PRIMORSKI DNEVNIK $j5SVJSr - Cena 35 lir Leto XVffl. - St. 97 (5181) TRST, torek 24. aprila 1962 / Horda jutri začetek jedrskih eksplozij na božičnih otokih Veličastna demonstracija v Londonu Proti obnovitvi jedrskih poizkusov P° petih dneh korakanja je veličasten sprevod prispel iz Aldermastomi v London - Demonstranti so izročili note za Kennedyja, Hruščeva in MacMiliana - Russellov poziv Kennedyju 2 Ald^P^’ 23- — Po Petih dneh korakanja je danes prišlo Proti ast°na v London več desettisočev demonstrantov 'riv inlotnskf oborožitvi. Sprevod je bil dolg deset kilome-SDrntl1Stavil se -ie v Hyde Park Corner. Demonstrantom so *»ej. 21 Pridruževali številni Londončani, in množica je po-cemA„rastla na skoraj sto tisoč ljudi. stranti so izročili ame- ------------- ■ ■ tlas« z jedrsko konico in raketo proti podmornicam z imenom «Su-broc». V zvezi z ameriškimi podzemeljskimi jedrskimi poizkusi pa je parlamentarna komisija za jedrsko energijo pripravila naročeno poročilo, s katerim hoče podkre-pui ameriško tezo o učinkovitosti ugotavljanja eksplozij. Poroči-lo trdi, da so rezultati raziskovanja, ki so jih začeli pred tremi leti, pokazali, da je moč sedaj samo zelo močne potresne sunke razlikovati od jedrskih eksplozij. Poročilo dodaja, da je za šibkejše sunke potrebna inšpekcija na kraju samem. ‘**8thi so izročiti ame- »i$tVuu in sovjetskemu posla-bedv i anoti za predsednika Ken-*» k- ln za Hruščeva. V noti 'i n"nedyja protestirajo prodih P°vedani obnovitvi jedr-uil^Jkusov v zraku, v noti "aj eva pa pozivajo tega, tov, .obnovi jedrskih poizku-?brioviii Ce J'h bodo Američani ‘i Maf, Tretjo noto so izročilni« Titanu. V njej izražajo "U, lovP e’ toda ni prišlo do in- U*„»?a,rku so bili med go- Sjyde & šitlrtiP' kanonik Collins, taj-ij tO.k Cm , a za prevozništvo t«i?'rošimUslna. dve mladi ženski • “Mu e >n drugi. Današnjemu Ofo-T,,Se pridružile tudi dru-s^Clje, med katerim: *'nlh>l’ ki ga vodi filozof itv ’l'novAU8se11, °Pazlt‘ je bil° L' Sijiphm Protestantskih pastor-!skih črncev, Ciprčanov »hni i«11!.Ve'iko število mladih. , knf h Pl' tudi canterburyjski Na Traflr. Johnson. bSJj. ki vfer,Squaru or®an!' (C,° Angin kampanjo «za moč-W“v*nie , ' organizirala svoje 'anjo ^erega pa se je ude-t„ 0 dva tisoč ljudi. Preh-V' da . gibanja je zbranim iz-it ,’i tvnf« ^uglija ne sme odpo-iv,,e6a temu jedrskemu orožju. ^ ne Stori prej Sovjetska fjl ie m', tllozof Bertrand Rusinj »i, ‘a‘ Predsedniku Kenne- fo..PfekUi' s katerim ga poziva, K jjkse. napovedane jedrske hl^d rir„„nr)g° milijonov ljudi, 'ikn ."Je a lm rečeno v pismu, iii -.številda b°ste preprečili ve-lfS'°do n smr.ti v našem času jj^kot P02nojšim generacijam.« "•'eh1' Posla,znano’ je Berlrand CJeih !lal. Prejšnji teden vo- P02ivSmih izvenblokovskih ffidpie Pijejo ladje na O’ k'er az,dnih otokov na Paci- A Coi*kuseSliio ZUA delati jedr’ V}!» ^k‘ M,“-"meriti1*1*, napoveduje, da se kil« - v "1 jedrski poizkusi za-C?i v Is‘oga dne bo od- l?“ske tudi predsednik •y "»Cflic }o?de Mac Millan. S A 'tu '“'-h jnfJam z več strani, ni >1 tl 3 4 5 3 7 ^ i5enJ. da bo Mac Mil- hamo ^vrniti ameriško vla- lv> „amere. a- ') v' Poizu, e' da izvedejo orne-»»(/N ni?186, Newyorški «Dai-naj p ;e> da je Kennedy od- ^ nmpnipnimi nn. ‘i,, ‘ Ustrli- a omenjenimi po-?HD“Premii tud' raketa «Pola-f1 am..^pa z jedrsko konico, “do ; ški listi pa pravijo, Us‘relili tudi raketo «A- Nehru o sporu s Kitajsko NOVI DELHI, 23. — Državni minister v indijski vladi Lakšmi Menon je danes izjavil v poslanski zbornici, da so kitajsko-indij-ska pogajanja zaradi obmejnega spora še vedno na mrtvi točki. Nehru pa je izjavil, da se kitajsko stališče ni spremenilo od zadnje kitajske note, ki jo je poslala indijski vladi 3. marca. Pripomnil je. da nota ne daje nobenega upanja, da bo v prihodnje prišlo do kake spremembe. Kitajska nota še vedno vali na Indijo odgovornost za obmejne incidente in trdi, da so indijske čete zasedle kraje in obsežna področja kitajskega ozemlja. Ista nota očita Indiji simpatijo, ki jo kaže do ti- betskih beguncev. Prav tako očita pekinška vlada Indiji, da povezuje obnovitev kitajsko-indijskih razgovorov za trgovinski sporazum z rešitvijo obmejnega spora. Nehru je povedal, da je indijska vlada v svojem odgovoru od 11. aprila zavrnila vse kitajske obtožbe ter je zahtevala umik kitajskih čet z indijskega ozemlja, ki so ga zasedle. Indijska vlada zahteva za sporna obmejna področja povratek k stanju kakršno je bilo leta 1954. Pripomnil je, da bi bil povratek k zaupanju in miru edini pogoj za nova trgovinska pogajanja. V Novem Delhiju so objavili danes tudi poročilo o razgovorih Nehruja z nepalskim kraljem. Poročilo pravi, da je obema državama na tem, da se spoštujejo neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost obeh držav. Nepal- Nov razgovor Rusk - Dobrinin o Berlinu WASHINGTON, 23. — Nocoj ob 20. uri po srednjeevropskem času se je začei drugi razgovor med Deanom Ruskom in sovjetskim poslanikom Dobrininom v zvezi z Berlinom. Dobrinin je prišel sam v državni departma na razgovor, ki ga je zahteval davi po telefonu. Razgovor med Ruskom in Dobrininom je trajal 50 minut. Dobrinin je po razgovoru izjavil, da sta govorila . Nekaj minut po izstrelitvi so tehniki izjavili, da gre vse dobro. Prva stopnja rakete, in sicer «Atlas», je prenehala delovati, potem ko je zadala začetni sunek, nato je stopila v akcijo druga stopnja, «Agena-B», na kateri je pritrjen satelit. Toda kakor so pozneje javili, se je poskus ponesrečil. Satelit ima uradno ime «Ran-ger IV». Gre za skupino apara- PARIZ, 23. — Francoska narodna skupščina bo jutri popoldne nadaljevala svoje zasedanje, toda nova vlada se bo predstavila obema zbornicama šele v četrtek. Vlada ima praktično že zagotovljeno večino za investituro, ker jo podpirata goli-stična zveza za novo republiko in demokristjanska stranka. Gre samo za to, ali bo večina tolikšna, kakršno je dobil De-bre leta 1959 (453 proti 56) ali pa manjša. Na sedanjem zasedanju bodo izvolili tudi podpredsednika skupščine, kvestor j e in tajnike. Razen tega bodo morali poslanci izvoliti nove člane komisije za narodno obrambo, ker so vsi njeni člani odstopili zaradi spora z vlado, ker je prepovedala delegacijam te komisije, da bi obiskale Alžirijo. Kar se tiče akcije proti OAS, se govori, da bo preiskovalni sodnik verjetno določil te dni soočenje med Salanom in Jouhaudom, da razjasni še nekatere podrobnosti v zvezi z uporom aprila 1961. Iz Alžira pričakujejo tudi nove važne dokumente, ki jih je policija našla v Salanoveip stanovanju. Na podlagi teh dokumentov so odkrili tajni kodeks, s katerim je OAS dajala ukaze za sabotažne akc:je, umore in atentate. Salan je imel ime «Sonce» Kakor je znano, bodo Salana sodili na podlagi štirih členov kazenskega zakonika, ki se tičejo zarote, napada na državno varnost in napadov na javno silo kot voditelja oboroženih toLp. Dva od teh členov predvidevata smrtno kazen. Salana Bodo branili naslednji advokati: Tixier-Vignancourt, pier-re Mennet in Goutermanoff. Advokat Charpentier, ki brani Jou-liauda, je odklonil obrambo. Kar se tiče Salanove žene, jo DA NE S ko so se sinoči v h«! .*1! j« ^11 otokih ze Ju-“Jt,-, **tofaI?,eriAki Jedrski poiz-hV>»| * "o b0 jutri v /DA uC Millan. k', kot S * »tnSri^0 nit' Skušal pre- sto ,i?e "»mere, čeprav Nar v demonstrantov > iZfepndonu v tem smislu *ahteCa° zahtev°, Hruste- «2 obnovi poizkusov. H lwiv*t»vlr4 Jt*1, na smrt °s ta,V|Hi v v "ovem valu ^leiiJ^rtnimJu. in Alžiru, z *l,tvtj0 ilp.1 žrtvami in z Rskame nekega dnevnika, ki bi moral postati glasilo neodvisne Alžirije. Sicer pa Je bil včerajšnji datum precej važen: prvič so v Oranu in Alžiru nastopili tisti alžirski vojaki. ki sestavljajo enote krajevne sile, hkrati pa je stopil v veljavo ukaz, naj varnostne sile brez opozorila streljajo na oas-ovce v obeh mestih. Na ozemlju izven mest Je vse mirno in krajevne komisije za nadzorstvo nad premirjem dobro delujejo in si predvsem prizadevajo, da preprečijo Alžircem dezertiranje iz francoske vojske-3. Po vesteh iz Argentine Je predsednik njene vlade, Guido, prejšnjo noč morda le nekoliko bolj mirno spal: oba sprta generala, Poggi in Rauch, sta odsto-pila, minister obrambe Je postal general Lozas, ki je izjavil: »Kriza Je končana, vsi smo združeni proti skupnemu velikemu sovražniku.« Vse kaže, da vojaški poveljniki enotno zahtevajo razveljavljenje volitev od 28. marca, prepoved peronistične in komunistične delavnosti in uvedbo proporcionalnega sistema pri volitvah. Za vsak primer bodo pripeljali z letali in z vlakom v Buenos Aires bataljon mornariške pehote, ki bo nastopil «v primeru poslabšanja javnega reda.« — V Italiji bo od danes pa do 2. maja vse zanimanje Javnega mnenja posvečeno volitvam novega predsednika republike. Od jutri dalje se bodo vrstili sestanki vodilnih organizmov vseh strank, ki bodo dale navodila svojim parlamentarcem, za katere kandidate naj oddajo svoje glasove. Trenutno se govori in piše, da imata največ možnosti Saragat in Segni, ki sta bale potisnila možnosti vseh ostalih kandidatov — Gronchija, Piccio-nija, Merzagore, Fantanija in Leoneja — v ozadje. bodo obložili baje samo skrivanje pod lažnim imenom. Sedaj je zaprta v zaporu Fresnes v Parizu. /vedelo se je tudi, da se bo jutri sestal vrhovni sodni svet, da izreče svoje posvetovalno mnenje glede pomilostitve Jouhauda. Dokončno bo nato odlpčal de Gaulle. V Alžiriji so oasovci tudi na velikonočno nedeljo terorizirali prebivalstvo po Oranu in drugih alžirskih mestih, podtaknili so več plastičnih bomb in streljali na prebivalstvo in na varnosltne sile. Do'*1 15,30 so v Alžiru izvršili sedem atentatov, pri katerih so ubili šest ljudi, ranili pa osem. Paul Gardy, ki ga policija še vedno zaman išče, je v noči od sobote na nedeljo sporočil po tajni radijski oddaji, da je prevzel vodstvo OA.S namesto aretiranega Salana. Gardy je sedaj zadnji bivši general med voditelji OAS. Tudi on je bil obsojen na smrt v odsotnosti zaradi sodelovanja pri lanskčm uporu. Včeraj so fašisti v Alžiru streljali iz drvečega avtomobila v neko pekarno, ki je bila polna ljudi. Ubili so štiri ljudi, druge štiri pa ranili. V Philippevillu je nastalo preteklo noč okoli deset eksplozij pred stanovanji domačinov. Skoda je ogromna. V Oranu so danes našli mrtve- ga v stanovanju tajnika oranske-ga prefekta. Ugotovili so, da je bil ustreljen sinoči. Njegovo truplo je bilo deloma ožgano. Danes popoldne so nastale v Alžiru tri eksplozije, ki so povzročile precejšnjo šk,odo. Do poldne so fašisti izvršili manj aienltatov kakor običajno. Ubili so dva Al-žirea. Kakor je znano, stopi danes v veljavo ukaz, naj varnostne sile brez opozorila streljajo na oasovce tako v Oranu kakor v Alžiru. V glavna mesta (Alžir, Oran, Bono in Cost ant i no) so začeli danes prihajati prvi odredi krajevne sile, ki Jo sestavljajo alžirski vojaki. Na ozemlju izven mest pa je vse mirno. Civilne in vojaške oblasti poročajo, da se sporazum o ustavitvi sovražnosti v celoti izvaja in da ne prihaja do nobenih incidenltov med alžirsko in francosko vojsko. Krajevne komisije za nadzorstvo nad premirjem so ustanovili na področjih Costanti-na, Kabilij« in na večini področja alžirskega departmaja. Poročajo tudi, da so odnosi med francoskimi in alžirskimi vojaškimi poveljniki dobri. Krajevne komisije si predvsem prizadevajo, da preprečijo AR>reem dezertiranje iz francoske vojske. Zatrjuje se, da se je dezertiranje zmanjšalo za šestdeset do sedemdeset' odstotkov v primerjavi s prvimi tedni po podpisu sporazuma v Evianu, in to tudi zaradi tega, ker je alžirsko vojaško poveljstvo dalo navodila proti dezertiranju. Alžirski minister za informacije Jazid je na današnji tiskovni kon- Blvši general Salan si Je pobarva' brke in lase v upanju, da ga ne i bodo spoznali ferenci v Tunisu izjavil, da alžirska vlada sedaj proučuje »številna vprašanja, ki se tičejo izvajanja evianskih sporazumov in pripravljanja alžirske revolucije na odgovornosti neodvisne Alžirije*. Jazid je poudaril, da je potrebno diskutirati o ustavi neodvisne Alžirije. Alžirski minister Jazid je tudi zanikal, da bi bil Ben Bela kadar koli izjavil, da bo alžirska v'ada dala na razpolago sto tisoč alžirskih vojakov arabskim državam za rešitev palestinskega vprašanja. Zvedelo se je, da bo zasedanje alžirske vlade trajalo še nekaj dni v komisijah, zatem pa bo nova plenarna seja. Zvedelo se je tudi, da bo glasilo alžirske osvobodilne fronte *E1 Moudiahid* začelo v kratkem izhajati v Alžiriji, in prev tako bo začela v kratkem oddajati iz Alžira svoja poročila alžirska tiskovna agencija «APS». Ta agencija pravi danes, da so nujno potrebni temeljiti ukrepi za vzpostavitev javnih svoboščin v Alžiriji, zlasti pa svobode do informacij in izražanja. Zvedelo se je tudi, da je predsednik alžirske izvršilne oblasti Fares odpotoval za oseminštirideset ur v Ženevo po privatnih o-pravkih. tov s težo 330 kilogramov, ki vsebuje tudi televizijske aparate. Naloga satelita je, fotografirati Luno in oddajati fotografije na Zemljo. Ko se bo satelit približal Luni, bo spustil nanjo znanstveni laboratorij. Satelit bi moral preleteti 353 315 kilometrov v ta namen in za to je predvidenih 60 ur. Znanstveni laboratorij je v posebni kabini, ki jo bo satelit spustil, ko bo blizu Lune. Dve url po izstrelitvi so zgubili stik med satelitom in postajami na Zemlji. NASA je objaviia poročilo, v katerem je rečeno, da informacije opazovalnih postaj kažejo, da je prišlo do pomanjkljivosti pri funkcioniranju telemetričnega sistema v satelitu. Ni mogoče ugotoviti, ali satelit odgovarja na komande, in zaradi tega ni sedaj znano, kako se obnaša. Ravnatelj laboratorij, ki je izdelal načrt za satelit, dr. Pieke-ring je nocoj izjavil, da na podlagi dosedanjih informacij je pomanjkljivost v notranjosti satelita. Funkcionarji NASA izjavljajo, da je malo verjetnosti, da l,o laboratorij, ki je v satelitu, prispel na Luno. Toda tudi če bi prispel, ne bi mogli vedeti, kakšne informacije zbirajo njegovi aparati. Satelit je odletel iz Cape Cana-verala s pomočjo nosilne rakete • Atlas*, ki predstavlja prvo stopnjo vsega kompleksa in ki je delovala štiri minute in štiri sekunde, preden so motorji prenehali delovati. Raketa je tako prišla v svoj «tir čakanja* v razdalji 185 kilometrov od Zemlje. Tu se je druga stopnja rakete ločila od prve. Motorji druge stopnje so se avtomatično prižgali in so delovali dve minuti in pol ter zadali satelitu hitrost 29.000 kilometrov na uro. Ko se je dosegla ta hitrost so motorji druge stopnje ugasnili, in satelit je letel trinajst minut po določenem tiru, dokler ni dosegel točke, s katere se je imel usmeriti proti Luni. Tu so se motorji druge stopnje znova prižgali in zadali satelitu hitrost 39.430 kilometrov na uro. da satelit lahko zbeži zemeljski privlačnosti. To se je zgodilo 23 minut po izstrelitvi, približno nad otokom Ascension nad Južnim A-tlantikom. Med svojim letenjem po vesolju bi moral »Ranger IV* odpreti krila, v katerih so sončne celice, da spremenijo sončne žarke v električno energijo, ki je potrebna za delovanje radijskih a-paratov. Posebne naprave, občutljive za svetlobo ter orientiranie proti Soncu in proti Zemlji, bi skrbele, da bo satelit na pravilnem tiru. Po šestnajstih urah letenja, in sicer okoli 15. ure jutri bi vesoljski centri v Kaliforniji, Južni A-friki in Avstraliji s posebnimi impulzi postavili satelit na tir v smeri Lune. Zelo natančni elektronski aparati bi od tedaj začeli zbirati podatke, ki bodo prihajali od satelita, ter takoj sporočili laboratoriju v Pasadeni v Kalifor- ta bi padel na Luno. Medtem ko se bi zadnjif stopnjo rakete razbila ob površini Lune, bi krogla, v kateri je znanstveni laboratorij, začela počasi padati na Luno, ker bodo njen padec zadrževale posebne rakete, in bi priletela na Luno s hitrostjo 240 kilometrov na uro. Teža znanstvenega laboratorija je 26 kilogramov. AParat' v laboratoriju bi morali dajati podatke o jakosti kozmičnih žarkov na površini Lune, o naravi radioaktivnih teles, ki so eventualno na Luni, in o morebitnih «potresih na Luni« ali pa o morebitnem padanju meteoritov. To je že tretjič, ko skušajo ZDA poslati na Luno skupino aparatov, a vselej se jim je poskus ponesrečil. Pozneje je NASA sporočila, da zaradi okvare ni mogel satelit izpostaviti sončnih baterij sončnim žarkom. Zato ne bo mogel satelit oddajati slik o površini Lune in tudi znanstveni laboratorij ne bo mogel delovati, tudi če bi satelit uspel dospeti do Lune. iiiiiiiiimniiiiMiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiKiiiiiimmitiiiiiiniiiiiniiiiMiiiniiMiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiitiiui PRED IZVOLITVIJO PREDSEDNIKA REPUBLIKE Po Einaudiju in Gronchiju je sedaj na vrsti Saragat Tako pravi minister Preti, ki zagovarja politično rotacijo glede državnega poglavarja niji točen položaj satelita v odnosu do Lune- Glavna naloga nadzorstvenih postaj je bila, spremeniti smer satelita šestnajst ur po izstrelitvi. Treba bi bilo določiti smer satelitu, da doseže Luno, ter povzročiti prižig rakete, s katero je satelit opremljen. Pet minut prej, preden bi satelin padel na Luno, bi znova usmerili televizijske aparate proti njeni površini, in (i bi začeli oddajati slike površine Lune štirideset minut prej, preden bi satelit padel na Luno in približno 3800 km od Lunine površine. Ko bi bil satelit oddaljen 20.700 metrov od Lune, bi Izvršili zadnji manever: eksplozivne zakovice bi pognale iz satelita kroglo, ki vsebuje znanstveni laboraltorij; (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Minister za zunanjo trgovino Preti se je v svojem včerajšnjem govoru v nekem mestu blizu Bologne ponovno povrnil na vprašanje predsedstva republike in s tem v zvezi izjavil med drugim, da »socialdemokrati zatrdno ne nameravajo izsiljevati svojih zaveznikov niti ne nameravajo zagovarjati tezo, da levi center nujno zahteva izbiro nekega določenega kandidata in ne nekega drugega: tem manj je moč postavljati načelne pridržke proti katoličanu, kakor bi bilo absurdno postavljati načelne pridržke proti nekemu tako imenovanemu laičnemu kandidatu«. V nadaljevanju svojega govora je Preti podčrtal, da bi socialdemokratska kindidatura za predsednika republike naletela na široko naklonjenost v deželi, tudi pri demokrist-janski bazi, ker je mnenja, da bi trka kandidatura utegnila dati vtis, da KD ne gre za to, da ostane predsedstvo republike njen tnjen monopol, ker je relativno najmočnejša stranka. Na koncu je Preti še poudaril, da je važno predvsem to, da se vodstva strank ne znajdejo 2. maja »brez idej« in se odločijo šele po izidu prvih glasovanj. Jedro