkrili na Zg. Hajdini, na
robu nekdanje dravske terase. Sodeč po naj-
dbah, odkritih na različnih mestih, jo lahko
prištevmo med obsežne ravninske naselbine.
Vendar se je žamogrobiščna poselitev na
našem področju nadaljevala še v starejši želez-
ni dobi (700 - 300 pred n.St.). Na to nas opo-
zarjajo nekatere bronaste in keramične naj-
dbe, odkrite v naselbini na današnji Ziherlovi
Ptuj: bronasta vozlasta fibula, starejša železna doba
158
ploščadi. Za to obdobje je značilen pokop v
gomilah. Na področju Ptuja so verjetno gomi-
le že zdavnaj izravnali. Tako so izravnali tudi
gomile na Zg. Hajdini, omenjene v topograf-
skem zvezku Blatt Ptuj. V njem se omenja
tudi železnodobna keramika, odkrita na po-
dročju griča pri cerkvici Sv. Roka na Sp. Bre-
gu.
Številne najdbe pa nam izpričujejo močne-
jšo poselitev Keltov v mlajši železni dobi (300
pred n.St. do našega štetja). Kelti so naseljevali
predvsem ravninske predele ob reki Dravi, o
čem^f pričajo odkrite seliščne najdbe na Sp.
Hajdini in grajskem griču, ter grobiščne v Brs-
tju in Skorbi. Posamezne latenske ostaline pa
so odkrili na prostoru antične Poetovione, na
današnji Ziherlovi ploščadi in Panorami.
Na grajskem griču so, razen keramičnih iz-
delkov in sledov utrdbe, zgrajene v suhozidni
tehniki, odkrili tudi sledove lončarskih peči.
Izdelane so iz gline in imajo okroglo kupola-
sto obliko. Ob njih je bilo kurišče, ki je bilo
nižje od dna peči. Dna so bila pod ilovnatim
premazom obložena s slojem drobnega gra-
moza.
Drugače pa je bila grajena lončarska peč
na Sp. Hajdini. Odkrili so jo na prostoru skla-
dišča za plin, na dvorišču hajdinske zadruge,
južno od mariborske ceste. Peč je okrogle
oblike, s premerom 105 cm. Na rešetu, ki je
delilo peč na spodnji in zgornji del, je bilo na.
loženih več skled enakih oblik in različnih ve-
likosti. Spodnji del peči ali kurišče je bil raz-
deljen na dve simetrični polovici. V njeni bli-
žini sta bili med drugim odkriti tudi dve vko-
pani kurišči ovalne oblike in pravokoten pro-
stor s pripravljeno ilovico za izdelovanje lon-
čehine. Po vsej verjetnosti pripadajo tej nasel-
bini odkriti grobovi v Skorbi, v katerih so bili
razen železnega meča, sulične osti, ščitne grbe
(ostanki lesenega ščita) tudi keramični izdel-
ki, med njimi skleda iz srednjelatenskega ob-
dobja, ki je enako oblikovana kot sklede na
rešetu peči.
Žgani grobovi s pridatki so bili odkriti tudi
v Brstju, v gramoznici severno od vaške ceste.
Med njimi izstopa ženski grob, v katerem je
bil med drugim bronast členkast pas z vlože-
nim raznobarvnim emajlom, bronasta fibula
in modra steklena prstana.
S keltsko naselitvijo so se pričele uveljavlja-
ti nove obrti. Pri nas je najbolje izpričana lon-
čarska. Prvič so na hitro se vrtečem lončar-
skem kolesu pričeli izdelovati različno obliko-
vano ločnenino. Pri trgovanju z različnim
blagom so plačevali s kovanim denarjem. Ne-
kaj novcev so odkrili tudi na področju Ptuja.
Ptuj je imel zaradi izredne lege ob Dravi in
»jantarjeve ceste«, ki je bila speljana skozenj,
vseskozi pomembno trgovsko in strateško vlo-
go. Keltska poselitev pa je pustila močne sle-
dove tudi v rimskem času. Ti so vidni v obli-
kah nekaterih keramičnih in kovinskih izdel-
kov. Ravno na področju Ptuja je v 1. in 2. sto-
letju močno prisotna noriško panonska noša,
prav tako pa se je na rimskifi kamnitih spo-
Brstje pri Ptuju: bronasta fibula in pašni sklepanec, okrašen z vrezi in vloženim emajlom, mlajša železna doba
159
menikih ob vrsti domorodnih imen še dolgo I
ohranila noriško-panonska voluta. Še naprej i
so tudi negovali kult raznih keltskih božan-
stev, med njimi naj omenim le bogove vina,
Libera in Libero ter božanske dojnice. Nutrì- :
ces Augustae. Rimljani pa so od njih prevzeli j
tudi razne geografske pojme, kot ime reke
Drave (Dravus) in ime kraja Ptuj (Poetovio).
