Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII. Št. 4. Uredništvo: Ljubljana, Tvrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 2?. januarja 1939. Vri Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Pogled z obeh strani Pij XI.: tu vendar so — brez nepremišljenosti se lahko reče — socialne in gospodarske razmere naše dobe zu (premnoge ljudi največja ovira, tla ne morejo skrbeti za tisto eno, ki je potrebno, namreč za večno življenji*. Ouadra-gesimo anno HI.) ^Slovenec je nedavno priobčil sestavek, v katerem je obravnaval vprašanje, zakaj kakor drugod tudi pri nas pada število rojstev. Pokazal je tudi na vzroke in dejstva tega pojava, ali bolje. na del vzrokov in dejstev. Dejstvo, da se zlasti premožnejši sloji in narodi izogibljejo številnim družinam, je posplošil in razglasil za obče veljavno. In tako je utesnil — za la njegov primer pravilno — vse vprašanje na nravstveno osnovo: iker le ni. zato se odtegujejo premožni posamezniki in narodi žrtvam za otroke, in zato gre tudi pol takih narodov navzdol, v prepad. \ prašanje padanja rojstev pa nima samo nravstvene strani, ima tudi tvarno. In ne boje se samo premožni ljudje številne družine, marveč tildi reveži se je boje. četudi popolnoma iz drugih razlogov. Medtem ko prvi ne marajo mnogo ali sploh nič otrok, ker jih je strah, da jinn bodo prikrajšava li udobnosti življenja, se jih boje drugi, 'ker vidijo, tln l»i jih pri najboljši volji in pri največjem lastnem pomanjkanju ne mogli preživljati. ker se zlasti po pravici boje, da bodo n jihovi otroci premalo odporni stopili v življenje, če jih sploh že prej ne bo pobrala bolezen siromakov, jetika, in da> bodo tako propadali in propadli telesno in nravno. In če se je še mogoče prerekati 0 tem, koliko je takih revežev, enega ne bo mogel oporekati nihče, da jih je m da jih je tudi čedalje več. I rav k tej točki je zastavil pero naš dopisnik. 1 )& ima vprašanje tudi nravstveno stran, to jr pri-znal takoj v začetku svojih izvajanj, in zdi se nam. da dovolj razločno, ko je zaipi.sal, da ga ni »med nami. ki ne bi pozdravil dobrega namena .Slo.venca'«. in da se »strinja /. njegovim poudarkom morale in vere«. Seveda pa ni mogel mimo dejstva, da je ponekod in zlasti pri nas prav revščina tudi med tistimi vzroki, ki povzročajo padanje rojstev Zato je na to dejstvo opozoril, pri tem pa posebej tudi pokazal, da ne gre. istiti bogato Švico in revno Slovenijo in iz take primerjave izvajati kakršne koli sklepe. Samo na enostranost. Padati na celo \ prašanje zgolj z nravstvenega vidika, je opozoril naš dopisnik. Ni torej tega vidika hotel tajiti ali celo zametovati, samo spopol-juli ga je hotel z drugim. »Slovenec« se je na ta naš sestavek odzval kar trikrat. Ko je naš dopisnik opozarjal tudi na (varno stran vprašanja, je razglasil, da je zato naše 'slovenstvo v levičarski vpregi« in da »jemljemo v zaščito marksistično materialistično gledanje življenja in zgodovine.« I red vsem ne pojd.e nobenemu v glavo, da bi bilo ze to marksistični materializem, če je naš sodelavec opozoril, da nima življenje samo dušno-nravstvene strari, ampak tudi tvarno. Kajti sicer bi morala, biti materialistična tudi zgoraj navedena papeževa okrožnica, ki nedvoumno misli in vključuje tudi take primere. _ Sicer pa. oglejmo si vso stvar še s praktične življenjske strani in glejmo pri tem na naše posebne slovenske razmere. Logično bi najprej izhajalo iz osrediive vsega vprašanja zgolj na njegovo nravstveno plat, da tvarna stran človeškega življenja sploh ne vpliva nanj. ali vsaj ne v talki meri. da bi nravstveno odgovornost zmanjševala ali celo sploh odpravljala. Ali prav tako je gotovo, da so tudi pri revščini neke meje, izpod katere družine ne morejo uspevati, in da so te meje različne glede na družbeni ustroj prebivalstva. Nujno ima otroško bogastvo revnih družin svojo mejo tam, kjer neha mogo-čost preživljanja. In kakor radi vsakdo računa s prožnostjo in upogibi j ivost jo te meje, meja je. Prav tako je gotovo, da je to mejo obilno slovenskih družin že davno ne samo doseglo, ampak tudi prekoračilo. Naj bi vsak. ki o tem dvomi, odprl anketo med prizadetimi. Pdkaizala se mu bo slika, kjer o nasladah in uživanju življenja že zato ne more biti besede, ker je še za životarjenje vsega premalo. ' Med revnimi pa so glede preskrlbe otrok na najslaibšem delavci. Kmet. uidi uibožen bajtar, si še kako pomaga. Ima streho nad glavo, za katero mu ni treba plačevati najemnine. Ima kravico, ali vsaj nekaj drobnice, ki mu daje mleko, s katerim je že preskrbljeno za dobršen del prehrane, posebno otroške. In tudi sicer so mu otroci v manjše breme. Komaj so za silo odrasli, mu pomagajo pri delu, pasejo mu živino. Marsikaterega očetovega zaslužka bi ne bij >. če.bi mu otroci ne odvzeli vsa/j ndkaj laij.šega dela. Vse drugače je v delavčevi družini. Prav vse do zadnjega mora za otroke kupiti v trgovini. Kot najemnik s številnimi otroki ni priljubljen, in le p rečeš to mu hišni gospodar prav zaradi otrok nekaj pribije, kar je vse dejansko kazen za očeta z večjo družino. A te so včasih njegovi otroci vsaj odrasli prisl, razmeroma lahlko do dela in zaslužka. je to vsaj pri nas v Sloveniji velika težava. In tako mora delavec — oce, z zaslužkom, ki je po navadi globoko pod eksistenčnim minimom. rediti še nekaj otrok, seveda rediti tako. kako* jih pač more red iti. Strahotna naloga zanj, strahoten zgled za njegovo okolje, a največ za njegove otroke same, In če se ti. odrasli, pomišljajo in premišljajo, preden ustanove novo družino, tedaj je to čudno kvečjemu za takega, ki ne ve. kaj je revščina in pomanjkanje. I rav Slovenci pa imamo v naši državi najmanj kmečkega prebivalstva in največ delavstva, a zlasti največ brezposelnega delavstva. Menda ni treba, še nadalje dopovedovati, da ne more imeti otrok in se brigati zanje človek, ki nima lastnega ognjišča, ki se potika iz kraja v kraj za priložnostnim zaslužkom, ali ki je večino leta ali pa sploh zmeraj brez tlela in zaslužka, lak se pač hočeš nočeš otepa otrok z vsemi sredstvi, dovoljenimi, in nedovoljenimi. Na vse povrh je pa ta!k človek in taka družina še kakor sva-1 ilen in strašilen zgled za marsikoga, ki bi si sicer hotel ustanoviti družino, a se bolj ali manj