stališča socialdemokratska ministra, ki ima nedvomno svojo težo, je v tem, da bi glede državnega poglavarja morali u-veljaviti načelo politične rotacije: najprej smo imeli na tem položaju liberalca Einaudija; sledil mu je demokristjan Gronchi, sedaj pa bi moral slediti socialdemokrat tiiMitiiiiiiiiiitiiiiiniMinif im,Hlini,iiiiiitiiii,l|||,l,i|„„||i„im„„M„minMII,u,|l,|,ll,|„nil|l„,|l,l,„lllllimmillllll)|l||||n|||l|)lll|l||IIM|1|||||||)||||| ZAČELO SE JE ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA Pred novo sovjetsko ustavo Veliko zanimanje za govor Hruščeva; nekateri pa menijo, da sploh ne bo govoril na tem zasedanju - Proslava 17. obletnice vstaje v Sev. Italiji MOSKVA, 23. — Danes se je začelo zasedanje vrhovnega sovjeta, bi ga sestavljata svet ZiSSR in svet narodnosti. Oba sveta zasedata ločeno. Svet ZSSR ima 1442 poslancev, ki so jih izvolili za štiri leta na volitvah preteklega 18. marca. Dnevni red zasedanja obsega: 1. izvolitev verifikacijske komisije; 2. izvolitev stalnih komisij; 3. odobritev odlokov, ki jih je pre-zidij sprejel od zadnjega zasedanja; 4. izvolitev novega prezidija; 5. poročilo o ženevskih pogajanjih o razorožitvi; 6. sestava nove vlade ZSSR; 7. izvolitev vrhov, nega sodišča; 8. predložitev noVe-ga osnutka ustave ZSSR. 4., 5., 6. in 8. točko dnevnega reda bodo obravnavali na skupnem zasedanju, ostale točke pa na ločenih zasedanjih. Predvidevajo, da bo zasedanje vrhovnega sovjeta trajalo do konca tedna. iZa predsednika sveta ZSSR je bil izvoljen Ivan Spiridonov, prvi tajnik komiteja KP za leningrajsko področje; za predsednika sveta narodnosti pa je bil potrjen dosedanji predsednik Jan Pieve, strokovnjak za kmetijstvo in predsednik vlade letonske republike. Po določbi ustave mora Hru-ščev podati ostavko vlade, nakar bodo imenovali novo vlado, ki bo ostala na oblasti do novih volitev. Na današnjem zasedanju je bil prisoten tudi Kliment Vorošilov, ki sedi v klopeh članov prezidija vrhovnega sovjeta. Pred začetkom zasedanja se je razgovarjal z maršalom Budjonijem, Na častnem mestu sedita tudi Gagarin in Titov; poleg njiju prisostvujejo zasedanju še mnoge druge vidnejše osebnosti, kot na pr. glavni urednik «Izvestij» Adžubej, maršal Konjev .maršal Grečko, vrhovni poveljnik varšavskega pakta in drugi. Danes so izčrpali le prvi dve točki dnevnega reda Za predsed-nika komisije za zunanje zadeve je bil ponovno imenovan ; Suslov, med njenimi člani pa sta tudi, A-džubej in maršal Grečko; za predsednika zakonodajne komisije je bil imenovan Vorobjev, Senin pa za predsednika komisije za državni proračun. Ne ve se še, kdo bo podal poročilo o zunanji politiki; opazovalci menijo, da je zelo verjetno, da bo to storil Hruščev sam, da bi v sedanjem mednarodnem položaju obrazložil mnenje SZ glede vprašanja razorožitve, obnove jedrskih poskusov in glede vprašanja Berlina; vendar pa ne izključujejo, da bi to porečilo utegnil podati Gromiko, ki je bil Gromiko; mnenja so tudi, da se poročilo ne bo dotaknilo vpraša, nja Berlina, ker še trajajo razgovori med SZ in ZDA o tem kočljivem vprašanju. Poslancem so povedali, da morejo govoriti poldrugo uro, če l-majo povedati »nekaj važnega«; 20 minut za navaden govor, tri minute pa za glasovalno izjavo. Poslanci morajo pr.sostvovati sejam od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure (po srednjeevropskem času). Na sedežu združenja ZSSR-Ita-lija v Moskvi so danes proslavili 17. oblethico ^vstaje v severni Ita-Jiji, Predsedoval je generalni direktor TASS Višnevski, slavnost- Saragat. Preti je hkrati zahteval, naj vodstveni organi PSDI zavzamejo glede tega svoje uradno stališče. Toda kakšne možnosti ima Saragat v tekmi za Kvirinal? Vzemimo, da bi zanj glasovali vsi komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci; v tem primeru bi dosegli okrog 325 glasov; za absolutno večino (428) so potrebni še 103 glasovi; levica KD (ki pa je naklonjena ponovni izvolit, vi Gronchija) jih more zbrati od 40 do 45; Moro in Fanfani pa bi jih morala prinesti še 60 do 65 (pa tudi to ni povsem gotovo). Kaj pa protikandidat KD Segni? Tudi on ne more računati z večjo podporo: v najboljšem primeru (če bi tudi vsa desnica od liberalcev do fašistov glasovala zanj) bi zbral le okrog 350 glasov in bi manjkajoče glasove (78) moral dobiti od drugje; računati pa more le na pičle glasove socialdemokratske in republikanske desnice; vsekakor premalo za. zmago. Toda i Saragat i Segni bi mogla dobiti nepredvidene glasove v »nasprotnem taboru«; Saragat pri dorotejcih in liberalcih, Segni pa pri tistih socialistih, ki nasprotujejo Saragatu in politiki levega centra. O stališču posameznih strank glede tega vprašanja bomo morda zvedeli kaj več v drugi polovici tega tedna, ker se bodo takrat sestala vodstva vladnih strank in parlamentarci KD, ki bodo razpravljali izrecno o tem vprašanju. Jutri se bodo na Montecitoriu zbrali delegati okrog 50 držav na pomladansko zasedanje medparla. mentarne unije. A. P. sebno na otvoritvi .ženevski konference in je takrat ime’ razgevo- ni govor pa je imel zgodovinar re z Ruskom in Homom. Nekate* Grigori Filatov. Ob tej priliki so ri drugi opazovalci pa so mne- I izdali v nakladi 75.000 izvodov, nja, da Hruščev sploh ne bo spge- zb;rko pisem 89 italijanskih par-govoril med sedanjim zasedanjem tizfnov, ki so bili obsojeni na vrhovnega sovjeta, zlasti j č* bo smrt. Zbirka nosi naslov »Fred poročilo o 'zunanji politiki podal I smrtjo«. IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIltlllllllliiiHlIIMMIIMItlllllMIII militi •siMiiiiHlitit mi mi* tli Mit Hlinili Preti v Beogradu Danes začetek razgovorov s S. Kraigherjem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Italijanskega ministra za zunanjo trgovino Lui-gija Pretija, ki je prispel nocoj v Beagrad na čelu italijanske gospodarske r.elegacije, so na letališču pozdravili predsednik odbora za zunanjo trgovino zveznega izvršnega sveta Fergej Kraigher, načelnik odbora dr. Petar Tomič in pomočnik načelnika Vaša Milovanovič in drugi funkcionarji odbora za zunanjo trgovino. Sprejema na letališču se je udeležil tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio z osebjem poslaništva. Jugosl.-italijanski gospodarski razgovori, med katerimi bodo skušali najti nove poti V Argentini /arasno odstranjena nevarnost spopadov BUENOS AIRES. 23. — Po veliki napetosti, ki je nastala v soboto v vojski in ki je bolj ali manj trajala včeraj ves dan, so danes javili, da je prišlo do »rešitve krize*. Ze v soboto ponoči so sporočili, da je bil general Juan Bautist.a Lozas imenovan za novega ministra vojske. Lozas je pozneje sporočil, da sta generala Poggi in Rauch odstopila in da je argentinska vojska v bistvu e-notna ter da hkrati z letalstvom in mornarico zahteva razveliavlie-njo volitev od 28. marca Zahodne agencije poročajo, da je bil Lozas eden od ofieiriev ki so pomagali Peronu priti na nhlast. pozneje pa je pretrgal stike z njim. Danes so se zbrali na dolgo oo-svetovanje skupno z generalom Lo-zasom minister za mornarico, motu traadmiral Clement in minister za letalstvo Roias Silveira. Lozas je pozneje izjavil na tiskovni konferenci: »Kriza je končana, vsi smo združeni proti skupnemu velikemu sovražniku*. Dodal ie la no general Ongaiua prevzel v kratkem poveljstvo konjenice namesto generala Raucha. Genet al Cord’no je hi! imenovan za načelnika glavnega štaba namesto generala Špirita, ki je prosil /a razrešitev. Do poldne so se vsi vojaški odredi, ki so prejšnje dni prišli v središče mesta, umaknili v svoje vojašnice, in še posebno motorizirana divizija, ki ima sedež v vojašnicah Čampo de Mavo. Minister za mornarico kontraadmiral Clement je danes sporočil, , . . da je vojska postavila pet zahtev NEW YORK, 23. — Vršilec dolž- predsedniku Guidu, ko je ta pr»-nosti generalnega sekretarja U i vzel oblast, in da je on vse toč* Tant je izjavil, da lahko izvenblo- ke sprejel Načrt vojske določa kovske države igrajo važno vlogo med drugim razveljavljenje zad-v zboljšanju mednarodnega polo- njih volitev, prepoved komunistič-žaja. Po njegovem mnenju lahko ne in peronistične dejavnosti in u-te države ublažijo zaostritev v vedbo proporcionalnega sistema za nadaljnjo poglobitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, se bodo pričel’ jutri. B. B proporcionalnega sistema pri prihodnjih volitvah. Argentinsko ministrstvo za mornarico je nocoj sporočilo, dat nodo pripeljali z letali in z vlakom v . Buenos Aires bataljon mornariške njem vzhodu in v Kongu in de-, pehote, *da bo lahko nastopila * jal, da veljajo OZN te akcije me- primeru poslabšanja javnega r*-sečno 12 milijonov dolarjev. I da*. sedanjih odnosih med velesilami. U Tant je to mnenje izrazil v televizijskem intervjuju. Ob tej priložnosti je govoril tudi o pomenu akcije sil OZN na Sred- Evropski nevtralci in Skupni trii Razširitev Skupnega trga ni problematična samo s stališča raz. govorov z Veliko Britanijo. Ti so, vsaj v določeni meri, odvisni tudi od rešitve bodočih odnosov z drugimi državami članicami KFTA. Jasno je, da je rezultat razgovorov odvisen predvsem od tega, kakšno rešitev bodo našli glede bodočih odnosov med Veliko Britanijo in Commonvvealthom ter med Commonvvealthom in Skupnim trgom. Toda Velika Britanija je moralno zavezana nasproti drugim državam EFTA, zlasti nasproti njenim nevtralnim članicam. Zato problem Skupni trg — EFTA ni nili lahek niti enostranski. Tu je vprašanje odnosov med Veliko Britanijo in Skupnim trgom ter odnosov med Skupnim trgom in drugimi članicami EFTA, ki so v sestavi Atlantskega pakta. Ce bodo dosegli sporazum z Veliko Britanijo, ne bo težko najti rešitve tudi za odnose s Skupnim trgom. Drugače pa je s tretjo skupino držav EFTA, t.j, z nevtralnimi članicami — Avstrijo, Švico, Švedsko in Finsko. Vse te države so inte-resirane za sodelovanje in za sporazum s Skupnim trgom. Vprašanje bi lahko rešili, če Skupni trg ne bi imel političnih in blokovskih značilnosti in ciljev ali pa če te države ne bi bile nevtralne. Težava je kompromis med blokovskim značajem Skupnega trga in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa nevtralnosti. Za vsako nevtralno državo je ustanovitev Evropskega združenja proste trgovine (EFTA) pomenila le nujen izhod, poizkus, da se nekako omilijo negativni vplivi Skupnega trga in morda ustvarijo temelji za skupne razgovore in iskanje ustreznih aranžmajev zanje. Ce ne za Švedsko, pa je za Avstrijo in Švico sodelovanje v Skupnem trgu pomenilo — ekonomsko gledano — sprejemljivejšo rešitev kot solelova-nje v EFTA. Čeprav sprejemljivejše z ekonomskega stališča, pa nikakor ni prišlo v poštev iz političnih razlogov. Po dveh letih delovanja EFTA so se namreč tri nevtralne države znašle v istem, če ne v še slabšem položaju. Nevtralne države poizkušajo rešiti svoje odnose s Skupnim trgom s pridružnim članstvom oz. sklepajo aranžmaje, pri tem pa se skušajo omejiti le na ekonomske odnose s Skupnim trgom. Ker so v podobnem položaju, nastopajo vse tri države nasproti Skupnemu trgu skupno in so 15. decembra lani tudi uradno zahle. vale pogajanja. To, kar jih druži in kar jim je skupno, kar pa je z druge strani zelo težko doseči, je iskanje takšnega aranžmaja, ki bi jim omogočil povezavo s Skupnim trgom, ne da bi bilo to v nasprotju z njihovo nevtralnostjo. Pri tem pa ima vsaka tudi posebne probleme. Avstrija mora upoštevati ne samo nevtralnost na splošno, ampak tudi druge mednarodne obveznosti kot n.pr. tiste, ki izhajajo iz moskovskih protokolov, ki »o bili predhodniki državne pogodbe. Iz političnih in ekonomskih razlogov Avstrijo zanima odmev, ki ga bodo imeli njeni integracijski poizkusi v Sovjetski zvezi in v drugih vzhodnoevropskih državah. Nekateri menijo, da bi morala Avstrija razumeti svojo nevtralnost tako, kot jo razume Švica. Iz tega izhaja, da bo morda avstrijsko stališče v marsičem odvisno od švicarskega. Z druge strani pa se nam zdi, da tega mnenja ni treba vzeti preveč široko. Avstrijsko nevtralnost bi bilo težko izenačiti s švicarsko. Ne gre za definicijo, ampak za značaj ene in druge nevtralnosti. Švicarska nevtralnost ni več rezultat težnje po vzpostavitvi evropskega ravnotežja, kot je bilo to primer v času, ko je nastala. Težišče evropskih nasprotij je bilo vse 19. in prvo polovico 20. stoletja okrog švicarskih meja. V tem je bil tudi smisel švicarske nevtralnosti, njena nacionalna sestava pa je zahtevala v tej nevtralnosti edini izhod. Danes je težišče evropskih nasprotij v odnosih vzhod-zšhod. Preraščanje Skupnega trga v enotno politično zvezo, ki ublažuje prejšnja nasprotja med Nemčijo, Francijo in Italijo, spreminja prejšnji pomen švicarske nevtralnosti, ker so se spremenili pogoji, v katerih je nastala in ki so jo povzročili. Nevtralnost Avstrije je v razliko od švicarske nevtralnosti rezultat sodobne razpodelitve političnih sil. konkretno razmerja vzhod—zahod. Na podlagi tega bi lahko rekli, da tisto, kar je pomenila švicarska nevtralnost za zahodnoevropske odnose v 19. in v prvi polovici 20. stoletja, danes pomeni nevtralnost Avstrije, in sicer v sedanjih evropskih oziroma svetovnih odnosih. Zaradi tega je položaj Avstrije glede vprašanj Skupnega trga delikatnejši od položaja Švice. V svoji zunanjetrgovinski izmenjavi sta Avstrija in Švica vsekakor bolj usmerjeni v države Skupnega trga kot na območje EFTA. Na vsakih 100 dolarjev avstrijske izmenjave z državami EFTA (na podlagi zunanje trgovine v prvih devetih mesecih 1. 1961) pride 418 oolarjev izmenjave z območja Skupnega trga. Švica je komaj nekaj manj u-smerjena v svoji zunanji trgovini na območje Skupnega trga, ker pride na 100 dolarjev trgovine z EFTA 389 dolarjev trgovine z EES. Glede Švedske bi lahko rekli, da je glede tega v ugodnejšem položaju, ker je približno enakomerno usmerjena tako na območje EFTA kot na območje EES, ki pa nekoliko bolj sodeluje v njeni zunanji trgovi- 127 dolarjev trgovine z državami Skupnega trga. Čeprav sta Švica in Avstrija skoraj enako odvisni od Skupnega trga glede skupne zunanjetrgovinske izmenjave, pa je Švica v ugodnejšem položaju, če gledamo izvoz in uvoz ločeno: % izvoza iz: % izvoza v EES EFTA EES EFTA Avst rij a 56,5 12,1 50,3 12,5 Švedska 40,1 24,4 31,6 34,4 Švica 61,1 11,4 35,7 16,0 (Na podlagi trgovinske izmenjave v 1. 1960.) Od avstrijskega izvoza v države Skupnega trga odpade ena tretjina na industrijske izdelke. Zato zahteva avstrijska industrija sodelovanje Avstrije v evropski integraciji, ker se boji diskriminacije Skupnega trga in meni, da EFTA ne nudi zadostnega var stva. Na Skupni trg pa je še bolj vezan avstrijski kmetijski izvoz, katerega dve tretjini odpadeta na to območje. V 1. 1961 je Avstrija obdržala svoj izvoz v države Skupnega trga na stopnji iz leta 1960. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dve dejstvi. Prvič, da je to obdobje visoke konjunkture v Zahodni Evropi, in drugič, da še ni prišlo do pomembnih premikov trgovinskih tokov Skupnega trga, do česar pa bo pod vplivom integracije vsekakor prišlo. Tudi morebitni aranžma na tr-govinskem območju s Skupnim trgom pomeni za Avstrijo problem. Carinska Zaščita v Avstriji je precej visoka, pogosto višja od zaščite, ki jo predvideva skupna carinska tarifa. Razen tega uporablja Avstrija tudi količinske o-mejitve. S pristopom k Skupnemu trgu pa bi morala Avstrija nasproti državam članicam znižati svoje carine, nasproti tretjim državam pa bi jih morala prilagoditi skupni carinski tarifi, kar bi pogosto pomenilo, da jih znižuje razen tega pa bi morala nasproti državam članicam ukiniti količinske omejitve in dovoliti svoboden uvoz. Zato se zdi, da razume Avstrija aranžmaje, vsaj po pisanju hamburškega «Wirt.schaftsdiensta», počasnejše zniževanje carin in zadržanje kontingentov za neliberaliziranc izdelke vse do 1. 1965, po tem roku pa naj bi partnerjem Skupnega trga odobrila prost uvoz v Avstrijo. Švica je glede svojega izvoza mnogo manj odvisna od območja Skupnega trga. Zato bi njo diskriminacija tudi manj zadela kot Avstrijo. Švedska izvaža nekaj več v države EFTA kot na območje Skupnega trga. Toda tudi poleg tega je skoraj tretjina njenega celotnega izvoza usmerjena na trg «šestorice». Toda to ni vse. Kolikor bo Velika Britanija pristopila k Skupnemu trgu, se bo odvisnost vsake nevtralnih držav močno povečala tako glede izvoza kakor tudi glede uvoza. Ce gledamo na nevtralne članice EFTA kot na celoto, izhaja iz tega, da so mnogo bolj usmerjene na območje EES glede svojega uvoza kot pri svojem izvozu. Na podlagi podatkov o izmenjavi v prvih 9 mesecih 1. 1961 je prišlo na vsakih 100 dolarjev izvoza na območje Skupnega trga 160 dolarjev uvoza s tega območja. Glede na pomen nevtralcev za izvoz Skupnega trga, tudi Skupni trg ne more biti neinteresiran glede načina, kako bodo rešeni njegovi bodoči trgovinski odnosi z evropskimi nevtralnimi državam. Te države pomenijo zelo pomemben trg za izvoz šestih držav, predvsem Zahodne Nemčije. V svetu danes vse bolj Dostavljajo v ospredje problem izvoza, problem plasmaja, ne oa problema uvoza. Z uporabo novih tehnoloških možnosti, ki vodijo k do sedaj največjemu povečanju proizvodnje, se bo problem plasmaja presežkov in zagotovitve trga zelo zaostril. To bo veljalo tudi za države Skupnega trga, in sicer predvsem za- i nje, saj bo koncentracija, do ka- j tere bo prišlo zaradi integracije povzročila znatno hitrejši dvig proizvodnje s tem pa bo v ostrejši obliki postavila problem realizacije, pravzaprav komercializacije presežkov. Samo v 9 mesecih 1. 1961 so Avstrija, Švica, Švedska in Finska, ki imajo skupaj okrog 23 milijonov prebivalcev, iz držav Skupnega trga uvozile različno blago v vrednosti okrog 3 milijarde do- larjev (izvozile pa samo za 1,9 milijarde), kar pomeni nad 13 odst. skupnega izvoza «šestorice». V istem razdobju je uvoz ZDA iz držav Skupnega trga znašal vsega 1,6 milijarde dolarjev. To je skoraj dvakrat manj od uvoza nevtralnih držav. Nasproti njim je trgovinska bilanca aktivna za okrog 1,1 milijarde, nasproti ZDA pa pasivna za okrog 1,4 milijarde dolarjev. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da so evropske nevtralne države — gledano s stališča trgovine — če ne važnejše, pa vsaj za Skupni trg prav tako važne kot ZDA. V tem dejstvu, posebno v obsegu njihovega uvoza iz območja Skupnega trga, lahko vidimo tudi za nevtralne države ugodne in prepričljive argumente glede njihovih bližnjih pogajanj s Skupnim trgom, katerih namen ni priključitev, ampak obojestransko koristen aranžma, ki bi nevtraliziral negativne vplive Skupnega trga. Za Avstrijo in Finsko je velikega pomena tudi njuna trgovina z Vzhodno Evropo. Zanju je važno, da vzpostavitev določenih odnosov s Skupnim trgom ne kompromitira ne le njune nevtralnosti, ampak tudi njunih trgovinskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami. Ce označimo sodelovanje območja EFTA v zunanji trgovini Avstrije in Finske s 100, tedaj je sodelovanje Vzhodne Evrope v avstrijskem uvozu 83 v izvozu pa 100, medtem ko so ustrezne številke za Finsko 60 in 41. Švica in Švedska sta mnogo manj interesirani za trgovino z Vzhodno Evropo. Delež vzhodnoevropskih držav v zunanji trgovini Švedske je manjši od njihovega deleža v zunanji trgovini Švice. Pod isto predpostavko kot zgoraj (vse na podlagi zunanjetrgovinske izmenjave v prvih 9 mesecih 1. 1961), in če označimo delež EFTA s 100, je delež zahodnoevropskih držav v švicarskem uvozu 20, v izvozu pa '9, medtem ko so ustrezne številke za Švedsko 17 in 10. To pomeni, da je Avstrija v svoji zunanji trgovini usmerjena v Vzhodno Evropo v isti meri kot na območje EFTA. Predvsem za Švico pa tudi za druge je problem kmetijstvo. Agrarni protekcionizem v Švici je najizrazitejši v Evropi. Cene kmetijskih pridelkov v Švici so celo višje kot cene v Nemčiji. Priključitev k Skupnemu trgu bi zahtevala prilagoditev kmetijski politiki Skupnega trga. Razen tega so za Švico v tem trenutku težko sprejemljiva določila o kartelih, ki jih uporabljajo v EES. Tudi Avstrija in Švica poizkušata glede tega zadržati polno svobodo pri sklepanju trgovinskih pogodb s tretjimi državami. Švica glede na to, da pomeni zanjo izvoz življenjsko vprašanje, Avstrija pa zaradi trgovinskih odnosov z Vzhodno Evropo, Pogajanja se še niso začela, problemov, ki naj bi jih rešili, pa je vedno več. Zelo malo je verjetnosti, da bodo začeli pogajanja z nevtralnimi državami prej, preden bodo končana z Veliko Britanijo. To pa pomeni, da je malo verjetnosti, da se bodo začela že letos. ItnjStje ^ gloriali.ice 4 Zagrebška filharmonija na festivalu v Benetkah eiiio* spalja ter Američana j Carterja. Med temi j* “ wjjtl 0 K »on i!k' Hoj A Ut, ilov "i 'e , V soboto ob 13,25 so banditi, ki so prišli iz Francije, vdrli v zlatarno Corsi na Ul. Roma v Turinu, ranili s strelom iz pištole lastnika, nato pa zbežali. Enega so ujeli, toda ta noče nič povedati o svojih tovariših. Ukradli so draguljev za kakih sto milijonov. (Na sliki je izložba dan pred ropom) BENETKE, 23. — Filharmonični orkester iz Zagreba je dva . dni gostoval v Benetkah na kritiki najbolje sprejet glasbenem festivalu. Na obeh J Kelemen. Vso pohvalo^ ,i koncertih je imel po eno že dobro znano delo (Soštakovičevo J. simfonijo ter Stravinskega Simfonijo v treh stavkih) ter nova dela Italijana Carla Pro-sperija, Jugoslovanov Iva Mal-ca, Milka Kelemena, Pavla De- llflllllllllllllltlllllllfllllllllllllinilltlllllllllllllllllllltlllllltllllllllllMIIIIIIIIIHIIMIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIMMIIIIIIIIimllimillllllllllMIIIIIItlllMIlimillllllIHMIIItllimiinMIIIIIHIIIIIItIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHlllllllllllllllll OGROMEN TURISTIČNI PROMET DRUGI DAN PRAZNIKOV V morju na tisoče kopalcev v hribih pa mnogo smučarjev Izredno število tujcev iz raznih držav - Na stotisoče domačinov iz raznih mest je odšlo na deželo LIZBONA, 23. — Mednarodno združenje hotelirjev (AIA) bo imelo svoj 11. kongres v Lizboni od 20. do 27. maja. Kongresa se bo udeležilo kakih 1.000 hotelirjev iz 31 držav. V teh dneh je v Lizbono prišel generalni tajnik AIA, Francoz Pierre Depret, ki je s portugalsko komisijo navezal stike za organizacijo kongresa. Kongres bo v hotelu «Ritz». MILAN, 23. — Današnji drugi dan velike noči, po tradiciji dan izletov, je bil letos skoraj povsod po Italiji šele drugi zares lep spomladanski dan, ki je sledil kar veliki nedelji. V Italijo je že vse te dni prispelo na tisoče vsakovrstnih vozil in dovoz se je nadaljeval še danes, pa tudi domačini so se na veliko »selili* iz mest na deželo. Iz Milana je šel glavni val izletnikov proti jezegom, na ligur-sko obalo in pa v karakteristične krgje bližnje Lombardije. Vendar pa je tudi v mfcšto samo prispelo na tisoče in tisoče ljudi ,ki so si prišli ogledat velesejem. V kratkem času je bilo na milanskem kolodvoru 250 izrednih vlakov, poleg tega, da so bili okrepljeni tudi vsi redni vlaki. V Veroni si je samo Areno o-gledalo pet tisoč gostov. Kot včeraj je bilo okrog Gardskega jezera tudi danes zelo dosti tujcev: Nemcev, Dancev, Holandcev, Avstrijcev, Švicarjev, Francozov, Jugoslovanov in Angležev. Nekateri tujci so se že tudi kopali. V Dolomitih in po Tridentinskem bodo letošnji velikonočni ponedeljek zabeležili kot izreden zaradi tega, ker se je le redko katero leto za ta praznik — zlasti če je bil v tako poznem času kot letos — še toliko ljudi smučalo. Vsa zimsko-športna središča so do kraja zasedena. Med tujci je zlasti mnogo Nemcev in Francozov, na tretjem mestu pa Holandcev. Proti večeru pa se je že pričela proti obmejnim prehodom nepretrgana procesija avtomobilov, ki se vračajo. Cestna policija je uredila, da . gre promet kolikor mogoče brez zadržkov in brez večjih nezgod, čeprav teh ni mogoče popolnoma preprečiti. Benetke so v teh dneh imele tolikšen dotok, da edini parkirni prostor — Piazzale Roma — ni mogel več sprejemati vseh prihajajočih vozil. Izreden je bil tudi železniški promet. V mestu je bilo zelo toplo; temperatura zraka je bila opoldne 24 stopinj, morja 16, pesek se je pa razgrel do 40 stopinj. Na jadranski obali je bilo polno tujcev, gostov pa ni manjkalo tudi v republiki San Marino. V Bologni so v vili Revedin na griču San Michele in Bosco folklorne skupine razveseljevale gledalce od 10. ure do sončnega zahoda. Ligursko obalo pa je od Ven-timiglie do Zaliva pesnikov zasedlo čez 300.000 turistov, domačih in tujih. Tudi meščani Genove so danes odšli iz mesta. Promet na cestah je izreden; pri Nerviju so našteli po 80 vozil na minuto. Ugodno vreme in mirno morje je omogočilo začetek sezone vodnega smučanja, pa tudi tisti, ki gojijo podmorski ribolov, so začeli svoje delo. Na raznih krajih Riviere se nahajajo gostje, ki primer Eleonora Rossi Drago, Vic- hčerama Beatrice in Ireno. Beatri-tor De Sabata, Giovanni D’Anzi, ce se je že tudi kopala v zalivčku Rex Harrison, Gianni Agnelli in pred vilo, v kateri stanujejo. Si- Antonella Piaggio. V Viareggiu se je danes že kakih 3.000 oseb, večino tujcev, kopalo. Medtem ko so domačini Firence tako rekoč zapustili, se pa računa, da je prišlo v mesto čez 100 tisoč drugih oseb. Med tujci so zlasti številni Francozi, med katerimi so večje skupine študentov, Švicarji in Nemci. Tudi toskanska obala je vsa živa. Na o-tok Elbo pa so uvedli tudi prevoz s helikopterji. V Argentariu in zlasti v Porto S. Stefano in Porto Ercole so fotografi z vso vnemo sledili vsakemu premiku Elizabeth Taylor in Richarda Burtona, ki se trudita, da bi se izmaknila zalezovanju. V Porto Ercole se nahajata holandska kra- vzbujajo večjo pozornost, kot na ljica Julijana in princ Bernard s ......................m... PO ZAPORNEM NALOGU V VELIKI BRITANIJI Burgess ne misli na vrnitev v Anglijo Kvečjemu bi rad doma preživel počitnice MOSKVIA, 23. — Guy Burgess je ponovno demantiral vesti, po katerih naj bi se hotel vrniti v Veliko Britanijo. »Ugaja mi živeti v socialističnem režimu — je izjavil Burgess — in nikakor se ne želim vrniti v Anglijo.« Burgess je prekinil svoje počitnice na obali Črnega morja ter se je vrnil v Moskvo, da bi »preklical vse netočne vesti, ki prihajajo iz Londona«. Izjavil je, da ni nikoli pisal domov in ne v pismu izrazil želje po vrnitvi v Anglijo. •uiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiilliiiiiiiiiiniiiiiihiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuuuioiiMiiuiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Devet mrtvih v ZDA pri trčenju dveh avtomobilov BEAWLAY (Kalifornija), 23. - iko 110 km na uro v drug avto-1 v Washingtonu na to, da bi jim Na avtomobilski cesti 99 v Kali- mobil, ki je vozil iz nasprotne forniji se je sinoči zgodila huda strani in s približno enako brzi- prometna nesreča, pri kateri so zgubili življenje štirje otroci in pet odraslih oseb. Do nesreče je prišlo, ko je avtomobil, v katerem so bili štirje potniki, na nekem ovinku treščil z brzino več llllllilllllll................................................................................................ Pod Triglavom dve smrtni žrtvi LJUBLJANA, 23. — Triglavsko pogorje je terjalo te dni dve žrtvi. V soboto dopoldne je bila reševalna služba obveščena, da se je v Triglavskem pogorju ponesrečil 28-letni smučar Anton Renko iz Begunj. Reševalci iz Tržiča in Radovljice, ki so takoj odšli na pomoč, so prišli prepozno, ker so našli smučarja že mrtvega. Istega dne popoldne se je v Triglavskem pogorju nad Vrati ponesrečil znani zahodnonemški alpinist Ervin Sailer iz Amberga. Sailer je s skupino petih drugih zahodnonemških alpinistov odšel v pčcek proti Triglavu do zavetišča št. 2. V soboto, ko se je skupina spuščala nazaj v Vrata, je Sailer zgrmel v 100-metrski prepad. Člani reševalne skupine iz Mojstrane in Jesenic so takoj prišli na pomoč, toda kljub zdravni- Plezalni tečaj VERONA, 23. — Državna alpinistična šola »Priarolo* je tudi letos organizirala plezalni tečaj, ki se bo začel v nedeljo 29. aprila v stenah Stallavena in se bo končal 27. maja. Tečajniki se bodo seznanili z zgodovino alpinizma, polagati bodo morali izpite o reševanju v gorah ter znati o-ceniti težkoče pri plezanju. Ob zaključku tečaja bodo polagali izpite, potem pa bodo tečajniki dobili ustrezne diplome. no. Frontalno trčenje obeh vozil je bilo tako hudo, da so prometni policisti s precejšnjo težavo ugotovili, kakšne znamke sta bila oba avtomobila. V prvem avtomobilu se je vozilo devet oseb, ki so se vračale z velikonočnega izleta. Sedem o-seb iz tega avtomobila je bilo na mestu mrtvih, prav tako tudi dva od štirih potnikov drugega avtomobila, ostale štiri osebe pa so bile hudo ranjene. Huda nesreča se je zgodila tudi pri San Matteu v Kaliforniji, kjer sta zgoreli dve 14 let stari Mehikanki. Peljali sta se v prtljažniku avtomobila; v avtomobilu je že, bilo osem potnikov. Toda nenadoma je v zadnji del avtomobila treščil drug avtomobil, kar je imelo za posledico, da se je vnel bencin in obe deklici sta zgoreli, medtem ko so bili potniki v notranjosti avtomobila le ranjeni. Ni donosno v ZDA biti minister NEW VORK, 23. — Newyorški župan VVagner je četrti r.ajdražji uslužbenec v ZDA. VVagner ima letno plačo 40.000 dolarjev. Večjo plačo od njega imajo samo pred- plače povišali. Kot primer navajajo plačo o-brambnega ministra MacNamare, ki prejema iz državne blagajne 26.000 dolarjev na leto. Dokler je bil še predsednik Fordove avtomobilske družbe, pa je prejemal 300.000 dolarjev letno. VERBIER (Švica), 23. — Snežni plaz je zasul 32 let starega ameriškega smučarja Steffena Mohla, ki živi v Ženevi. Kljub takojšnji zdravniški pomoči —■ zdravniki so več kot dve uri izvajali umetno dihanje — pa je nesrečnež umrl, medtem ko so njegovega prijatelja rešili. «Največ, kar sem lahko napisal —- je dejal Burgess — je to, da bi želel preživeti doma počitni- ce.« Bivši angleški diplomat je poudaril, da je vest o njegovem po-vratku v Anglijo močno razburi- la številne prijatelje, ki so na zelo odgovornih mestih. V zvezi z izjavo državnega pravdnika Man-ninghama-Bullčrja, ki je pred dnevi izjavil, da je bil proti Burgessu izdan zaporni nalog, je Bur- gess dejal, da ne ve za točen vzrok tega ukrepa, ki je bil izdan II let po njegovem begu v ZSSR. Bivši angleški diplomat je še dodal, da je vzrokov lahko več in med njimi je tudi ta, da je «an-gleška vlada dobesedno terorizirana ob misli, da bi se lahko vrnil v Anglijo«, Burgess je izjavil, da je to vest dobil iz zaupnih krogov v Angliji in celo od številnih prijateljev, ki jih ima v «M. I. 5» (angleška tajna služba). Burgess je končno še izjavil, da uživa v Sovjetski zvezi vse u-godnosti ter dodal, da je obvezan storiti vse, da popolnoma razčisti svoj položaj. cer pa se povsod po obali precej ljudi kopa; seveda so to večinoma tujci. Zelo številni pa so meščani, ki so odšli na višje hribe, kjer je še dovolj snega, in se tam smučajo. Zvečer je bilo pri povratku v mesto na cestah toliko avtomobilov, da se je moral ponekod promet ustavili celo za več kot eno uro. Na Sardiniji vreme ni bilo sicer tako lepo, vendar dotok turistov ni bil nič manjši, zlasti iz Francije, Belgije in Nizozemske. V Rimu včerajšnji dan ni bil lep, zato pa je današnji domačine in tujce toliko bolj razveselil. Rimljani so uporabili vsa prevozna sredstva, da so se umaknili iz mesta, medtem ko so imeli tuji turisti vso ugodnost, da so si spomenike v miru in brez avtomobilske nadloge ogledovali. Rimljani so v množicah odšli k jezerom, na obalo, pa tudi v hribe na smučanje. Razen tistih, ki so odšli že v soboto, je v teh dneh zapustilo mesto kakih sedem sto do osem sto tisoč oseb. Proti 19. uri so se začeli avtomobili vračati v mesto, malo prej pa je rahlo deževalo za kake pol ure. V Neaplju računajo, da je odšlo iz mesta ne manj kot 300.000 oseb. Osebje železnice »Circumve-suviane* je stavkalo, vendar je vodstvu uspelo najti toliko stavkokazov, da je železnica nekako obratovala. Otoke v Neapeljskem zalivu so preplavili tujci, zlasti Švedi, Nemci in Angleži. Živahen turistični promet tujcev in domačinov je bil tudi bolj na jug. Isto velja tudi za Sicilijo in njena večja mesta: Palermo, Catanio in Messino. V Palermu je bilo mesto kar prazno, le na trgu pred sedežem sicilske e-lektrične družbe je bilo nekaj stotin delavcev, ki stavkajo že nekaj dni. si zaslužila orkester ter dirigent Milan Horvat. Slovenska knji** za fotoamaterje Založba Mladinska knj^_. Ljubljani skrbi s svoji’nl ";f!i nimi zbirkami, da ustre^ j širokim potrebam bralC/ ',|i slikanic za otroke do ho. ranih tekstov za strokovni ^ do poljudnoznanstvenih $ raznih strok, za kar skr« ^ ke •Kondov, »Globus*. 4 in ljudje*, •Sigmam '".j.,!1 ii\ V zbirki •Priroda in Ji j; pred kratkim izšla knji*' toamater» izpod peresa ,[< Bajda. Dandanes, ko »• z s/ raj ne moremo misliti nt )t0 znanstvenika brez fotoal ^ ' o '* ! It •vet i * 5” Ni St “it M Nj *«tti >tf Svs iive N' *'iai Ni temveč tudi ne navadnego jj* •mi N it i nika, je taka knjiga ji bolj potrebna. Marinova , ni za najbolj •želene* ‘ J ke, zato pa bo še bolj '• tistim, ki skušajo v svol ^ tografiranju kar naj bol) ^ dovati. Amater najde v, jf nasvete za vse priložnosti "JJ glede aparata samega * j pritiklinami kakor / vov. Našim bralcem j° i*1 čarno še zlasti zaradi tel jil se bodo iz nje naučili Pf4 lepih slovenskih izrazov■ V Ljubljani VIII. medn,rl’<|11 fotografska razst»v* ^ LJUBLJANA, 23. ~ f Z f 27. aprila, bodo v Modf J leriji slovesno odprli Vij ' \t narodno fotografsko razit ^ s tem nadaljevali že C tradicijo srečanja najboU ^ sežkov umetniške fotoPrp vsega sveta v Ljubljani- e ,i stavo, ki je pod pokrov it* * mednarodne federacije poslalo okrog 3000 del tor jev iz Evrope, Amer L Azije. Žirija je iz poslani diva odbrala 336 črno-b*"".^jij barvnih fotografij 210 |l> Hkrati pa je že objav1 J isa sklep, da bo najvišjo " l[ ,'U to je Puharjevo nagfddo J lektivno zbirko društva, P Foto klubu Beograd. '»k; N 'lis, > N N »it f; Nj *N N »o, N Ni Nv N N \ N, Si N, »Osi ' 0' Izbranih 18 za festival v Op**" — Ziti)\; N »o. N s. Ni BEOGRAD, 23. — f".'..'jlt - vizir ; f goslovanske radiotelevizij r brala IS pesmi za lft° p stiual zabavnih melodij’ v začetku oktobra v jp t zabaTsitv3 lodij je prispelo nad 350 . Na razpis za izbor med katerimi so Marija Nardelija, Aleks* čaka, Aleksandra O ja y|jl' Alfonsa Vučera, Angela r p,ttt , viča, Romana Butine, ‘ Seva, Pere Gotovca, f"a ,. K. "M, 'to. "N •o s. S N K «11 5'»» s "»o S61’0, r 6(6 LfOCOilUIj * .lj( 'i k dič, Mtodraga Jevremob'J , j j *t Nevarno prevažanje blazneža Turižem na Portugalskem LIZBONA, 23. — Lansko leto je Portugalsko obiskalo 375.450 turistov, kar pomeni 22.799 več kot v prejšnjem letu. Med turisti so na prvem mestu Spanci, sledijo jim Francozi, Američani, Angleži in Nemci, medtem ko je .na petem mestu Italija, iz katere je prišlo na Portugalsko 9.098 turistov. MILAN, 23. — Med vožnjo v umobolnico je 40 let stari Giovanni Morucci iz Avellina, a stanujoč v Rozzanu z nožem napadel bolničarja. Morucci je v Rozzanu začel blazneti, zaradi česar so poklicali bolničarje iz umobolnice v Niguardi. Ti so ga prepričali, da je stopil z njimi v rešilni voz, toda že blizu bolnišnice je blaznež nenadoma potegnil iz žepa velik nož in začel divje mahati okoli sebe. Šofer je takoj ustavil, bolničarji pa so i-meli precej dela, preden so ga u-krotlli. Toda med borbo je bil bolničar Santagostino ranjen; blaznež mu je zadal globoko rano v desno roko. BOGOTA (Kolumbija), 23. — Letalo »DC-3», last kolumbijske družbe »Avispa* je izginilo nad pragozdovi pokrajine Choco zahodno od Bogote. V letalu je bilo 28 potnikov in pet članov posadke. aic, mioaraga jevrem~ Petroviča, Vilija lutina Vandekara in An boa. \ 'tli, S Jo Wallberg namesto - ( , Otvoritvenega konceftaj^ novljenem dunajskem n0|) an der Wien ne bo di™ pt1 v Ufi. Uti »M Ofl. UC uv* .