LITERATURA
Mihovil Abramič, Poetovio, 1925, 9ss. — Stojan
Dimitrijevič, Problem neolita i eneolita u sjevero-
zapadnoj Jugoslaviji, Opuscula archaeologica 5,
1962, 22 ss. — Stane Gabrovec, Kasno brončano
doba (Kultura polja sa žarama), Praistorija jugoslo-
vanskih zemalja, Bronzano doba, zv. 4, 1983, 70 ss;
isti, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji, Arheolo-
ški vestnik 17, 1966, 174 ss. — Blagoj Jevremov,
Grobovi z začetka kulture žamih grobišč iz Ptuja,
Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989; isti, Varstvo
spomenikov 21, 1977, 247 ss, 266s; isti. Varstvo
spomenikov 22, 1979, 194 ss; isti, Varstvo spome-
nikov 23, 1981, 149 ss; isti, Varstvo spomenikov
25, 1983, 232 ss; isti Antični Poetovium, Arheolo-
ški pregled 20, 1978, 59 ss. — Josip Korošec, Neo -
in eneolitski elementi na Ptujskem gradu, Poročilo
o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2,
1965, 13 ss; isti, Prazgodovinska naselbina na Ptuj-
skem gradu, Dela SAZU 6, 1951. — Paola in Josip
Korošec, Prazgodovinsko in staroslovansko grobiš-
če pri Tumišču v Ptuju, Razprave SAZU 3 , 1953,
181 ss. — Paola Korošec, Eneolitik Slovenije, Ar-
heološki vestnik 24, 1975, 180 ss. — Josip Kle-
mene in Balduin Saria, Blatt Ptuj, Archeologische
karte von Yugoslavien, 1936, 29 s. — Peter Kos,
Keltski novci Slovenije, Situla 18, 1977. — Iva
Miki - Curk, Keltski sledovi v duhovni in material-
ni kulturi antičnega Poetovia, Arheološki vestnik
17, 1966, 417 ss; ista. Varstvo spomenikov 7,
1958-59, 327 s; ista, Varstvo spomenikov 22, 1979,
307 ss. — Stanko Pahič, K predslovenski naselitvi
Slovenskih goric in Pomurja, Svet med Muro in
Dravo, 1986, 165 ss; isti Keltske najdbe v Podra-
vju. Arheološki vestnik 17, 1966, 275 ss. — Anton
Smodič, Nove latenske najdbe na Dravskem polju,
Časopis za zgodovino in narodopisje, 35, 1940, 1
ss. — France Stare, Ilirsko grobišče na Zg. Hjadini
pri Ruju, Arheološki vestnik 1/1-2, 1950, 33ss. —
Mira Strmčnik-Gulič, Bronastodobni naselitveni
kompleks v Rabeljčji vasi na Ptuju, Arheološki
vestnik 39-40, 1988-1989, 147 ss; ista. Raziskova-
nje prazgodovinskih obdobij v Ptuju, Ptujski zbor-
nik 5, 1985, 377 ss; ista, Žamo grobišče iz Rabelčje
vasi v Ruju, Situla 20/21, 1980,61 ss; ista. Varstvo
spomenikov 25, 1983, 193 ss;ista, Varstvo spome-
nikov 26, 1984, 199 ss. — Marjana Tomanič-
Jevremov, Poselitev Ptuja in njegove okolice v
prazgodovini. Ptujski zbornik 5, 1985, 387 ss; ista.
Kovinske najdbe iz žamega grobišča na Zg. Hajdini
pri Ptuju, Ptujski zbornik 3, 1969, 16 ss; ista, Var-
stvo spomenikov 15, 1972, 145 ss; ista. Varstvo
spomenikov 17-19/1, 1974, 109 s, 165 s; ista. Var-
stvo spomenikov 21, 1977, 247 s. — Ivan Tušek,
Varstvo spomenikov 32, 1990, 165 ss. — Ksenija
Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sje-
vemoj Hrvatskoj, 1973, 24 ss; ista, Virovitiška sku-
pina, praistorija jugoslovanskih zemalja, Bronzana
doba, zv. 4,1983,551 ss.
160