po praviej boji, da ne bi spravil v nesrečo prav tistih. • i in ki ki jih ljubil. In taki ljudje niso najslabši med nami! i i “)eclavno *ega smo brali, da je splavila mlada dekle, ker se je bala. da bo ob službo. Če bi tega mrahu ne bilo. to se pravi, če bi ne bilo gospodarske stiske, ki je prav pri nas v Sloveniji naj-luijsa. vet ja, kakor kjerkoli v Jugoslaviji, in čc bi ne bilo njenega neizogibnega nasledka, brezposelnosti, tedaj bi danes živel njen otrok. In koliko drugih z njim! Kajti vsakdo ve, ki zasleduje take žalostne pravde, da ravno pri revnih dekletih, pri delavkah, vsaj praviloma ne povzročajo splavljanja nagibi, ki odločajo pri imoviti ženski: želja, po udobnosti in nemotenem uživanju življenja. Toda strah pred tem, da ne samo ona sama ne bo inogla od česa živeti, ampak da bo še manj mogel živeti pričakovani otrok, to goni danes toliko sicer vestnih in poštenih žensk k obupnim dejanjem. Volja do omejevanja številnih družin je postala v sodobnem svetu in pri sedanjih gospodarskih razmerah tako močna, da je tudi katoliška cerkev sprejela in priznala tako imenovani Knaus-Oginov nauk. Ta nauk pa ne uči nič drugega, kakor (le j a n .4k o, zavedno in načrtno omejevanje svoje otroke ne samo vzgoje, ampak da jih vzgoje za neoporečne in dobre ude naroda in družbe, kar pri revni in številni družini ni vselej mogoče. Pri Slovencih pa je (prav zaradi našega ubo-žanja v znamenju centralizma gotovo bogatija v man j primerih vzrok padanja rojstev, kakor rev-šči.na. Tudi na kmetih, med kmečkimi sinovi in hčerami, je zaradi revščine čedalje manj mogočo-sti. da bi si mogli ustanoviti družine. Naš kmečki stan propada, z južnim kmetovalcem spričo slabše zemlje in manjše posesti čedalje težje tekmuje. In čedalje več je kmečkih hiš, v katerih gospodarijo in gospodinjijo bratje in sestre. Kajti, če bi poskušali tako posestvice deliti ali plačevati dote iz njega, bi šlo vse skupaj na boben, in še ob sedanjo borno bitno moigočost bi bili. * Vsa ta zadeva ima pa-še neko posebno plat. Svoje dni je prav s podobnimi dokazi razlagal naše nazadovanje nacionalističen list. Seveda se je izraž.al drugače, cinično, govoril je samo o strahu Slovenk pred otročjo posteljo, toda v bistvu je trdil isto. Kajti — seveda — opisovanje in ugotavljanje gospodarskih vzrokov za padanje naših rojstev centralistično-nacionalističnemu listu ni moglo iti v priklad. A če bo slišal še naš južnjak o teh stvareh, čc lx> bral, da je bogastvo tisti poglavitni vzrok, ki povzroča padanje rojstev pri nas Slovencih, tedaj bo pač sklepal, da je ta naša bogatija nekaj slabega za naš narod. In če že ne bo resno tako mislil, vsaj rekel bo lahko, da bo napravil našemu narodu še uslugo, če mu odpravi vzroke tega njegovega nazadovanja. A na nas same bi se po pravici mogel sklicevati pri tem. Kako bo to storil, o tem pa danes ne mislimo govoriti. Saj razlagamo te stvari že osmo leto. In tudi drugod so bile že dovolj/krat obrazložene. • H koncu naj pa samo še malo višje pribijemo način polemike, ki hoče na vsak način po fašističnem receptu razglasiti vsako nasprotno mnenje za materialistično in marksistično, četudi je očitno za tistega, ki je prebral samo danes navedena stavka našega dopisnika, da je njegov sestav v načelu nematerialističen in nemarksističen. Majhen narod se je uveljavil Prp.fl nni „ i '--- p*“’,JVečkrat smo že v našem listu opozorili na Re- vsem naj povemo, da nameravamo govo- toromance ali Romaunce v Švici, ki štejejo samo IWniend,° ' P VU revs&ne lu* omejevanje rojstev. -M.OOO duš. pa jim vendar ne prihaja na misel, da Tu ^ cfin se "f8 v n,asem P«morn ne tičejo, bi jzdali svoj jezik in svojo omiko in se stopili z »lejansko t *?. rau ie Italijani, čeprav sta si njihov jezik in italijanšči- , „ . CI . , primeru ne tičejo, n. ima »Slovenec« brez dvorna prav, in to mu je j °.tucli Pi,,z,ial naš dopisnik. In tudi v tem inni n »““P™'' (UH? 01\ kakor od njega navaja nrvatski dnevnik«, da imajo ravno siromašni stoji največ otrok. na skoraj toliko sorodna, kakor katera koli dva slovanska jezika, in četudi sta si njihova in italijanska omika mnogo bližji, kakor na primer slovenska in hrvaška, ali hrvaška in srbska, ali celo slovenska in srbska. Poročali smo tudi, da je svobodoljubna in demokratična Švica priznala roma vinski jezik za državni jezik kljub majhnemu številu ljudi, ki ga govore. »Istra:«, ki zastopa koristi Slovencev in Hrvatov za mejami naše države, je prioJxv>ilai pod naslovom *Retoromaunsiko vprašanje« obsežen sestavek o tem vprašaniu, ki ga je napisal Peter Pavlovič, in ki ga spodaj ponatiskujemo. Pri tem opozarja- : Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in : • moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, : : krojaške in šiviljske potrebščine kupite : : najugodneje pri : \ ob vodi, blizu Prešernovega spomenika • ...................................................... mo tudi na pojav, kako se zbuja narodna zavesi Ladincev na Južnem Tirolskem in Furlanov, naših narodnih mejačev, ki pripadajo kakor Romati n-ei istemu narodu Ladincev. Ured. Švica je. kakor znano, od leta J848. dalje federativna država. Sestavlja jo 22 kantonov, ki .so razdeljeni v 25 republik. Od teli kantonov je edem. namreč I i,črnski kanton italijanski, l a kanton obsega skoraj vse zgornje porečje 1’ičina, brez severno\ /hodnega dela. iki pripada kantonu Graubiinden. Njegova površina meri 2813 kun2. Proti severu ga ločijo od ostalih švicarskih kantonov silno visoki gorski grebeni. Proti jugu pase odpirajo razne doline v lombardsko nižavo. Po štetju i« leta 1050. je imel ta kanton okoli 160.090 prebivalcev. Od teli je bilo okoli 11.500 Nemcev, ostali (z izjemo kakih 200, ki odpadejo na druge narodnosti) so skoraj vsi Italijani, med njimi pa je približno renjikolov. Glavno mesto kantona je Bellimzona /. 