-Ja y J renc Fricsap, kot je ; no določeno (baje ie JF temveč Heinz (Vallbe^p, bo zaradi tega spreme ^ f di program. Otvoritev Im 'A maja. Sodelovali bodo no društvo, zbor s ^ f karja Arshila Gorkega, ^ mrl l. im. Vpliv i;v' < C moderno ameriško J* N < bil zelo velik in imaI , v predhodnika abstruktn^ jjv» ,0i presionizma. Rodil se, „jsi ^ Hayotz D zore, majhni tn*» J •C,;l ške Armenije. Ko 16 let. se je s starši ZDA ter se 1925. S Ni Nevo Y orku. V cassoja. po letu 192® J „(i. f njegovih delih ridtu^ ^ '!len'e' iiniiiiiiiiinMiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiMmHiiiiiiiiiMitiiiiKiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimi Zahteva priznanje 49 rekordov VVASHlNGTON, 23. — Ameriška letalka Jacqueline Cochran je pri »National Aeronautics Association* zahtevala, da ji priznajo 49 rekordov, ki jih je postavila med včerajšnjim poletom na progi New Orleans-Hannover. Cochranova je pilotirala letalo vrste »Locheed* s štirimi reakcijskimi motorji, ki lahko prevaža osem potnikov. Med rekordi, za katere zahteva priznanje, je tudi mednarodni rekord na daljavo v ravnem poletu za ženske. Co- ni — na 100 dolarjev švedke tr- j ški pomoči je Sailer dve uri po odšel na pomoč vlačilec »Brodo dolarjev). Člani zvezne vlade i-govine z državami EFTA odpade I rešitvi umrl. | spasa* iz Splita. Imajo nižje plače in zdaj delajo REKA, 23. — Italijanska tovorna ladja »Coraggioso*, ki je bila na poti iz Turčije na Reko, je danes ponoči nasedla na pod- . . „ . . | morski greben otoka Susak 60 sednik Kennedy (100.000 dolarjev chranova je namreč preletela pri- milj južno od Reke. 30.000-tonski letno), direktor newyorškega pri- | bližno 4.100 km dolgo pot od New italijanski ladji, ki je last podjet- stanišča (60.000 dolarjev) in gu- | Orleansa do Ganderja z brzino ja »Potella* iz Ravenne. je takoj verner države New York (50.000 približno 772 km na uro. Jaequeline Cochran je do sedaj postavila že 33 državnih in mednarodnih rekordov, od kate- Pacifika. rih je še 18, ki niso bili porušeni. Potresi na Japonskem TOKIO, 23. — Preteklo noč so na otoku Hokkaido in v nekaterih krajih otoka Honshu zabeležili močne potresne sunke. Prvi sunek je bil zabeležen ob 00.56 (4.56 po našem času) v Tokiu, kjer je meteorološki zavod ugotovil, da je epicenter potresa kakih 120 km severno od prestolnice. Dosti močnejši potresni sunek pa so zabeležili na Hokkaidu, vendar je bil epicenter potresa kakih 40 km od otoka pod površino Menijo, da je bil potres najmočnejši v zadnjih letih. Toda na srečo potres ni povzročil smrtnih žrtev, čeprav se je prebivalstvo v paniki razbežalo mi prosto. Ob obali Pacifika so alarmirali prebivalstvo, ker obstaja nevarnost poplav. FAENZA, 23. — Observatorij Bendandi sporoča: »Danes zjutraj so vse naprave geofizične sekcije skozi tri ure registrirale močan potres, ki je prizadel zelo oddalje-no deželo. Potresni sunki so se začeli ob 7.10 in so dosegli svoj višek ob 7.45. Potres je bil nedvomno rušilnega značaja in je prišlo do njega 9.000 km od Italije*. jiaznt surrealistični j je pripisati tudi nie9 ete*..’ % nosom z Andrejem f Proti l. 1940 pa prevI«® N i nost biomorfntm ja, vendar je v delih vedno osebna iantasjj jih ........................... raktenzarija. Skoraj pri Gorkem nikoli "J je 1 spomin na relief, ki df '' 4 kot otrok v cerkvi /'1'1 jezeru Van. Umetnik jt*) generacijo Koonivga. Rothka in tako jv nJ,P|(IV karstvo kot pri teh d°- -ft j lost okrog 1940. Retr“' ct>' '>° Vr.,Pu bodo Llogd Goni . Schioabaker in Umb'1 k nio. Razen kakih 30 j razstava Gorkega ho nem paviljonu m ^ okrog 10 risb iz Ča*n ., pl J polago ameriški muza do 1948. ki jih bodo ne zbirke. * * * Avstrijski arheolog ger, ki od 1948. vodi ■ ntj nja na Magdalenski 0/N, • roškem, je pred krat uit 80 let. Sj »K Iti/* riff if«> A #|i fešnn-ze'erdm> spomladi beli tvoj# J' Poleti tihi kot barve ^•ipen Sarnote; griči in naprej Si, »»7 toda to ^ bil tv°j (f pred * nona se Je rodila da-Je tnala Prvo svetovno vojno in Strj; nemški, ker je hodila v *'vela ?a P,roda-iat sadje, ker je “J i.* tnala C3sa ^’rar|ca Jožefa; in ^ Kf So v ®°Voriti po italijansko, ‘Sj Prvi svetovni vojni Ita-S jJ“",?aii in zasedli njen ajili ma pa so od zmerom 3 Sni'sknPo slovensko, peli po J 5°)? BnJ tnolili po slovensko. t m A A i°sile >ni tb°'k in Erozd'a- ki so UPetelin7 0 v mesto in vstajale -m n» **B* Petjem, ki so vzgaja-5 ti„f°t0bUi te in matere, da bi 'i!! ' Do 2em'je. Toda o tem z« 7noderno* je težko; po o,l7 P, A i»' ji A <« I***' i 'd A/ ii* % 1 d in % A Tiberi benedetič 'h&iaMma l'onaj'*t.0^rat se spomnim nate, !>ko dai„-pPsebno zdaj. ko si t‘ ‘ Siplje-11! je tuj ves ta svet* Plojeg- ,. fsiost v odprto rano vij, a ,lv*jenja. »Sinek, kaj pra-Be, n b je tuj svet?* boš rekla, iiovai; *’ P' mi svet tuj; toda »e je „ 1.ie tuj, tisti človek, ki te moip^riZe^ v skr>vnostne vrel-V “Era?83 p?nosa in mi zabičal i« 2nie . svojo voljo, ne da bi i* VefPl' Za rane. Moja zemlja lv*t, a SVf^’ toda dom ni ves Is srca u.m° *'s*i košček tvoje-Vltob’r si sa Ponesla s seboj !«lt »o ,a nekam, kjer so frfo-111 pa) Ce_^naše žalostne ptice) Ni jaz .rsko nona, zdaj sem S|,1srtno' ** ^aiosten in tebe več ni. ,®isni',Po y Brdih. Griči, po- k Po?I!S?a je bila Slovenka in J"*®«! T #1 *°v°riti d P' m°j namen o tem le hil0je bom povedal, kako Naj rd° njeno življenje in a tudi Gregorčičeve pe- > 2(j .P1 jo tako vzljubil, da * 'Pl, J *° tudi zaradi nje. Mi-Nn bi bilo treba napisati 'V,*e v * b naših nonah, ki so 'No Ss casib. ko je mesto bilo ?*• Veiiu-Pf’ ki 80 bile gospodi-«'Rrunt lb kmečkih družin in 11 del0 * pr.esovl!!'ei težii problemi, kot v 'n Zgodv.0'1 a strastnih ljubezen-i7e v nKi-noit^ik seksualne svo- CSi ski podvigi modernega ojamila, lirična sramota !.*'■* 1,-^jiki psihoanalitičnih a- Nti v ’, ^e'eza in jekla v suž-Ni rnlrnest • treba bi bilo na- saV niiH’ ki 50 hodi,e v s,'e sadie na Tirolsko in Ere, Slavah polne košare 1« E>i 'hitPa n' mogoče pisati, d1 Toda ° Predvsem dolgočas-' Pisaj ° ^bi, nona, ni nobe-Ssp,0 !P ** vendar živela, tj"* strictr7e sinovi; moj oče, moja teta. Moja te- ,jf'k *ta r'9 V Argentini. Oče in treh"1- V-tU3'e. C nn*k«i N* * C"1. t0 je bi,° tam> ■o ■ Neli’ treba. Priznati, da a, Ntlj zemlje, oziroma, da IjjNla r,_*kai 'Rsa- tako mi je N r. ,n°na; uiejo Brda in pade- doli v Soško dolino. li. 2|>'ernJl mešetar in je ho- '5; i. V"'1 - “a- ■ti o it* ,rala ~,rasb 'n nona se je ti„°Nali„nTakrat so peš hodili n - briških vasic v G°- .«)l m. 11 bo]!0 ,stric pa sta se pre- v industriisko / p°ročila. Oče z mo- di Oko ,7 Slovenko, stric s A Sa ie je pest7,a’ A o a Pij . ’ J« sem rasel in A Oitj Je_ Govorila o Brdih, i«* I i- , ^7 kaj ” breskvah in lisicah. V J >t7 Vojttg6 ’e zgodilo po tem? \duk' Problemi stanovanja, t«- 1 n- - v Pričakovanju no- OSu' !>bJ!"r”'ho’»in je morje zme- tam pod žerjavi, in a no' burjo. Komu je te- !(ttiV ?^Voria P°irebna? Jaz sem h- 2ačei ,a in zrasel sam. In Pisati p: ■ Bis«? taC«1 Pesmi. Samo ona la / Po Poslušala: kaj hočeš f«VkS kmPdkVensko' so Govorili, k 7 so lk°' 1° je ubogo in SNuCa18,’>l. Samo ’• C J 11(81 Sem Že k^! me božala, če-J* B bl velik, in je tudi Nit 1,1 Pisal6I7. bl* ves Prevzet D«,, 2emijj ’ Pisal še in še, o VbL0 naš’( ° na^* žalostni Des- k a"' Nb ’ ki n ittj- kjepp uu več dom, a samo htva ' S*‘sj, S pNopa ie ^ ° naŠih 1 5fab ' ki ni k:, ostala sama v bi bil Samote in mojega JKLI SMO ^i.VESTN,|K. GUsllc Tu-rtl 1S6> ? S’°venije. Leto X. V,Liubll8M' • Iadat 'St za naae najmlaj-^ Mlad'lnska knjiga v ■ 1961-62. U Nisem postal to, kar so drugi računali, da postanem: pesnik nikdar ne postane to, kar drugi računajo. Toda vse se je zamotalo v mojem življenju in sem spoznal samoto bolj kot kdaj koli; v kri se je vsesala pesem te moje žalostne zemlje, s čudnimi usodami stoletnega nemira, ko se je vretje duhov razbolelo v gobavo rano modernega človeka in še gnije, dokler je ne bo novi bog, krut in brezsrčen, kot so po navadi bogovi, odrezal in očistil. Moja žalostna zemlja! Boriti se s srcem, pa čeprav so se kraška skala, burja, češnje in trta tihih Brd, sramota Benečije in Korotana razrasli v nas kot neumrjoči simbol, kot široka in globoka pesnitev; s srcem borba, ker je tu razum odveč. Sem bil na pogrebu te moje none, ki je umrla v domu za reveže v tujem mestu (moje rodno mesto), kjer carujejo žerjavi in morje prepeva z burjo; samo mene je gledala iz krste, mala, drobcena, nasmejana, in na teto, ki je umrla v Argentini. In ko je gluho odmevala tuja zemlja na krsti, sem pomislil: naše korenine so trde; ni mogoče umreti in pozabiti kar tako toliko gorja in nad. Kdor trpi z ljubeznijo, ostane živ dolgo dolgo po svoji smrti. Leninova doba Ko se je 22. aprila, leta 1870, Vladimir Ilič Uljanov rodil, je že bilo nekje zgodovinsko pogojeno, da bo s svojo osebnostjo odločilno vplival na ves revolucionarni razvoj sveta. Kot Lenin je ustvaril prvo socialistično revolucijo in državo na svetu, z njegovim imenom ter idejami pa je obeležena vsa dolga in naporna pot svetovnega proletariata od njegove smrti naprej POMENEK PO POVRATKU IZ PARIZA Pesnik Kajetan Kovič njegova rast in podoba T v Mr m začetki - Doseda- nja pesniška žetev - Stiki mlade generacije s tujino - Pesnik pripravlja mladinsko pesniško zbirko «Franca izpod klanca» Profesor Janej je v svoji literarni zgodovini omenil tudi Koviča in mu je pripisal, da se zgleduje po Murnovih pesmih in tudi po slovenski ljudski pesmi. Kajetan pa je dodal tole: »Včasih sem morda iskal vzore drugod, tudi pri Murnu in v ljudskem pesništvu. Saj oboje cenim še danes. Človek pa se v delu oblikuje. Pesnik išče zmeraj nove poti in novo snov. Razmišlja in poizkuša, da bi prikazoval drugače in z nove strani. Kdor se ponavlja, umira in avtomatično — ugasne.* Kritika je »Korenine vetra* (Nadaljevanje z ned. številke) I lepo ocenila. Pohvalila je njegovo dognano besedo. O njegovi ljubezenski pesmi je ugotovila, da ima polno moške sile. Vse njegove dosedanje pesmi dokazujejo, da gre avtorju Koviču za vsebino, za kvaliteto in ne za količino. Njegova razmišljanja o življenju in njega smislu, ljubezni in smrti so zadeta v živo in točno izpovedana. »Korenine vetra* so izšle pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Tudi tu so pesmi, ki pojejo o življenju in ljubezni, o prirodi in trenutkih pesnikovih razpoloženj. Kako posrečeni in izvirni so nekateri njegovi verzi: »Najbolj značilna pesem, ki opeva Obmurje, Kapelo, Mur-ščak in druge kraje okrog zdravilnih Radenc, je ,Rdeča pesem’,* sem mu dejal. Zaprosil sem ga, naj bi mi to pesem napisal v rokopisnem zapisku. Rad je ustregel moji želji. Pesem je iz njegove poslednje pesniške zbirke. Preberite jo še vi, iz nje diha prleška pokrajina. «Vsak Adam nosi v prsih svojo Evo ...» «Posedam, tavam in bom skoraj hodil mladost, ljubezen med spomine krast.* Potem se je najin pogovor zasukal v kraje, kjer je preživljal mladost: v materino vas Hrastje Mota, v Radence in pod znamenito vinorodno Kapelo nad reko Muro, v prelestno Prlekijo. V »Vetrnicah* diha prleška pokrajina, kraj njegovih sanj in spominov: «Kakor neveste po travi šumijo, kakor verige belih deklet. Sel bom na njihovo svetlo gostijo, trgal bam, trgal njih vetrni cvet.* ..................................... LENINGRAJSKI ARHITEKTI SO NAPRAVILI ŽE NAČRTE Življenje v «Lunasibirsku» priprava tudi za življenje na Luni Ob središču naselja, ogromni kupoli, bodo stolpnice za 10 tisoč prebivalcev - Pod kupolo hiše, športna igrišča in parki ,Pb>ian Da bi mogli proučevati gradnjo bodočega naselja na Luni, ni treba oditi na Luno. V bližnji bodočnosti bo takšno naselje nastalo v Sibiriji. Pri leningrajski akademiji za arhitekturo so že izdelali njegov načrt in maketo. Ustrezne ustanove že začenjajo s prvimi ukrepi za uresničenje tega načrta. Sovjetski časopisi pišejo, da bo to »Lu- predstavljalo začetek uresničenja davnih ruskih sanj in sicer množičnega naseljevanja Sibirije. Predloženo je tudi že ime za prvo tovrstno mesto na daljnem sibirskem severu, imenovalo se bo »Lunasibirsk*. Koncem lanskega decembra je Radio Moskva javil, da se bodo pripravljalna dela za gradnjo tega mesta v kratkem začela. Cernu se govori o »Luninem nino mesto*, kot mu pravijo, lllllllimimiflllllMMIIIIIIIlllllllimilllllllHIIIIIIIIIIIIIIlimiMliniHIIHIHHIIHIIIIIIIIIIflllllllltlllKIHIHIIIIIMI 1 IZ UMETNOSTNIH^ GALERU_ Riccardo Licata v «La Cavana» Galerija *La Cavana», zvesta svojemu programu posredovanja sodobne umetnosti, nam to pot predstavlja zopet enega izmed mlajših slikarjev. Je to Riccardo Licata iz Turina, ki pa se je izšolal v Benetkah in tam živel, dokler ni šel podučevat v Pariz na Italijansko slikarsko šolo, kjer je danes ravnatelj s komaj triintridesetimi leti. Naravno je, da ga je uspeh vodil skozi vsa znamenitejša razstavišča države in so o njegovi umetnosti pisali mnogi priznani ocenjevalci likovnosti na šega časa. Deležen je bil, med drugim, še slave petih prvih na grad. Njegove slike vise v raznih galerijah umetnosti domačih mest, v tujini pa na Dunaju in v Varšavi. To je le zelo skrčen opis njegove dejavnosti, ki pa je v izvirniku najdaljši v dose-daj izdanih desetih razstavnih katalogih galerije, daljši kot sam jasno sestavljeni uvod Ar-tura Mensija. Licata je pričel svoj umetniški vzpon kot grafik med 1951. ter 1955. letom. Znani so njegovi poizkusi, ujeti bežne zvoke glasbenih kompoziciji v črtne oblike ujedank, na podlagi nekake oddaljene sorodnosti z e-gipčanskimi hieroglifi. Zato je Licata proučeval nešteto eksotičnih besednih simbolov, ki so ga verjetno napotili, da je pričel uklepati v simbolične znake tudi likovno podajanje življenja samega. Pri tem je predvsem sledil postopku mistične struk-turizacije značilnejših stvarnih oblik naše civilizacije, kot so to: hiša-kolo, zvezda-ura, ubijajoča roka-puščica- noč, kristal- stolp itd. Polagoma so njegova dela pridobivala na barvitosti in iz risb postajala slike. Tako ugotavljamo, da so sedaj med razstavljenimi olji gotovo najpestrejša dela tega slikarja, v katerih je dosegel več ali manj oni namen, za katerim je stremel, namreč, ojačiti z barvo svoj znakovni simbolizem, ki se izživlja v oslajeni brutalnosti našega obstoja. Slike sicer, razen ene, ki predstavlja človeka-vojščaka v vsej svoji primitivnosti, tokrat niso označene z naslovi. Toda poznemu gledalcu ne uide dejstvo, da iz zemlje Licatovih pokrajin ne raste drevje, temveč grozljivo jekleno-mrzlc orožje prečudnih oblik. Ce je v preteklih letih moralno razdvojenost in krize sveta podajal v črnogledih temnih barvah, jih zdaj predstavlja s skoro dekorativno prijetno barvitostjo, tako, kot v sladkorno kroglico skriti grenki strupi. Jasneje rečeno, slikarjev emotivni napon v sliki se sprošča vzporedno z dognanji razgledanosti. Odtod zgoščenost oblik njegove simbolike, ki sličijo zdaj grotesk im totemom preprostih divjakov, drugič pa ostro začrtanim znanstvenim instrumentom, s katerim skuša Licata, četudi nam z njimi močneje podčrtuje dvoumnost našega življenja, obenem tudi najti izhod v boljšo bodočnost sveta. A v tem je morda ponekod ranljiva stran njegovega slikanja, ki tako kljub hoteni odmaknjenosti od figuralnosti postaja vseeno pripovedniška. MILKO BAMBIČ ( ‘"""""iiiiiin,.......................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiii 7 20.4.) Ce ho-bodit»<1 z neprijetnega 7lK 7 tedna Prevldni. Načrti 2 a4 kravje odlično. “d K- -4. do au, 'kiSssV- , oSe7 peh- Srečne ure tre,-0*1 JaT1' Zdravje dobro. C4nut'k z®’ P« 22.7.) Ugo. v druži n°,ne' k' Pogosto ,r»vu vaša Zln' bodo ugodno Om (Nbro POVa Prijateljstva, bran:,?3.7. Sj H ‘.njf interese pred V (71 potezami vaših Obranite v tajnosti, Kar vam Je bilo zaupanega. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, nek spor bi utegnil nevarno zaplesti vaše načrte. Ne zahtevajte nemogočega od ljubljene osebe. Trenutno nerazpoloženje. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Nekaj nevšečnosti tekom jutra. Zadoščenje za ljubitelje umetnosti. Zdravje nespremenjeno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V poslu boste imeli dobro pomoč v vaših sodelavcih. Neko vaše plemenito dejanje vam bo zagotovilo spoštovanje ljubljene osebe. Zdrav, je dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobri nakupi in ugodni predlogi v teku jutra. Ne dopustite, da se navaden pogovor spremeni v prepir. Živčnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Lahko se brez strahu spopadate tudi z najhujšimi nasprotniki. Ne bodite v svojih čustvih preveč zahtevni. Pazite na zdravje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zahvaljujoč vaši previdnosti, boste dosegli pomemben uspeh. Dober trenutek Za pridobitev novih prijateljev. Zdravje trdno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste priliko pokazati v poslu vso vašo spretnost, Ne ognite se po-Jasnulu, ki bi rešilo neprijetno zadevo. Zdravje odlično. mestu*, ko gre vendar za gradnjo mesta na Zemlji? Po izjavah dr. Zelenkoviča, ki je pri načrtih »Lunasibirska* sodeloval, je odgovor zelo enostaven: »Čeprav se klima severne Sibirije zelo razlikuje od klime, kakršno predpostavljamo, da vla-la na Luni, imata ti dve klimi precej stičnih točk, ki tehnikom in arhitektom vsiljujejo podobne rešitve. Oblika kupole, ki bi tvorila jedro naselja z umetno klimo, se v obeh primerih zdi idealna*. Kot vzorec artičnih zgradb dr. Zelenkovič navaja tudi splošče-ni eskimski iglo. V notranjosti igloja iz debelih ledenih blokov imamo prav tako umetno klimo, ki se odraža v svoji toploti in nudi stanovalcem zaščito pred strahovitim mrazom izven igloja. Zdi se pa, da je primernejša »lunina* skica. Tu gre v splošnem za zgradbe in bloke poslopij, ki bi jih prekrivala prozorna kupola. Po večini predlogov bi bila kupola iz plastične snovi, le redki arhitekti računajo tudi s stekleno kupolo. Postranska stvar je, kakšne bodo hiše pod kupolo: ali stolpnice, ali nizke hiše, botanični vrtovi itd. Podobnost v konstrukciji ustreza podobnosti v funkcionalnosti — pojasnjuje dr. Zelenkovič. Kupola na Luni mora ponoči ščititi ljudi, stroje, naprave, živali in rastline pred strahovitim mrazom vesolja. Cez dan pa mora kupola tako ali drugače ublažiti izredno močne sončne žarke. Razen tega bo kupola služila na Luni kot rezervoar zraka za dihanje. Sicer so sibirske temperature v primerjavi s temperaturami kakšne vladajo v vsemirskem prostoru, razmeroma blage. Toda tudi tu bo kupola služila kot obramba pred velikim mrazom in bo zato na vsak način potrebna. Ker v severnih sibirskih tundrah ni pomanjkanja kisika, prebivalci »Lunasibirska* ne bodo morali živeti trajno pod kupolo. Zato so leningrajski arhitekti zamislili kupolo le nad centrom »Lunasibirska*. Pod kupolo bodo le upravne zgradbe, kinodvorane, restavracije, športno igrišče ter ustrezen park z drevjem, cvetjem itd. Ljudje pa bodo stanovali izven kupole v 24 nebotičnikih cilindrične oblike. Gre dejansko za 24 kar čedno visokih zgradb, kjer bo prostora za 10.000 prebivalcev. Tri skupine po štiri pare takšnih stolpnic leže vzdolž treh »ulic*, ki bodo nekakšni »klimatizirani tuneli*. Na četrti strani kupole pa se bo odpiral dostop k letališču. Središče mesta bo razmeroma nizka kupola, o kateri smo govorili in ki bo slonela na krožnem zidu od železobetona in steklenih blokov. V premeru bo kupola merila 130 m, visoka pa bo od 39 do 48 m. Načrt leningrajskih arhitektov je pustil odprti dve povsem različni možnosti konstrukcije. Model oziroma maketa nam prikazuje kupolo, ki jo podpirajo vertikalne in horizontalne jeklene grede, tako da se iz daljave zdi kot nekak odrez zemeljskega globusa z vrisanimi vzporedniki in meridiani. Druga varianta ki ima med sovjetskimi inže- nirji mnogo več pristašev, pa predvideva kupolo, ki bi se sestajala iz izredno tanke plasti prozornega polietilena, ali neke druge plastične snovi s podobnimi lastnosti. Tudi tu se ne da, izogniti se jeklenemu ogrodju. Plastična prevleka sicer ni pritrjena na jeklo, pač pa jo drži zrak: pritisK zraku bo v notranjosti kupole le neznatno višji od atmosferskega pritiska izven kupole, vendar je to dovolj, da drži tanko in razmeroma lahko opno iz plastične snovi napeto. Ta zamisel je praktično že preizkušena, pa čeprav ne v ar-tičnem naselju. V ZDA so zgradili že več zgradb, ki so izdelane iz jeklenega ogrodja ob katero se z notranje strani prilega tanek sloj polietilena. Za o-hranitev minimalno močnejšega notranjega pritiska zadošča le majhen t.j., cenen kompresor. Za artično kupolo obstaja tudi možnost dveh slojev polietilena, med katerima bi se raztezala stalna »zračna blazina*, to je plast gostejšega zraku, kar bi v primeru sibirskega mraza prišlo v poštev tudi kot odlična izolacija. V tem primeru bi se notranjost kupole sploh ne segrevala, ker bi bila izolacija že zadostna. Večina strokovnjakov namreč smatra, da je to povsem izvedljivo in utemeljeno, posebno če bi naselje ne bilo zgrajeno v okviru samega polarne- ga kroga in bi zato vsaj nekaj časa kupolo segrevali tudi sončni žarkii. V tem primeru bi namreč nastopil znani »učinek klitja*, ki v mnogočem olajšuje o-grevanje. Toda »Lunasibirsk* ne bo edino tovrstno naselje na daljnem severu. Le nekaj kilometrov .stran od »Lunasibirska* bi mogli postaviti tudi kako drilgo podobno mesto. In takih naselij bi mogli v ogromni severni Sibiriji postaviti veliko, le da bi morali vsa ta naselja med seboj posezati s podzemeljskimi prometnimi povezavami. V ar-tikčnem ledu že obstaja takšna podzemeljska povezava, kii je dolga tudi več kilometrov. Le nekaj metrov pod površino, kjer se tla sibirske tundre že ne talijo, se morejo izkopati podobni predori za promet. Torej, v tem primeru, ne bo šlo več za eno in edino izolirano naselje, pač pa za celo mrežo naselij, katerih zadnji robovi bodo med seboj povezani z podzemeljskimi povezavami. Severna Sibirija je danes skoraj povsem nenaseljena. Toda ko bodo začeli graditi takšna naselja, je povsem možno, da bo tudi severna Sibirija spremenila svojo zunanjost. Z druge strani pa bi »Lunasibirsk*, če ga bodo zares zgradili, odlična šola za postavitev prvega naselja na Luni. »Med jelšami so lisasta goveda, v zapregi ruši konji se pote, rdeča vrba z votlim duplom gleda, stoječe, vode višnjevo plesne, Cez postelje visijo grozdi spanja, a bosi kmetje luč do jutra žgo. V steklenem litru pleše nitka žganja, v bakrenih kotlih pore se tepo. Jutranji gozd rdečo sapo diha. Koruzni storž luščine je napel. Na veji v starem sadovnjaku niha rdeči sad. do zadnje peške zrel.* Kakor doslej še nihče drug, l Kako bi mogel sanjam se tako nam je Kovič v rimah narisal svojo ljubljeno Obmurje, to obrobno pokrajino in ljudi. Ce prebereš tele Kajetanove verze o Prlekiji, se ti dozdeva, da gledaš pokrajino v zlatem okviru pred seboj: «Po cvetnih tratah žuborijo potoki mleka in medu, gozdovi smrekovi dišijo po sveži smoli in dežju.* Najin pogovor se je preselil nato izpod vinorodne in razgledne prleške Kapele v Poljčane in pod Boč, kjer so Kajetanovi starši službovali med obema vojnama. Takrat sem čestokrat prihajal na Boč in oba Koviča sta mi bila zmeraj prijetna družabnika. Takrat so imeli polj-čanski planinci polne roke dela z gradnjo razglednika na vrhu Boča, štajerskega Triglava. Učitelj Ivan Kovič je bil zmeraj marljiv društveni delavec in vsestransko agilen organizator. Iz pripovedovanja staršev vem, da se je mladi Kajetan najbolj zanimal za knjigo. Kadar je fantiček dobil ob osebnih praznikih kako darilo: igračo in knjigo, je zmeraj najprej pograbil knjigo. Neizrečeno rad je poslušal materine pravljice. Oče ga je začel že kot dijaka uvajati v uredništvo mariborskega »Večera*. V prvih letih po osvoboditvi smo gradili po Sloveniji zadružne domove vsepovsod. Zlasti je bilo živahno leta 1948. Takrat je pesnikov oče urejeval priložnostni list »Tekmujmo za V. kongres*. Kajetan-je bil tedaj dijak in je pisal za,, očetov list priložnostne pesmi in črtice. Značilno je, kaj je napisal Kajetan v svojo prvo pesniško zbirko, ki je izšla izpod njegovih rok. Naj zapišem to posvetilo, namenjeno mami in očetu: »Mami, ki me je naučila samozavesti, brez katere bi težko vztrajal na svoji pesniški poti in očku, ki me je naučil samokritičnosti, zaradi česar je tudi ta knjiga sestavljena po načelu: non multa sed multum*. Kajetanovi starši in drugi člani družine in vsi njihovi prijatelji smo budno spremljali rast mladega, nadobudnega Kajetana. Mladinska revija (založnik Mladinska knjiga, Ljubljana) je leta 1947 objavila Kajetanovo prvo tiskano pesem. Mladi mož mi jo je nekoč napisal v rokopisu. Prva Kajetanova natisnjena pesem se glasi: UTONIL BI Utolin bi v vsakdanjost tihih dni neskončne drobne sanje, a vendar, vendar mi mogoče m. da rahlo se pogreznem vanje. imA 4 » Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30. Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsako- gar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Orkester Guido Cergoli; 17.20: Sem In tja po lahki glasbi Torek. 24. upri In Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00: Najnovejše; 12.20; Glasbeni album; čem traku; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Pet popevk za pet pevcev; 9.40: Klarinet In flavta; 10.15: Izberite melodijo ted-na; 11.00; Lipovšek: Domovina: 11 15: Anglešt na; 11.30: Z romun- 13.30; A n n a Moffo tn Glino Bechi; skimi pevci v popularnih operah1 15.15: Grška folklorna glasba; 15.30: 12.05: Kvintet bratov Avsenik; 18’00: Radijska univerza; 18.15:'ul TetaJ angleškega jezika; 15.55: Vre- 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: metnost, književnost in prireditve; me na K*L morjih; 16.00: Program Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: 18.30: iz Italijanskega glasbenega Za najmlajše; 16.30: Proces in smrt Narodne pesmi; 13.50: Fantazije in ustvarjanja; 19.00: Pisani balon{- osvoboditelja sužnjev J. Brovvna; melodije Izidorja Bajiča; 14.05: Ra. kii, nato Stare melodije v sodobni 17 20: Llonel Hampton; 17.40: Za- dijska Sola; 14.35: Tri sopranske izvedbi; 20.00: Šport; 20.30- Večer nimivostl od vsepovsod; 18.00: Po- arije; 15.20: Tisoč piščali hammond - -- -- je Miliva; 18.30: Enotni razred; orgel; 15.30: V torek na svidenje; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: j6.00: Vsak dan za vas; 17.05: Tz- Filmske in gledališke novosti: bor iz Čajkovskega; 17.51; Magda 20.00; Glasbeni album; 21.00: Gol- ftusy igra Rahmaninova; 18.00: Ak- donijev «Stor Todaro brontolono; tualnosti doma in v svetu; 18.10: 22.30: Poje Oonme Francis; 22.45: Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: Dogodki doma in v svetu. s knjižnega trga; 19.00; Obvestila; II 19.05: Prvomajske razglednice; n. program 20.00: poje zbor jna; 20.30: Radij- 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Va- ska igra; 21.15: Blaž Arnič: Ro. , w cl rietejski program; 11.00: Glasba manca; 21.25: Priljubljene melodi- v. Franca Russa; 15.40: Posvečeno za v« k, delate; 14.00: Naši pev. £ s Coniffom, Morganom ln Kellerjem; 21.00: Drame In epopeje našega sto-'etja; 21.30: Koncert sopranistke Nade Zrimšek; 22.00: Obletnica ted. na; 22.15: Ples v blue-jeans; 23.00: Iz galerije jazza. 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: Orkester p Angelu Kesisogluju. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanskega Jezika; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opol. danski koktajl; 12.45: Operne sklad, oe; 13.15: Kultura in umetnost; 13.40: Zabavni ritmi; 14.00: Odme- in razvedrilo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Moški zbor Iz Dornberka; d; 15.00: Album pesmi; 15.45: Naj- lEtja: 23.05: Plesna glasba; 23.45: novejše plošče; 16.00: Program ob Melodije za lahko noč štirih- 17.00: Romantična medigra: . . , ... 17.30:' Vaš juke box; 20.30: Glasbe- ItOI. teleVIZIJO no nagradno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba 17-30- Program za t.ajmlajše: večerna eiasoa. is.SO: Dnevnik; 18.45: Pojdimo v III Oroaram Kanado: 19.15: Umetnostna oddaja; r y . 20.20; Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: 17 00: Vivaldljevi koncerti; 18.00: Klim «Ko se pomlaj vrne«; 22.25: Novcafriški pripovedniki; 18.30: Tretja stran; 22.55: Dnevnik. Filmski pregled; 18.45: Duttileuxo- DRUGI KANAL 10.30: Z milanskega velesejma: Radio in TV za šport; 21.10: Ne-spirituats; 21.40: Dnevnik; u: 4 V nedelj», 29. t. m. ob 17. uri v Avditoriju v Trstu ponovitev komedije «ARHANGELI IN AVTOMATI* Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, od petka, 27. aprila dalje ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Mosco-lin — nasproti Avditorija. iiiifmiiiimmuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiuiiimiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiHinuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiM iiiHiiiimmiiiiitiiiiiiiimiimiiifiimtimiilimiiiiiiiiiiiiiiimvmfmiiimiiilimilimiuiiimiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimmimmiimiiifiiiiiiiiiimiiiiiiMi VELIKA NOČ, KAKRŠNE NI BILO ŽE NEKAJ LET... Oba praznična dneva sta potekla v znamenju sonca in zakasnele pomladi Natrpane okoliške gostilne - Na prehodih v Jugoslavijo in proti Furlaniji dolge kolone avtomobilov - V mestu v glavnem inozemci - Prvi kopalci ob tržaški obali m ;# f Prvi kopalci na barkovljanskih školjih V zadnjih dneh prejšnjega tedna je prišlo v vremenu do nagle spremembe: zima se je dokončno umaknila in po nekaj dneh nestalnega vremena je zopet posijalo sonce. Živo srebro v toplomeru se je naglo dvignilo in za velikonočno nedeljo smo imeli prekrasen spomladanski, rekli bi skoraj poletni dan. Čeprav pozno, smo pomlad vendarle dočakali in Tržačani so izkoristili oba praznična dneva za izlete v bližnjo in daljno okolico. Ze v soboto popoldne je bilo na cestah, ki vodijo bodisi v Tržič in naprej v Italijo bodisi proti Jugoslaviji, opaziti moč no povečan promet, prav tako tudi na avtobusni in železniški postaji. V nedeljo dopoldne se je promet Se povečal, tako da je bila potrebna na cestah skrajna previdnost, višek pa je dosegel včeraj v zgodnjih popoldanskih urah, ko so bili avtobusi in vlaki za kraje v bližnji tržaški okolici popolnoma zasedeni in pred openskim tramvajem so čakali ljudje v dolgih vrstah, da so se lahko odpeljali na Opčine. Nekaj podobnega bi ...................mi.............................iiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiim PO ŠTIRINAJSTMESEČNI ZAMUDI Gradnja pomola VII se bo končno le začela Dela so bila pred dnevi dokončno predana podjetju «Cidonio» Pred dnevi je državni svet sprejel predlog ministrstva za javna dela in odobril, da se preda družbi («. Eastmancolori m Alabarda 15.45 »Prihajajo 'riUlc0:( jf pj (Arrivano 1 Titani). Tec.. )i* 1 Jacqueline Sassard, Antonei k !«> i,“c , i* s S Aurora 16.00 »Can can». ^ Cristallo 16.30 «Vrnl se, 'F, (Amore ritorna). Teohnieo10 1 Hudson. Garibaldi 16.30 »La clociara«- ^ Loren, Vittorlo De Sica. dano mladini. eje» Capitol 15.30 »Nekaj, kar (Qualrosa ehe scotta). T«« Troy Donaque. ,m Impero 16.30 »Moja gej^38 pe,sha)- -redili n, Italia 16.00 «Jessica» "e »0str Angie Dickinson, Sylva Gabriele Ferzetti. — mladini. ltmj v Massimo 16.00 «Pesmi ob h ^ sta« (Canzom a tempo Peppino di Capri. Moderno 14.30 «Spartacus»’ (f *» j j color. Kirk Douglas, P«'c( t nov. Jean Simmons Lan' vier. Cene 200 in 250. Zadnji dan. . Asloria 16.00 »Caffe Euroi»*' cije. Igralci SG v Trstu so bili doslej že večkrat deležni teh nagrad. V ponedeljek pa je bil nastop v dvorani Ljudskega doma v Križu. Uprava tega doma je poskrbela za prijetno presenečenje, ko je dvorano prav lepo uredila. Tudi garderobe za igralce so postale lepše. Upravi gre za ureditev, ki bo gotovo vplivala na večji obisk prireditev, vsa pohvala. Zastrupitev z oljkami Po svoji st&ri navadi sta včeraj dopoldne 53-letni Rodolfo Gun-ni iz Ul. Caldana 9 in njegova 53-letna žena Emma pojedla malo kuhane šunki', živice in oljki toda ■kmalu nato ju je začelo zvijati v trebuhu in sta poklicala rešilni avto, da so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli zaradi zastrupitve s hrano na četrti medicinski oddelek. Zakonca sta izja- vila, da so verjetno krive oljke, ki sta jih kupila v neki trgovini. Po Ul. Matteotti s® j‘e včeraj popoldne peljal z lambreto 30-let-ni Giuseppe Norbedo iz Ul. Docce št. 15, pa je iz neznanih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Pobil in ranil se je po čelu, kolenih in desni roki ter je izgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral osem dni. Nezgoda dveh Borštanov z motorjem v Miljah Sinoči ob 21.40 so z avtom RK pripeljali na II. kirurški oddelek tržaške bolnišnice 22-letnega Franka Rapotca iz Boršta 131 z raznimi poškodbami in udarci na tilniku in v polnezavestnem stanju. Sprejeli so ga s prognozo 8 dni. Rapotec se je ponesrečil malo prej v Miljah prav pri ladjedelnici Felszegy. Ko se je peljal na zadnjem sedežu vespe, ki jo je upravljal njegov prijatelj 32-letni Friderik Zobec iz Boršta 4, je nenadoma počila zračnica na zadnjem kolesu, zaradi česar je Zobec izgubil oblast nad vozilom. Oba potnika sta padla, pri čemer pa je Zobec ostal nepoškodovan. Tatovi so obiskali ameriškega vicekonzula proti središču mesta 21-1 etn a Lilijana Keber por. Mancinelli od Med tem ko je v nedeljo dopoldne ameriški vicekonzul George Jespersen prisostvoval s svojo ženo velikonočnemu obredu v anglikanski cerkvi, so neznanci obiskali njegovo stanovanje v Mira-marskem drevoredu. Vse so prebrskali in odnesli iz omare v spalnici 00 tisoč lir v gotovini ter dragocene predmete za 220 tispč lir vrednosti. Izredno velik promet je bil tudi na vseh obmejnih prehodih, zlasti pa še preko Škofij in Fer-netičev, kjer so čakale na ureditev formalnosti dolge vrste avtomobilov, avtobusov in seveda ljudi (na račun predolgega čakanja na jugoslovanski strani prehodov je bilo slišati več pritožb. Prav bi bilo, ko bi ob takih dneh pristojni organi povečali število u-službencev na meji.) V glavnem so bili to italijanski državljani, med katerimi je bilo največ Tržačanov, a videli smo tudi mnogo izletnikov iz bližnjih in daljnih mest italijanske republike. Med potniki, ki so prešli državno mejo, pa je bilo tudi izredno mnogo tujcev, zlasti Nemcev in Francozov. Posledice tega navala je bilo potem občutiti tako na Krasu kot na istrskem obalnem področju. Vsi hoteli so bili v glavnem zasedeni in v restavracijah je bilo težko dobiti prosto mizo. Največ izletnikov je bilo v obalnih mestecih, predvsem v Kopru, Piranu in Portorožu. Toda tudi niže doli, zlasti v Rovinju in Poreču izletnikov in turistov ni manjkalo. Sinoči, ko so se ljudje vračali v mesto, je bil na vseh cestah tržaške okolice izredno velik promet. Na obalni cesti od Devina proti Trstu je bilo videti nepretrgano svetlobno črto avtomobilskih žarometov, prav tako tudi na cesti z Opčin proti mestu in na oni iz Bazovice. Ljudje so bili zadovoljni, saj so oba praznična dneva lahko preživeli v naravi, v sončnem in toplem vremenu, potem ko so ie mnogi prerokovali, da bo tudi za velikonočne praznike oblačno in deževno vreme. Cilj številnih Tržačanov in tujcev pa je bila tudi cvetlična razstava v Pomorski postaji. V nedeljo si je razstavo ogledalo kakih 4.000 obiskovalcev in včeraj je bil obisk prav tak — če ne celo večji. Vsi so bili izredno zadovoljni, saj jim razstava nudi mnogo več, kot si marsikdo predstavlja. iimiiiiiiimimtiiiiiiiiftiMiuitiiiiillmmitiMnnftiiiiliiinHmoKiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiit V KRATKEM ZAČETEK TEČAJA ZA DRUGO SKUPINO Nove uniforme in samokres novim tržaškim redarjem nicolor. Elyis Presley. I|J Astra 16,00 «Don Camillo. \ fc.; a ne preveč« (Don Can'11'*0 tnore ma non troppo). # . Vlttorio Veneto 10.30 ((Tež«0^ «tU nje« (Una vita dKficd^' »Ph . Sordi, Lea Massari (I Ideale 15.30 «Korziški brat)«^,, teli) corsi). Teohnicolor Marconi 16.00 »Piknik v jtj," tile in A-frica). Technic01" Alexander. Abbazia ju,» (Maciste contro H ,T'£>i Teohnicolor. Gordon Sc0 ’ Maria Canale. der. ., vi", i0 16.00 «Mactst P, vjiiiPj Jaciste contro H .. fiie E*. Odeon 16.00 «Za dolar st^r. Sr" dollaro di fifa). TechnK« ter Chlari ,e0l» Skedenj 16.00 «,Neuravnove> spostati). Clark Gable. [i2EE23S!39^ J SAK »Jadran« nadaljuj s,Dlr klus predavanj političnih Juj > na Tržaškem v četrtek '.jjoVj j f*k' predavanjem dr. Karla * »*, Mj ■ temi »Vloga KPI v živUeBi“j»!' ft . ske narodne skupnosti n? F' Predavanje bo v Ul. uepr 20.30. Vabljeni vsi SPDT Obvešča zakasnel« J da drugega izleta v Can* nJJ)| venski paradiž, ki je ^ za sredo 25. t.m., žal ne premalega zanimanja. SPDT priredi v nedeljo j(e * let v Rakovo dolino. P°n so ni K PRI MAGAZZ1NU FELICt. ji» t)0 lica Carducci 41, DOBI *Ls£(J , moške in otroške dežne P tj .šli de, hlače, Jopiče in in znamk po na)ni*l - I, 1) vo #ik .Ker' Mi Poi s »»p S s N. 'ih Ml' S t & i»i ki t M kM 4 0 V* J!«« 05 6 A ^ y ii rt k $ vrst in znam« po naj***" S- t ' ] VESPAGENZ1A, Trst, j ?? ces^o 44, tel. 28-940. h S v čitev VESPA GRAND * V DEL 1962 skupno z z d A\! „190 * N, obrok« ^ lA, b>i 15. maja bo nastopila službo prva skupina mladih redarjev-prometnikov som in VESPE 125 in stornim sedežem. Na 5“4Kt( predplačila. Vepka jizbl Lifli' r JT in MOTO rabljene z izteu ji plačevanja. PRI VAŠIH NAKUPIH °0, M Kovino «MAGLIABELLA Garibaldi 11 tBarriera), p' kov od avtobusne po5t^ Kn ct _ nnČIl vpliltn 1/bifO ' boste našli veliko izbiro v‘č0st<,’J( gavic .n perila za dame. # J otroke po uainižjih Le_BJiem y ^ Postreženi boste Tržaška občin« obnavlja vrste | pino novih redarjev, ki se je od- „ : „ .. J---_.l_________ M...!