10.700 prebivalci. Večji mesti pa sta Laguno z 22.600 in Locarno z 12.000 prebivalci. Severovzhodno od Tičimskega kantona je kanton Graubiinden. ki ga pa že loči od severoitalijanske nižave visoko gorovje. Le trije tnali izrastki segajo še tostran grebena. V tem kantonu živijo c.b zgornjem toku Ima (v Engadinu) in Rena Romnunci. Cenijo jih na okroglo 40.000. Za tičinski kanton in mejne predele graubiindcii-skega kantona so začeli Italijani sistematično rabiti izraz dtalia svizzeira«. ki so ga pa skovali že pred vojno. Ime in njegova dosledna uporaba v italijanskem tisku v sami Italiji odkriva dovolj jasno težnjo in program, ki ise za njimi skrivata. l\ot reakcija proti temu izrazu ali pa tudi nvorda z lastnim ofenzivnim namenom je nastal izraz »Sudschiveiz . la izraza spominjata na podobna izraz Siidtirol in »Venezia Tridentina« za ozemlje, ki je bilo pred vojno in je po vojni v 'izmenjani obliki sporni ‘predmet med Italijani im Nemci. Sorodnost pa je tudi v stvari sami. kakor so Italijani pred vojno ustvarili iredentizem v Južnem 'lirolu. tako so v povojnem času do skrajnosti ojačili zanimanje za tičinski kanton. Pri tem pa se niso mogli sklicevati na morebitno zatiranje liči inskih Italijanov, saj imajo ti prav vse pravice v vseli panogah javnega življenja in so dejanski v kan tonskem svetu gospodarji lastne usode, švicarska konfederacija je bila celo pripravljena tem pičlim 100.000 švicarskim Italijanom ustanoviti italijansko univerzo, proti čemur pa so nastopili Italijani v kraljevini, ker bi s tem Italijani iz Švice prenehali študirati na italijanskih vseučiliščih. /ato je skušala Italija uveljaviti druge argu- l)r. J os. Regali: Ob dvajsetletnici slovenske ,,Narodne galerije" (Nadaljevanje.) »Odsek za ureditev galerije udje lega odseka so 'bili dr. I. Cankar, dr. J. Mal. \1. Sternen, dr. Stele, jaz in J. Zorman 'kot upravnik — je imel prvo sejo 17. novembra 1950. Odsek je vodil dr. Iz. C ankar. Že prej pa smo v odboru razpravljati med letom o tem. kaj naj bi prišlo v galerijo, da bi galerija res dosegla pravi' namen. Rilo je dosti predlogov. Umetnostni zgodovinarji so hoteli predvsem pridobiti umetnostno gradivo iz Narodnega muzeja in iz škofijske zbirke, ker je bilo najlaže dostopno. Pridobljena je'bila tudi Strahlova zbirka iz Stare Loke, za kar so se trudili že prej več let. Dr. Mal in dr. Stele s Sternenom zraven dr. Iz. Cankarja, ki so zastavili vse moči za to. Zorman je pomagal kot upravnik. Do resničnega prevzema gradiva iz »Narodnega1 muzeja« in iz škofijskega muzeja je prišlo pa šele pozneje. Dr. Stele je seveda dal. kar je imel zbranega pri Spomeniškem uradu, z veseljem »Narodni galeriji . Ker se mi je pa zdelo, da vse to gradivo ne bo zadostovalo, da bi slovenska »Narodna galerija vsaj približno podala slovensko umetnostno izročilo. sem sestavil pismen načrt o tem. kaj naj pride v galerijo in kako naj bi preuredili prostore, čeprav nisem umetnostni zgodovinar ne muzealist po poklicu. Skrbelo me je. da ne bi bila kljtilb gradivu iz »Narodnega muzeja« preveč- uboga in ma- niente. Začela je pretiravati nevarnost ponemčevanja, ki da preti tičinskemu kantonu, in ni pri tem varčevala z najhujšimi napadi ne samo proti švicarski republiki. kjer imajo Nemci večino, temveč tudi proti Nemcem v raj h n. Zanimivo je. da -so še pred proti-židovsko kampanjo v Italiji napadali zlasti nemški židovski element v Švici. Nevarnost pa očitno ne more biti posebno velika, saj sc je število Nemcev v Tičinu v zadnjih tridesetih letih komaj podvojilo od 5.400 na 11.500. Večja inevarnost, kakor iz množine Nemcev, izvira seveda iz njihove kvalitete. Ti Nemci so namreč po veliki večini kvalificirani uradnik i, zdravniki, inženirji, ■stavbeniki, olbrtniki-spccali.sti in hotelirji. Iemu prirastku nemškega elementa stoji nasproti nazadovanje italijanskega prebivalstva zlasti v revnih gorskih dolinah sosedne Italije, vendar je skušala Italija prav iz tega demografskega momenta in iz gospodarskih razlogov, ki se v njem izražajo, kovali kapital. Sprožila je namreč idejo, da naj se zrušijo carinske meje med tičinski m kantonom in Italijo. S tern bi pač Italija gospodarsko neovirano penetrirala tičinski kanton in ga tako postopoma priklenila nase. dokler ne bi sledila politična aneksija. Uradna Italija je sicer vedno zatrjevala, da nima iredentističnih namenov. toda dejstva sama so govorila drugače. O tem priča zlasti proces proti krogu okoli listu l/A lul. leta 1936.. ki je dal povod, da je švicarska federaci ja leta 1937. sprejela poseben zakon za zaščito svoje teritorialne integritete. Vsi ti naklepi Italije pa so naleteli predvsem na odpor pri samih švicarskih Italijanih, ki se nikakor niso mogli navduševati za fašistično Italijo. Zato se je vsa akcija omejila na italijanske državljane v ličin-skem kantonu, ki imajo tam svoje fašistične in konzularne šole in svoja fašistična glasila. Švicarski Italijani sami so proti vsaki odcepitvi od švicarske federacije in zaradi tega je tudi ponovno prišlo do konfliktov. o katerih je tudi naš list ob svojem času poročili. lo nasprotovanje se je pokazalo še posebej pri volitvah v kan tonski svet leta 1936.. ko ni fašistična lista kljub silni agitaciji dobila niti enega mandatu. Kakor .se niso italijanske aspiracije v Južnem I i-rolu omejile na etnografsko italijansko ozemlje, temveč so segale veliko dalje proti severu, do Brennerja. tako se tudi glede Tič.in a etnografskim težnjam pridružujejo prave imperialistične zahteve, ki segajo še onstran gorskega grebena, ki zapira tičinsko porečje, do Piz Sola in do Sjlvrette. In čudno, zopet vidimo podobnost z Južnim Tirolont! Kakor so bile na ozemlju. ki so ga Italijani po svetovni vojni dobili na Južnem Tirolskem, v nekaterih gorskih dolinah poleg M men j e Glede na Slovenčevo' polemik) z našim sestavkom »Slovenija in Švica; v zadnji številki smo prejeli iz Savinjske doline še tale dopis. U red. Stvarno in dobrohotno ugotovitev, ki jo je zapisala zadnja številka »Slovenije glede vzroka za nazadovanje rojstev med slovenskim ljudstvom, je nekdo porabil v >Slovencu kar za celo veliko polemiko, tako, da. že moram dodati k te.mu tudi svojo besedo, kako gledamo na stv ar preprosi i ljudje, z naravnimi petimi čuti, pa brez politike in tendence. Pojav, da imajo ravno premožnejši sloji manj potomcev kakor uilrožni. je tako star. kakor so stara različna mesta. Da prebivalstvo v mestih polagoma, bodisi iz bioloških, bodisi nravstvenih razlogov hira na potomstvu in množitvi, je zgodovinska resnica, kakor je tudi zgodovinsko dejstvo, da je dežela, 'kmečko prebivalstvo lotna, ker so v preteklosti v Narodnem muzeju in škofijski zbirki shranjevali le liste stvari, ki so jih cerkve izranžirale ali pa zasebniki slučajno prepustili. .Sistematično ni zbiral nihče. Ral sem se. da bo zbirka slovenske Narodne galerije dolga leta v bistvu ostala taka kot bo takrat, ko jo bomo odprli, in da se bo pozneje vsak otresal dela. češ saj je galerija že narejena in je vseeno.. če je v nji nekaj stvari več ali manj. Ral senu se pa tudi prehudega »strokovnjaknrstvu« poklicnih umetnostnih zgodovinarjev, ki jim gre pri njih raziskovanju zaradi natančnosti dostikrat bolj za št udi jsko gradiv o kol pa za reprezentativna dela. Zato me je skrbelo, da bi ne delala zbirka tistega estetičnega vtiska na zunaj, kakor bi ga po mojem mnenju morala in 'bi ga lahko, če bi bilo storjeno vse, kar je bilo treba. Koliko sta bila ve,s ta moj strah in skrb upravičena, presodi lahko še dandanes vsak. 'ki1 pozna sedanjo galeri jsko zbirko in slovensko umetnostno zgodovino. »Načrt za sestavo in ureditev slovenske Narodne galerije,- sem končal o binkoštih leta 1950. in sem ga nato predložil društvenemu odboru. Imel je 24 velikih, tesno pisanih strani. Ker je mogoče, da je ta načrt v arhivu Narodne galerije kje založen in da ne bo nikoli več prišel na beli dan. posnemam po njem poglavitno vsebino, ker se mi zdi, da je še danes živa potreba, da se sedanja zbirka »Narodne galerije« izpopolni in razširi, krije bila sedanja galerija sestavljena v naglici in brez posebnih priprav zato, da je bilo vsaj nekai narejenega. Ne domišljujem si prav nič. da je bil moj 'binkoštni načrt iz leta- 1950. kakšna iznajdba in da bi kdo drugi ne bil mogel napraviti bolj- Neiucev še ladinsko narodnostne skupine, tako je na švicarskem ozemlju onstran etnografske meje, na katero aspirini Italija, v dolinah Ina in Rena roma tinska jezikovna skupina, ki je v tesnem sorodstvu s tirolskimi Ludinei. Že leta 1873. je Furlan Graziadeo l.saia Ascoli razglasila neodvisnost romaunskega, ladinskega in furlanskega dialekta od italijanščine in je videl v njih neko poselimo -ladinsko skupnost«, ki .šegi; od Št. Gothurda v Švici do Rižane v Is-tri. Res je sicer, da so zlasti po vojni razni italijanski jezikoslovci skušali zavreči to trditev svojega prednika, posebno ker so lo narekovale nove razmere. Saj je po svetovni vojni pripadlo Italiji 96% vseh »Ladincev« ali, kakor jih tudi imenujejo. »Retoromanov«, namreč vsi Furlani in tirolski Ladinci. Onstran italijanskih meja so ostali samo Romnunci. Italija skuša sedaj zbrisati razlike med ladinskim in furlanskim jezikom na eni ter italijanščino na drugi strani. S tem hoče za vselej zatreti molž n ost. da bi iz teh dialektov nastal jezik, obenem pa je hotela s tem izpodkopati samostojnost romaun-ščine in Romannce tako razglasiti za del italijanske jezikovne družine, s čimer bi lahko utemeljevala svoje teritorialne aspiracije. Toda Roinaunei so jo prehiteli. Njim ni bila posebno všečna taka velika. nenadna ljubezen fašistične Italije, /ato so’ leTa 195.. dosegli, da je švicarska federacija razglasila »re-loromaunšcino«, to je skupino kakih sedmih dialektov. ki jih govore v kantonu Graubiinden, zn »četrti državni jezik«. Romnunci so se samovoljno poslužili obrambnega sredstva proti tujim aspiracijam, kakršnega je nekaj let prej uporabila angleška vlada na Malti, ko je razglasila mal tešči no« za javno priznan jezik. S tem ukrepom švicarske federacije pa ni videla Italija samo preprečene svoje aspiracije, temveč je imela ta ukrep celo za izzivanje, ker utegnejo s tem biti prizadeti tudi Ladinci v Italiji. Boj za Italijane v l ičinu in Romannce je dosegel svoj višek v letih 1936 in 1937. Od tedaj .se je nekoliko polegel. Vzrok moramo iskati v tesnejši zvezi med Italijo in Nemčijo. Os Rim-Rerlin ne dopušča ostrejših izpadov Italijanov proti resnični in umišljeni nemški penetraciji v tičinski kanton, kakor ne dopušča tudi odkrite agitacije za Nemce v Južnem lirolu. Nedvomno pa je Italija spričo novih razmer vsaj prehodno močno zadušila svoje aspiracije glede Tišina, kuj t i s forsir.anjem tega problema bi samo pospešila podobne aspiracije Nemčije na nemški del Švice. Pri tem pa bi seveda N emčija odnesla levji del in Italija bi imela Veliko Nemčijo za mejača ne samo na Btreivnerju. temveč tudi na št. Gothardu. h ri Bovca bilo vedno neusahljiv vir za nihnovo in pomladi te v mestnega prebivalstva. Res se je .pojavilo padanje rojstev tudi v bogatih pokrajinah, kakor n. pr. pri nas v Slavoniji in Banatu. O tem je že Janez Trdina svoje dni pisal izčrpno. Te sadove Malthu-sovih naukov, sprejetih pred 80 leti od desno v prežene inteligence, bo pač moral prizadeli narod. ki se ga tiče, odpraviti in ozdraviti, za kar je danes najbolj priljubljeno sredstvo preranim« j e. Najsi bo vzrok malega števila blaginje dot ič n ega prebivalstva njegova egocentrična usmerjenost ali padla morala, ima pa vendar naravni človek premije kol sredstvo za dviganje rojstev kot najbolj materialistično in človeka na jbolj ponižujoče sredstvo. Premijski otroci ... Uboga mati. ubogi otrok, ki se je rodil za premijo. Pri nas poznamo premiiranje do sedaj samo še pri živinoreji. Po naziramju pisca v »Slovencu« pa stoji za naš sto- šega. vendar pa moram ugotoviti, da se še do danes je reči ni nihče res.no lotil, da je pa treba začeti sistematično iskati slovensko umetnostno gradivo iz vseh preteklih časov in da se je treba potruditi zn pridobitev že znanih starih umetnin, ki spadajo v »Narodno galerijo«, čeprav bi bile pri tem lahko hude ovire. Delo je treba zastaviti na široko in po jasnem načrtu, čeprav je seveda tudi vredno pohvale na. primer zbiranje posameznih gotskih predmetov. V načrtu iz leta 1950. sem najprej predlagal načela in sistem* za zbirko, potem sem pa tudi opisal posamezne oddelke in prostore in tudi navedel vsako posamezno sliko, ki naj bo obešena, v vsakem oddelku, prav ui.ko sem pa imel v načrtu tudi poseben prostor za kiparstvo, eize-larstvo in kolajnarslvo. Po mojem načrtu bi ‘bilo prostore v prvem nadstropju »Narodnega doma čisto drugače prezidati kot so prirejeni sedaj. V načrtu sem imel 16 oziroma 17 razstavnih prostorov (sedaj jih je le II). v srednji veliki dvora,ni (sedaj imenovani: baročna dvorana) naj bi bil narejen vmesni stro,p iz stekla, severna okna. ki so bila zazidana I. 1928. bi bilo treba spet odpreti; srednjo dvorano ,pa predeliti po dolgem s steno, da, bi nastali iz sedanje dvorane dve dvorani. * Ta načelu som v prejšnjih sestavkih že večkrat mimogrede omenjal in naj mi hravei oproste. clu to misli ponavljam. Ponavljam jih pa zaradi zveze in popolnosti in pa. da vsak lahko presodi, koliko so bila tu načelu izpolnjena in koliko je bil sistem pri snovanja sedanje galerijske zbirke upoštevan in kje je treba zastaviti z delom v prihodnje. JJJfijC Pisatelj. (Dalje prihodnjič.) Štev. 4. SLOVENI] A Stran 3 venski narod trditev, da bi bila blaginja nekako prvo leglo zn egocentrične nagone i.n v drugo še višji vzrok /materializiranega pojmovanja družbe in človeka. Torej je pri nas za Slovenijo povod za nazadovanje rojstev ali materialna blaginja ali pa padec splošne morale ali pa olboje. Zastrimo si oči. da kaj takega še kedaj ne beremo! Slovenska blaginja, padec morale pri današnji družabni in politični strukturi ;' I Im! Mi na deželi pa, vidimo vsak dan, Aa je stvar takale. Dežela in ljudstvo sta od nekdaj zalagala > svojimi otroki mesta in meščanstvo'. Vkljub temu je bil še vedno velik prirastek slovenskih zibelk. Odkar pa sinovi ne morejo prevzemati posestev, bodisi od živili, bodisi za rajnimi starši, tako da ostanejo cele domačije po več let brez naslednika, ki ne zmore poravnati visokih raznih prenosnih pristojbin, odkar sedijo doma neporočene hčerke m čakajo na svojega ljubega, če bo kje dobil delo. da bi se poročile, čakajo, da bo njen prihodnji prišel na mesečno plačo vsaj 1000 din, najsi bo v državni ali zasebni službi, pa. jih leta prehitijo, od takrat padajo zakoni. Najprej pada število ]>o-rok, nato pa število rojstev, točno rečeno samo število zakonskih rojstev, medtem ko število nezakonskih rojstev vsekako narašča, kar pri nas popolnoma ometuje teorijo raznih vpreg glede blaginje in egocentrizma in morale. Za naš narod velja, da je v svoji naravi in v bistvu in svojem neugnanem življenjskem pojmovanju v splošnem nepokvarjen, ljubitelj številnih družin, da pa kloni njegova bit pred višjimi silami, ko se mora odpovedovati svojim naravnim pravicam, družinski sreči zaradi — ultra posse. — In ravno to kruto dejstvo, ne samo revščina, temveč usoda beraštva, je vzrok padanja rojstev in naša — tras Demokracija in sožitje narodov h Leta I9J3. jo izšla v Baislu v Švici knjiga: »Die vielspraehige Sch\veiz, eine Liisung des Nationalstu-tcnproblems; (Mnogojezičun Švica, Rešitev narodnega vprašanja), ki jo je spisal 11 c r m a n n W e i 1 e n -m a n u. Od nekdaj gledajo narodi, ki ne morejo priti do političnega miru zaradi 'nasilnih sosedov v lastni državi, z zavidanjem na Švico. Kalcor otok miru i.n reda je sredi valovanja narodne nestrpnosti in saino- goltnosti. Švico občudujemo. storimo pa 'prav malo, da l>i se zgledovali po njej. Kajti vsak naš »državnik«, ko mu je elanu priložnost in moč, da bi izvajal načela, ki so jih Švicarji že zdavnaj prestavili v življenje in za katera se je on sam ogreval v besedah — vzdihuje v državotvorni zamaknjenosti: »O. saj bi jako rad. toda. veste, politične razmere — in naš narod — in naše stranke — in sploh!« Pa je uganjal dalje politiko, ki poraja 'prav te namere, kvari narod in strainke. vzgaja ljudi za podložnike, namesto za državljane. Kajti njemu je tako kazalo in tudi neslo mu je. In prav nič bi mu ne neslo, če bi se smelo ljudstvo samo vladati \ iniciativi in referendu. če bi moral oii delati za ljudstvo in ne I j lisi vo zanj. in če bi moral tvegati, da dajejo sodobni državljani vsak hip njegova dela na preskušajo, ee se ujemajo .s poštenostjo in resnico. Ne more biti političnega napredka brez zvgoje ljudstva, kakor je živi zgled, ki nam ga daje svobodoljubni švicarski narod. Tako močan je ta zgled demokratične samoupravne, zveznodržavne Švice, da tudi nasprotniki demokratične misli ne morejo mimo njega. Pa ne vedo drugega povedati, ko o posebnih razmerah, ki so bojda v Švici in ki jih ni tam, kjer laki praktični »državniki govore o ljudski blaginji in o napredku, mislijo pri tem nase in na svojo malho. O. seveda, so v Švici posebne razmere, a tiste posebne razmere so take. da so ibolj zahomotane. kakor v kateri koli drugi evropski državi. Različne veroizpovedi. gospodarske različnosti (tudi Švica ima ravnine, še prav obsežne .ravnine!), predvsem ipa štirje različni narodi. In medtem ko je Nemcev največ — okoli tri milijone — je Retoromanov tnalo, komaj 44.000. Pa so vendar Retoromani prav tako državen narod, poročali smo nedavno tega, kako jim je bila ta državnopravna lastnost zakonito priznana. 44.000 je Retoromanov, pa imajo popolno jezikovno enakopravnost z Nemci, Francozi in Italijani, mar ni lo dejstvo nekaj, kar bi kakega koroškega (nemškutarja a*li ju-goslovenskega edinstvenika kar vznak vrglo. Iz navedene knjige navajamo v prevodu odstavek, ki govori zlasti o teni. 'kako je Švica krepila prav s tem svojo zunanjo in notranjo moč — obe sta v vzročni zvezi, ne more biti ene brez druge —. da je kar najbolj varovala in čula nad visemi narodnimi in krajevnimi posebnostmi, da ni imela stapljanja in izravnavanja v katerem koli pogledu ali smeri za svojo nalogo in namen, ampak ravno narobe za stvar, ki hi škodovala švicarski politični enotnosti ali pa jo celo ogražala. Sicer pa res ne moremo reči. kakor da naj vsakdo la sestavek pazljivo prebere in premisli. Potem mu bo prišlo primerjanje 'kar samo od sebe. A tudi trpko spoznanje, kako malo sprevidnosti in dobre volje je včasih tam. kjer bi je moralo največ biti. In nazadnje — upamo — prepričanje, da je treba obračunati z ljudmi in sestavi, ki so zarjavela zavora na vozu našega političnega življenja v času. ko ga ljudstvo s l rud oni in muko vle.ee navkreber. Uredništvo. Nič ne dokazuje bimostne upravičenosti kake države prepričeval n e je in bolje, kakor njena bit sama. in Švica res ne rabi druge obrazložibe. kakor jele: da je nastal iz njenega mnogovrstnega prebivalstva sovisen narod, ki ga vodi ista volja do skupnosti. I oda švicarski državni narod ima vendar neko posebno stališče v Evropi, ne samo, ker je njegovo ljudstvo (kakor je to povsod) neenotno v svoji krvni sestavi, ampak ker tudi razpada v številna majhna državna olicestva in razen tega še v jezikovne skupine, ki so se drugod neprestano bojevale med seboj. Celo breme zgodovine je bilo jreba nositi naprej: zlasti katoliški in romanski kantoni so se bali. da bi dobila Zveza preveliko pristojnost, in so se upirali, da bi se preveč zlili \ veliki enoti. Zgodovinski federalizem se je obdržal zategadelj v vsej svoji čistosti. Razširjenje demokracije v 19. stoletju je dalo tudi narodnostnemu vprašanju nov pomen. Že strnitev francoskega naroda v revoluciji in zlasti pod Napoleonom 1. je dala misliti, kako važna je lahko postala enotnost jezika za narod. Ko je romantika odkrila jezik kot mater in zarcjališče kultur, je dodobra Obudila zavest skupnosti pri ljudeh enega jezika in jih zagotovila njihove posebnosti in lastne življenjske zvrsti. K temu je še prišlo, da so v Švici gledali z naj-večjim zanimanjem na mogočno evropsko gibanje. ki je oblikovalo novodobne narodne države: nikjer niso veseleje pritrjevali bojevnikom za nove. po jeziku zaznavne narode, kakor v Švici, ki je vendar te vzore tako malo spolnjevala. Iz Ženeve izhajajoče lilohelensko gibanje je navduševalo izobražence kakor množice; izgnani in preganjani italijanski, nemški, poljski narodni junaki so bili sprejemani kljub ugovoru evropskih v lad kot enakomiselni z odprtimi rokami. Seveda, za Švicarje so bili v prvi vrsti bojevniki za svobodo, mučenci nazadnjaštva. Vendar pa ni bilo mogoče iti mimo tega. da sc je hkratu teoretično odobravala njihova zahteva, naj narod enega jezika tvori lastno državo (pri čemer je bila Švica zmeraj priznana kot izjema). luko je nastal v 19. stoletju novi položaj, da švicarske narodnosti ne le niso živele svojega lastnega, življenja, ka/kor doslej, ampak da je vsaka zase zavedneje poudarjala in močneje občutila razliko od drugih, kakor kedaj prej. V nemški sviei so začel, ceniti starogermanskega ljudskega duha: pisatelj, in učenjaki, katerih duh je hotel razbili tesnosl svojega izvira, so se čutili povezane z vsemi nemško govorečimi čez deželne meje ven v večjo domovino. Hkrati so čutili romanski Švicarji životvorne dotike s svojimi jezikovnimi rojaki onstran meja kar najmočneje. V Parizu, v velikih mestih Nemčije in Italije so našli središča. ki so manjkala lastni deželi, in od tam so dobivali trajno vrednote, ki so prihajale v dobro njihovi umetnosti in znanosti. Kakor pa je Švica pri tem spolnjevala svojo naravno nalogo, da spravi tri velike kulture v tesnejši dotik, da jih celo pomeša v posameznih osebnostih, ki so vsrkale hkratu romanskega in nemškega duha, in kolikor je od sprejetega spet vrnila s svojimi lastnimi deli: za veliko množico je pila jezikovna meja odločilna. Nemška Švica se je odpirala najprej Nemčiji, francoska in italijanska. rraneiji in Italiji. Močnejše doseljevanje iz sosednih dežel in neprestano' mešanje krvi z zamejci je moralo še okrepiti to prizadevanje. 1 udi granbiinden-ski Retoromani so se pridni- žili v 19. stoletju skoraj popolnoma sosednim kulturam, ne da bi bili zaradi tega zgubili ponos na svoj jezik. Tako se je Švica zavedno ločila v tri različne kulturne okoliše, ki so bili vsi v zvezi z zamejstvom in so se dotikali v notranjosti dežele. Nemogoča je postala tvoritev švicarske kulture v najširšem pomenu, ki bi obsegala vse te razločke in jih pretvarjala v novo enoto. Vendar pa je ostalo še dovolj znakov posebnega švicarskega duha. V pokrajinah nemškega, francoskega in italijanskega jezika se je ohranilo toliko ljudskih posebnosti, ki so bile osnovane ponajveč na tesnolbi domačih tal in zrastlosti s kmečkimi in malomeščanskimi razmerami domovine, da niso dotiki z enakojezikovnim zamejstvom nikoli dovedli do opustitve starošegnega švicarstva. Dela švicarskih pesnikov, pisana v treh kulturnih jezikih, so. najzgovornejši dokaz za to. Razen tega je potegnila v nemški Švici ostro ločnico proti Nemčiji švicarska nemščina, ki jo govore prav tako izobraženi kakor neizobraženi. V zahodni Švici je tvorila trdno oporo reformirana konfesija zoper obenem katoliško in brezbožno Francijo. Venda.r pa je ostalo, švicarstvo obeh romantičnih skupin v marsikaterem pogledu različno od nemškega švicarstva. Kar so čutili v Ženevi kot pristno zavezniško, je utegnilo biti Ur-nercem tuje. Le eno je ostalo skupno vsem: volja, do lastne države, zahteva po zadnji samoodločbi, in pri tem so se našli vsi. Tudi v časih izraženih aristokracij je povzročila zgradba Švice iz kantonov, kantonov iz vojdstev, teh iz občin in sosetk, ki so vsi živeli svoje lastno življenje in ohranili svoje navade, da je po nekakšnem skoraj vsak Švicar imel besedo pri svoji državi. Nikoli ni stala popolnoma neudeležena množica brez pravic nasproti vladam. V občinah in v zmeraj še majhnih, zmeraj še preglednih državnopravnih tvorbah, v kantonih, ki so nastali deloma šele v najnovejši dobi, se je čutil sleherni doma, in zadeve te prave domovine so bile odločujoče za vsakogar. V kantonih se je mogla posamezna osebnost močneje razmahniti. Takšni, kakor šobili, se kantoni niso mogli obdržati, če so stali sami, in prav talko je. pomenila njihov pogin združitev z večjo državo, če je bila ta tudi enakega jezika. V zavezi pa, ki ni bila nič drugega, kakor svobodna zveza takih domovinskih držav, v katerih je mogla vsaka varovati svoje lastno življenje, in gojiti svoje posebnosti, je bilo dano poroštvo za njihovo bit. To je ostala, n e uvel a korenina Švice: raznovrstna prebivalstva so se združila v večoj celoto, da 'bi lahko tudi vnaprej zadostovala samim sebi. Vsa poroštva so bila dama, da ni bil nihče stiskan in žaljen v svojih potrebah. V eni zbornici zavezniškega parlamenta, v stanovskem svetu, je zastopan vsak kanton ne glede na svojo veličino po dveh poslancih, in vsak zakona mora sprejeti ne le večina upravičenih glasovalcev, ampak tudi večina kantonov. Če je torej Švica kot država najbolje spolnjevala važno nalogo, obdržati kantone in njihove državljane v njihovi raznoličnosti, vendar pa ni ostala hladna smotrnost njen edini nagon. Iz mnogoličnosti je vendar izhajala sinteza, in kljub vsemu poudarjanju posamne lastne volje je bila ob-danaja zveza z bolj in bolj odločnimi čustvenimi vrednotami. Potrebne in od leta 1815. neprestano se množeče pravice zveze v neprilog kantonom so dale povsod občutje, da je zaveza večja domovina. Kjer kantoni niso mogli več dvigati osebnosti, so se ogrevali duhovi ob vojnih spominih na stare zaveznike, ki so jih slavili kot lastna dejanja prav tako vneto v pokrtijinali, ki so 'bile prej avstrijske, kakor so to delali potomci starih rodovin iz prvotnih kantonov. Ali pa je čislanje dosežene demokracije nove Švice polnila srca z višjim ponosom. Švicarske narodne zavesti res ne manjka. Opazovaiec Okoli hrvaškega vprašanja pne 15. letošnjega januarja so zborovali v Za-gjcou hrvaški _držaivni poslanci, izvoljeni dne • decembra I958. Sejo je vodil predsednik bivše Hrvaške kmečke stranke dr. Maček. Soglasno so sprejeli resolucijo, s katero se naglasa načelo narodne samoodločbe in poudarja hrvaško državno pravo, za kar se bori hrvaški narod že dvajset i • Resolucija razglaša za neveljavne vse pogodbe in zaveze, sklen jene zoper voljo hrvaiškega naroda in poudarja, da hrvaški narod ne more trpeti, da n scv,.mi kratila pravica do obstanka in svobode. Hrvaški poslanci so tudi sklenili, da v skupščini ne bodo sodelovali. Vi to resolucijo je odgovorila. »Samouprava . v odilno glasilo J RZ. dne 18. t. in. v sestavku »Do-s e( nosi v negaciji . Pravi, da ne pomeni nobenega iznena.denja, in da dr. Maček že davno ,ne vodi več nobene samostojne politike, ampak da je popolnoma pod raznimi vplivi svoje politične okolice. Sicer marsikatero dejanje tir. Mačkove pisaine ni v skladu s koristmi države, vendar se je gledalo zmeraj z največjo strpnostjo na delovanje dr. Mačkove skupine. Jugoslovcnska radikalna zveza je že pred tremi in pol leti naglasila svojo pripravljenost, da se začne reševati hrvai ko vprašanje, pa samo v mejah narodne in državne enotnosti. »Samouprava« je torej ostala glede hrvaškega vprašanja natančno na istem stališču, kakor so ga zmeraj zavzemale JNS in njej sorodne centralistične stranke. 1 oda prav na tej osnovi se Hrvatje ravno niso hoteli siporazumeti, in gotovo je. da se tudi poslej ne bodo hoteli sporazumeti. Tega se prav tako gotovo zaveda tudi »Samouprava«. Pred vsem se pa zaveda, da tudi večina ljudi njenih besed ne bo drugače razumela. Treba je bilo torej šc nekaj reči. In to je rekla »Samouprava< takoj naslednjega dne 19. t. m. v sestavku »Ali so dr. Mačkovi glasovalci glasovali za revizijo ustave in za federacijo?« V njem najprej zatrjuje, da so pokazale volitve 11. decembra, da je dr. Stojadinovič zastopnik Srbov in edini upravičen govoriti v njihovem imenu. Z in j im se bo moral tudi dr. Maček pogajati. Za miselnost in Najboljše šivalne stroje za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri LJ (J BLJRNA i0 par. Zato da je gozdna uprava'iprejela 23 par obresti. je imelo društvo osemkrat toliko izdatkov. Skrajna n egos p od a is tv e.nos t prevestnega poslovanja pa se pokaže šele. če pomislimo, da znašajo v resnici šest odstotne obresti od 20 dinarjev za osem dni samo 3 pare in da je mogla priti ta uprava do 23 par le na podlagi pravila, da je najmanjši znesek, ki se more zaračunati. 23 par. — Seveda se dobijo tako vestni ljudje samo v Sloveniji: ne bi nam pa škodovalo, če bi tud! drugod vladala lako velika vestnost. Stiska v Sloveniji traja v trgovski list« pripoveduje pod naslovom Pridobnina se mora znižati« o stiski, ki jo preživlja slovenski trgovec. Vzrokov za to stisko je več. v prvi vrsti splošna revščina, ob kateri seve da ne more cveteti trgovina, davki, ki so v Sloveniji mnogo večji, kakor v ostalih pokrajinah, krošnjarstvo in podobne stvari. V Sloveniji tudi še ni prišlo do zboljšanja, ker so pač vzroki stiske ostali. V tein pogledu piše: Govori se o nekaki k o n ju nkturi v letu 1938. v Jugoslaviji. Mogoče je govoriti o tem v južnih 'krajih naše države, zlasti pa še v Vojvodini. Tam država odkupuje žito in druge pridelike po 100 odstotkov nad svetovno ceno. lam ima danes kmet denar in to se pozna tudi tamkajšnjemu trgovcu in industriji. Slovenija pa nima od tega nič, temveč le izgubo. Da se krije izguba pri žitaricah, morajo odstopati naši izvozniki lesa, sadja, jajc in živine Narodni banki angleške funte globoko -pod dnevno ceno. Se n kor.ci dom podjetja Poročali srno že, da so prišle Strojne tovarne in livarne v Ljubljani na boben in da je z njimi stavek, ki zelo nazorno kaže stališče Velike Nemčije do češ!ko-slovaške republike, pa seveda tudi do drugih držav. Sestavek govori prav za prav za sebe in ne rabi razlage. List je hud zaradi nekih glasov čeških listov najprej že zaradi tega. ker jih češka cenzura ni preprečila, češ da jih je s lem tako rekoč odobrila. Zlasti mu ni všeč. da se nahaja med temi listi celo »Voukov . ki je glasilo vladne stranke in ministrskega predsednika. Kajti ta list in pa »Narodni lila« zastopata ravno nasprotna načela od listih, ki sta jih razglasila državni predsednik llaclia in predsednik vlade Beran sami ob svojem nastopu, namreč pošteno poravnavo z Nemčijo kot sosedo in deležnieo pri skupne:)) življenjskem prostoru in opustitev sovraštva do Nemčije tako v zunanji) politiki kakor pri \/goji češkega ljudstva ' lastno njegovo korist. Li dva češka časnika pa zahtevata vrnitev k »češkemu patriotizmu stare zvrsti, ki da ima namen, kraliii nemške življenjske pravice in ki napačno r ».zlaga zgodovinske pravice češkega naroda kot nasprotstvo do nemštva. Monalkovo pomeni obsodbo češke politike do septembra 1938. Praški uredništvi nista pomislili, kako bo vplival na Nemčijo in svet reakcionarni poziv na zgrešeno preteklosi. Narodni Hlas se obrača ostro zoper češke zaveze v Monakovem in zoper sudoisko-nemške državnozborske volitve, ki so soglasno potrdile če.ško-nemško razmejitev. Venkov pa Se stopnjuje to misel, ko se ozira lna predvojno narodnostno sovraštvo v stari Avstriji z njegovim pogubnim vplivom nai nespravljive elemente v tej državi. Nemcev prav nič ne mika, da bi se po preteklih lelih in po sudetskih volitvah še razrav-navali- z zgodovinskimi neresnicami, kakor s Priselitvijo Nemcev na češki svet. Zato samo priporočajo. naj se ne gleda na nemško-češko vprašanje z ozkega češkega kota, ampak da si Čehi predstavijo 'kedaj tudi evropski zemljevid z nemškim življenjskim prostorom. Sicer bodo Nemci menili, da Čehom ni za dobro soseščin o z njimi. Velike zgube i/voznikov v Nemčijo Pod tem naslovom piše Trgovski lisi : \ severni Sloveniji, zlasti pa v Mariboru in okolici se trgovci, ki izvažajo večje množine blaga v iNem-čijo. zelo -pritožujejo nad čudnim ravnanjem Narodne banke, ki jim je s svojim najnovejšim korakom povzročila milijonske izgube. Gospodarske kroge so poslednji ukrepi Narodne 'banke tem bol j zadeli, ker so prišli nepričakovano, da je zopet onemogočena ali vsa j zelo otežena kalkulacija, ki je vendar podlaga vsakega posla. Tembolj je trgovci* prizadel ukrep Naredile banke, ker se tiče marke i" ker so se prav zadnje čase začeli nemški uvozniki v večji meri zanimati za naše blago. Kakor znano, se je Jugoslavija v dogovoru, sklenjenem z Nemčijo v jeseni, obvezala, da bo držala klirinško marko na višini 14.30 do 14.70 dinarja. Da se to omogoči, je Narodna banka neprestano intervenirala na borzah in nakupila v ta namen velike množine mark. tečaj se je res držal stalno na višini 14.30. Izvoznikom je ta tečaj prijal in na tej bazi so tudi napravili velike sklepe z nemškimi odjemalci. Ker so izvoznilki vedeli, tla dobe za vsako iz Nemčije nakazano marko po 14.30 dinarja, so tudi blago draže plačevali. od česar je imel zlasti kmet precejšnjo korisl. Pred cldbrim tednom pa je Narodna banka sporočila nemški Državni banki, da ne more več intervenirati na borzah ter da zato tudi ne more več poro-štvovati za tečaj klirinške marke. Banka več ne intervenira. nakar je marka takoj zdnkuila za povprečno 30 par navzdol in notira sedaj približno 13.80 dinarja, ve pred tem korakom pa je Narodna banka sredi decembra nenadoma ustavila izdajanje klirinških do- bropisov. ki so bili dotlej v redu dodeljeni. Ko pa je banka ustavila intervencijo na borzi, je začela zopet izdajati dobropise, in to naravnost v velikih množinah. Uvozniki morajo sedaj vnovčevati te klirinške dobropise po novem borznem tečaju marke, i. j. do 13.80. Trgovci izgube torej 30 par pri vsaki marki. S to izgubo niso računali, sicer bi se bili pravočasno na to pripravili, t. j. plačali bi bili producentu za dobavljeno blago nekoliko manj. Z ravnanjem .Narodne banke so najbolj prizadeti izvozniki živine, mesa. slanine, masti, perutnine in jajc ter .nekaterih drugih predmetov. Manj občutijo izgubo izvozniki sadja, ker so računi večinoma že poravnani in dobropisi vnovčeni po prejšnjem tečaju marke. Sodijo, da je s postopanjem Narodne banke v Mariboru in okolici za včč milijonov izgube. Težko bo izgubo zopet izravnati, ker gre glavna sezona ze h kraju. Zunanjepolitični vzroki španske vojne Pod naslovom »Sredozemeljska vprašanja« piše švicarski dnevnik »National - Zeitung« tudi tole: C hamberlain ni drugega .dosegel in tudi nič* drugega poskušal, kakor da je pripravil Mussolinija, da je zatrjeval svojo miroljubnost. Kar ni bilo težko. Mir in vojna sta poslali prazni besedi, obe oznamenju-jeta samo giraduelino razliko tislih načinov, s katerimi zasledujejo dinamične diktature svoje namene. Mirne načine smo opazovali v Avstriji in Češko-Slovaški. bojevite na Kitajskem in v Španiji. Vprašanje, če bo spolnil Mussolini svojo obljubo, da bo po Francovi zmagi potegnil italijanske legionarje iz išpanskih dežel, utegne biti nebistveno, če si ga ogledamo natančneje. Najprej se je dovolj pokazalo. da novodobna politična dinamika ne pospešuje držanja obl jub, pa naj pridejo od katere koli strani. Fašizem je moral prav tako pustiti pasti Avstrijo, kakor demokratični poroki, kakor Anglija Abeisinijo. Francija Čoško-Slovaško. te obe Kitajsko. V tej zvezi naj se torej špansko vprašanje ne načenja. Seveda tudi ne gre za to. da bi bila po I'rancovi zmagi Italija osvobojena strahu pred »boljševiziranjem Sredozemlja in zaradi tega zadovoljna. V republikanski Španiji je bila samo št i riodstotna komunistična primes, kar ni moglo buditi strahu čez celo Sreclozemeljsko morje. Dejanska sovjetska pomoč za Madrid se no da ugotoviti, od italijanske shrani se tudi ne izraža s številkami. Dokazano je. da je bila manjša, kakor ona za Btirgos. Več pove in za bodočnost lltegme biti važnejši spomin na dejstvo, da je sklenila Italija najprej leta 1887.. potem, bolj stvarno, leta 1020. s Španijo tajne pogodbe, ki so imele za prvi namen premoč obeh polotokov s Sredozemlju in Severni Afriki. Z ustanovil vi jo španske republike je postala zadnja pogodba — prva že 1893. leta — brezpredmetna, in da jo spet uveljavi i)) primerno razširi, je pač Italija pobijala ravno to republiko. Z uničenjem španske republike bi bila podaljšana os čez Sredozemlje, od Pirenejev do Gibraltar j a in odtod v španski Maroko. Mali is Prepovedani letaki. Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo širiti tele letake: 1. »Svetikupnom hrvatskoin činovništvu! . 2. »Slovenci!«. 3. »Ilrvat.ski nam ještenici i namješfeniee grada Zagreba!«. 4. »Hrvatski narode! . 3. »Na Imdnjak 1938. Letaki so izšli v Zagrebu. Da hi bilo res .jubljanski dnevniki so te dni prinesli poročilo o poslovanju mestne zastavljalnice v preteklem letu 1938. To poročilo navaja, da je imela za--tavl jalnica v letu (938. nekaj manj prometa, kakor v prejšnjem letu 1937. Ta okoliščina se v po- iv-ivi ■ / y k , i tl. *’~ r ločilu uporablja za dokaz, da velikanska večina ljubljanskega prebivalstva živi v znosnih razmerah. Nam se pa okoliščina zmanjšanega prometa v mestni zastavljalnici ne zdi ravno, trden dokaz za to. da večina 1 julbljanskega prebivalstva udobno živi. Mislimo, da bi bilo najprvo treba dokazati, da večina ljubljanskega prebivalstva tudi nekaj poseduje, kar bi mogla nesti v zastavljalnico. Kaj pa če večina že nima ničesar, 'kar bi mogla zastavili;' Ali ne bi mogel ‘biti tudi to vzrok za zmanjšanje prometa zastavljalnice? Slovenščina pri železnici. Znano je. da naša železiniška uprava slovenščine nič preveč ne upošteva, zaradi česar potem tudi ni čudno, da ima neka večja postaja v Sloveniji nad svojimi vrati tudi takšnale naidpisa: šel prometni« in »Postaje urad«. Ugledu železnice gotovo ne bo škodovalo, če pusti t a. napisa popraviti, ki — mimogrede omenjeno — ne samo nista slovenska, ampafk niti hrvaSka ali srtbska ne. Urednik in izdajatelj: K. Vitko Musek v Ljubljani.