____ M.rnla Mr,---:__ ____i „ X „ : X____*__ svojega redarskega zbora. Novi redarji, kr so bili sprejeti na prvem natečaju, končujejo sedaj praktično učenje na raznih mestnih križiščih, kijer jih vidimo v civilni obleki, kaljo poleg starešin, ki bodo v veliki večini zapustili redar- sko službo, urejajo promet zlasti na križiščih s sema-fori. V preteklih dneh pa so se zaključili ustni izpiti za drugo sku- Izlet z motornim čolnom po Tržaškem zalivu je vedno predstavljal nekaj privlačnega za vsakega tujca, Italijana iz drugih krajev ali pa inczemca. Posebno teh poslednjih v prazničnih dneh ni manjkalo v našem mestu in čolnarji so tako vsaj enkrat prišli na svoj račun in zaslužili nekaj Uric DVE TRAGIČNI VESTI Z OPČIN Po strašnih in dolgih mukah podlegel zaradi opeklin Zaradi živčne bolezni si je vzel življenje s strelom iz revolverja Globok vtis je napravila med vsemi domačimi žalostna vest, da je pa dveh tednih strašnih muk im trpljenja umrl v tržaški bolnišnica v soboto zvečer j2-le'ni Mario Milič iz Narodne ulice 83. Kakor je znano, je revež dobil hude opekline po vsem telesu in si je takrat komaj rešil življenje 7, aprila, ko je ob Proseški cesti na parceli Marije Vremec s Pro-seške ce.ste 103 sekal jn nabiral za lastnico suhljad im drva. Vezal je butare drv, pa se je nenadoma znašel ves obkoljen od plamenov. Iz neznanih vzrokov se je namreč vnela suhljad in suha trava, požar pa se je tako naglo razširil, da ga revež ni zapazil. Zbežal je skozi plamene do bližnje vojašnice,. kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na dermatološki oddelek. Nesrečnega Miliča so pokopali n« openskem pokopališču včeraj popoldne. K zadnjemu počitku ga je spremilo veliko število Opencev. Obenem se je v soboto zvečer naglo razširila po Opčinah žalostna vest, da si je zaradi živčne bolezni vzel življenje 56-letni Just Možina iz Narodne ulice štev. 15. Nesrečnež se je namreč ustrelil z zarjavelo in blatno pištolo v svoji spalnici pred ogledalom. Njegov konec je vse presenetil, saj so ga v soboto popoldne še videli, kako se je razgovarjal s svojimi znanci. Včeraj dopoldne se je na delu na železniški postaji ponesrečil 18-letni Dario Anghelone iz Ul. So-litro 15. čistil je okna železniških vagonov, pa je padel z lestve iz višine 2 m in si zvinil gleženj leve noge. Sprejeli so ga na opazovalni oddelpk in se bo moral zdraviti °d osem do petnajst dni. zvala razjvsu natečaja županstva. Skupno j(j|bilo sedaj predloženih 68 prošenj, od katerih so skoraj vsi prestali prve ustne izpite. Točno število govih tečajnikov za redarsko službo bodo objavili čez nekaj dni ko bo posebna komisija zaključila svoje Jelo v zvezi s prvim sprejemnim izpitom. Vsi ti- sti, ki so se udeležili sprejemnega izpita, bodo morali sedaj predložiti županstvu vse listine, ki jih predpisuje razpis o natečaju za nova redareka mesta. Sele nato jim bo županstvo pismeno sporočilo izid prvega izpita, nakar bodo imeli interesenti mesec dni časa, da sprejmejo ali pa da zavrnejo vpis v redarski zbor. N«to se bodo začeli praktični in teoretični tečaji za usposobitev zn redarsko službo. Na zadnjem zasedanju Vsedržavne zveze italijanskih občin, ki je bilo v Rimu, so sklenili, da bodo morale biti uniforme redarjev v vseh italijanskih mestih enake. Na tem zasedanju je bil prisoten tudi tržaški podžupan prof. Cumbat, ki je takoj p0 povratku obvestil odbor o tem sklepu Nato je odbor sklenil, da bodo za nove redarje, ki bodo nastopili redno službo v drugi polovici maja, izdelali uniforme, kot jih predpisuje sklep Vsedržavne zveze italijanskih občin. To pomeni, da tržaški redarji ne bodo več nosili na hlačah rdeče črte kot doslej. Prve nove uniforme bodo oblekli 15. maja mladi redarji takoj po končanem tečaju za varnost prometa, ki se je za-če» preteklega januans Proti izrezku tega «*la*,a najmanj 500 lir vrednos fS>i NOČNA SL.UZUA Blasoletto, Ul. R0013,...,«!:10 Ul Settefontsne 2; Ali (JI, S neLieiuuu-nc ^ Trg Goldoni 8; dr. HosseU bi 19; De Colle, !JI. F SOŽALJE Gospodarsko drušiv'0 o*d,ju reka svojima članoma J ,,e ku Clbicu , iskreno sol3 J njuae matere. s ZAHVAL* Vsem. ki so nam šega dragega Petra Sedm^ izrazili svoje sočU0lv°'^j)i ki so pokojnika PosPrfj.jn«s i» govi zadnji pori mu P , ja ter pevuent , žalostinko. naiiskrene'5” Zena, sinovi J.,js*’ ter estalo Sv. Križ. Ljubljana Poleg tega pa bodo novi redarji zopet oboroženi s samokresom. Kot je znano, so bili redarji oboroženi s samokresom do prihoda anglo-ameriške vojaške uprave, ki jih je razorožila in so od tedaj naprej vršili službo brez orožja. Tudi po prihodu italijanske uprave v Trst jim niso vrnili orožja in so bili dejansko edin’ neoboroženi redarji v Italiji. dolgi in mučni b ^(Fj .... ... »a ir je v starosti 82 let z“ j„ - pustila naša draga m3’' Ana Grgič vd. ne bV Pogreb drage pok^^jse ' popoldne ob 16 uri iz j na domače pokopali^; . ..iiiOrisF Žalujoča s^ro11’ in ostalo Gropada. 24 4.1982. V & % »‘•IN. •*> S' i ( N , t 0 'Hrii „ijeddn je ministrski svet Nlt(V j'ep’ ki prepoveduje od- 1 POtnlii deLavk samo zat°. kar Slovit J0' Ta ukrep pomeni dktišRrtUSrgS J®krSJif..?klh žensk ter vseh de-"Jle h organizacij, ki so se Ji> vlaš„2a^ito ženskih pravic. l.ukreP Proti pogodbe-in' da 'samstvu žensk» doji* v v'B,ul>e. veljavo vse klavni delov* in posamez- ni!! Ji1*1 Pogodbah ter vsi ’(W 3 delov*1- do]°čajo, da se raz-Dornzl- odnos z delavkami, m s10 ta *J0',?rav tako se sma-*2 ? Jih a-)njVe'lavni odpusti, ki 1» ^ “Podajalci izvedli zaradi J so z.elo težko dokaže, ■tf ■J f' 4 it v fas»ke’ 6e do te8a Pri" f!'ev ;* ?»ed prvim dnevom V itlS Primo'm ,letom P° Poroki. ' j.j dok„!n^.ru bo moral deloda-> iz J*?11’ d® je odpustil debeta “akaRa drugega in upra-„Si Jazloga. , k ris1*!* zakonskega načrta u! ®e rif.j 0 ororal delodajalec, 0 lt>#t?^dP°stavlja, da delovni i t. i Plačo1 Lrekin]en' plafati de- ' kft Sprei„,od dneva, ko jo bo »’# 't io i® 7» službo. Delavki, ':£ii Hi^lovn*elodajalec pozval, naj oi^Lv sinji Yfne na delo oziro- tSli,azre5H-ln ki bi iziavila. da kilta a.31tl Pogodbo, se prizna Za k* ie pred- ,v.a^dstop iz upravičenih ^Pove?e *vka mori lajavi t* r4 h!|d.elodBtiie Pogodbeno razmer-\ vJeloiiii®'I,?lcem v desetih dneh f{ la dea]p ,.vem Pozivu, naj »e * S s±kdt 1 ^SlK-j-iU «ns ^ CjVoč??; razen za Kospodinj-„„ lifaJa njiu ce> spričo posebnega : i»S «»a^8a dela. ' V!6'8vkar5a 'ie določa, da mora-ta; 0(jSorJ'materam za časa nji-‘ 5'CNo "°sti 2 d»>a Plačevati ” ‘ Ustanove ali zavodi, ki '»vezno zdravstveno za-J lj‘. *a "* .delavk. To velja bo-’ V. »rarii^nke bodisi za delav-J Vh. '■ 8finniCe' Po zakonu iz leta i Ka> veljala takšna do- ^ ' k 0|»ea turif za-delavke' Za- V Ra ludl višino prispev- . t* V!- Zava*mora Plačevati deloda-*’ iznf°ya,nim zavo.dom, ki , <0 Za ?’acevati hranRriho ž>n-(i j. asa nosečnosti in porodno < ministrski svet odn-tltl, *j, ni^.ne zakonske določbe se -ie minister za V*i, u, s Sindikalnimi pred-stali«*So .mu orisali do njih Ijh. »e in dali nekaj pri- iiE it* hi!?' kei. °nski načrt je postal f Ji||!». t)a Se je skoraj redno do-ielaatSo delodajalci oijpu- / D, M if & ukrep o prepovedi odpustov žena - DELAVK Delodajalci ne bodo več smeli °dpuščati delavk zaradi poroke Za plače oziroma hranarino za časa poroda delavk in uradnic bodo skrbeli zavodi za zdravstveno zavarovanje PROGLAS PARTIZANOV ZA 25. APRIL Od Triglava do Sanrema v »Pomorski postaji*4 'iMrnmmk Kd. .sv»«is . .v... Kotiček botaničnega vrta «Juliana» iz Trente pod Triglavom v Jugoslaviji ‘SS^ ko.s° se poročile. bilo malo takih pa so se začeli, “K S .1950 TzšeT Takon i?biiim'!' Pri tem ne j!ij)ji<1>>ločl’_-da Imajo delodajal- hVij*. 1 Jt 1* VU1: Njih, ho" VBn®ne. Parlamentarce pre- ‘em lrt, da je iasno' da il S* i.°*i»i ?ak°nskim načrtom i i «m* csvasrna: r J S/ShpL0 tem zakonskem na-0 J’ 7;a plačo oziroma hra-za časa njihove ,C(i( So°Valni dela zaradi porodov ' ” Nit »arl/avodi- Vsekakor pa Sl: sku8au'entarci delavskih kr »ao'.? *. doseči, da se za- »dobrili. i2boljša' preden i*9 S,ab0St K . banskega turista * v juEo®,deli° »krog poldne Ni "Tolu^Tanski državljan (N ShJot tu*’ ** te prišel v naše J MCE«, žel po Trgu sv. J1’ »Isr se iJ® nenadoma postalo ’ & '« Slik* J* zgrudil. Pri tem se L'|U |iMifhr. »osn °b)1 in opraskal po ‘ StoaSi z-aradi česar so ga Sv kjoavt°m odpeljali v bol-,f,l j »ddo^°iga sPrejeli na opa-dobe_ ,ek- 'Zdraviti se bo r teden. Na Goriškem so v glavnem zaključene priprave za proslavo 25. aprila. Glavna prireditev, ki bo imela okrajni značaj, bo na Trgu republike v Tržiču, po posameznih občinah pa bodo krajevne proslave in komemoracije, med katerimi naj omenimo popoldansko proslavo v Doberdobu in položitev venca bivših partizanov pred spomenikom na trgu v Pevmi. V Gorici bodo položili vence na grobove padlih borcev na mestnem pokopališču. Pokrajinska federacija Zveze italijanskih partizanov in druga partizanska združenja so ob tej priliki izdala naslednji proglas na goirižkc prebivalstvo; Pred sedemnajstimi leti, 25. aprila 1945, se je v plemenitem navdušenju italijanski narod z oroijem v roki postavil po robu nemškemu okupatorju in njegovim fašističnim. zaveznikom ter je osvobodil Italijo tiranstva, da se je lahko vrnila v objem demokracije. Od takrat je minilo mnogo let, toda ideali, za katere so se borili najboljši sinovi ljudstva ter se zanje žrtvovali, so ohranili vso svojo obnovitveno silo ter so še vedno vodilo v borbi delovnega ljudstva in v borbi vseh demokratičnih sil. ki težijo za moralnim in civilnim napredkom domovine in za utrditev demokratičnih ustanov na osnovi smernic republiške ustave. Velika antifašistična borba v juliju 1960 je preprečila poskus fašističnih sil, da bi se ponovno vrinile v narodni organizem ter je istočasno odprla Italiji perspektivo še bolj naprednega demokratičnega razvoja, v svobodi, miru m prijateljskem sožitju z vsemi narodi . Odporniki pozdravljajo z zadovoljstvom to novo možnost napred. ka ter vidijo v enotnosti vseh an--MMMMiiiimiMMiaiam tifaiističnih sil tista moč, ki je one-... Jiif mogočila in izjalovila reakcionar- Nageljni iz Sanrema fudi letos razširjajo svoj prijeten vonj ni poskus. V isti enotnosti in ob Ideali aprilske vstaje so še vedno vodila demokracije Za utrditev demokracije in prijateljskega sožitja med Slovenci In Italijani na obmejnem področju VERJETNO PO KRIVDI NEMARNIH IZLETNIKOV Na pobočju Volnika je gorel gozd na površini dva milijona kv. m Gašenje je trajalo dobrih 10 ur - Požar je segel tudi na jugoslovansko stran Skoda zelo velika Lepo vreme je zvabilo včeraj precej privoščil po raznih gostil-in predvčerajšnjim veliko število -................. ljudi na podeželje, zaradi tega pa je bilo tudi več požarov, ki so jih večinoma povzročili neprevidni izletniki brez ču''.a odgovornosti. Tako so imeli gasilci polno dela že v nedeljo? zlasti pa včeraj. V nedeljo je bilo le nekaj tnalih požarov, kii niso povzročili velike škode; včeraj pa je bilo kar 11 pož.arov, toda največji je bil na pobočju Volnika, ki je trajal od 10 do 19.30 in je zajel nad 2 milijona kv.m površine. Skoda je seveda velika, a je niso še ocenili. Nekoliko pred 10. uro so poklicali gasilce z Opčin, popoldne pa so jim prišli na pomoč tudi gasilci iz Trsta, Pri gašenju požara so ves čas pomagali tudi karabinjerji in vojaki. Delo gasilcev je bilo otežkočeno, ker je tam gozd nekoliko zanemrjam in ga ne čistijo kot bi ga marali. Gorela je suha trava, suhljad, zgorelo pa je tudi veliko število borovcev im drugega drevja. Požar je bil na pobočju hriba prav blizu meje in je zajel tudi predel onstran meje, zaradi česar so popoldne prišli gasilci z jugoslovanskega področja, katerim so pomagali, kot običajno številni domačini. Ker nf bil postrežen je razbil šipo na vratih V nedeljo si ga je 53-letni Komando Quadrini iz Ul. Veltro 22 N m. ob 18. uri ponovitev filma; —* • UU * VI Ut t pultu MICT 111 Iti dl, general in pol „ .....- OANAMfER ^DORS hm'WHITE RUTHERFORD več vinjen. Quadrini se je razjezil; odšel je iz gostilne, zunaj pa je pokral kos lesa im razbil šipo na vratih. Gostilničar je poklical agente letečega oddelka kvesture, ki so Quadrimija aretirali in prijavili sodišču. nah. Začel je že dopoldne, okrog poldne pa je prišel v gostilno «A1-la cantina« v Ul. Scalinata in naročil vino, toda gostilničar mu ni hotel postreči, ker je bil že pre- ...."""...................................'O""""""11"..............................n..................m,..,,,,..,,,,,,....„„„„„„„„........ POROČILO IN BILANCA ZA LETO 1961 vzorih odporniškega boja, ki predstavljajo živo silo nove Italije — je jamstvo za nadaljnji socialni in civilni napredek naroda. V naši pokrajini, ki je bogata s tradicijami antifašistične borbe, kjer živijo skupaj in se srečujejo ljudje različnih narodnosti, mora proslava 25. aprila predstavljati ponovno utrditev demokracije, ob obnovi socialnega preporoda, ob enakopravnosti med Italijani in Slovenci, ob prijateljskem sožitju med obema sosednima narodoma. Naj živi odporniško gibanje! Slava padlim za svobodo! Predavanja na Goriškem V tem tednu bosia na Goriškem dve predavanji; STANDREZ: danes 24. aprila bo v prosvetni dvorani s pričei-kom ob 20. uri prikazoval svoje diapozitive iz Španije fotoreporier Mario Magajna. PEVMA: v četrtek, 26. aprila s pričetkom ob 20. uri bo predvajal barvna filma o Plitvičkih Jezerih in «kmečki ofceti« v Bohinju NASTAL JE SKORAJ ČEZ NOČ V' Standreški otroci imajo svoj zbor Vodi ga domačin Franc Lupin, na harmoniko pa ga spremlja Danilo Pelarin Prihodnjo nedeljo bo slovenski radio iz Trsta oddajal petje otroškega pevskega zbora iz Standre-ža. Snemalna ekipa je ob koncu prajšnjega tedna posnela štiri pesmi, ki jih bomo lahko slišati prihodnjo nedeljo. To bo prvi nastop otroškega zbora, ki se je .ustanovil meseca januarja in je doslej pripravil že kar lepo število pesmi. Kdor ga še ne pozna, in to so razen Stan-drežcev vsi goriški Slovenci, naj jim ga predstavimo. Vodi ga Franc Lupin, domačin, ki je poprej vodil zbor v cerkvi in pa Srečko Merlak iz Trsta. .‘""""•"""'"•»"'»"t r '•"""»•""IM ......mn,n Il"" GORICA ZA PRAZNIKE Morje in cvetoča Brda so imela največ obiskovalcev Zaradi stavke zaprte kinodvorane - Po gostilnah je zmanjkalo piva Krasno pomladansko vreme je na veliko noč, zlasti pa včeraj, izvabilo tudi številne Goričane na prve spomladanske izlete. Tisti, ki imajo avtomobile so se obrnili predvsem proti morju s ciljem v Trstu, Gradežu, Sesljanu, Lignanu in drugih kopališčih ob zgornjem Jadranu, kjer so se kar množično sončili na prijetnem spomladanskem soncu, ki je tako naglo izpodrinilo zimski mraz. Tudi v bližnjo okolico, zlasti pa v Brda. je krenilo lepo število Goričanov, pa tudi Tržačanov in obiskovalcev iz drugih krajev, čeprav je bilo teh manj, kot pa Goričanov, ki so odšli k morju. Tako sb imeli precej dela po gostilnah na Oslavju, v Steverjanu in v St. Mavru, ki ima kljub slabemu dohodu čez Pevmico še kar precej obiskovalcev, saj je zelo prikladen z« pomladansko sončenje, ker je v zavetju proti eventualnim hladnim presenečenjem s severa. V Pod,gori pa je osmica pri Lev-puščku, ki so jo odprli prav za praznike, privabila domačine in meščane na domačo kapljico, saj jo tu lahko pijejo kar pod vinogradom, v katerem je rasla. Na splošno pa so vsi uživali ob pogledu na cvetoča Brda, ki jih je češnjevo cvetje zopet pobelilo. Presenečenje so doživeli v nedeljo in ponedeljek tisti obiskovalci kino dvoran, ki so tudi za te praznike imeli v načrtu ogled filmov. Vse šitiri glavne kino dvorane, Corso, Verdi, Centrale in Vit-toria, so bile oba dneva zaprte zaradi stavke uslužbencev, ki so se morali poslužiti tega skrajnega sredstva za uveljavljenje svojih pravic. Odprta je bila le kino dvorana iiStella mattutina« pri jezuitih, ki je imela zato precej dela. Korist od te stavke so imeli tudi goriški kavarnarji in nekateri gostilničarji, saj so se številni kinoobiskovalci, zlasti s podeželja, ustavili več časa v njihovih lokalih. Ker je bilo poleg tega še izredno vroče, je marsikje zmanjkalo piva in drugih osvežilnih pijač, saj kavarnarji niso lili pri. pravljeni ne .večji obisk, niti ne na tako nenadno spremembo temperature. Nezgoda dveh skuteristov Preteklo soboto gvečer okrog polnoči se je peljal 22-letni Paolo Ciuciat, doma iz Gorice, Ul. Ga-lilei 7, s svojim skuterjem z O-slavja proti Pevmi. Na ovinku je zadel ob neko oviro na cesti in izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom. Posledica je bila, da je padel na cesto. Domačini so poklicali avtto Zelenega križa, ki je Ciuciata odpeljal v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili več lažjih poškodb na obrazu, po rokah in nogah. Okreval bo v nekaj dneh Drugi skuterist, ki se je ponesrečil v nedeljo okrog poldne pa je znani goriški fotograf Giacinto Mio, ki vkljub svojim 79. letom še vedno rad sede na svoj skuter in se pelje na nedeljski sprehod. Tako je napravil tudi v nedeljo ter krenil po Ul. Leoni proti Soči. Ko pa je prišel do Ul. Argentina, je iz neznanih vzrokov izgubil ravnotežje ter padel na tla. Mimo- idoči so mu priskočili na pomoč ter ga najprej prenesli k bližnji bencinski črpalki, od tu pa so ga z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč, nato pa je Mio na lastno željo odšel zopet domov. Ozdravel bo v 6 dneh. zbor prosvetnega društva. Izkazal se je za izvrstnega pedagoga .n je otroke, deklice in dečke, zares lepo izučil. V zboru igra tudi harmonikar Danilo Hetarin. dijak strokovne šole, ki z lepimi akordi še bolj izpopolni zborovo izvajanje. prvo, kar poslušalca najbolj navduš', so lepi. čisti glasovi, ki tako prijetno zvenijo, da jih j« zares prijetno poslušati, Ker re zvrsti zborovskega petja pri na« ni slišati, bo nastop štandreških otrok po radiu prav gotovo presenečenje z" marsikoga. Slabost na cesti Včeraj ob 11. uri so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Formica. kjer je na cesti postalo slabo 54-letnemu Jožefu Gorjupu iz iste ulice št. 11. Odpeljal; so ga v civilno bolnišnico kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč in ga odposlali domov. Urnik trgovin za 25. april Zveza trgovcev goriške pokrajine je na podlagi prefekturnega dekreta objavilo urnik trgovin za danes 24. in jutr; 25. aprila, obletnico osvoboditve. Danes 24. aprila bodo vse trgovine lahko odprte do 20. ure, mesnice pa od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure. Jutri 25. aprila bodo dopoldne odprte samo pekarne, mlekarne in cvetličarne. Vse ostale trgovine, vštevši trgovine s sadjem in zelenjavo ter mesnice, bodo ves dan zaprte. Hud padec motociklista iz Gradiške Včeraj zvečer ob 21. ur; so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorico Alfreda Fuma iz Gradiške. Ul. Aquileia 4. Pridržali so ga na opazovalnem oddelku zaradi pretresa možganov, poškodb na desni roki, zloma desne lopatice in hujših ran po obrazu. Fumo se je potolkel pri padcu z motorjem v bližini Romansa. •iiiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiiiHtiingiiiHiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimimiiiiiiiii,luiituiiHiitnii,mm,,HiiiMi V SAFOG SO ŠTIRI DNI POČIVALI Številna naročila v zastoju ker nimajo livarne železa Tovarna ima dovolj izurjenih delavcev, ki jih ne more polno izkoristiti timiiiiiiimiiimiiiiiiiiii Ugodno poslovanje Kmečke banke v Gorici Pomen videmskega sporazuma za goriško gospodarstvo - Obsežne vloge in investicije - Dobiček banke je dosegel 1.853.410 lir Kmečka banka v Gorici je izdala lepo grafično opremljeno brošuro, v kateri objavlja poročilo in bilanco poslovnega leta 1961, ki je istočasno 53. leto poslovanja tega denarnega zavoda. Poročilo upravnega sveta uvodoma ugotavlja, da je 1961. leto na splošno ugodno poteklo za celotno italijansko gospodarstvo, kar se je odrazilo tudi na goriško gospodarstvo. Poročilo izrecno podčrtuje potrebo in pomembnost krajevnega videmskega sporazuma, kar dokazuje dejstvo, da se je stanje na meji ne samo ublažilo po letu 1955, pač pa popolnoma normaliziralo po obojestranski zaslugi oblasti. Temu je seveda sledila malo obmejna trgovina, ki je doprinesla izboljšanju življenjske ravni in preprečila marsikateri stečaj trgovcev ali njihovo izselitev. Pregled bilance Kmečke banke pa izkazuje, da Se je zadružno premoženje povečalo za 1.979.145 lir. Vloge znašajo 317.723.092 lir, od česar je 196.673.543 lir hranilnih vlog in 121.049.549 lir v pasivnih tekočih računih. Investicije znašajo 210.581.024 lir in sicer 105.656.682 lir v meničnih posojilih (vštevši menice dane v. in-kašo korespondentom) in 104 milijone 924.342 lir v aktivnih tekočih računih. Odnos med vlogami in investicijami znaša 66,27 odstotka. Iz poročila nadzornega odbora pa je razvidno, da je dosegla aktiva 383.259.018 lir, pasiva 381 milijonov 405.608 lir, ter je torej dosegel čisti dobiček v lanskem poslovnem letu 1.853.410 lir. sreči! tudi 7-letni Jožef Golja iz Gorice Ul. Paolo Diacono 7. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano nad levim očesom, ki mu bo ozdravela v 7 dneh. Včeraj ob 6.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto 59-ietno Aurelio Bosch iz Verse pri Romansu. Zdravniki v bolnišnici so ji ugotovili precejšnjo rano z odrgninam; na čelu, ki si jih je prizadejala pri padcu doma. Pridržali so jo na zdravljenju za 20 dini. HVALE VREDNA POBUDA V Doberdobu zgradijo šolo za čipkarice Občina bo podarila zemljo, država pa sredstva za zgradbo V kratkem nameravajo sezidati v Doberdobu šolo za čipkarice. Občima bo podelila zemljišče, na katerem bo zrasla nova zgradba, ki bo privabila iz bližnjih vasi in naselij dekleta, 'ki se želijo naučiti kiekljanja. V Doberdobu že obstaja tečaj za čipkarice, k; ga obiskuje precej mladenk. Vse so zelo navdušene za to lepo obrt. Ker je zanimanje zanjo precej živ > med žensko mladino, bodo s pomočjo državnega prispevka začeli kakor se upa, v kratkem z zidavo čipkarske šole v Doberdobu. Z novo šolo b; se čipkarska obrt uveljavila tudi na Krasu. Njena prava domovina je Idrija, kjer je že dolga Jeta čipkarska šola, ki je s svojimi izdelki prodrla daleč v svet. V Doberdobu nameravajo odkupiti od gojenk Izdelke, če jih bodo želele prodati, dočim jih bodo druge lahko obdržale zase. Kraška dekieta in mlade žene pozdravljajo to lepo pobudo in nestrpno čakajo na dozidavo te šole na Krasu. le. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNliiiiiiiiiiiiii,,M,liiiiiiiiiilllllll,llli,,iii im m iIiiIi,iiiii imuni,nuiimm,, GORIŠKI NEDELJSKI NOGOMET Tudi iz Casarse je prišla Juventina brez točke Igralci Juventine so bili v drugem polčasu brez vratarja Deček se je ranil s sekiro V nedeljo se je zatekel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 12-letni Anton Drufovka iz Grojne št. 1. Ko je deček cepil doma drva se je s sekiro ranil na kazalcu leve roke. V bolnišnici so mu nudili prvo .pomoč in ga nato poslali domov. # ' Pri padcu na cesti se je pone- Kot smo povedali že v soboto, igralci Juventine niso pričakovali nobene točke iz srečanja s prvakom lestvice Casarso na njegovem lastnem igrišču. Vendar so poleg vsega naleteli na ekipo, ki je prav sedaj v najboljši form; in tako so domačini zmagali z visokim rezultatom 5:0. Z igrale; Juventine se je odpeljalo tudi precej navijačev, saj se jim je nudil lep izlet, poleg tekme pa še razstava furlanskih domačih vin, ki so jo prav te dni odprli v Casarsi in je imela že prve dni precej obiskovalcev. Kot rečeno so šli igralci Juventine pogumno v boj ter so zlasti v prvem polčasu dali precej opravka domačinom, ki so šele v 20. minut; prvega polčasa zabili prvi gol ter končali prvi polčas z '2:0. Tudi v začetku drugega polčasa so se juventinci dobro držali, dokler ni bil pri brutalnem napadu nekega napadalca domačinov njihov vra- tar Devetag tako poškodovan, da je moral zapustiti svoja vrata. Njegovo mesto je zavzel napadalec Nanut, ki je branil kakor je mogel vendar ni mogel preprečiti, da bi v zadnjih 10 minutah domačini še dvakrat ne potresli njegove mreže. Po tej tekmi je ostalo stanje na lestvici bistveno neizpremenjeno. ker je tudi Romans zmagal in sicer na tujem igrišču v Zoppoli ter tako obdržal razdaljo štirih točk. ki ga ločijo od Casarse. Juventina pa je itak s tega stališča svoje tekmovanje zaključila že pred nekaj tedni. V Casarsi so nastopili naslednji igralci Juventine: Devetak; Pašku-lin, Gaiotto, Ferfolja, Cjak, Hess, Kaufert, Konjedic, Petejan, Nanut in Laurenti. Prihodnjo nedeljo igra Juventina na domačem Igrišču v Standre-žu. kjer bo imela v gosteh ekipo iz Čedada, ki ie preteklo nedelio premagala doma Torriano iz Gradiške. Juventinci se bodo tokrat potrudili, da izbrišejo slab vtis poraza v Casarsi. Ker pa se Cedadča-ni borijo za obstanek v tej kategoriji, bodo tudi skušali doseči vsaj eno točko: zalo bo tekma zanimiva. LESTVICA Casarsa 25 16 7 2 45 19 39 P. Romans 25 15 S 5 45 22 35 Spilimbergu 25 11 6 8 47 32 20 Osoppo 26 10 8 8 32 36 29 Torriana 26 10 6 10 40 35 26 Manzanese 25 8 9 8 29 28 26 Mossa 25 10 5 10 41 36 23 Don Bosco 25 9 7 9 33 33 25 Maniago 26 9 7 10 32 38 25 Tarcentina 26 8 8 10 29 28 24 Civida.lese 26 9 6 11 38 40 24 Zcppola 26 7 10 9 38 39 24 Tisana 26 7 10 9 38 33 24 Mortegliano 25 8 8 9 43 54 24 Sandaniel. 25 8 6 11 34 42 22 Juventina 26 2 S n 21 72 9 Ker je med velikonočnimi prazniki in 25. aprilom, dnevom vstaje italijanskega ljudstva, samo en delaven dan, je ravnateljstvo gori-ških livarn Safog odredilo naj imajo delavci tudi ta dan prosto in s tem štiri dni počitnic. Izvzeti so le nekateri specialisti, ki imajo nujno delo za taka naročila, ki jih morajo čimprej izvršiti. Kar se naročil tiče, so nam povedali nekateri delavci, da ima tovarna precej dela za tekstilno industrijo. Tako delajo statve za veliko tekstilno tovarno Chatillon iz Piemonta, dalje imajo naročila za Romunijo in Turčijo. Mnoga naročila imajo zelo kratek izvršilni rok in zato je sedaj zelo občutno pomanjkanje livarne za lito železo, ki so jo pred časom, ko je bila tovarna v krizi, demontirali. Sedaj sicer deluje livarna za jeklo, kar se pa litega železa tiče, morajo naročila pošiljati v druge tovarne izven naše pokrajine ki so vse slabše opremljene kot pa je bila livarna v Safogu, ki so jo prištevali med najboljše v Evropi, zlasti kar se tiče specializiranih delavcev. Sedaj ti delavci ne morejo razviti vseh svojih delovnih sposobnosti po drugih oddelkih, po drugi strani pa je zaradi pošiljanja naročil v druge livarne in izdelkov iz njih nazaj v Safog zvezano z večjo zamudo in z večjimi stroški. Tako se je zopet enkrat izkazalo, da so delali prenagljeno tisti, ki jim je šlo za to, da se ukine livarna litega železa v Safogu. češ da ni rentabilna in da se bolj izplača livarna za jeklo, ki je sedaj delno že v obratu. Ce bi imeli tudi livarno za lito železo, bi tovarna še bolje uspevala in lahko hitreje izvrševala naročila, kar bi imelo ugoden vpliv na njen nadaljnji razvoj. Frisanelli je odšel včeraj popoldne na izlet v Spesso. Ko se je sprehajal po vasi in užival pomlad, je pritekel k njemu neznan pe sin se mu zapodil pod noge. Ker je pritekel tako nenadoma, se i sploh ni utegnil braniti. Pes ga je pograbil za nogo, potem pa zbežal. Nesrečnežu ni preostalo drugega. kot da z izletom zaključi in se odpelje v bolnišnico po pomoč. Zdravniki iu niso rane samo obvezali, ampak so mu vcepili injekcijo proti pasji steklini. Neznan pes ga je ugriznil v nogo Včeraj ob 15.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorico 37-letne-ga Osvalda Frisatellija iz Ul. s. Chiara št. 1 v Gorici. Zdravniki so mu obvezali rano na desni nogi in ga poslali domov. Zdravit) se bo moral 15 dni. Z rezilom si je ranil prst na nogi Včeraj ob i0.3l) je v civilni bolnišnici iskal zdravniško pomoč 42-letm Alberto Pellizzon iz Gorice Ul. Brig. Casale št. 42. Zdravniki so mu obvezali rano na prstu desne noge ter ga poslali domov. Okreval bo v 5 dneh. Pellizzon sl je prst na nogi porezal z rezilom, ko si je strige! nohte. CORSO. 16.30: «Barabba», A. Quinn, S. Mangano ip V. Gass-mann. Italijanski barvni film v cinemascopu VERDI. 17.15: »Macist na dvoru veliaega kana«. G. Scott in Jako Tani. Barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 17.15: »Macist proti Herkulesu >» dolini nezgod* (Ma-ciste contro Ercole n^Ila valle dei guai), R. Via-nello in L. Or-fei. Italijanski barvni film. CENTRALE. 17.00: «Meso in ostroge* (La čarne e lo sperone). J. Agar in M. Einglish. Ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves da,, in ponoči je odprta v Goricj lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imel; v Gorici najvišjo temperaturo 24.4 stopinje ob 13.10, najnižjo 7.8 stopinje ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odst. GLASBENA MATICA - TRST priredi v nedeljo, 29. aprila ob 16.30 v prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13 GLASBENO AKADEMIJO (instrumentalni in pevski koncert) Sodelujejo solisti, orkester Glasbene Matice ter harmonikarski zbor Vstopnina: sedeži 300 in 200 lir; stojišče 100 lir, dijaško stojišče 50 lir PO SLABI IN ŽIVČNI IGRI NA TRŽAŠKEM STADIONU si je Šele v zadnjih petih minutah Triestina zagotovila zmago Casale močnejši nasprotnik kot se je zdelo - Trevisanova odsotnost se je poznala - Strelci: Brach, Santelli in Mantovani v drugem STRELCI: v 26’ Brach (T.), v 28’ Manzino (C.) polčasu v 41’ Santelli (T.), v 44’ Mantovani (T.). TRIESTINA: Toros, Frigeri, Brach; Szoke, Merkuza, Sadar: Mantovani, Demenia, Santelli, Secchi, Risos. CASALE: Ferrero; Panio, Moretti; Castano, Turola, Rus-si; Bellini, Benedetti, Manzino, Passerin, Santoni.' ., Benedetti, Triestina je poskrbela za pre- cej debelo, toda kaj slabo obarvano velikonočno jajce. Njena zmaga s 3-1 nad upornim Casale je namreč prišla šele v zadnjih petih minutah igre, potem ko se je že zdelo, da se bo tekma, ki bi moraia učvrstiti tržaško enaj-storico na vrhu lestvice, končala neodločeno z goloma, ki sta bila dosežena v sredini prvega pol- Alessandria-Cosenza (J-9) 1 Bari-Messina (2-0) 1 Catanzaro-Lucchese (2-1) 1 Genoa-Brescia (2-2) X Modena-Parma (0-0) X Prato-Como (0-1) 2 Pro Patria-Lazio (4-1) 1 Hesgiana-Verona (1-1) X Sambenettese-Novara (1-1) X S. Monza-NapolJ (0-1) 2 Marzotto-Biellese (0-0) X Aneonitana-Cagliarl (2-0) 1 Regfina-Lecce (0-0) X KVOTE: 13 — 7.335 .MO 12 — 293.400 časa. Trener Radio je imel popolnoma prav, ko je opozarjal na nevarnost pretiranega optimizma. Casale se je izkazal za močnejšega nasprotnika, kot se je pričakovalo, Triestina pa je najbrž prav zaradi podcenjevanja nasprotnika, zaigrala znatno slabše kot zna. Tako se je tekma odvijala ves čas v ravnovesju z edino razliko v tem, da so gostje igrali boljše na sredini igrišča, domačini pa nevarnejp v napadu oz. v zaključnih akcijah. V domačem moštvu se je končno močno poznala tudi odsotnost kla- sične zveze Trevisana, katerega Demenia kljub požrtvovalnosti ni mogel dostbjno nadomestiti. Razen 'tega pa se je s Trevisano-vo odsotnostjo razbila tudi standardna kombinacija Secchi-Santel-li-Trevisan, ki je že lepo vigra-na in zaradi tega so tudi Secchi in Santelli, predvsem pa Szoke, nudili manj koit običajno. Vsa teža napadov je tako slonela na obeh krilih, Mantovaniju in Ri-sosu in pa na neutrudljivem krilcu Sadarju, ki je bil morda najboljši mož na igrišču sploh. Z njegovih nog je prišlo največ o-fenzivnih pobud, ki se samo zaradi odlične obrambe vratarja Ferrera niso zaključile z goli. Položaj v korist domačih se je začel spreminjati šele v drugi polovici drugega polčasa, ko je bil pritisk Triestine konstanten. Gostje so se zaprli v obrambo in igra se je praktično odvijala na njihovi polovici in v samem kazenskem prostoru Ferrerovih vrat. Gol je visel v zraku, toda napadalci Triestine so bili preveč nervozni, da bi ga dosegli. V določenem trenutku je srednji krilec Casale z roko zaustavil žogo pri nezavarovanih vratih. Toda namesto 11-metrovke je sodnik določil kot. Živci so bili zaradi tega še bolj napeti. Kazalo na uri se je bližalo zaključku srečanja. 4 minute pred koncem je Triestina izsilila svoj dvanajsti kot. Streljal ga je Frigeri. Secchi je žogo z glavo podal Santelliju, ta pa jo je iz voleja poslal neubranljivo v mrežo. 2:1. Dotlej demoralizirane gledalce je vrglo na noge. Zmaga je bila izbojevana. Toda napetega dvoboja s tem še ni bilo konec. Eno minuto pred koncem je Mantovani preigral najprej enega izmed krilcev gostujoče enajstorice, nato še branilca in s kakih 25-30 m poslal pri-zemno bombo neubranljivo v mrežo. 3-1. Nasprotnik je bil zlomljen do kraja, toda orožje je položil več kot častno. Čeprav je bilo med tekmo, posebno v drugem polčasu, še precej burnih dogodkov, je tekma vendarle slonela v glavnem na ključnih situacijah. Po pogumnem začetku in po razveljavljenem golu Mantovanija je Triestina prišla v vodstvo v 26’. Secchi je bil zrušen v kazenskem prostoru, MLADINSKI TURNIR UEFA Samo neodločeno med Jugoslavijo in Bolgarijo BUDIMPEŠTA, 23. -r- V drugem k)lu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja UEFA je Jugoslavija dosegla z Bolgarsko samo neodločen izid. REZULTATI; Jugoslavija-Bolgarija Nizozemska-Anglija Z. Nemčija-Belgija Romunija-Portugalska Turčija-Francija Madžarska-Spanija Poljska-Avstrija SZ-Grčija CSSR-D. Nemčija 0-0 3-0 1-1 0-0 2-0 0-0 2-1 3-1 3-1 ASKUFIMACLIG! LESTVICA TRIESTINA 29 15 19 Biellese Mestrina Fanfulla Savona Varese Sanremese V. Veneto Marzotto Casale Cremonese Pordenone 1-egnano Ivrea Trevlso P. Vercelli Saronno Bolzano 29 14 11 29 13 II 29 11 14 29 11 11 29 10 12 29 9 14 29 11 9 29 7 17 29 10 29 11 4 40 21 40 4 42 27 39 5 44 26 37 4 32 22 36 7 32 22 33 7 34 24 32 6 26 31 32 9 33 21 31 5 20 29 31 I 11 30 30 21 3 13 39 36 27 IZIDI •TRIESTINA-Casale ‘Cremonese-Fanfulla ‘Marzotto-Blellese •Mestrlna-Varese ‘Pordenone.Pro Vercelli ‘Saronno-Bolzano ‘San remese-Savona •Treviso-Ivrea Legnano-*V. Veneto 3.1 3-2 0-0 0-0 0-0 1.0 1-0 0.0 3-0 20 20 29 29 29 29 20 9 I 11 31 29 26 9 7 13 31 31 23 6 12 11 20 30 24 6 12 11 16 20 24 t 7 14 31 42 23 6 10 13 17 20 22 1 I 1* 12 47 10 Prihodnje tekme (29.4.1962) Legnano-TRlESTl-NA, Pro Ver-celll-Bolzano, Fančulla-Marzotto, Blellese-Mestrina, Casale-Porde-none, Ivrea-Sauremese, Cremone-se-Saronno, Varese-Trevlso, Savo-na-Vittorlo Veneto. toda sodnik je odredil kazenski strel izven 16-metrske črte. Secchi je žogo lahno podal Bracbu, ki jo je z ostrim in nizkim strelom poslal mimo živega zida v desni kot vrat. Gostje so izenačili na sila preprost način. Nekdo je podal žogo nazaj vratarju Torosu. Zanjo je tekel tudi Merkuza, toda Toros mu je zaklical naj jo pusti. Tedaj je domači vratar zadel v Merkuza. Oba sta padla po tleh, žoga pa se je odkotalila do Man-zina, ki ji je samo pomagal v prazna vrata. DVOBOJ V ORODNI TELOVA SZ ekipno Cerar pa med posamezniki BEOGRAD, 23. — Z zmago Sovjetske zveze v ekipnem plasmaju in Jugoslovana Mira Cerarju med posamezniki, se je zaključil dva dni trajajoči dvoboj v orodni telovadbi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Po napetih in razburljivih borbah z odličnimi izvajanji na vseh orodjih si je. Sovjetska zveza nabrala 458,30 točke, Jugo-slavjia pa 454,50. Miro Cerar je rped posamezniki dosegel 116,15 točke, drugoplasiranl sovjetski tekmovalec Capenko pa 115,80. Tretje mesto si delita sovjetska tekmovalca Lisički j In Leon) i jev s 114,46 točke. V posameznih disciplinah so zmagali: parter — Capenko in Jovanovič; konj z ročaji — Cerar; krogi — Leontijev; preskok konja — Leon-tijev; bradlj. Cerar. Cerar; drog NOGOMET RIM, 23. — Reprezentanca Sofije, ki je prisilila Inter na neodločen izid, je na gostovanju v Rimu podlegla Romi z 2-1. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Nov poraz Crvene zvezde Tudi Partizan klonil lasna zmaga Nove Gorice na domačih tleh Jugoslovansko nogometno prv enstvo I. zvezne lige se nagiba h koncu in pri tem postaja vedno bolj zanimivo. Sicer ni govora o prvem mestu in z njim o naslovu letošnjega državnega prvaka, ki je že oddan Partizanu. Borba, ostra in brez štedenja sil pa poteka za drugo mesto in za rešitev pred iz padom. Crvena zvezda, za katero so bili nekateri že gotovi, da ji drugi stolček ne uide, je zašla v krizo. Porazi so ji precej omajali po- ji precej omajali ložaj, še posebno, ker je začela Vojvodina naskakovati ta častni stol. Crvena zvezda je tudi v nedeljo izgubila, pa čeprav za razliko enega samega gola, medtem ko je Vojvodina dosegla enega naj-leipših uspehov letošnjega prvenstva: v Beogradu je odvzela Partizanu, pa čeprav tega ni nihče pričakoval, kar obe točki. V Beogradu je istoimensko moštvo imelo v gosteh Hajduka, ki V B LIGI VEDNO BOLJ NAPETO Naslov že oddan Borba za drugo mesto in obstanek Brez škode delni spodrsljaj Genoe Po izrednih naporih, ki jih lahko oceni le tisti, ki mora v tej skupini igrhti (saj je druga liga znana po svoji izredni trdoti in borbenosti), je Genoa praktično prišla že v prvo ligo. Napredovanje je zagotovila kljub temu, da do konca prvenstva manjka še šest kol. Njen podvig je mogoče ob- razložiti samo upoštevajoč ogromno tehnično znanje njenih igralcev, ki imajo vsi dolgoletne izkušnje iz višje kategorije, katere so znali od samega začetka prvenstva prilagodili igri, fci je značilna za to skupino, to se pravi borba na nož do zadnjega, izredno trdo in brez slehernih poklonov Na ta način, je kot omenjeno, —:------——;----:--------;----;------------- ■ - ..- —- jasni premoči, saj ga do-,ceno {z gan Benedetta del enkrat niso resneje o-1 Tronto. V težkem položaju sta Catanzaro in Bari, čeprav oba zmagala, prvi doma nad praktično že vstopila z matematično gotovostjo v elitno serijo in to z rekordno prednostjo točk. V preteklem kolu z Brescio v gosteh, Genoa sicer ni zmagala, a je še enkrat pokazala vso svojo spretnost in to posebno v prvem delu, ko je nasprotnike obdelala na milost in nemilost. Ce so gostje v nadaljevanju uspeli doseči izenačenje, je treba pripisati dejstvu, da so domači mnogo popustili, s čimer pa vendarle niso niti najmanj izgubili aplavzov svojega občinstva, ki jih je pozdravilo kot bodoče člane elitne družbe tiali-janskega nogometa. Sicer pa ni slavila zmage to pot niti za sedaj drugoplasirana Verona, ki je gostovala v Reggiu. Tekma ni predstavila nobenega vzroka za navdušenje, saj je potekala na tehnično nizki ravni, ter bila vseskozi posejana z nepravilnostmi in mestoma z grobostmi, ki jih niti sodnik ni znal pravočasno zaustaviti. Ni torej nič čudnega, da se je iz vsega tega izcimil le po en gol na vsaki strani, ki je prinesel partnerjem po eno točko. Pa tudi v Modeni ni bilo mnogo bolje. Gostujoča Parma si je od samega začetka postavila za cilj dosego točke ter se hermetično zaprla na svojo polovico igrišča, od koder so domači, čeprav tehnično bolje pripravljeni in žejni zmage, ki bi jim dovoljevala ohraniti nedotaknjene upe na napredovanje, le s težavo prodirali, kaj šele, da bi mogli kakšno žogo spraviti v mrežo. Pravi *big match» tega kola pa je bil v Bvsto Arsiziu, kjer je domača Pro Patria sprejela v goste moštvo Lazia. Bati se je bilo, da se bo moštev prijela živčnost upoštevajoč važnost srečanja, toda vse to je izginilo že po začetnih udarcih. Domači so namreč nasprotnika kmalu onemogočili ter začeli diktirati strahovit tempo, ki je Rimljanom kmalu ^odrezal» noge, tako da so bili na milost in nemilost izpostavljeni bombardiranju Rovattija in tovarišev. Ce upoštevamo, da bi domači lah. ko dosegli še več golov, potem nam je jasno, da lombardsko moštvo upravičeno upa na napredovanje v višjo skupino. Dobro igro je v Monzi pokazal | tudi Napoli, ki je vso tekmo od- igral v mači niti grožali, Ce je po vsem tem pade! | jg sta le en gol, leži krivda na gostujočih napadalcih, ki niso znali prisebno izkoristiti vseh priložnosti. Na dnu lestvice je zaenkrat obtičala Cosenza, ki je v Aleš-sandrii doživela pravo katastrofo in to kljub temu, da so domači igrali z nepopolno postavo. Le točko višje je Novara, ki je po čudni tekmi, kjer je bil glavni junak pravzaprav sodnik, ki je s svojimi nelogičnimi odločitvami oškodoval obe moštvi, prinesla drago- bliga. LESTVICA Genoa 32 20 1 4 36 22 41 Verona 32 13 U 1 32 17 37 Pro Patria 32 13 10 » 36 29 36 Modena 32 12 u f 20 27 35 Lazlo 32 10 14 8 34 23 34 Napoli 32 12 10 a 35 33 34 Messlna 32 11 a 10 44 38 33 Brescia 32 12 • 12 30 30 32 Alessandria 32 11 i 12 39 34 31 Lucchese 32 13 3 14 41 44 31 Sambenedett. 32 8 14 10 23 31 30 Como 32 9 11 12 20 34 29 Parma 32 6 17 I 18 20 29 Reggiana 32 0 13 H 32 34 29 S. Monza 32 t 11 13 30 38 29 Prato 32 t 13 a 20 37 29 Bari 32 12 10 10 37 30 28 catanzaro 32 7 14 a 30 43 28 Novara 32 t 11 13 22 40 27 Cosenza 32 S 9 13 20 39 25 IZIDI ‘Alessandria-Cosenza •Bari-Messina •Catanzaro-Lucchese •Genoa-Brescia ‘Modena-Parma Como.*Prato ‘Pro Patria-Lazio ‘Begglana-Verona ‘Sambenedettese-Novara NapoIi-‘S. Monza Prihodnje tekme (29.4.1962) Parma-Alessandria, Corno-Bari, Catanzaro-Genoa, Cosenza-Luc-ohese, Lazlo Messlna, Verona-Mo-dena, Sambenettese-Prato, Napoli-Pro Patria. Novara-Reggiana, Brescia-S. Monza. 3- 0 2-0 2-1 2-2 0-0 1-0 4- 1 1-1 1-1 1-0 borbeno Lucchese, drugi pa isto-ta ko nad Messinc. ki je zaradi dveh težkih poškodb morala sre Čanje zaključiti z devetimi možmi. Od neprijetne družbe pa se je končno odtrgal Como, ki si je šel po dve točki kar v Prato, ki pa na noben način ni bil zmožen postaviti se gostom po robu, da bi prišel vsaj do točke, ki bi mu nekoliko okrepila položaj. gib. pa je bil na milost in nemilost domačinov. Nič čudnega torej, so morali gostje domov s skoraj pol ducata golov v malhi. Medtem ko je Dinamo odpravil zadnjega v lestvici Borca, je Rijeka doživela na lastnih tleh delen spodrsljaj. Moštvo Vardarja ji je znalo odščipniti točko, katero niti oni niso pričakovali. Velež, ki je šel na gostovanje v Sarajevo, se je zaman trudil, da bi prišel do neodločenega izida. Sarajevčani so gostom zadali dva gola in ju poslali s porazom domov. # # * V II. zvezni ligi prvenstva zahodne skiupine je slovenski predstavnik Maribor še enkrat presenetil svoje navijače z visoko zmago nad gostujočim Šibenikom. Tekma sama ni bila na visoki ravni, a je bila dovolj lepa in napeta. Mariborčani so bili petkrat uspešni, medtem ko se je gostom samo dvakrat posrečilo zadeti v cilj. # # # Šestnajsto kolo nogometnega prvenstva slovenske conske lige je bilo zelo uspešno za novogoriško enajstorico, ki je brez težkoč od- i. 1. Girino 1 2. Pretoriano 1 2. — 1. Dukanobri 1 2. Vespasiano 2 3. — 1. Quattrocchj - 1 2. Venca-to 1 4. — L Arceo X 2. Ultimo 2 5. — 1. Turgot X 2. Glaby X 6. — L Paola 1 2. KVOTE Barbariča X 12 — 1.190.759 11 — 29.349 10 — 2.761 lir pravila gostujoči Kladivar z rezultatom, ki ne potrebuje komentarja. Domačini »o takoj pokazali, da hočejo zmago. Zato so prešli v na. pad in po terenski premoči se jim je posrečilo že v 9’ igre priti z Dori iko vičem v vodstvo. Samo pet minut kasneje so domačini izvedli nevarno akcijo, ki jo je Uršič zaključil s predložkom Križaju. Ta je priložnost izrabil in je poslal žogo iz razdalje osmih metrov za hrbet presenečenega vratarja gostov, ki je moral po treh minutah igre še enkrat kloniti. V drugem polčasu so se Novo. goričani zadovoljili z doseženim uspehom, katerega so branili, med. tem ko so gostje hoteli priti vsaj d. ■ častnega gola. I. ZVEZNA LIGA Dlnamo-Borac 2-1 Rijeka-Vardar Novi Sad-Crv. zvezd« Beograd-Hajduk Partizan-Vojvodlna Sarajevo-Velež V (»j tl “•!! ij c41 Partizan Crv. zvezda Vojvodina Dinamo Hajduk Sarajevo Beograd RIJeka Velež Novi Sad Vardar Borac LESTVICA 2« 12 3 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 4 11 6 6 7 I IS ;S5 •SIS 2 5 13 240 II. ZVEZNA LIGA Proleter-Zeljeznlčar Karlovac-TrešnJevka Sloboda-Lokomotiva Split-Varteki Maribor-SIbenik Borovo-Cellk t-2 1-2 3-1 2.1 3-2 2-2 S C L Rudar-Slovan CelJe-OlImpiJa Triglav-LJubljana Ilirija-Kovlnar O. Krim-Sobota Gorlca-Kladlvar 2-1 US !-• : d41 •iiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuniiiimiimiriiMiiiMiMiiiHii1111 MLAJŠI PREVZEL MESTO STAREJŠEGA Ortiz svetovni prva! lahke kategorij Zaslužena zmaga Portoričana to»;! kokdaj zadel koli spravil v J • .je zmaga dovolj jasna, dokaz Ortiza, a S8 „ zagato, poj, 74-5® kovanje sodnikov: 74-60, 74-66 vedno v korist Ortiz8- LAS VEGAS, 23. — Carlos Ortiz si je z jasno zmago P° ‘Lju nad 35-letnim J. Brownom osvojih naslov svetovnega prvak* kategorije. Brown, ki je pet let prevladoval v tej boksarski skupini, je moral kloniti pred gibčnejšim portori-škim predstavnikom, ki je bivšemu svetovnemu prvaku vsiljeval hiter tempo in ga neusmiljeno napadal. S klasičnim načinom boksanja je Ortiz večkrat zadel bivšega prvaka po obrazu in telesu, a kljub temu ni bilo nobenega knoek downa. Brown je sicer v deveti rundi padel, toda ker je bilo jasno, da je spodrsnil, ni sod. nik začel niti šteti. Ortiz je v vseh 15 rundah brez prestanka napadal nasprotnika, ka. teremu ni dovoljeval, da bi se oddahnil. Priletni bivši prvak se je moral umikati in je samo red- iiiiiiiiiuiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiHiiMiiiMiiiiiiiiiiiaA« ITALIJANSKO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Boris Košuta na petem mestu med juniorji Milič zaradi obolelosti ni nastopi! (Od našega dopisnika) CHIAVARI, 23. — Včeraj zvečer so se v tukajšnjih telovadnicah začele borbe za državne naslove v raznih namiznoteniških kategorijah. Skoraj 300 atletov nastopa na tem zaključnem tekmovanju državnega prvenstva, med njimi en sam predstavnik športnega združenja Bor. Med tržaškimi atleti je Košuta zasedel peto mesto v juniorski kategoriji. Na istem tekmovanju se je Crechici po dramatični tekmi, v kateri se je laže poškodoval, moral odpovedati svojemu državnemu naslovu in se zadovoljiti s tretjim mestom. Zmagal pa je Nea-peljčan De Ritis, drugi pa je bil Trifoglio. Poudariti moramo, da je bil Košuta poražen samo od De Ritisa. Na tekmovanju tretje kategorije se je Košuta prebij do osmine finala, kjer ga je premagal Rauseni. Ko poročamo je to tekmovanje še v teku. Košutovo uvrstitev smemo šteti vsekakor kot zelo ugodno, posebno če pomislimo, da ni imel nobe-ki bi nega drugega soigralca, ki bi z njim prenašal težkoče tekmovanja, saj se je Milič moral odpovedati zaradi bolezni nastopu na tem važnem turnirju. V ostalih tekmah so se drugi tržaški predstavniki slabo obnesli, ker jih je spremljala smola. Edino Di Benedettova je premagala svojo zadnjo nasprotnico v tretji kategoriji in tako osvojila prvi naslov za tržaške barve, Izidi tekem Borovega predstavnika: JUNIORJI: Košuta - Muscas 2:0 Košuta - Luechetti 2:1 De Ritis-Košuta 2:0 TRETJA KATEGORIJA: Košuta - Agostino 3:0 Košuta - Luccio 3:0 Rausei - Košuta 3:1 P.zlo AVTOMOBILIZEM S. Moss resno ranjen GOODWOOD, 23. — Znani an-gleški dirkač Stirling Moss je postaj danes žriev resne nesreče, ki ga ie doletela v 35. krogu avtomobilske dirke. Mossa so potegovali iz razbitin avtomobila celih dvajset minut. Takoj zatem so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da njegovo življenje m v nevarnosti. Dirka se je končala z zmago Grahama Hilla. » * » PAU, 23. — Današnja 22. mednarodna avtomobiiska dirka za veliko nagrado Pauja se je končala z zmago Francoza Mauricea Trinti-gnanta, ki je progo prevozij s povprečno hitrostjo 103.764 km. Na drugo mesto se je uvrstil mehiški tekmovalec R. Podriguez, tretji pa je bil Anglež Jack Lewis. DIRKA PO TOSKAN1 Carlesi pred Ronchinijem FIR.ENZE, 23. - Z zrna«0 J ki po Toskani, ki velja z« )) litev naslova italijanske« sarskega prvaka, je Gui“0 Y izpodrinil na lestvici za n*j| o na Defilippisa na tretje f osebno prevzel po prvih “ izkušnjah vodstvo. .j(j: Carlesi je znal prisebfl® cjjjj ti ugoden položaj tik Pre0ttH” jn je z močn.m finlšem ju, ter pustil za seboj je 2 je vložil priziv, čes da S" ^ lesi oškodoval na zadnji*1 Vrstni red na cilju je Vjlt 1. CARLESI GUIDO f ki je prevozil 262 km p" 24’7 , s povprečno hitrosl* km; .3. 2. Ronchini Diego (Ghi2.'’jiH viero Dino (Torpado); f- ^rM | reste (Gazzola), 5. Pelle®ietti! mando (Molteni); 6. Bene0 yi( no; 7. Defilippis Nino; *o: Marno-, 9. Fontana t(i Ciampi Silvano; 11 .Sim®11 jjii' vano; 12. Trape Livio; *J' Antonio; 14. Cribioll Fr8n LESTVICA 1. 'CARLESI GUIDO 38 2. Ronchini Diego 32 3. Defilippis Nino 31 4. Pellegrini Armando * jj(j 5. Cribori Franco 20, Criborj Franco 2u, /4lu, Trapč 16, 8. Baldini, M8* nedetti 14 itd. TENIS K* J MONTECARLO, 23. " ‘ j( narodnem teniškem turnir'8 ]((r goslovan Jovanovič dosege , ni uspeh. V polfinalu je P predstavnica Avstralije Vp0y» vanju za Davisov pokal ‘r||/ mersona, katerega je ^ 6:4, 8:6. Jugoslovan je t**1® s|fF gič premagal odličnega 1 IVO ANDRIC Travniška kronika 5C. .wyviwwvvwwi KONZULSKI ČASI To so bile trofeje zmage nad uporniško srbsko vojsko, «ki so jo organizirali in vodili Rusi». Neki nevidnež v kotu je zagodel z globokim molilnim glasom: «Bog je blagoslovil islamsko orožje 1» in vsi navzoči so odgovorili z nerazumljivim momljanjem. Daville, ki si niti v sanjah ne bi mogel zamisliti takega prizora, je začutil, kako se mu vzdiguje v želodcu, kako mu v ustih greni limonada in grozi, da bruhne skozi nos. Pozabil je na čibuk in gledal samo von Mittererja, kot bi pri njem iskal rešitve in pojasnila. Avstrijec je bil sam bled in prepaden, toda ker je bil že zdavnaj navajen podobnih presenečenj, je prvi našel besedo in voščil vezirju in bosenski vojski. Prizadevnost in skrb, da bi ne ostal za svojim tekmecem, sta premagala v Davillu strah in ogabnost in povedal je nekaj besed na čast zmagi, z željo za ponovni uspeh cesarskega' orožja in mir v cesarstvu. Vse to je zble-betal z nekakšnim odrevenelim glasom. JZdelo se mu je, da jasno sliši vsako svojo besedo, kot bi bila tuja. Vse to so prevedli. Zdaj je vezir še enkrat povzel besedo. Zahvalil se je konzuloma za dob^c želje in voščila; srečnega se počuti, je dejal, da ju vidi ob sebi v trenutku, ko globoko ganjen ogleduje orožje, ki so ga krivoprisežni MosKali sramotno pustili na bojišču. Daville se je ojunačil in pogledal vezirja. Njegove oči so resnično bile živahnejše in so sijale v kotičkih kot kristali. Isti globoki glas je spet povedal nekaj slovesnih, neum-ljivih besed. Po Divanu se je razlilo komaj slišno mrmranje. Sprejem je bil končan. Ko je Daville videl, da von Mitterer opazuje predmete na rogožini, se je še sam ojunačil in vrgel pogled na razložene trofeje. Mrtvi predmeti iz kože in kovine so bili dvakratno mrtvi in so ležali tam bedni in zapuščeni, kakor bi bili po stoletjih izkopani in razstavljeni na soncu. Nepopisna gmota porezanih ušes in nosov je mirno počivala, o-krog nje je bila nasuta sol, od krvi črna kot prst in pomešana s plevami. Iz vsega je vel oster, mrzel in žalosten duh. Daville je nekajkrat pogledal Mittererja in nato rogožino pred sabo, upajoč naskrivaj, da bo prizor pred njim zginil kot ostudna prikazen, toda oči so mu vsakokrat našle iste predmete, neverjetne, toda resnične in neizprosne v svoji negibnosti. «Zbuditi se!» je brzelo skozi Davillove misli, «zbuditi se, otresti s sebe to moro, vzplavati na sonce, si pomencati oči in vdihniti čistega zraka!» Ampak prebujenja ni, kajti ta nizkotna strahota je dno stvarnosti. Takšni so ti ljudje. To je njihovo življenje. Tak6 počno najboljši med njimi. Daville spet začuti, kako se mu dviga v želodcu in temni pred očmi. Vendar mu je uspelo, da se je vljudno poslovil in odšel s svojim spremstvom mirno domov, kjer je, namesto da bi sedel k obedu, legel v posteljo. Naslednji dan sta se Daville in von Mitterer obiskala brez vprašanja, kdo je komu dolžan obisk; pozabila sta, koliko vode je že poteklo od njunega zadnjega srečanja. Kar planila sta si naproti se lep čas rokovala in si molče gledala v oči kakor brodolomca. Von Mitterer je že bil poučen o vrednosti turške zmage in o poreklu trofej. Orožje so ugrabili neki srbski četi, zastave in vse drugo so pa nabrali pri navadnem pokolu, ki so ga razkačeni in brezposelni vojaki uprizorili nad bosensko rajo nekje pri Zvorniku, med nekim cerkvenim praznovanjem. Von Mitterer ni bil možak, ki bi se vdajal razglabljanju in ni bilo vredno še dalje govoriti z njim. Toda Davilla je mučil sprejem pri vezirju in nepretrgoma se je spraševal: Zakaj ta laž? Od kod ta odvečna, skoroda otročja podivjanost? Kaj pomeni njihov smeh in kaj jok? Kaj skriva njihovo molčanje? Kako morejo vezir, s svojim visokim pojmovanjem, na videz pošteni Sulejman paša in modri Tahir beg počenjati take stvari in celo prisostvovati takim prizorom iz nekega drugačnega, nižjega in strahotnega sveta? Kakšna je njihova prava podoba? Kaj je življenje in kaj pretehtana gluma? Kdaj lažejo iri kdaj govorijo resnico? In hkrati s fizičnim trpljenjem je čutil, kako ga muči in grize spoznanje, da nikoli ne bo mogel najti razumnega merila za te ljudi in njihova dejanja. Se težje in hujše so bile podobne stvari, kadar je šlo za francoske koristi, torej tudi za osebni Davillov ponos in njegovo službeno prizadevnost. Daville je po zaupnikih vzdrževal stalne stike s kapitani mest na avstrijski meji. Vsak, tudi najmanjši roparski pohod iz teh mest ali že sama novica o pripravah1 zanj je prisilila Avstrijce, da so v te kraje poslali svoje čete in jih pustili tam. Zato si je Davihe s pomočjo svojih zvez prizadeval na vse pre-tege, da je slabil avstrijsko vojaško moč in držal v stalni napetosti njihove meje proti Bosni. Med kapitani se je posebno odlikoval novski kapitan Ahmet beg Cerič, ki ga je Daville osebno poznal. Cerič je bil še jako mlad mož, zgovoren in neukrotljiv. Svojo kapetanijo je zasedel šele nedavno, po očetovi smrti. Plamenel je od želje, da bi se proslavil na meji, ki so jo tolikokrat prešli in ropali njegovi predniki. Nepremišljeno je poudarjal svoje zveze s Francozi in avstrijskemu poveljniku onstran meje pošiljal grožnje in žaljiva poročila «od Ahmet bega Ceriča in francoskega cesarja Napoleona*. Po stari navadi kapetanov iz Krajine je črtil in preziral vezirja, poredko je šel v Travnik in je zavračal navodila ali ukaze, naj so prišli od kogar koli, Avstrijcem je po njihovih ljudeh na Porti uspelo, da so Ahmeta bega očrnili in prikazali kot izdajalca in francoskega plačanca. To je bilo zanje krajše, cenejše in zanesljivejše sredstvo, kakor da bi se leta in leta bodli na meji z mladim in iskrim kapetanom. Past je bila dobro nastavljena. V Travnik je prispel katilferman* za Ceriča in ukor vezirju, ker trpi take kapetane in mora Porta za njihovo izdajstvo zvedeti od drugod. Vprašanje je bilo postavljeno jasno: ali odstaviti in usmrtiti osovraženega kapetana ali pa zamenjati travniškega vezirja! 1, kaj je turški teror, ka) ztnof, kakšnimi silami se mora bon11 vrgli v ječo. Sedaj je Daville videl, kaj žena laž in nasilje in s prekletem mestu, že naslednji dan kopališčem obešen neki ......... ..... JO da Je obešen zato, «ker je voščil dober dan novskemu ret8v, t* JL Po Ahmetbegovem zajetju je bil ieki cigan in birič je gromovito er le voščil dobpr dan nnvskpmu SjJa peljali v mesto*. To je bilo isto ko kapeia**^"! f obsodba. Nenadoma je vse in vsakogar prevzel tisti sleP" fi' strah, ki se kdaj pa kdaj spusti nad Travnik in Bosn°'e|0 »nie, ut* strah, ki nekaj ur ali dni omrtvi in zaustavi sleherno” življenj«*n' sel, in tako pusti sili, ki ga je razširila, da v tem in nemoteno izpelje tisto, kar hoče. , |f \ Daville je vse življenje črtil in bežal pred vsem. i matično. Sploh si je težko zamislil, da bi kak spor tragičen konec kot edino rešitev. To se je upiralo vs«J naravi. Zdaj je pa bil posredno zapleten v resnično, in brezizhodno tragedijo. V svojem razdražljivem stam ^ 'jen od gori, zbegan in že drugo leto preganjan od nih težav in nevšečnosti, je Daville menil, da je v dr8 jt-: mjm mm m isli' skega kapetana zapleten bolj, kot je res bil. Posebno , ’*’* - .......— Trav d4 lelo, da so kapetana, kot trdi Davna, zvabili v rabo Davillovega imena in tako nesrečnež lahko tn tudi francoski konzul soudeležen pri njegovi nesreči- j P° neprespani noči je sklenil zaprositi za sprejem^ idj( ju in se postaviti za kapetana, toda mimo in zvito, vo huje ne škodil. Pomenek z vezirjem mu je odkril ‘‘-.jed, Ibrahim paše. To ni bil več človek, s katerim je S®, ys kaj dnevi kot z bratom in prijateljem govoril o nered® IVV/L Iz UIOlfHl lil Jll 1 JttLClJCIU gUVUJTU U 11 P. in o potrebni slogi vseh plemenitih in razboritih UV .' je omenil kapetana, je postal vezir hladen in tuj. skoraj začudeno je poslušal svojega «plemenitega Pril8 pof se, kakor kaže, še tega ni naučil v življenju, da so K n pogovori in delo delo in da mora svojo pravo 1 vsak sam in jo reševati, kakor ve in zna. (Nadaljeval' Smrtna obsodba. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna 1600 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodnj banki v aP^t/ IN 94-638 — Poštni predal 55» — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vn"’./ 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din —- Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. ^(ti Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. =s Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Prl Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst