mali oglas - ^ 04/201 42 47 DNEVI ODPRTIH VRAT do 30. oktobra 2003 ^ žnje, nagradna igra, presenečenja. AVT0HIŠA VRTAČ KRANJ, Ikiivska ^, Irl: 04 ;/0 0 > 00 NIŽJE OBRESTNE MERE Gorenjska Banka Banka roti enem od favoritov - Magro. MZG Grosuplje z 1:3, igralke ZOK Partizan Šk. Loka pa so bile prepričljivo boljše od Pirana. Po treh krogih so v vodstvu tri ekipe brez poraza - HIT Nova Gorica II, Magro-MZG Grosuplje in ŽOK Šentvid, Škofjeločanke so z enim porazom na 5. mestu, Pizzeria Morena pa z eno zmago na 8. mestu. B.M. Loški derbi Velenjčanom Kranj, Škofja Loka - Škofjeloški rokometaši so zaradi prenove Rdeče dvorane v Velenju derbi 5. kroga Siol lige odigrali v svoji dvorani. Vodilno moštvo lige je opravičilo vlogo favorita in zanesljivo zmagalo. Rokometašice Loka kave Jelovice so na gostovanju pri Olim-piji izgubile že dobljeno tekmo. Rokometaši Chia Kranj pa so v 5. krogu l.B DRL na Kodelje-vem doživeli tesen poraz, premagal jih je lanski prvoligaš Slovan. V 2. DRL pa so Radovljiča-ni doma remizirali z moštvom Šmartna 99, medtem ko so v gorenjskem obračunu Cerkljani brez težav ugnali ekipo Alplesa, ki je letos še brez zmage. Rezultati: Liga Siol - 5. krog: Prule 67 - Jeruzalem Ormož 43 : 34 (24 : 14), Velika Nedelja - Ci-mos Koper 22 : 24 (11 : 12), Pre-vent - Rudar 23 : 19 (10 : 11), Adria Krka - Celje P.L. 29 : 34 (14 : 16), Termo - Gorenje 30 : 37 (15 : 18), Inles Riko - Trimo Trebnje 22 : 26 (9 : 15) l.A DRL, 8. krog: Izola - Krim Eta Malizia 18 : 42 (8 : 21), Olimpija PLK - Loka kava Jelovica 29 : 27 (10 : 16), Žalec -Gramiz Kočevje 38 : 25 (21 : 8), Mercator Tenzopr - Burja 26 : 27 (13 : 16), Celeia - Piran 24 : 26 (16 : 15). l.B DRL, 5. krog: Mi- Rokometaši Terma so v domači dvorani morali priznati premoč ekipe Gorenja. tol Sežana - Črnomelj 38 : 32, Sviš - Sevnica 26 : 23, Dol TKI Hrastnik - Gorišnica 32 : 32, Mokerc Ig - Pekarna Grosuplje 32 : 37, Slovan - Chio Kranj 28 : 26. 2. DRL, 4. krog: Drava Ptuj -Dobova 30 : 33; Radovljica - ŠAH__ Šmartno 99 29 : 29; Cerklje - Al-ples Železniki 34 : 23, Arcont Radgona - Atom Krško 33 : 32, Izola - Grča Kočevje 32 : 23; Ajdovščina - Radeče 23 : 16. M.D., foto: Tina Doki šahi Hokej Hokejsko zatišje na Gorenjskem Jesenice - Minuli konec tedna je bila na Gorenjskem v članski kategoriji odigrana le ena hokejska tekma. Ekipa Hit Casinoja Kranjska Gora je gostila moštvo Slavije M Optime in izgubila 3:6 (0:3, 2:2). Ta teden ni tekem, ekipa Acroni Jesenic pa bo v MHL, v Petek, 31. oktobra, gostovala pri DAC-ju v Dunajvarosu. V.S. Igralke Merkurja opravičile vlogo favoritinj Kranj - V soboto so namiznotenisači v l.SNTL odigrali 4. krog. Ekipa Lisk Križev je gostovala pri Kemi Puconci in izgubila s 6:4. V ženski konkurenci je ekipa Merkur Kranja gostovala pri Edigsu v Mengšu in zmagala 6:1. Že jutri, v sredo, pa bo na sporedu nov krog. Kranjčanke v derbiju kroga gostijo ekipo Ilirije. Tekma se bo začela ob 17. uri. V.S. Primož Savli zmagovalec šahovskega pentatlona Kranj - Šahovskega pentatlona se je v mrzlih vremenskih razmerah udeležilo 12 tekmovalcev, med njimi tudi selektor mladinske šahovske reprezentance mednarodni mojster Matjaž Mikac. Tekmovanje je bilo v teku na 4000 in 100 m, skoku v daljino, metanju krogle in šahu. Posamezne discipline so ovrednotene glede na starost in spol po posebni tabeli. Skupni vrstni red: 1. Primož Savli 351,1, 2. Anže Orel 340,9, 3. Žiga Zvan 333,9 točk. Zmagovalci posameznih disciplin: 4000 m - Pio Lapajne 16:33:41, daljina - Primož Savli 4,68 m; krogla - Primož Savli 11,30 m, 100 m - Anže Orel 12,2 sekunde, šah - Matjaž Milac 6(7) točk. Za prvouvrščene v posameznih kategorijah so bile podeljene kolajne, zmagovalcu pa je pripadel pokal organizatorja tekmovanja, ŠD Zagon iz Kranja. Pri organizaciji je sodelovala tudi ŠS Tomo Zupan iz Kranja. Naslednje leto naj bi bilo tekmovanje že v mesecu septembru. Oskar Orel Kako se bo prilegel sendvič! Med vzpenjanjem na Prevalo je Tadej razmišljal o sočnem sendviču. Pa o počitku. Ko pa je kasneje na pultu pri "šporhetu" zagledal domači jabolčno skutni zavitek, je na sendvič kar pozabil. Tržič - Osnovna šola Orehek Kranj že sedem let organizira družinske pohode na različne lokacije. Tokrat so organizirali pohod na 1309 metrov visoko Prevalo - s Podljubelja. Veliko pohodni-kov se na Prevalo odpravi na popoldanski sprehod, številni planinci pa jo uporabljajo kot izhodišče za nadaljnjo hojo na okoliške vrhove. grešljiv. Ko so pred sedmimi leti s pohodi začeli, je bilo vsakič udeleženih okoli štirideset družin, tokratnega pohoda pa se je udeležila le ena družina in nekaj posameznikov. Vzrokov je verjetno več. Mislim, da velikokrat starši izvedo za družinski po- Ob koncu tunela je vodnik Jože Hribernik Tadeja navezal. Udeleženci družinskega pohoda se vsakič zberejo pred osnovno šolo na Orehku, od koder se potem odpeljejo do izbrane točke začetka pohoda. Tak sistem se je izkazal za koristnega, saj se nikogar ne čaka in manj možnosti je, da bi se kdo na poti do starta izgubil. Ravnateljica osnovne šole Orehek Ivka Sodnik meni, da so tovrstni pohodi, sploh pa kombinacija staršev in otrok, zelo koristni. Že tri leta imajo manjše ali večje skupine vsakič prisotnega vodnika. Jože Hribernik je na njihovih krajših in daljših turah postal nepo- Bil bi greh, če ne bi povedali, da je bila Pavlina turška kava pravi balzam za prezeble kosti in upam, da ne bo preveč huda, ker jo je fotoaparat ujel pri tem zanimivem opravilu, saj je štedilnik, na katerem je skuhala kavo, še iz preteklih časov, vreden vsega spoštovanja. Gospodinja, ki ga obvlada v modernih časih, zasluži velik aplavz. hod, koje ta že mimo, čeprav so otroci obvestilo o njem prejeli skoraj mesec pred določenim datumom, a pozabili nanj. Pa tudi današnji tempo življenja včasih starše prisili, da med vikendom delajo, otroško razmišljanje pa se iz leta v leto menja. Pohoda na Prevalo sta se udeležila tudi učiteljica razrednega pouka, ki je tovrstne pohode vodila že v Mavčičah, Saša Jenko in soprog Aleš. Edina družina v celoti so bili Novakovi. Tričlanska družina je strumno premagovala pot, ki ni strma, je pa na začetku morda nevarna za mlajše otroke, zato je vodnik Hribernik Tadeja privezal. Njegova starša Danica in Igor pa sta si zadevo dodobra ogledala, saj jima bo morda v primerih, ko bodo nekje v hribih brez vodnika, uporaba vrvi koristila. Pot s Podljubelja vodi skozi tunel barona Borna, pa tudi pogled v dolino, na Podljubelj, je zanimiv. Vodnik ni bil samo vodnik v smislu razlaganja o pravilni hoji v hribih, o tem kako mora biti posameznik opremljen, kako in kaj naj se na določenih odsekih poti obnašamo, podkovan je bil tudi v drugih znanjih. Razložil nam je kako in zakaj so nastali Bornovi tuneli, kaka je bila preteklost naselja pod nami, kako je bilo z državno mejo, kje gredo še druge poti na Prevalo. Dobili smo odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Prevala stoji na 1311 metrih nadmorske višine. Da je vsa Družinski pohodi so namenjeni druženju, spoznavanju narave in marsikdo je ravno zaradi njih vzljubil hribe. okolica velik pašnik, je Tadej ugotovil takoj, ko smo prišli iz gozda - ne da bi kje videl kako kravo. Pašna sezona se je seveda že zaključila. 18. oktobra je bilo vreme jasno, vendar je bilo že pošteno mraz. Čez dober teden je Gorenjsko prekril prvi sneg, ki je bil napovedan, a je vseeno presenetil. Takrat nismo računali, da bo dom, hiša na Prevali odprta. Pa je bila. Gospodinja, lahko bi rekli oskrbnica hiše, kjer najdemo tablico s hišno številko in krajem "147 Begunje na Gorenjskem", Pavla Avsenek in mož Anton sta urejala okolico ter se pripravljala na prihajajočo zimo. Gospa Pavla nam je postregla s čajem, zavitkom in razložila, da so edini (potem pa daleč naokoli ni nobenega), ki pridelujejo sir. S tem se ukvarja njen soprog Anton. Dodala je še, da pot, po kateri smo prišli vzdržujeta sama, in na vprašanje, zakaj ni označena, odgovorila, da "nima markacij, ker je lovska". Povedala je še, da imajo vsako leto na prvo soboto v avgustu na Prevali mašo, za vikende pa imajo odprto že pred pašno sezono. Oktobra imajo odprto le še kak lep vikend. Naslednji družinski pohod bo drugo soboto v novembru. Kam se bodo odpravili, že vedo, v primeru, da bi jim sneg in nenaden mraz spremenila načrte, pa se bodo pač odločili za drug hrib ali pa drugo pot. Alenka Brun Slovensko naj kopališče 2003 Akcija Slovensko naj kopališče za letošnje leto je zaključena. 35916 glasov se je porazdelilo med kar 78 različnih slovenskih kopališč, kar je bilo glede na izjemno poletje z več kot 100 kopalnimi dnevi pričakovano. Slovensko naj kopališče je postal Naravni park Terme 3000 Moravske toplice. Pri vrhu pa na četrtem in petem mestu najdemo gorenjski kopališči Bohinj in Grajsko kopališče Bled. Do desetega ntesta se zvrsti še nekaj gorenjskih kopališč, kar Gorenjska kopališča uvršča precej visoko med 78 udeleženimi kopališči. To potrdijo tudi nadaljnje kategorije, kjer so med srednjimi in manjšimi termalnimi kopališči najvišje uvrščene Terme Snovik (2. mesto), pri naravnih jezerih in rečnih kopališčih so prva tri mesta Gorenjska: Bohinj, Grajsko kopališče Bled in Camping Šobec. Pri kategoriji bazenskih kopališč pa je Kopališče Radovljica pristalo na drugem mestu in je tako najvišje uvrščeno gorenjsko kopališče. Gorenjci moramo razmisliti še o nekaterih kopališčih, ki jim do zelo dobrih kopališč ne manjka veliko. Morda potrebujejo le več posluha z občinske strani, čeprav jim kopalcev poleti tudi brez tega ne manjka. A.B. Zakaj so sveti kraji sveti? Pred kratkim smo v Sloveniji gostili Paula Broadhursta, pisca, fotografa, predvsem pa svetovno znanega raziskovalca svetih krajev in legendarnih pokrajin. Odkril je, da jih med seboj povezuje močan energetski tok, ki se imenuje zmajeva črta, ter da so to točke močne kundalini energije, ki nas razsvetljuje. Paul Broadhurst je angleški pisec, raziskovalec in fotograf, ki je zadnjih dvajset let namenil raziskovanju skrivnosti svetih krajev in starodavnih pokrajin v Veliki Britaniji in po Evropi. Najbolj je poznan po raziskovanju nenavadnega fenomena liny sv. Mihaela, ki povezujejo v dolgi razdalji med seboj povezane svete kraje, ki so posvečeni sv. Mihaelu. Najprej se je posvetil domači, britanski črti sv. Mihaela, ki teče od skrajno za- hael's Mount na obali Corn-walla, Glastonburv - druidski in skrivnostni krščanski mistični center in Aveburv, največji predzgodovinski tempelj v Evropi. Skupaj s sodelavcem Ha-mishem Millerjem je ugotovil, da je linija sv. Mihaela označena tudi s številnimi kamnitimi krogi, prazgodovinskimi mesti in cerkvami, ki so posvečene sv. Mihaelu, krščanskemu angelu luči, ki je prevzel svetišča prejšnjih sončnih bogov. Svoja spo- Ostanki opatije v Glastonburyiju, ki je še danes eden najsvetejših krajev v Veliki Britaniji hodnega dela države do vzhodne obale in na svoji poti povezuje nekatere najbolj znane starodavne kraje, vključno s St. Mic- znanja, odlične fotografije ter pomen oživljenih legend svetih britanskih pokrajin, njihove mitologije in skrivnosti svetih kra- Knjiga Sonce in kača, ki kot kroniko opisuje ta odkritja, je postala nekakšna kultna klasika v zadnjih petnajstih letih, številni ljudje po vsem svetu, ki so se podali na romanja vzdolž te linije, pa so pogosto dobili nov pogled na pomen in namen svetih krajev ter njihov vpliv na naša življenja. Gre tudi za ponovno odkritje bistvene in temeljne resnice, da je Zemlja živo bitje, katere del smo. Sveti kelihov vodnjak v Glaston-burvju. Tu notri naj bi po legendi vrgli Kristusov kelih z zadnje večerje. jev sta objavila v knjigi The Sun and the Serpent - Sonce in kača. Ob tem sta ugotovila še, da poteka glavna zmajeva črta oziroma linija svetega Mihaela tudi vzdolž Evrope in da so na njej številni templji, ki so jih posvetili Apolonu, bogu Sonca v stari Grčiji. Ko sta med seboj povezala svete kraje Irske in Anglije ter Grčije, sta presenetljivo ugotovila, da na tej liniji ležijo številni svetovno znani sveti kraji, vsak s svojo značilno energijo: francoski Mont Saint Michel, Le Mans, Bourges, Lyon, italijanski Sacra di San Michele, Pisa, Siena, Perugia, Assisi, Monte Gragano, grški Krf, Dodona, Delfi, Atene, Delos, Rodes in izraelski Armaged- don. S prijatelji raziskovalci sta obiskala vse svete kraje, se poglobila še v njihov pomen in vlogo ter raziskala pomen zemeljskih energij pri ustanavljanju cerkva, katedral in starodavnih templjev v teh krajih. Opisala sta jih v knjigi The Dance of the Dragon - Zmajev ples. Paul je na svojem predavanju pojasnil, da Apolona in Mihaela po starih tradicijah povezuje simbol zmaja, ki naj bi ga ubila, vendar gre v resnici za to, da se onadva z zmajem igrata in mu omogočata sproščanje notranje kundalini energije - energije razsvetljenja: "Njuni mitologiji prekriva globoko razuihevanje naravnih energij Zemlje, ki so jih v prejšnjih časih poznali in razumeli. Te energije so bile prikazane v podobi zmaja, ki pa je predstavljal, pred svojo demonizacijo, ki jo je naredila srednjeveška cerkev, božansko moč, ki je prinašala zdravje, plodnost in duhovno znanje. Menim, da so linije povezane z razvijajočo se duhovno zavestjo človeštva, kije bila znana zgodnjim bratovščinam svečenikov in da so tudi danes del duhovnega prebujanja, ki se trenutno dogaja po vsem svetu. Mihaelove linije so brezčasne in so skozi tisočletja globoko vplivale na um človeštva in vplivajo še danes. One so kozmične vezi, ki jih ni ustvaril človeški rod ampak Sonce, katerega letne poti določajo njihovo pozicijo v določenih kritičnih in odločilnih obdobjih leta, označujejo pa tudi konec in začetek dob. Sv. Stonehenge, eden izmed najbolj svetovno znanih svetih krajev, ki je tudi povezan z glavno britansko zmajevo črto. Mihaelu so bile ponovno posvečene pred skoraj dva tisoč leti v prvih letih zgodnjega krščanstva. " Ob tem je Paul še pojasnil, da številni moderni mistiki, vključno z Rudolfom Steinerjem napovedujejo, da bo prihajajoči novi dobi "predsedoval" prav duh sv. Mihaela - prinašalca luči, podobe Boga- ter da se bo pod njegovim vodstvom in zaščito človeštvo ponovno zavedlo resnične usode. Paul je na svo- jem "zasledovanju zmaja" ugotovil, da so sveti kraji in pokrajine pravzaprav skoncentrirane točke kundalini energije, ki imajo velik vpliv še danes. Paula Broadhurst je napisal tudi knjigi Svete relikvije, v kateri raziskuje skrivnost svetih vodnjakov, in Tintagel in Ar-turjanski mit, ki razkriva ponovno odkrite korenine legende o kralju Arturju. Katja Dolenc Tečaj horarne astrologije Ljubljana - V sredo, 29. oktobra, se bo na Osnovni šoli Milana Jarca na Ipavčevi 1 v Ljubljani začel tečaj horarne astrologije, i& katerega je potrebno predznanje astrologije. Tečaj bo vodil Tadej Šink. cena je 40.000 tolarjev, informacije pa dobite na tel. 041-735-291. Otroci tega tisočletja Ljubljana - V Mychi centru na Celovški 291 bo v četrtek, 30-oktobra, ob 18.00 uri čajanka s Karmen V. Brandt, na kateri bo avtorica predstavila delavnico na temo otroci tega tisočletja. Brata Hartman na zatožni klopi Andreja in Gabra Matjaža Hartmana obtožnica bremeni, da sta oktobra 1996 organizirala prevoz 190 kilogramov heroina iz Bolgarije v Slovenijo. Zaradi tega tovora so Marka Oselja v Srbiji obsodili na deset let zapora. Kranj - "Za vse pa tudi nisem kriv," je prvi dan glavne obravnave na Okrožnem sodišču v Kranju zoper njega in dve leti starejšega brata Gabra Matjaža potožil obtoženi 31-letni Andrej Hartman, ki zaradi dokazanega organiziranega prevoza heroina iz vzhodne Evrope na zahod na Dobu prestaja 15-letno zaporno kazen. Brata Hartman se tokrat zagovarjata zaradi domnevne organizacije prevoza 190 kilogramov heroina iz Bolgarije v Slovenijo oktobra 1996. 15. oktobra 1996 so namreč na jugoslovansko-bolgarskem mejnem prehodu Gradina pri Dimitrovgradu prijeli slovenskega prevoznika Marka Oselja z Zgornjega Brnika. V prikolici, polni paprike, so tedaj mejni organi našli 190 kilogramov heroina. Oselja so na okrožnem sodišču v Pirotu obsodili na deset let zapora, vendar je po polovici prestane kazni iz srbskega zapora pobegnil v Slovenijo. Okrožna državna tožilka Branka Zobec Hrastar tokrat na kranjskem sodišču zastopa obtožbo, da sta brata Hartman organizirala ta prevoz. Starejši Gaber naj bi tako Oselja poslal v Bolgarijo, Andrej pa da je odstopil svojo prikolico. "Po krivici sem obtožen. Z nikomer se nisem dogovarjal, nikomur nikogar nisem pošiljal v Bolgarijo, nikomur nisem posodil svoje prikolice. Marka Oselja bežno poznam, vendar nisem z njim nikdar posloval," je v zagovoru dejal Andrej Hartman. Velikemu sodnemu senatu je razložil, da mu je nekdo ukradel prometno dovoljenje in registrske tablice za prikolico - hladilnik. Dodal je še, da pol-priklopnik hladilnik, ki so ga Oselju zasegli v Srbiji, ni bil njegov, saj je svojega prodal leta 2000 na Primorsko in je še vedno tam. "Čigava je bila prikolica, pa sami raziščite," je navrgel državni tožilki. Gaber Hartman je potrdil bratove trditve. Sodišču je razložil, da tako Andrej kot on sam Andrej Hartman: "Za vse pa tudi nisem kriv." Gaber Matjaž Hartman (desno) z odvetnikom Kristjanom Gnilšakom. nimata nič z očitano organizacijo prevoza heroina. "Iz Makedonije sem po telefonu dobil naročilo za prevoz paprike, a sem posel zavrnil. V pisarni je bil tedaj ob meni Oselj in se je on ponudil, da bi opravil posel. Ker ni imel primernega polpri-klopnika hladilnika, me je prosil, naj mu posodim svojega. Ker pa za svoj polpriklopnik nisem uspel dobiti homologaci- je, Andrej pa je imel svojega na popravilu, sem brez bratove vednosti vzel njegove tablice in dokumente za svoj priklopnik," je drugoobtoženi razlagal sodišču. Dodal je, da o heroinu ni ničesar vedel, saj je bil prepričan, da gre le za prevoz paprik. Kot priča je nastopil 38-letni Marko Oselj, ki je ponovil Gabrove besede. "Obtožena nimata nič s heroinom, mislim, da ju tudi v Srbiji nisem obremenil, če pa sem ju, sem ju zaradi svoje obrambe," je nagovoril sodišče. Nato je moral na zahtevo tožilke obnoviti svojo vožnjo iz Slovenije v Bolgarijo, tamkajšnje dogodke in vračanje v Slovenijo. Kakor je dejal, tudi sam ni ničesar vedel o heroinskem tovoru. V Bolgarijo je šel po papriko po naročilu Meha, trgovca z zelenjavo. Na začudenje tožilke, zakaj nista Gaber Hartman in Oselj že od vsega začetka povedala o zamenjavi registrskih tablična polpriklopniku, sta oba odgovorila enako: ob vsem dogajanju leta 1996 in 1997 se jima je ta podatek zdel nepomemben. Sojenje se bo nadaljevalo 17. novembra. Simon Šubic, foto: Tina Doki KRIMINAL Poslovna goljufija Kranj - Kriminalisti Urada kriminalistične policije Policijske uprave Kranj so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije ovadili 38-letnega M.G., ki je kot direktor gospodarske družbe s sedežem v Ljubljani z zasebnim investitorjem sklenil pogodbo, po kateri naj bi preuredil ostrešje na stanovanjski hiši. Tega ni izvedel, je pa brez vednosti investitorja okoristil informacijo o načinu koriščenja stanovanjskega kredita, ki gaje imel investitor odobrenega pri podjetju, v katerem je zaposlen. Račun za delo, ki ga ni opravil, je ovadeni dostavil referentki v podjetju, kjer je oškodovanec zaposlen, in jo zavedel, daje dala račun v izplačilo, ker je mislila, daje storitev opravljena in da ji je račun Prinesel oškodovanec. Ovadeni M.G. je na opisan način pridobil milijon in pol slovenskih tolarjev protipravne premoženjske koristi m za enak znesek oškodoval investitorja. Pretep končan z vbodnimi ranami Kranj - Minuli petek so bili ob devetih zvečer pred trgovino Živila 24 ur v Kranju Novogoričani 23-letni S.Š., 23-letna T.M., 28- letni D.G. in 28-letni T.Š. Tam so prišli v spor s 27-letnim Z.K !z Kranja, s katerim so se začeli pretepati. Med pretepom je Z.K. utrpel hude telesne poškodbe oziroma vbodne rane. Poškodovancu so na kraju dogodka nudili prvo pomoč in ga kasneje odpeljali z reševalnim vozilom ZD Kranj v ljubljanski Klinični center. Našli pištolo Karavanke - Med opravljanjem nalog mejne kontrole so policisti Pri 33-letnem M.K. iz Ljubljane našli samokres, znamke Titan, v katerem je imel vstavljen nabojnik s sedmimi naboji. Kasneje so še Ugotovili, da omenjeni nosi orožje brez orožnih listin oziroma dovoljenja za nošenje orožja. Orožje so policisti zasegli, zoper Ljubljančana so podali predlog pri sodniku za prekrške. Tatovi na pohodu Kranj - V noči na četrtek je neznani storilec vlomil skozi vrata v trgovino Živila na Begunjski ulici. Iz prodajalne in skladišča je vzel ter si prilastil večjo količino cigaret. Vrednost ukradenega blaga je bila za okoli 900 tisoč tolarjev. Kranj - V noči na petek je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Mazda, ki je bilo parkirano v podzemni garaži na Planini. Iz vozila je odnesel avtoradio z dvema zvočnikoma in torbico z zgoščenkami. Lastnika je oškodoval za 70 tisoč tolarjev. Hrastje - Ponoči s četrtka na petek je neznanec vlomil v prodajalno kmetijske mehanizacije Agromehanika. Pri vstopu v prodajalno se je vključila signalo varnostna naprava, ki je neznanega storilca praznih rok prepodila. A.B. Reševanje iz nebotičnika V Javnem zavodu Gasilsko reševalne službe Kranj ugotavljajo, da bi bilo na kranjski nebotičnik primerno za stalno namestiti reševalno spiralno spustnico, ki je učinkovit pripomoček za reševanje ljudi s streh visokih objektov. Kranj - V šestem nadstropju kranjskega nebotičnika je v soboto dopoldne zagorelo v eni izmed kuhinj, pri tem se je ena oseba hudo opekla. Ker se je dušeči dim razlezel po hodnikih v višjih nadstropjih, je tam ostalo ujetih dvajset ljudi; petnajst se je pred dimom umaknilo na streho 46 metrov visokega nebotičnika, pet oseb pa je obtičalo v enem izmed stanovanj v osmem nadstropju. Za nameček se je pokvarilo še dvigalo. Ob tako zamišljeni predpostavki so minulo soboto Javni zavod Gasilsko reševalna služba Kranj, 15. brigada Slovenske vojske in Prehospitalna enota službe nujne medicinske pomoči Kranj s sodelovanjem mestne civilne zaščite na kranjskem nebotičniku izpeljali reševalno vajo iz višin, prvo po letu 1999. Reševalna vaja je tako tudi uspešno zaokrožila aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. Kranjski poklicni in strašanski prostovoljni gasilci, reševalci in vojska so zastavljeno vajo, ki si jo je ogledalo precejšnje število Kranjčanov, izpeljali, kot je bilo predvideno v scenariju. V minuti so ekipe prispele na kraj požara in se takoj spopadle z ognjem. Opečenega stanovalca so na nosilih iz šestega nadstropja s pomočjo reševalne košare gasilskega vozila spravili do tal, kjer ga je oskrbela medicinska ekipa. Zateklih na streho niso mogli rešiti drugače, kot da so jim z vojaškim helikopterjem na vrh nebotičnika pripeljali reševalno spiralno spustnico, skozi katero so se kasneje ujeti stanovalci s strehe spustili na zemljo. Vmes so s pomočjo vrvne žičnice rešili še stanovalce, ki so obtičali v osmem nadstropju. V slabe pol ure je bil (namišljen) požar pogašen in vse ogrožene osebe rešene. Sobotna vaja je bila učinkovit prikaz tehnik reševanja iz visokih stavb v primeru požara, hkrati pa so kranjski poklicni gasilci z njo opozorili na pomanjkljivosti ob takih izrednih dogodkih, ki pa jih v Kranju (na srečo) še ne pomnijo. Kot je pojasnil direktor Gasilsko reševalne službe Kranj Janez Osojnik, gasilci razpolagajo zgolj z eno (premično) spiralno spustnico, ki pri Kranjski gasilci imajo le eno spustnico. reševanju ljudi s streh visokih objektov učinkovito nadomešča požarne stopnice. "Naša želja je, da bi bila vsaj na najvišji kranjski stavbi - nebotičniku - reševalna spustnica stalno nameščena, saj bi s tem zelo skrajšali čas reševanja. Preden spustni- co s helikopterjem prepeljejo na streho nebotičnika in jo namestijo na ogrodje, preteče veliko dragocenih minut, ki so lahko za koga tudi usodne," je opozoril Osojnik. Tudi v svetu se je namreč uveljavilo načelo, da do višine tridesetih metrov reševanje oseb iz stavb poteka s pomočjo reševalne košare, z večjih višin pa na druge načine. Med slednje sodita tudi spuščanji skozi spiralno spustnico in po vrvni žičnici, ki so ju prikazali v tokratni vaji. "Na območju kranjske občine je visokih stanovanjskih objektov štirinajst, najbolj pa so ogroženi nebotičnik in šest stolpnic na Cesti 1. maja. Na teh objektih imamo ogrodja za spustnice stalno nameščena, medtem ko spustnico hranimo v gasilskem domu, da jo po potrebi lahko uporabimo na kateremkoli od teh objektov," je dodal Janko Kle-menčič, strokovni vodja JZ GRS Kranj. Poveljnik mestnega štaba za civilno zaščito Mestne občine Kranj Sašo Govekar je v razgovoru obljubil, da bodo preučili možnost, da čim prej gasilcem kupijo novo spustnico, medtem ko bi sedanjo za stalno namestili na nebotičnik. "Zavedamo se problema, saj za dostavo premične spustnice na ogrožen visok objekt nujno potrebuješ helikopter, kar pa pomeni izgubo časa in s tem zmanjšanje zmožnosti reševanja tistih, ki se zatečejo na streho. Vendar pa tako kot pri vseh drugih stvareh glavno vlogo igra denar. Taka spustnica stane okoli 2,5 milijona tolarjev, po moji oceni pa bi jih bilo potrebno v Kranju namestiti na deset objektov. Končni znesek je torej kar visok," je pojasnil Govekar. Simon Šubic, foto: Tina Doki Zasegli mamila in orožje Prometni znak pristal na avtu Gozd Murtuljk - V nedeljo zgodaj zjutraj je na regionalni cesti zunaj naselja Gozd Martuljk prišlo do Prometne nesreče, ki jo je povzročila nepravilna stran vožnje voznika osebnega avtomobila, 21-letnega G.M. iz Rateč. Vozil je po regionalni cesti iz smeri Jesenic Proti Kranjski Gori. Ko je pripeljal z vozilom izven naselja Gozd Martuljk, je v bližini stanovanjske hiše v spodnjih Rutah zapeljal desno z vozišča na zasneženi travnik. Po nekaj metrih vožnje je z desnim delom vozila oplazil večjo skalo in nato trčil v prometni znak "divjad na cesti". Trčenje je bilo tako močno, da je prometni znak izruvalo in je padel na pokrov motorja ter v vetrobran-sko steklo. Pri tem je voznik utrpel hude poškodbe glave. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico na Jesenice, kjer so mu nudili zdravniško pomoč, kasneje pa z vojaškim helikopterjem v ljubljanski Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. A.B. Kranj - Kriminalisti urada kriminalistične policije PU Kranj so zaključili z večmesečno preiskavo zoper skupino oseb, ki je utemeljeno osumljena storitve šestih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelivnih snovi. Osumljeni Jeseničani, 29-letni Ž.R., 22-letni D.J., 21-letni G.L., 39-letni Blejec S.S. in 37-letni Z.G. iz Nove Gorice so v obdobju devetih mesecev letošnjega leta na območju Jesenic, Bleda in Kranja izvrševali kazniva dejanja prometa s prepovedanimi drogami. Pri tem so prodali mamila najmanj tridesetim osebam. Pretekli torek so v jutranjih urah kriminalisti in policisti štirim osumljencem odvzeli prostost in v nadaljevanju pri njih opravili hišne preiskave. V preiskavah je bilo zaseženih 120 gramov kokaina, kilogram marihuane, šest tablet ekstazija, 160 tablet amfetamina s katinom in specialna ročna bomba, model 79, tip AF-1. Dan kasneje pa so v večernih urah tri izmed skupine osumljenih privedli na Okrožno sodišče v Kranju, kjer je preiskovalni sodnik zoper vse odredil sodni pripor. Navedeni so pri izvrševanju kaznivih dejanj sodelovali tudi s sostorilci v tujini. Pri preiskavi so kriminalisti uporabljali tudi prikrite metode in sredstva. A.B. Koristni patent ali le nesmiselna izguba CctSct 'Propadam. Čakam na policijo, da bo ukrepala. Nekaj zaslišanj je bilo, a pravijo mi, da ni znakov kaznivih dejanj," pravi Jože Pivk, inovator iz Žirov. Pred leti je izpopolnil strojni primež in ga patentiral. Na začetku je verjel v poštenost, sedaj je prepričan, da so ga skušali okrasti. Žiri - O svojem i/umu ima potrdilo patentnega urada, hkrati pa skorajda uničeno življenje. Pokazal nam je patentno prijavo iz leta 1998 in dobljeni patent leto kasneje, prijavo je pred kratkim obnovil. "Celo sodnik me je vprašal, od kod mi denar za vse skupaj. Odgovoril sem mu, da kradem. Zanalašč. Moti jih, da peljem postopke naprej," pravi Pivk. Pivkov strojni primež (po domače šraufštok) je pravzaprav sestavljen iz osnovnega, ki so ga prvič naredili že pred mnogimi desetletji, in številnimi izumi. Pivkov primež ne potrebuje agregata za pogon. Uporablja le zrak šestih atmosfer, kar naj bi bilo izvedljivo v vseh strojnih delavnicah. S tlakom šestih atmosfer lahko silo vpenjanja na strojnem primežu okrepimo od 200 kilogramov pa vse do 20 ton, pravi v nekem dopisu Pivk. Dosedanje rešitve vsebujejo samostojne pogonske rešitve ali pa na ročni pogon, ti pa so občutno povišali ceno. "Novi strojni primež se lahko uporablja v vseh obdelovalnih središčih v strojni industriji, skratka povsod, kjer je treba vpenjati kovinske materiale. Če me ne bi, po domače povedano, tako grdo obrnili, bi lahko dobavil več kot 500 primežev z mojim patentom podjetju Hilma -Romhelo, ki je četrti največji proizvajalec strojnih primežev na svetu." V Kranju je našel podjetje Plut, d.o.o., ki je kooperant nemškega podjetja Georg Kesel Gmbh & Co, ki primeže izdeluje že desetletja. Odnesel jim je celotno dokumentacijo, ti pa so jo odnesli Keselu. "Prosil sem jih za kontakt. V Kranj je prišel prokurist nemškega podjetja, kjer smo začeli s pogovori. Želeli so nove risbe za večje primeže in s tem sem se strinjal. Kar naenkrat je Plut nehal z delom, niti ni bil več dosegljiv na telefon," pravi inovator iz Žirov. V igro naj bi, po besedah Jožeta Pivka, stopil Peter Jerič (podjetje TBW) iz Velenja, ki posreduje med nemškim podjetjem in našim trgom. Ta naj bi posredoval projekt v slovenščini v Nemčijo, kmalu zatem pa je na inter-netu zasledil patent. Avtorji v patentu niso navedeni, prijavilo pa ga je to nemško podjetje. "Prepričan sem, da je patent nedotakljiv. V tem primeru pa žal ni bilo tako. Tudi do dogovora s Keselom ni prišlo, mislim da predvsem zaradi posredovanja Jeriča in Pluta. Ti dve podjetji sta preprečili sodelovanje," nam je povedal Pivk. "Prijava mojega patenta je v tujini izvedlo nemško podjetje Kesel, ki ga v bistvu ni več (kupilo ga je ameriško podjetje, op.p.). Projekt so naredili na podlagi skic, ki sem jih dal podjetniku Plutu v Kranju," začenja zgodbo Pivk. Zatrjuje, da bi ob normalnih postopkih danes imel že vsaj pet patentov. Naredil je strojni primež, kjer je v eni polovici, v mirujoči čeljusti uporablja zrak, ki s pomočjo tlaka stisne čeljusti. Najprej se je pozanimal o Zakonu o intelektualni lastnini, nato pa vložil prijavo na Patentni urad. To je bilo leta 1998, leto za tem je dobil listino o patentu. "Pomembna je prva prijava, taje najpomembnejša in od takrat naprej je moj izum zaščiten," pravi Pivk. Po tem dogodku je pisal kar v podjetje Kesel. Pogovori so se izjalovili, Pivk pravi, da so se mu izmikali. V podjetju so naredili le prototip, ki so jo predstavljali na sejmih, sedaj pa ga tudi sami ne proizvajajo. Zato je šel na policijo. "Na policiji pa gre vse zelo počasi. Dela se enostavno niso lotili. Več o tem niti ne želim govoriti," pravi ži-rovski inovator, ki dodaja, da so dnevni stroški oziroma izguba dobička astronomski. Jože Pivk je jezen tudi na državne institucije. Posebej tiste, ki pomagajo inovatorjem. Po njegovem pomagajo le v narekovajih, saj naj bi bilo delovanje, na primer, Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, sestavljeno tako, da se čez čas prefinjeno polastijo izumov in patentov. Tako naj bi bilo tudi v primeru Pivka. Nekateri naj bi njegov izum celo predstavljali na sejmih, tudi v tujini. "Meni so povzročili moralno in materialno škodo, zato bom tožil. Vse! Posameznike, ki so visoko v državnih institucijah, kot tudi po- sameznike. Posebej pa še tiste, ki so zatajili v postopkih, čeprav sem jih vseskozi obveščal o kraji mojega izuma," pravi inovator. "Državno tožilstvo je tožbo po uradni dolžnosti pred približno mescem zavrnilo kot neutemeljeno. Državni sekretar in svetovalec vlade sta me zavajala. Hotela sta, da bi prekinil patent in potem ponovno vložil prijavo. To pa bi pomenilo, da bi imela prijava Kesela prednost. To je bilo maja 1999. Ko sem jih hotel povprašati o tem, ali pa sem potreboval pomoč, pa jih ni bilo več. Niso se oglašali na telefon, vseskozi so bili na sestankih ali potovanjih v tujini. Na pisma niso odgovarjali. Svetovali so mi pravne poti, ki jih imam na razpolago. Sedaj jih bom poslušal. Tožil bom vse! Le Patentnega urada ne, saj so edini, ki delajo," je povedal Jože Pivk. Povedal je še, da Zakon o intelektualni lastnini zahteva hitri postopek, sam pa čaka na pravico že tri leta. "To je politika, to nima zveze s gospodarstvom," je prepričan Pivk. Dokumenti govorijo svojo zgodbo To je zgodba Jožeta Pivka iz Žirov. O dogodkih okoli patenta je v zadnjih letih zbral veliko dokumentov, ki nam jih je za potrebe zgodbe velikodušno odstopil. Ti govorijo svojo plat zgodbe. Iz dokumentov izvemo, da je Pivk pred dvema letoma, pisal nemškemu podjetju, kjer jih opozarja na dva njihova izdelka z njegovim patentiranim elementom. Piše jim, da ima izum zaščiten v Sloveniji, registracija patenta v Evropi pa še teče. Podjetje Kesel mu je odgovorilo, da je patent za enega od obeh proizvodov, vložilo že leta 1991, odobren pa je bil leta 1996. Pozvali so ga še, da naj jim pošlje registracijo njegovega mednarodnega patenta. Pivk jim odgovarja, da je njegov mednarodni patent v zadnji fazi. Piše jim še, daje vesel njihovega prototipa, ki vključuje njegove patentirane elemente. S tem se v Nemčiji niso strinjali, saj so prepričanj, da je njihov patent registriran že davno prej. Prepričani so, da slovenski patent ne bo vzdržal mednarodnega. Peter Jerič iz podjetja TBW je Pivku pisal dopis, kjer mu razlaga poslovanje med njegovim podjetjem in nemškim podjetjem Kesel. Slednja samostojno razvija in izdeluje prototipe ter izdelke iz njenega proizvodnega programa, pri tem pa TBVV ne sodeluje. Njuno sodelovanje je omejeno na dobavo nekaterih sestavnih delov za njihove izdelke, kijih izdelujejo izključno po njihovi tehnični dokumentaciji, končnih izdelkov pa v Sloveniji ne izdelujejo. V dopisu poudarja še njegovo pomoč pri dogovorih s Keselom. Po elektronski pošti smo pred dnevi želeli izvedeti več informacij od Petra Jeriča. V njem zagotavlja, da so Pivkove obtožbe proti njemu (pravi: tiste, ki jih poznam -če si medtem ni izmislil kaj novega) popolnoma brez osnove, kar naj bi pokazala tudi temeljita policijska preiskava. Nadalje Jerič še opozarja, da bi bilo vsako pisanje proti njemu in njegovemu podjetju zanesljivo kaznivo dejanje, citat: "Zanesljivo pravim zato, ker Jožetu Pivku nikoli nisem na noben način škodoval". Že maja 1999 sta Pivku pisala tudi Drago Gorjup, takrat svetovalec ministra za znanost in tehnologijo, dr. Aleš Mihelčič, takrat državni podsekretar. V pismu povzemata nekatera dejstva in podajata predloge. Tako ugotavljata, da je bil primež predstavljen na več nespecializiranih sejmih, kjer do poslovnega zanimanj ni prišlo. Izdelava prototipa je bilo ponujeno več strojnim podjetjem v državi, a do dogovorov o razvoju ni prišlo. 18 mesecev po prvenstvenem dnevu (2. avgust 1999) je bila prijava objavljena v BIL RS in je izum tako postal stanje tehnike v svetu, ki ga ni mogoče braniti v tujini. Alternativa je plačilo 700.000 tolarjev, kar zadošča le za eno leto. Zato predlagata, da Jože Pivk svojo prijavo umakne in istočasno vloži novo prijavo s prioritetnim dnevom. Tako bi ponovno pridobil brezplačno leto prvenstva. Ugotavljata še, daje mednarodna poizvedba o stanju tehnike v svetu za izumitelja ugodna, da so dosedanje reference Pivka primerne in so ustna mnenja nekaterih strokovnjakov s tega področja ugodne. Takrat sta predlagala sodelovanje s podjetjem Plut, s.p., iz Kranja. Srečko Plut iz Zg. Bitenj nam je v telefonskem pogovoru povedal, daje bilo njegovo sodelovanje s Jožetom Pivkom zelo omejeno. Po njegovi želji so začeli z delom, kmalu pa je želel stopiti v stik s proizvajalcem Keselom. Zato je Plut organizi- ral srečanje z Jeričem in zastopnikom tega nemškega podjetja. "Nesmisel pa je, da se mi ukvarjamo z razvojem za Kesel (tako ga obtožuje Pivk, op.p.), saj smo le mala obrtna delavnica. Mi dobavljamo le sestavne dele, vse gre preko TBW. Tako vse obtožbe proti meni postanejo nesmisel. To je povedalo tudi sodišče v Velenju pred mesecem dni," nam je še povedal Srečko Plut. Jože Pivk je zasebno tožil tudi Vladimirja Petka. Iz zapisnika sodišča lahko izvemo, da je preko Petra Čeha spoznal Pivka. Zatrjuje, da za trg ni izdelal niti enega primeža, čeprav mu je Pivk poslal načrte. "Finančne zadeve so bile zelo nedorečene zato smo posel zavrnili. Menim pa, daje tožilec neuravnovešena oseba. Pošiljal mi je čudna SMS sporočila in mi grozil. Sami pa smo imeli dva milijona stroškov s pripravo prototipa," pravi Petek in poudarja, da kupcev za primež ni poznal. Pivk je načrte poslal Petru Čehu, vendar se za delo slednji ni odločil. "Brez vsakršne pogodbe nimam kaj delati. Posredoval pa sem telefonsko številko Petka. Kakor vem, je želel Pivk odpeljati prototipe, ki jih je izdelal Petek. Ta mu jih ni hotel izročiti, saj mu Pivk ni želel izročiti nobenega dokumenta in ne plačila," je na sodišču povedal Čeh. Odgovor na naslov "Kraja izuma ali le nesmiselna izguba časa?" tudi iz navedenih dokumentov ni mogoče dati. Prav tako ni mogoče razbrati ali je Pivkov izum koristen in s tem vnovčljiv. Moti pa selekcija informacij, ki nam jih je v dveh pogovorih podal Jože Pivk. Povedal je, da tožilci niso opravili svojega dela, od Srečka Pluta pa smo čez čas izvedeli, da je sodišče zavrnilo tožbo tožilstva. Pivk pravi tudi, da policija ni reagirala na njegovo sum kaznivega dejanja kraje lastninskih pravic, medtem ko Peter Jerič omenja temeljito policijsko preiskavo. Kasneje smo izvedeli še za druge tožbe in pota na sodišča. Naša naloga ni razsojati, zato se ne opredeljujemo ne za eno, ne za drugo stran. Odločilo bo sodišče. Boštjan Bogataj Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Podblegoški obisk(ovalc)i V Lavtižarjevih časih je marsikateri duhovnik že mlad umrl. "Tisto leto /1879/ je umrl 8. marca tudi moj sošolec Valentin Jereb, doma v Besnici pri Kranju. Bil je kaplan pri župniku Martinu Poču V Loškem potoku. Sošolci ga nismo mogli radi oddaljenosti spremiti na zadnji poti, šli smo zato pozneje na njegov grob. V bogoslovju smo obljubili, da opravimo po vsakem umrlem sošolcu tri sv. maše, kar smo vestno držali. Pokojni Jereb je bil marljiv bogoslovec in pobožen duhovnik. Veliko pa je trpel že v bogoslovju in pozneje v du-hovskem stanu na mučni ozkosrčnosti. Vest mu je pretiravala malenkosti, ki bi jih kdo drugi sploh ne bil upošteval. Vedno je mislil, da duhovskih dolžnosti ni opravil v redu. Zoper tO nadlogo je edino sredstvo to, da se upreš domišljiji s krepko odločnostjo." Lepa in uporabna misel. A ljudje smo taki, kakršni smo, eni ožjega, drugi širšega srca. Lav-tižar je bil gotovo te druge sorte, poleg odprtega srca je imel tudi odprte oči, rad je hodil naokoli,1 marsikaj videl in zapisal. "Večkrat me je pripeljala pot iz Poljan v škofjo Loko. Mestni župnik Blaž Soklič, doma s Koroške Bele, je bil ljubezniv in družaben gospod. Prav tako njegova dva kaplana Andrej Ramoveš in Matija Kralj. Ramoveš, brat mojega župnika Jerneja, je sedaj duhovni svetnik v Dobrepoljah. Kralj je župnikoval v Tunjicah pri Kamniku in umrl v Ljubljani. Tudi s škofjeloškimi OO. kapucini smo bili dobri prijatelji. Gvardijan P. Otokar Cejan, doma v Vrtojbi na Goriškem, nas je bil vselej vesel, kadar smo prišli v samostan. " Na selško stran jo je mahnil samo enkrat. "Selško dolino onstran hribov sem obiskal samo enkrat, in sicer župnijo Sv. Lenarta, kjer je pasel duše blagi Primož Peterlin. V Javorjah se mi je Ivan Tavčar (na sliki Jurija Šubica, 1885) in Josip Lavtižar sta bila istega letnika. pridružil župnik Matevž Jereb. Ko sva prišla na rob hriba in naju je Peterlin od daleč opazil, sva slišala pokanje topičev. Na vprašanje, kje ima topiče, je nama povedal, da je on sam streljal, pa brez smodnika. Na tleh je imel položeno dolgo desko. Ob njo je udarjal z zgornjo desko, in pok je bil tako močan, kakor bi streljal s topičem. Dober kup in brez nevarnosti. Primož Peterlin je bil originalen Ribničan. Prvič sem ga videl v Poljanah. Nekega vročega popoldneva leta 1879. je vstopil v kaplansko sobo z veselim obrazom in s fesom na glavi. Predstavil se mi je takole: 'Jaz sem Primož Peterlin, rojen na Velikih Poljanah pri Ribnici 5. junija 1829, posvečen v Ljubljani 15. decembra 1854, sedaj dušobrižnik pri Svetem Lenartu v selški dolini.' Čeprav sva si bila neznana ter je bil on 22 let starejši od mene, me je vendar prijetno iznenadila njegova iskrena prijaznost. " Sledi res zanimivo spoznavanje. Lavtižar reče: "Prosim, sedite. Od Sv. Lenarta je daleč. " Obis- kovalec mu poda roko in odvrne: "Jože, če me boš vikal, grem takoj nazaj. " Tedaj gostitelj: "Bog te sprejmi!" Sledil je zgoraj opisani Lavtižarjev obisk pri Peterlinu, ta pa ga je pozneje obiskal še v Šenčurju, 1880. "Topot ni imel fesa in sploh nobenega pokrivala. Pozdravil me je brez vsega uvoda s pesmijo: Kdo bi zmiraj bil doma? - to ne more biti, radost moj'ga je srca, med prijat'Ije priti." Zadnjič sta se srečala na angelskem mostu v Rimu, 1881. "Rekel je, da gre obiskat cerkev sv. Neže. To je bilo najino zadnje srečanje na svetu. Od Sv. Lenarta je šel v svoj rodni kraj Velike Poljane v pokoj. Zadnja leta je toliko preklečal v molitvi, da je imel ranjena kolena. Otroci so ga pozimi na saneh vozili do kapelice sredi vasi, kjer je maševal. Zelo je bil vesel tovarišije med malimi-Postal je otrok med otroci in umrl 1. decembra 1898." Kako posebni in prisrčni so (bili) odnosi med duhovniki! O tem priča tudi želja, s katero Lavtižar sklene svoj spomin na starejšega kolega Peterima. "Dragi Primož! Rad bi te še enkrat videl govoril s tabo, pa odpotoval si v večno blaženost-Na svidenje tam!" Mi pa bomo, še preden dospe-mo do večnosti, spremili našega Jožeta na njegovi poti iz Poljan nad Škofjo Loko v Šenčur pfl Kranju. Telekom ovadili zaradi ustvarjanja monopola Nekateri ponudniki telekomunikacijskih storitev Telekomu Slovenije očitajo, da si s spornim trženjem storitve Centreks ustvarja monopol na trgu poslovnih telekomunikacijskih sistemov. V Telekomu očitke zavračajo. GOSPODARSKI KOMENTAR Ljubljanu - Prejši\ji teden so predstavniki ponudnikov telekomunikacijske opreme Kron Telekom, Telego, ECS TEL, Te-lefax in Intelcom na novinarski konferenci sporočili, da so na ljubljansko okrožno sodišče vložili ovadbo zoper Telekom Slovenije in njegovemu predsedniku uprave Petru Grašku zaradi domnevnega ustvarjanja monopola. Omenjene ponudnike moti Telekomovo trženje storitve Centreks. Osnova za ovadbo je krovna pogodba o sklepanju naročniških razmerij za storitev Centreks med Telekomom in servisom skupnih služb vlade, ki je po njihovem mnenju sporna, saj je sklenjena v nasprotju z zakonom o javnih naročilih, zaradi te pogodbe pa naj bi bile ostale družbe omejene v svobodnem pretoku blaga in storitev. Janez Benko iz Telega tako navaja, da si s to pogodbo Telekom ustvarja monopolni položaj na trgu, kar mu prinaša veliko premoženjsko korist, drugim ponudnikom poslovnih telekomunikacijskih sistemov pa gospodarsko škodo. Pritožniki tudi trdijo, da Telekom izvaja poslovni pritisk na uporabnike, še posebej tiste v državni lasti, da se raje kot za klasično telefonijo odločajo za Centreks. Po zakonu o telekomunikacijah morajo biti cene s popusti pri operaterjih s pomembno tržno močjo oblikovane tako, da ob vezavi s storitev ali izdelkov ne ogrožajo delovanje konkurence. Po mnenju pritožnikov pa je seštevek cen posameznih Telekomovih storitev višji, kot je cena skupne storitve Centreks. Na njihove pritožbe niso prejeli odgovora Agencije za telekomunikacije in Urada za varstvo konkurence, tudi pristojno ministrstvo se ni ganilo. Poleg tega je Telekom napovedal, da želi s Centreksom pokriti štiri desetine trga, zato so se odločili za vložitev ovadbe. "Želimo le doseči vzpostavitev normalnih tržnih razmer," navajajo. Telekom zavrača očitke Telekom Slovenije seje na očitke in vloženo ovadbo odzval hitro in zatrdil, da na trgu telekomunikacijskih sistemov nima monopola. Čeprav zaradi nepoznavanja vsebine Skupno podjetje za upravljanje omrežja Slovenski elektrodistributerji morajo do leta 2005 ustanoviti podjetje za upravljanje distribucijskega omrežja. ovadbe le-te še ne želijo komentirati, pa so zatrdili, da tako Telekom kot njegov direktor Grašek poslujeta dosledno po zakonu in ne sklepata protipravnih dogovorov. "Telekom Slovenije je namreč s Centreksom vstopil na trg v sredini leta 1998 in se na tem področju pojavil kot neposredna konkurenca dotedanjim ponudnikom. Uvozniki hišnih central so imeli na tem segmentu trga takrat do 100-odstotni delež. V zadnjih petih letih si je Telekom Slovenije s storitvijo Centreks izboril 34-odstotni tržni delež. Ostali ponudniki poslovnih telekomunikacijskih sistemov imajo torej še vedno dvotretjinski tržni delež, zato so očitki o monopolnem položaju Telekoma Slovenije neutemeljeni," se branijo v Telekomu. Po njihovem mnenju so cene storitve Centreks stroškovno naravnane. Telekom s kupcem sklene tipsko pogodbo in cene storitev zaračunava na podlagi javno objavljenega nedi-skriminatornega cenika. Oglasilo seje tudi Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije ter njegova sekcija ponudnikov telekomunikacijske opreme in storitev, ki da nimata pravnega interesa, da bi lahko vložila ovadbo zoper Telekom. "Ovadbe ni vložil noben organ GZS, ZIT ali Sekcija ponudnikov telekomunikacijske opreme in storitev, ampak v svojem imenu skupina podjetij, ki pa so po zakonu člani GZS, ZIT in v okviru slednjega tudi omenjene sekcije," so sporočili z GZS. Hkrati so dodali, da lahko v pravni državi vsak subjekt, ki ima za to pravni interes, v svojem imenu vlaga pravna sredstva za zaščito tega _ interesa preko sodišč in oblik izvensodnega reševanja sporov. Simon Šubic, foto: Tina Doki "Nerešljiv'9 problem Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Če ste se ie kdaj vprašali, kaj imajo skupnega morski zaliv, jedrska elektrarna in komercialna banka, ste verjetno hitro ugotovili, da ne veliko, a če si zgoraj omenjene stvari ogledamo skozi prizmo slovensko-hrvaških odnosov v zadnjem ducatu let, ugotovimo, da so Piranski zaliv, JE Krško in (Nova) Ljubljanska banka ((N)LB) glavne točke sporov med sosedama. V zadnjih mesecih se je zgornji "sveti trojici" sicer pridružil še četrti član, ki sliši na ime izključni gospodarski pas na morju. Upam pa si trditi, da se bo v prihodnosti ob nerešenih prvih treh vprašanjih zelo kmalu pojavil še peti, šesti, ... "nerešljivi" problem. In devizne vloge hrvaških varčevalcev LB tvorijo najbolj čustveno nabit problem. Brskanje po podatkih nam hitro odkrije, da približno 140 tisoč hrvaških državljanov LB terja za okrog 150 milijonov evrov in še za kakšnih 10 milijonov ev-rov obresti. Omenimo še, da je LB na začetku "spora " svojim varčevalcem na Hrvaškem v celoti dolgovala 900 milijonov nemških mark. Varčevalci so v hrvaške banke sčasoma prenesli 582 milijonov mark, vloge pa so jim spremenili v državni javni dolg in jim jih postopoma že izplačali. Državni zbor je leta 1994 s sprejetjem ustavnega zakona prenesel z Ljubljanske banke na Novo Ljubljansko banko, d.d., vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemljil nekdanje SFRJ. S tem slovenskim (!) zakonom so takratni vrli poslanci pravno-formalno res zacementirali odločitev, da NLB ni dolžnica hrvaških varčevalcev. Slovenija ima formalno prav, ko trdi. da so te devize stvar nasledstva nekdanje Jugoslavije, toda to stališče je povzročilo Sloveniji doslej že bistveno več škode kot koristi. Kam so izginili milijoni deviz, ki so jih nič hudega sluteči hrvaški varčevalci leta in leta prinašali v takrat še zaupanja vredno podružnico LB na Hrvaškem, kroži več teorij. A kot vedno, je resnica nekje tam zunaj in za varčevalce, ki so ostali brez svojega denarja niti ni tako pomembna Pomembno je, da denar čimprej dobijo nazaj. Poglejmo si še nekatere škodljive gospodarske posledice nevrača-nja deviznih vlog LB hrvaškim varčevalcem. Sunčani Hvar, ki ga je pred nedavnim hotelo kupiti zdravilišče Terme Čatež, je lep primer, kako škodljiva je izguba zaupanja. Do trenutka, ko so naši južni sosedje izvedeli, da je solastnik Term Čatež tudi NLB, je še sijal žarek upanja za sklenitev posla, po tem pa je postalo vsakomur jasno, da je posel za Čatež izgubljen. Živčna pa je tudi belgijska KBC, 34 odstotna lastnica NLB, kije svojo strategijo širile svojih trgov na Balkan hotela izpeljati ravno preko NLB, zdaj pa jo blokira nečedna preteklost največje slovenske banke. Zdravilo za izgubo zaupanja je na dlani. Hrvaške varčevalce se iz mnogih in čisto pragmatičnih razlogov splača izplačati. In to čimprej. Kranj - Pred dnevi je vlada javnim podjetjem za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska in Elektro Maribor naložila •zvajanje aktivnosti za enotno opravljanje dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja na celotnem območju države znotraj ene pravne osebe. Pred mesecem dni naloženi zahtevi po ustanovitvi podjetja za trgovanje z električno energijo, morajo sedaj elektrodistribucijska podjetja do leta 2005 ustanoviti še podjetje za upravljanje distribucijskega omrežja. Prvo naj bi bilo podjetje Nova energija, drugo pa družba UDO. Kot so pojasnili na vladi, je trenutno v državi pet upravljavcev distribucijskih omrežij, kar je posledica organizacijsko teh- ničnih omejitev v preteklosti. Takšno stanje doslej ni bilo problematično, z deregulacijo pa se razmere spreminjajo. Po mnenju vlade bi bilo zato smiselno, da bi upravljanje distribucijskega omrežja v Sloveniji prevzelo le eno podjetje. Takšna ureditev je potrebna zaradi gospodarnosti, omogoča enotne pogoje dostopa do omrežja za celotno Slovenijo, skladen razvoj omrežja in kakovosti oskrbe ter je tudi tehnično izvedljivo. Evropska direktiva zahteva ločitev tržnih in netržnih dejavnosti. Upravljavci omrežij imajo zato težko nalogo nižanja stroškov in hkratne skrbi za kakovost in zanesljivo oskrbo z elektriko. Ker je dobičkonosna dejavnost prodaje električne energije zdaj ločena od upravljanja omrežja, obstaja nevarnost, da Z Brnika letijo tudi v Antalvo Turški letalski prevoznik Pegasus bo vsako soboto z Brnika poletel v turško turistično središče Antalva. Brnik - Iz družbe Aerodrom Ljubljana so sporočili, da je brniško letališče pridobilo novega tujega prevoznika. To je turška družba Pegasus, ki odpira linijo Ljubljana - Antalva. Letala bodo letela v zimski sezoni in bodo namenjena predvsem slovenskim turistom, ki bi radi uživali v poletnih razmerah sredi zimske sezone. Večino kapacitet v novembru in decembru je zakupila vodilna slovenska agencija na področju ponudbe last minute" Slovenica. Prvo turško letalo je na Brniku Pristalo minulo soboto, po poslovnih načrtih Pegasusa pa naj °i v Ljubljano leteli enkrat tedensko. Z Brnika bodo proti Antalvi leteli vsako soboto s 189-sedežnim letalom B737. Linija bo odprta do konca aprila 2004. "Rezultati prodaje vozovnic so izredni, saj so prosta mesta do konca novembra skoraj razprodana," je ob tem povedal Matjaž Čede, direktor Last minute centra Ilirika. Sodelovanje s Pegasusom je nadaljevanje strategije Aerodroma Ljubljana, ki si prizadeva povečati število prevoznikov, s katerimi sodeluje. Letošnji promet v obdobju od januarja do septembra seje v primerjavi z lani v segmentu tujih prevoznikov povečal skoraj za štiri desetine. Trend rasti v letališki družbi za-znavajq tudi v oktobru. S.Š. bi prišlo do podhranjenosti omrežij za prenos in distribucijo električne energije. Liberalizacija energetskega trga je v Evropi in svetu prinesla združevanje podjetij, temu trendu so v Sloveniji sledili predvsem na področju trgovine z elektriko. Ker pa so omrežja bistven člen pri preskrbi z elektriko in ker regulacija zahteva zmanjševanje stroškov, je smiselno tudi združevanje upravljanja, so razložili na vladi. S.Š. Mercator je praznoval Ljubljana - Trgovska družba Mercator je v nedeljo, 26. oktobra, praznovala 54. rojstni dan in ob tej priložnosti ta dan ponudila desetodstotni popust za vse izdelke v njegovih prodajalnah v Sloveniji in drugod. Mercator je bil ustanovljen leta 1949 pod imenom Živila Ljubljana. Veliko prelomnico je doživel leta 1993, ko so začeli s privatizacijo, po obsegu in vrednosti kapitala največjo v srednji Evropi. Leta 1997 je družba dobila novo vodstvo z Zoranom Jankovičem na čelu, ki je sprejelo ambiciozen strateški razvojni načrt. Z njim so želeli prekiniti negativne poslovne trende v zadnjih letih in ustvariti najboljšo trgovsko verigo v državi in pomembno na novih trgih, ki bo primerljiva z največjimi evropskimi in svetovnimi trgovskimi verigami. V zadnjih letih Mercator intenzivno širi svojo mrežo tudi na trge nekdanje Jugoslavije, kjer je odprl že pet nakupovalnih centrov, v načrtu pa imajo odprtje novih centrov na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Črni gori. S.Š. NIŽJE OBRESTNE MERE ZA KREDITE UGODNOSTI: • nižje obrestne mere za dolgoročne potrošniške in stanovanjske kredite, • komitentom banke omogočamo najem kratkoročnega kredita, v višini do 1 milijona SIT brez dodatnega zavarovanja, • najboljšim komitentom omogočamo najem kredita brez dodatnega zavarovanja, do 2 milijonov SIT pri čemer je odplačilna doba do 2 let, • komitenti banke lahko vse vrste kreditov odplačujete s trajnim nalogom, • najdaljša odplačilna doba za potrošniške kredite je 7 let za stanovanjske kredite pa 20 let. PRIMERI Stanovanjski krenit Potrošniški kredit Potrošniški kredit Višina kredita 4.000.000.00 SIT 1.000.000,00 SIT 1.000.000.00 SIT Cas odplačila 10 let 5 let 7 let Stroški odobritve 43.875,00 SIT IS.600.00 SIT 15.600,00 SIT Stroški zavarovanja 107.038,00 SIT 35.055.00 SIT zavarovanje s poroki ljetna obrestna mera T + 3,9 % T + 5.2 % T ♦ 5,2 % Skupna letna efektivna obrestna mera 9,98 % 12,87 % 10,92 % Minimalna višina plače 125.970,00 SIT 97.259.00 SIT 92.610,00 SIT Višina mesečne anuitete 49.910,00 SIT 21.199,00 SIT 16.550,00 srr _ ... ...u,,rni /!• -tuli i.nuyi ii^tuii runu nit ,»f ( t tU H (1(1 l/ilti UUtCHMIl frlrlU 1/,T Mil JI ui't\iiiril umiti'. «•••-••« ~ /'»• —-----f I VIŠINA KREDITA I Odvisna je od odplačilne sposobnosti kreditojemalca in načina zavarovanja kredita. Konkurenčna prednost je višina i anuitete, ki ob sklenitvi kreditne pogodbe (odvisno od višine plače ali pokojnine) lahko doseže do 55% mesečne plače ? ali pokojnine kreditojemalca. I NAJEM KREDITA KAR PRI PRODAJALCU 5 Dodatna ugodnost, ki jo imamo v banki pripravljeno za vas, je najem kreditov tudi prek kreditnih posrednikov ~" Gorenjske banke. Gre za prodajalce različnega blaga (avtomobilov, stanovanjske opreme ...), ki imajo z banko I sklenjene pogodbe o sodelovanju in prt katerih lahko kupec kupi blago z najemom potrošniškega ah stanovanjskega S kredita Gorenjske banke. I ZAVAROVANJE KREDITA 1Kredit lahko zavarujete pri zavarovalnici, s poroki, zastavo nepremičnin ali zastavo sredstev. Najdaljša možna odplačilna doba za kredite zavarovane pri zavarovalnici je 5 let za potrošniške kredite in 10 let za stanovanjske kredite. Gorenjska V Banka Banka .< posluhom www.gbkr.si Alfa presegla deset milijard Vrednost premoženja vzajemnega sklada Alfa je presegla deset milijard tolarjev, vplačila vlagateljev v sklada MP-Global.si in MP-Plus.si pa eno milijardo. Tečaji še vedno navzgor Kranj - Probanka DZU je dosegla nov mejnik pri upravljanju posebnega vzajemnega sklada Alfa. V sredo je čista vrednost njegovega premoženja presegla deset milijard tolarjev, kar ga uvršča na tretje mesto z nekaj več kot 13-odstotnim tržnim deležem. Sklad Alfa je največji porast dosegel lani, v rekordnem letu vzajemnih skladov, ko se je njegova vrednost zvišala z 1,22 na 7,15 milijarde tolarjev, letos pa je premoženje povišal še za dodatnih 2,83 milijarde tolarjev. Po donosnosti je najboljši v zadnjih petih letih, tudi po triletni ali enoletni donosnosti pa ostaja pri vrhu. Po podatkih iz petkove tečajnice se je v zadnje pol leta vrednost enote premoženja povišala za 8,74 odstotka, v zadnjem letu za 10,45 odstotka in v zadnjih treh letih za 125,94 odstotka. V novoustanovljeni družbi za upravljanje Medvešek Pušnik so šele ob koncu avgusta začeli prodajati enote vzajemnih skladov MP-Global.si in MP-Plus.si, vendar so v četrtek vplačila v sklada že presegla eno milijardo tolarjev. Vlagatelji so v sklad MP-Global.si Razpis za 429 stanovanj Kranj - Republiški stanovanjski sklad je v soboto v časopisih Delo, Dnevnik in Večer ter na svojih spletnih straneh objavil razpis za prodajo 429 novozgrajenih stanovanj v Ljubljani in njeni okolici ter v Kopru. vplačali 530,4 milijona tolarjev, v sklad MP-Plus.si pa 485,8 milijona tolarjev. V družbi so le sedem odstotkov vplačil v sklad MP-Global.si usmerili na slovenski trg, vsa ostala pa na tuje trge, od tega dve petini na nemški kapitalski trg, dobro četrtino v Francijo in ostalo na kapitalske trge Velike Britanije, Nizozemske in ZDA, prejšnji teden pa so del vplačil naložili tudi v vrednostne papirje na japonskem trgu. Skupna vsota premoženja skladov Galileo, Rastko in KD Bond, s katerimi upravlja družba KD Investments, je že 25. septembra presegla 44 milijard tolarjev, samo vrednost sklada Galileo pa 30 milijard tolarjev. Medtem ko je bil v prvi polovici leta za vlagatelje bolj zanimiv obvezniški sklad KD Bond, se je na jesen ponovno povečalo zanimanje za mešane in delniške sklade. Kot je razvidno iz petkove tečajnice, je vrednost enote premoženja sklada Galileo v zadnje pol leta porasla za 12,28 odstotka, v zadnjem letu za 7,73 in v zadnjih treh letih za 136,67 odstotka. V skladu Rastko se je v zadnjem pol leta zvišala za 14,75 odstotka, v enem letu za 9,91 odstotka in v treh letih za 129,95 odstotka. In kako seje gibala vrednost enote premoženja obvezniškega sklada KD Bond? V zadnje pol leta je porasla za 5,05 odstotka, v letu dni za 10,59 odstotka in v treh letih za 44,02 odstotka. Cveto Zaplotnik V Ljubljani prodaja na štirih lokacijah (na Knobleharjevi ulici ter na Medenski, Tacenski in Tržaški cesti) 160 stanovanj po ceni od 1.250 do 1.300 evrov za kvadratni meter, v Dragomlju 142 stanovanj po ceni 1.150 evrov za kvadratni meter in 12 vrstnih hiš v tretji gradbeni fazi po 890 evrov za kvadratni meter, v Kopru pa 115 stanovanj po ceni 1.250 evrov za "kvadrat". Medtem ko so stanovanja na Tacenski cesti v Ljubljani že vse-ljiva, bodo ostala predvidoma v drugi polovici oz. proti koncu prihodnjega leta. Prednost pri nakupu bodo imeli kupci, ki redno varčujejo v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, med temi pa tisti, ki so prej sklenili varčevalno pogodbo. V najugodnejšem položaju bodo kupci, ki so sklenili pogodbo že 1999. leta, še zlasti tisti s petletno varčevalno dobo. Med varčevalci iz obdobja 2000 - 2003 bodo dali prednost mladim družinam. Sklad bo sprejemal prijave do 1. decembra, vse kandidate za nakup pa bo o odločitvi obvestil najkasneje do 20. decembra. Prihodnje leto bo objavil še razpis za prodajo 54 stanovanj v Črnučah in 30 stanovanj v Izoli, ki bodo vseljiva v začetku leta 2005. C.Z. Dražba za tri lokale Škofja Loka - Občina Škofja Loka je objavila javno dražbo za prodajo treh poslovnih prostorov v pritličju stavbe Spodnji trg 9/a v Škofji Loki ter pripadajočega stavbnega in funkcionalnega zemljišča. Za lokal s 17 kvadratnimi metri koristne površine in pripadajočim zemljiščem je izklicna cena nekaj več kot 5,2 milijona tolarjev, za lokal s 25,5 kvadratnega metra koristne površine in zemljiščem 7,8 milijona tolarjev, za lokal s 30,8 kvadratnega metra koristne površine in pripadajočim zemljiščem pa blizu 9,5 milijona tolarjev. Dražba bo 19. novembra, dražitelji pa morajo najmanj dva dni pred dražbo plačati kavcijo v višini 10 odstotkov izklicne cene. C.Z. Denar za kulturne spomenike Ljubljana - Ministrstvo za kulturo je v uradnem listu objavilo javni razpis, na podlagi katerega bo iz državnega proračuna za naslednji dve leti zagotovilo finančne podpore za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo kulturnih spomenikov ter za izvedbo restavratorskih, sanacijskih in konzervatorskih del. Rok za oddajo prijav je 25. november. Razpisna dokumentacija je na razpolago na ministrstvu, na republiški upravi za kulturno dediščino, v enotah zavoda za varstvo kulturne dediščine in na spletni strani ministrstva. C.Z. Pretekli teden se je na borzi začel negotovo. Prometa je bilo malo, saj vlagatelji očitno nadaljujejo s čakanjem na ugodnejši trenutek, ko bodo lahko delnice kupovali po nižjih tečajih. Izstopali sta delnici MlP-a in S love-nijalesa. Prva je v ponedeljek porasla za 8 odstotkov. Objavljena je bila namreč novica o odpravi carin na uvoz surove šunke, ki predstavlja glavno surovino za proizvodnjo pršuta. V sredo pa je še bolj (+15%) porasel tečaj delnice Slovenijale-sa, ki je dosegel 15.500 SIT, do petka pa padel na 13.900 SIT. Konec tedna, ko sta nas zunaj presenetila mraz in sneg, pa je na borzi spet postalo bolj vroče, saj so tečaji večine delnic porasli. Cene delnic, merjene z indeksom SBI, so tako v tem tednu pridobile 2,1 odstotka vrednosti, delnice PID-ov pa 1,2 odstotka. Večji pregled, varnost vlagateljev, s tem pa verjetno tudi živahnost trgovanja na borzi bo prinesla novela Zakona o trgu vrednotnih papirjev. Po njeni uveljavitvi bodo med javne družbe sodile tudi tiste, ki imajo v povprečju najmanj 250 delničarjev in najmanj milijardo tolarjev celotnega kapitala. Omenjene družbe bodo morale v treh letih uvrstiti svoje delnice na organizirani trg vrednostnih papirjev. Večja preglednost naj bi bila dosežena s poročanjem borzi o posameznih poslih tržnih vrednostnih papirjev, katerih vrednost presega petsto tisoč tolarjev, če je bil posel sklenjen zunaj organiziranega trga. Živahno je tudi na področju preoblikovanja PID-ov. Po Zakonu o investicijskih družbah in družbah za upravljanje je skrajni rok za vložitev vloge za preoblikovanje le-teh do konca tega leta. Samo v tem tednu je bilo objavljenih kar nekaj obvestil o preoblikovanju, in sicer Infond PID, Vizija in Maksima PID se bodo preoblikovali v redno delniško družbo oziroma v holding, Modra linija pa v investicijsko družbo. V četrtek se bo začelo trgovati z novimi delnicami Zvona, ki se je preoblikoval v holding, na delnice investicijske družbe pa bomo morali počakati še kakšen dan. Še vedno so aktualni prevzemi; že pred dvema tednoma sta bili objavljeni ponudbi za prevzem kranjskih Živil po ceni 18.000 SIT na delnico s strani Mercatorja, z veljavnostjo do 15. 11. 2003, ter Aktive Avant s strani Aktive In ves t po ceni 450,00 SIT na delnico z veljavnostjo do 18. 11. 2003. Pretekli petek je bila objavljena še ponudba za prevzem Certius Inve-sta. Prevzemnik Intertrade 1TS za delnico ponuja 500,00 SIT do izteka ponudbe 25. 11. 2003. Če ste lastnik katerih izmed navedenih delnic, vam svetujemo sprejem ponudbe, saj ponavadi po preteku prevzemnega roka tečaji delnic padejo, po določenem času pa so delnice tudi izključene iz trgovanja na ljubljanski borzi. Premik urinih kazalcev nazaj nas vsakič spomni tudi na bližajoči se iztek leta, zato še nasvet za nižje plačilo davkov: če bi radi zmanjšali svojo dohodninsko osnovo in nimate dovolj računov za uveljavljanje 3-odstot-ne davčne olajšave, vam priporočamo nakup republiških obveznic, katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev. Okvirni donosi teh obveznic se gibljejo od TOM+1 ali EUR+4 odstotke na leto. Alenka Eržen GBD d.d., info@gbd.si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DEL. BREZ POKLICA - REDAR NA PARKIRIŠČU; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76, CERKLJE; št. del. mest: 6 DEL. BREZ POKLICA - REDAR NA SMUČIŠČU; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76, CERKLJE; št. del. mest: 6 ČISTILKA, POMIVALKA; do 31.10.03; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK -AERODROM POMOŽNI DELAVEC - MONTER SUHOMON-TAŽNIH SISTEMOV; do 12.11.03; SMINGS D.O.O., SP. GORJE 153/A, ZG. GORJE KUHARSKI POMOČNIK; do 31 10 03; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK -AERODROM SOBARICA; do 31.10.03; A&S&CO D.O.O, ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM BOLNIČAR; do 04.11.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR MIZAR - POM. DELA V MIZARSKI DELAVNICI; do 19.11.03; STRUŠNIK RAJKO S.P., SVETI ANDREJ 2, ŠK. LOKA OBLIKOVALEC KOVIN - ROČNI ORODJAR / SESTAVLJANJE ORODIJ; do 01.11.03; RODEX D.O.O., VINCARJE 26, ŠK. LOKA MONTER CEVNIH SISTEMOV - MONTER CEVNIH INSTALACIJ / NERJAVNE INSTALACIJE; do 05.11.03; PMI - PROCESNA OPREMA D.O.O., UKOZARJEVA UL. 27, KRANJ AVTOMEHANIK - VOZNIK KOMBIJA; do 31.10.03; ŠINKOVEC MATEJA S.P., KIDRIČEVA C. 55, ŠK. LOKA SLIKOPLESKAR FASADER; do 15.11.03; MILENKOVSKI BLAGOJ S.P., RATEČE 12, RATEČE - PLANICA FRIZERKA; do 02.11.03; ŠMID SLAVICA S.P., VIRLOG21A, ŠK. LOKA TESAR; do 06.11.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE ZIDAR; do 06.11.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK - VZDRŽEVALEC SMUČIŠČ - VOZNIK TEPTALCA; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76, CERKLJE; št. del. mest: 6 PRODAJALEC V TRGOVINI IN RAZVOZ BLAGA; do 28.10.03; KREK D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED PRODAJALEC ŽIVIL; do 30.10.03; PIERRE D.O.O., VIKTORJA KEJŽARJA 8, JESENICE TERENSKI DOSTAVUALEC, PRODAJALEC; do 31.10.03; OGREX D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE TRGOVSKI POTNIK, PRODAJALEC; do 06.11.03; AIR - FOTO LETALSKE FOTOGRAFIJE D.O.O., ROŽNA DOUNA 10, LESCE; št. del. mest: 5 KUHAR NATAKAR - STREŽBA V LOKALU; do 19.11.03; PINTARJOŽES.R, SV. DUH 7, ŠK. LOKA KUHAR - PICOPEK; do 12.11.03; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR KUHAR; do 15.11.03; EVINA D.O.O., BAVD-KOVA UL. 24, KRANJ KUHAR; do 31.10.03; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM; št. del. mest. 2 NATAKAR; do 12.11.03; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR NATAKAR; do 28.10.03; AŽMAN FRANC S.P., TRŽAŠKA UL. 1, LESCE NATAKAR; do 19.11.03; TERZIĆ - KRALIČ AMELA S.P., PODBREZJE 127, NAAKLO ADMINISTRATOR - KONTROLOR VOZOVNIC / REDAR; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76, CERKLJE; št. del. mest: 2 GOZDARSKI TEHNIK - ODKUP LESA PRI KAMIONSKI CESTI, KLASIRANJE, MERJENJE; do 15.11.03; KGZGOZDZ.O.O., ZA ŽAGO 1, BLED STROJNI TEHNIK - ROČNI ORODJAR; do 01.11.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - DELO NA CNC REZALNIKU; do 05.11.03; RAVNIK ALENKA S.P., PIPANOVA C. 108, ŠENČUR STROJNI TEHNIK - BRUSILEC; do 15.11.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - OPERATER NA CNC REZALNIKU; do 28.10.03; TIKO TRŽIČ D.O.O., KOROŠKA C. 17, TRŽIČ STROJNI TEHNIK - STROJNIK ŽIČNIČAR; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76, CERKLJE; št. del. mest: 10 STROJNI TEHNIK - ZASNEŽEVALEC; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76, CERKLJE; št. del. mest: 5 ELEKTROTEHNIK - ELEKTRIKAR VZDRŽEVALEC; do 28.10.03; ELAN D.D., BEGUNJE 1, BEGUNJE GRADBENI DELOVODJA; do 06.11.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE GRADBENI TEHNIK - GRADBENA DELA; do 31.10.03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED TEHNIK KUHARSTVA; do 04.11.03; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, KRANJ, PREDOSLJE 39, KRANJ RECEPTOR; do 31.10.03; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM EKONOMSKI TEHNIK - ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; do 08.11.03; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK - SALDAKONTIST; do 28.10.03; G&P HOTELI BLED P.O., CANKARJEVA C. 6, BLED EKONOMSKI TEHNIK - PRODAJALEC VOZOVNIC; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76, CERKLJE; št. del. mest: 5 EKONOMSKI TEHNIK - ADMINISTRATOR INFORMATOR; do 28.10.03; RTC KRVAVEC D.D., GRAD 76.CERKUE EKONOMSKI TEHNIK - POSLOVNA SEKRETARKA; do 04.11.03; EURO GLOB-TRADE D.O.O., VOKLO 49, ŠENČUR UPRAVNI TEHNIK - ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR; do 11.11.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK; št. del. mest: 2 INŽ. GRADBENIŠTVA - DELO V OPERATIVI; do 06.11.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE; št. del. mest: 2 EKONOMIST - KOMERCIALIST V NABAVI; do 03.11.03; ALTA PROPAGANDING D.O.O., KRANJSKA C. 4, RADOVLJICA EKONOMIST - KOMERCIALIST ZA PRODAJO; do 03.11.03; ALTA PROPAGANDING D.O.O., KRANJSKA C. 4, RADOVLJICA EKONOMIST - STROK. SODELAVKA V PRODAJI; do 19.11.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA EKONOMIST - RAČUNOVODJA; do 31.10.03; PETERLIN ZVONE S.P., GORENJA VAS 244, GORENJA VAS UNIV. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA - TERENSKI KMETIJSKI SVETOVALEC; do 28.10.03; KGZS, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD KRANJ, C. IVA SLAVCA 1, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA - KON-STRUKTER ORODIJ ZA PREOBLIK. PLOČEVINE; do 01.11.03; RODEX D.O.O., VINCARJE 26, ŠK. LOKA DIPL. VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK; do 28.10.03; VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, C. CIRILA TAVČARJA 21, JESENICE UNIV. DIPL. ANDRAGOG - ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH; do 31.10.03; LJUDSKA UNIVERZA JESENICE, C. CIRILA TAVČARJA 3A, JESENICE DR. MEDICINE - ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU, do 15.11.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR.DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DR. MEDICINE - ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE; do 04.11.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM, KRANJ, GOSPOS-VETSKAUL. 10, KRANJ DR. STOMATOLOGIJE • ZOBOZDRAVNIK V MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU; do 15.11.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DIPL. DELOVNI TERAPEVT IN NEGOVA- LEC; do 31.10.03; VISIT-A D.O.O., CVETLIČNA UL. 4, NAKLO DIPL. SOCIALNI DELAVEC - VODJA POMOČI DRUŽINI NA DOMU; do 31.10.03; VISIT-A D.O.O., CVETLIČNA UL. 4, NAKLO Dodatni pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, sq objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje. Večja preglednost Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji potrdila spremembe zakona o trgu vrednostnih papirjev in jih poslala v obravnavo državnemu zboru. S predlaganim zakonom, ki upošteva evropske direktive ter spremembe domače zakonodaje, naj bi izboljšali preglednost delovanja kapitalskega trga in nadzor, zaščitili male delničarje in preprečili tržne manipulacije. Po novem bodo poročila o poslovanju morale objavljati tudi Kapitalska družba pokojninske- Priporočilo uprave Živil Kranj - Uprava družbe Živila Kranj je na podlagi zakona o prevzemih v petek objavila svoje mnenje o ponudbi Poslovnega sistema Mercator za odkup še preostalih delnic Živil, v katerem priporoča vsem delničarjem, da sprejmejo ponudbo. Kot je še zapisala, med Mercatorjem in upravo Živil ne obstaja sporazum glede ponudbe za odkup in ne sporazum o načinu uresničevanja glasovalne pravice za delnice, ki so že v lasti Mercatorja. Uprava, ki je skupaj s povezanimi osebami lastnica 3.788 delnic, kar predstavlja 1,18 odstotka vseh delnic Živil, namerava sprejeti ponudbo za odkup, ne bo pa ponudila svojega odstopa. Kot še navaja, računovodski izkazi za lani izkazujejo 448,9 milijona tolarjev čistega dobička, knjigovodska vrednost delnice pa je na zadnji lanski dan znašala 33.570 tolarjev. C.Z. ga in invalidskega zavarovanja, Slovenska odškodninska družba in tiste nejavne družbe, ki imajo v povprečju najmanj 250 delničarjev in najmanj eno milijardo tolarjev celotnega kapitala. Te družbe naj bi po zakonu pridobile položaj javnih družb in bodo dolžne v treh letih uvrstiti svoje delnice v trgovanje na organiziran trg. Poročila o poslovanju, prospekte za javno ponudbo ali nadaljnjo javno prodajo bo možno izdati tudi v elektronski obliki, s čimer naj bi zmanjšali stroške izdajateljev vrednostnih papirjev. Predlagani zakon širi izjemne primere, ko ni potrebna javna ponudba vrednostnih papirjev. Pri trgovanju zunaj organiziranega trga bo zaradi večje preglednosti treba poročati borzi o vseh posamez- nih poslih, katerih vrednost presega pol milijona tolarjev. Zavezanec za poročanje bo prodajalec oz. borzno posredniška družba, borza pa bo na podlagi prejetih poročil izračunavala in objavljala enotni tečaj tako sklenjenih poslov. V zakonu naj bi uskladili z evropskimi predpisi tudi določbe o tržnih manipulacijah in notranjih informacijah, pri tem pa naj bi določili ravnanja, ki pomenijo tržno manipulacijo, ter prepovedana ravnanja na podlagi notranjih informacij. Da bi bili pri odkrivanju in preprečevanju tržnih manipulacij ali trgovanja na podlagi notranjih informacij učinkovitejši, zakon daje agenciji večje pristojnosti pri izmenjavi podatkov in dokumentacije z drugimi nadzornimi in državnimi organi v Sloveniji in v državah Evropske unije, ter tudi pri ukrepanju. CZ. Narok za razdelitev stečajne mase SHP Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je v stečajnem postopku Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj - v stečaju razpisalo 27. novembra narok za obravnavanje osnutka glavne razdelitve stečajne mase. Upniki si lahko osnutek ogledajo v stečajni pisarni sodišča med uradnimi urami - v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 16. ure. Isto sodišče je 1. oktobra začelo in končalo stečajni postopek za družbo Frelih, podjetje za trgovino, iz Vrbenj pri Radovljici, 10. oktobra pa za samostojnega podjetnika Volčič Roberta - vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva, iz Škofje Loke. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 7. oktobra začelo stečajni postopek za družbo ACER Podjetje za proizvodnjo, inženiring in trgovino, iz Kamnika. Za stečajno upraviteljico je imenovalo odvetnico Mojco Breznik iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka prijavijo terjatve stečajnemu senatu. , C.Z- Naskok na lovsko trdnjavo Pri nas je lov še vedno trdnjava starega režima, ugotavljajo v združenju lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, kjer se zavzemajo za to, da bi ponovno prešel v roke lastnikov gozdnih in kmetijskih zemljišč. Evropski teden varnosti V Evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu, ki je potekal med 20. in 24. oktobrom, so dali poudarek ozaveščanju javnosti o tveganju pri ravnanju z nevarnimi snovmi. Ljubljana - "S predlogom zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je v državni zbor vložila skupina poslancev, se lastniki gozdov ne strinjamo, zato je naša prva in zadnja zahteva, da ga takoj umakne iz postopka," je na novinarski konferenci prejšnjo sredo dejala Inka Stritar, predsednica Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije, in poudarila, da se v združenju zavzemajo za pripravno novega zakona, ki bi ob upoštevanju stališč civilne družbe zagotovil spoštovanje slovenske ustave in evropskih norm. dov in lovskih upravičencev ni sprejemljiv, še posebej pa se čudijo temu, da jih ne na ministrstvu za kmetijstvo in ne v ekološkem forumu LDS, kjer so pripravili ta zakonski predlog, niso povabili k sodelovanju. "Vseskozi hočejo odločati o nas mimo nas," je dejala Stritarjeva in ob tem poudarila, da tudi Evropska unija pri nastajanju nove zakonodaje zahteva sodelovanje civilne družbe, kamor sodi tudi združenje lastnikov gozdov. Inka Stritar Kot je dejala Stritarjeva, je bila po drugi svetovni vojni lastnikom gozdov odvzeta velika površina gozdov, ki jih je država po sprejetju zakona o denacionalizaciji začela vračati. Ker je danes že več kot 80 odstotkov gozdov v zasebnih rokah, je novim lastniškim razmeram in ustavi, ki zagotavlja spoštovanje zasebne lastnine, treba prilagoditi tudi lovsko zakonodajo. Zakonski predlog, ki gaje v državni zbor vložila skupina enajstih poslancev LDS, ZLSD in De-sus, za združenje lastnikov goz- Ukinitev izvoznih podpor Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji spremenila uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg za letošnje drugo polletje. Vlada je s seznama črtala podpore za izvoz žive klavne govedi ter za izvoz svežega jedilnega krompirja. C.Z. Državi lovska pravica le na državnih zemljiščih In kaj najbolj moti člane združenja? Medtem ko v Evropi in tudi po slovenski zgodovinski tradiciji lovska pravica pripada lastnikom zemljišč, ima po predlaganem zakonu to pravico država. "Naj jo ima na svojih zemljiščih, ne pa na zasebnih zemljiščih," je dejala Stritarjeva in opozorila tudi na razlike pri razumevanju lastništva divjadi. Po predlaganem zakonu je divjad državna lastnina, po evropski je res nullius, nikogaršnja lastnina, ki postane lastnina lastnika tistega zemljišča, kjer "pade dol". Medtem ko predlagatelji zakona predvidevajo najmanjšo lovno površino lovišča dva tisoč hektarjev, ima Nemčija 75 hektarjev, Avstrija 115, v združenju pa se zavzemajo za možnost, da bi že lastniki, ki imajo od 115 do 200 hektarjev lovne površine, lahko ustanovili svoje lovišče. Predlagani zakon veliko poudarja ekologijo in našteva razne mednarodne konvencije in pogodbe, ki jih mora spoštovati tudi Slovenija. "Ekologija ne sprašuje, kdo je lastnik. Ekološke zahteve morajo spoštovati vsi, v združenju pa ne pristajamo na to, da bi v lovstvu pod krinko ekologije podaljševali sedanje stanje," je pripomnila Stritarjeva, ki tudi meni, da se morajo končati časi, ko so zakone sprejemali s "političnim argumentom moči". "Če bo zakon, kot je predlagan, sprejet, bo padel na našem ali na evropskem sodišču", je še dodala. Zahtevajo zakupniški sistem Prva zahteva združenja je re-stitucija lovišč iz leta 1945-1946. "Dotlej je bila lovska za- Cene koruze niso spremenili Kranj - Vlada ni spremenila cene koruze iz blagovnih rezerv, s katero naj bi ob letošnji suši pomagali rejcem govedi. Kot je znano, je vlada za omilitev posledic letošnje suše namenila iz državnih blagovnih rezerv 20 tisoč ton koruze po ceni 29 tolarjev za kilogram, pri tem pa naj bi rejci ob prevzemu plačali poleg devetih tolarjev za kilogram še pripadajoči del davka na dodano vrednost in stroške prodaje, razliko pa naj bi poplačali z odškodnino za sušo. Ko je vlada na eni od septembrskih sej obravnavala vmesno poročilo državne komisije o ocenjeni škodi v kmetijstvu, je zadolžila ministrstvo za gospodarstvo, da predlaga spremembo uredbe, s katero naj bi ceno koruze iz blagovnih rezerv uskladili s cenami, ki so jih uporabili za vrednotenje neposredne škode po suši (22 tolarjev za kilogram). To se ni zgodilo. Nasprotno: vlada je po preučitvi vseh možnosti ter usklajevanju med ministrstvoma za kmetijstvo in za gospodarstvo v četrtek sklenila, da doslej določene cene koruze ne bo spreminjala. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je do 20. oktobra izdala odločbe za dodelitev (prodajo) 19.199 ton koruze. C.Z. Državna pomoč mlekarni Ljubljanske mlekarne so na razpisu za prenovo živilske industrije prejele 485 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Ljubljana - Direktorica agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Sonja Bukovec ter predsednik uprave in generalni direktor Ljubljanskih mlekarn Matjaž Vehovec sta v četrtek podpisala pogodbo o dodelitvi 485 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za posodobitev proizvodnega objekta in izboljšanje proizvodnje v Ljubljani, za posodobitev objekta in prenovo linije za koncentracijo sirotke v Mariboru, za posodobitev proizvodnega objekta v Kočevju ter za opremo, potrebno za vzorčenje mleka. Skupna predračunska vrednost vseh štirih naložb znaša nekaj več kot 5,2 milijarde tolarjev, odobrena nepovratna sredstva pa predstavljajo devet odstotkov predračunske vrednosti. Ljubljanske mlekarne so se Prijavile na javni razpis za sofinanciranje programov preobrate živilske industrije, ki ga je •ttaja letos za posodobitev proizvodnje ter za naložbe v obnovo °bjektov in za vgradnjo nove tehnološke opreme objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- Matjaž Vehovec, predsednik uprave in generalni direktor stvo in prehrano. Medtem ko je v Sloveniji 394 živilskih podjetij, ki zaposlujejo skoraj dvajset tisoč ljudi in ustvarjajo (po lanskih podatkih) 418 milijard tolarjev prihodkov, je agencija v roku prejela 63 vlog, od tega jih je 45 ustrezalo razpisnim pogojem. Med prosilce je razdelila nekaj več kot poldrugo milijardo tolarjev nevračljivega denarja. Ljubljanske mlekarne, ki izvaja- jo obsežna investicijska dela v vrednosti deset milijard tolarjev, bodo še ta mesec prijavile na tretji javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa Sapard dve naložbi - tehnološko prenovo polnilnice kon-zumnih izdelkov ter logistike v konzumni mlekarni v Ljubljani v skupni predračunski vrednosti nekaj manj kot 1,6 milijarde tolarjev. C.Z. i konodaja tudi v Sloveniji popolnoma urejena. Lastniki, ki so imeli od 115 do 200 hektarjev lovne površine, so imeli lastna lovišča, ki so jih uporabljali sami ali so jih dajali v zakup. Manjši lastniki so površine združevali v t.i. zložena lovišča, ki so jih prav tako lahko dajali v zakup," je pojasnila Stritarjeva in poudarila, da združenje tudi danes zagovarja takšen lovsko zakupniški sistem. V združenju se zavzemajo še za lovsko pravico, ki bi izhajala iz lastninske, za opredelitev divjadi kot nikogaršnje lastnine, za nadomestilo izpada dohodka v parkih in na drugih območjih, kjer bi bil lov prepovedan, ter za hitro ugotavljanje škode po divjadi in izplačilo odškodnine. Lastniki kmetij in gozdov iz Logarske doline so ob tem sprejeli tudi izjavo, v katero so zapisali, da lastništvo in vloženo delo kmetov, ki obdelujejo površine, v novem predlogu zakona ekonomsko in materialno ni nikjer ovrednoteno. Ker so številni kmetje tudi lovci, ki dobro poznajo gospodarjenje z divjadjo, hočejo biti gospodarji na svoji zemlji in ne sprejemajo zakona, za katerega je značilno, da podpira ljudi, ki hočejo biti še naprej gospodje na tuji zemlji. Dohodki od lovstva, to je od uplenjene divjadi in od lovnega turizma, bi po njihovem mnenju lahko pomagali kmetijam, še zlasti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Cveto Zaplotnik V kmetijstvu se med nevarnimi snovmi srečujemo zlasti z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Širši javnosti je malo poznana vsebina sistema varne uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, ki jo določa zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. Zakon ureja promet, pravilno uporabo, registracijo in register, pregled naprav za nanašanje, uporabo, shranjevanje, izobraževanje ter nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev. V trgovinah, ki so registrirane za prodajo FFS, lahko le-ta izdajajo samo trgovci z opravljenim izpitom o ravnanju s temi sredstvi, za nabavo in skladiščenje ter svetovanje pri prodaji pa skrbijo odgovorne osebe z izpitom ter visokošolsko izobrazbo agronomske usmeritve. Kmetijsko svetovalna služba, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, sodeluje pri testiranju naprav za nanašanje FFS, ki je obvezno vsaki dve leti. Ob testiranju se preveri ustreznost naprav, odpravi pomanjkljivosti in svetuje uporabnikom pravilna nastavitev za optimalen nanos FFS na ciljno mesto in ciljni organizem. Svetuje se tudi varno delu z napravo ter opozori na nevarnosti, ki se lahko dogodijo med delom. Vsaka naprava, ki uspešno zaključi testiranje, dobi nalepko in je zato registrirana, kar omogoča kvaliteten nadzor. Uporabniki FFS so dolžni v skladu z zakonom opraviti tudi 15-urni tečaj iz varstva rastlin. Tečaj obsega spoznavanje škodljivih organizmov, integrirano varstvo rastlin, FFS in varno ravnanje z njimi, postopke priprave in nanašanje FFS vključno z demonstracijo ter predpise o zdravstvenem varstvu rastlin. Tečaji se zaključijo z obveznim preverjanjem znanja, slušatelj pa dobi izkaznico, ki potrjuje usposobljenost za delo in uporabo FFS. Na Gorenjskem je bilo takih tečajev do sedaj že 9, preskuse znanja pa je uspešno opravilo 270 kmetovalcev. V prihodnjih dneh bodo pristojni kmetijski svetovalci začeli z zbiranjem prijav za tečaje v sezoni 2003/04. Anton Jagodic, KGZ Ljubljana Akontacija morda že novembra Ljubljana - Ko je vlada septembra obravnavala vmesno poročilo državne komisije o škodi v kmetijstvu, je zadolžila ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da izdela program za odpravo posledic škode. Kot so povedali na ministrstvu, jim je vlada že potrdila komisijo, ki bo pripravila vse potrebne dokumente za izplačevanje odškodnine. Komisija je na seji v sredo že obravnavala program in uredbo o načinu izračunavanja škode v kmetijstvu, v kratkem naj biju potrdila še vlada, ob koncu prihodnjega meseca pa naj bi že začeli z izplačilom akontacij. Država naj bi letos za akontacije odškodnin namenila štiri milijarde tolarjev, s čimer naj bi pokrila od 30 do 32 odstotkov ocenjene škode. C.Z. MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04 201 /9 00; MERKUR, Sp. Plavž Jb, Jeien.ee, tel.: 04 583 45 00; MERKURDOM, Gorenjska r. 41, Radovljica, tel.: 04 537 13 00; MERKUR, Kapucinski trg 12, Loka, tel.: 04 511 13 82 Od zdaj naprej verjetno pomivalni stroj. V Merkurju boste zagotovo našli pravega za svojo kuhinjo, dragoceni čas pa prihranili za bolj zabavna opravila! Na oddelkih z belo tehniko vas pričakujemo s celovito ponudbo blagovnih znamk. Pri nakupu samostojnega aH vgradnega pomivalnega stroja blagovnih znamk AEG, Bosch, Candy, Electrolux, Gorenje, VVhlrlpool in Zanussi vam od 17. oktobra do 8. novembra priznamo 10-odstotni popusti Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 28. oktobra 2003 Vsak mesec priloga1 Organon-ov ZADETEK Ne prezrite... Festival kranjskih kitaristov V četrtek, 30. novembra 2003, od 19. ure dalje bo v dvorani na Primskovem potekal tradicionalni Festival kranjskih kitaristov. Na festivalu se bodo kitaristi iz Kranja in okolice pomerili za naziv naj kitarista. Obiskovalci pa boste poleg glasbenih užitkov deležni tudi ogleda modne revije spodnjega perila v organizaciji Fabiani Nogavice, d.o.o., ter predstavitve glasbil in serviserjev. Nastopili bodo tudi Uroš Rakovec, zmagovalec prve kitarijade v Kranju, Vito Marenče - flamenco kitarist, Dejana Lapanja in Andraž Mazi v skupini Projekt mesto. Cena vstopnice je 300 tolarjev. Počitnice v Dovvn Townu Danes in jutri se lahko sprostitve in pijače željni gostje pivnice Dovvn Town v Kranju pomerite na turnirju v taroku in namiznem nogometu. Turnir se začne ob 18. uri, prijavnina pa znaša 500 SIT. Poleg sprostitve bodo vsi gostje lokala deležni piva Bandidos za samo 280 SIT, prve tri na turnirju pa čakajo tudi nagrade. Študentske volitve V sredo, 29. oktobra, bodo v avli Fakultete za organizacijske vede od 07.00 do 18.00 ure potekale volitve v Študentski zbor ŠO FOV, kjer se bo volilo 15 študentskih predstavnikov za obdobje 2 leti. Zbiranje kandidatur se je zaključilo v torek, 21. oktobra, ob 12.00 uri, volilna komisija pa je prejela 16 kandidatur. Izvoljeni predstavniki za mandatno obdobje 2 leti, bodo tako na 1. konstitutivni sej izvolili tudi predsednika ŠO FOV. Pridobite si mednarodne izkušnje Do 5. novembra največja mednarodna, študentsko vodena organizacija, ki se ukvarja s posredovanjem strokovnih praks za študente v tujini, AIESEC sprejema nove člane. Vabljeni so vsi, ki jih veseli mednarodno okolje, zabava, spoznavanje z mladimi iz vsega sveta, stik s poslovnim svetom in vsi študenti, ki že danes razmišljajo o svoji bodoči zaposlitvi. Več informacij dobite preko elektronske pošte info@si.aiesec.org ali na spletni strani www.si.aie-sec.org. Vpis v študentski abonma Vsi, ki tega še niste storili, lahko do konca tega meseca še vpišete študentski abonma v Prešernovem gledališču v Kranju. Zadnji dan za vpis je petek, 31. oktobra. Vpis bo potekal med 10. in 12. uro in med 13. in 15. uro v avli gledališča. Kaj naj študent stori, da po zaključenem študiju ne bo ostal na cesti s svežo diplomo v roki? Kako si mladi večajo možnosti za 2 Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede v Kranju v začetku meseca novembra pripravlja projekt Teden zaposljivosti. Tematika je za mlade vsekakor zelo zanimiva, saj se številni študenti sprašujejo, kaj storiti po diplomi in kako se podati v lov za službo. Kranj - Ob koncu avgusta 2003 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 98.159 brezposelnih oseb. V primerjavi z julijem je brezposelnost porasla za 1,3 odstotka, glede na avgust 2002 pa je bilo brezposelnih manj za 4,0 odstotka. V povprečju je bilo v letošnjih osmih mesecih brezposelnih 97.854 oseb, oz. 4,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Avgusta 2003 je bilo med brezposelnimi: 54,1 % žensk; 22,1 % iskalcev prve zaposlitve; 25,3 % brezposelnih, starih do 26 let; 22,7 % brezposelnih, starih od 40 do 50 let; 21,2 % brezposelnih, starih nad 50 let; 20,9 % trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečaja; 43,5 % brezposelnih s I.-II. stopnjo izobrazbe ter 48,0 % dolgotrajno brezposelnih oseb (brezposelne več kot eno leto). Uradna statistika kaže, da brezposelnost v Sloveniji upada. Kljub takim in drugačnim statističnim podatkom pa vse več študentov tarna nad težavami, s organizacije odločila izpeljati projekt, s katerim bodo sebi in svojim kolegom povečali možnosti za zaposlitev. S projektom Teden zaposljivosti, ki bo potekal med 5. in 13. novembrom 2003 na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, želijo študentom približati tematiko zaposlovanja, jim podati znanje, ki je potrebno za čim manj čakanja na zavodu za zaposlovanje, ter nenazadnje tudi zbližati študente in njihove bodoče zaposlovalce. V okviru projekta Teden zaposljivosti bodo potekale delavnice in predavanja na določene teme ter predstavitve podjetij z območja Gorenjske, pripravili pa bodo tudi posebno številko priloge Časopisa študentov gorenjske Organon, Organonov Zadetek. Organizatorji so pripravili dve delavnici. Prva nosi naslov "Kako napisati življenjepis" in se je lahko udeležite v sredo, 5. novembra, v prostorih Fakultete za organizacijske vede. Druga delavnica nosi naslov "Kako se pripraviti na ustni razgovor" in se bo odvijala dan kasneje. V okviru projekta pripravljajo tudi tri predavanja. V torek, 11. novembra, v popoldanskem času bo predavanje na temo "Delavske Udeležba na predavanjih in delavnicah bo brezplačna. Študenti se lahko prijavijo na pogovor s predstavniki podjetij. pravice, praksa, pripravništvo". Dan kasneje mu bo sledilo predavanje "Kako se vključiti v kolektiv in kako do napredovanja". Za četrtek pa so pripravili predavanje z naslovom "Delovna doba in kako naj si kupim delovno dobo". Na predavanjih in delavnicah bodo tudi diskusije, kjer boste lahko izvedeli vse, kar vas zanima in s čimer niste najbolje seznanjeni. Te tri dni pa bodo v dopoldanskem času na fakulteti prisotni tudi predstavniki podjetij, ki želijo navezati stik z bodočimi zaposlenimi že v študentskih letih. V torek in sredo bodo imela podjetja možnost predstavitve svojih kadrovskih potreb in možnosti za opravljanje prakse ali pripravništva. V četrtek, 13. novembra, pa bodo v dopoldanskem času študenti imeli možnost opraviti ustni razgovor s podjetji z namenom dogovoriti se za opravljanje prakse ali pripravništva v podjetju, morda pa bo kakemu študentu uspelo tako navdušiti predstavnike podjetij, da mu bodo ponudili zaposlitev. Na fakulteti bodo plakati in letaki pojasnjevali, kdaj in kje se bodo odvijala predavanja in delavnice, na info točki pa se bo katerimi se soočajo pri iskanju svoje prve zaposlitve. Podjetja, ki želijo zapolniti prazna delovna mesta, na drugi strani, dajejo prednost mladim, zagnanim silam, ki jih želijo vzgojiti v odličen kader. Prednost imajo seveda boljši. Na edini Gorenjski fakulteti se je peščica mladih, ki delujejo v okviru fakultetne študentske Zanima nas... kako študentje razmišljajo o bodoči zaposlitvi... Zgodilo se je... Volitve tudi na Univerzi v Ljubljani Na visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani so 22. in 23. oktobra potekale volitve študentskih predstavnikov v študentski zbor Študentske organizacije (ŠOU) v Ljubljani. Za 41 poslanskih mest, kolikor jih šteje Študentski zbor, se je na 31 visokošolskih zavodih potegovalo kar 266 kandidatov. Njihov mandat v skladu s statutom ŠOU traja eno leto, izvoljeni poslanci študentskega zbora pa avtomatično postanejo tudi člani upravnih odborov študentskih organizacij visokošolskih zavodov (UO ŠOVZ). Študenti in podjetja že drugo leto zapored z roko v roki Na Univerzi v Mariboru je v torek, 21. oktobra, že drugo leto zapored potekala sejemsko-izo-braževalna prireditev z naslovom "Študenti in podjetja z roko v roki". Prireditev je namenjena predvsem tistim študentom, ki iščejo podjetje za opravljanje študijske prakse ali diplomske naloge, ter tistim podjetjem, ki želijo spoznati mlad, inovativen kader. Si v skrbeh za zaposlitev po končani diplomi? Martin Žibe- rt, študent ekonomske fakultete v Ljubljani: "Ne. Zmeraj manj sem. Že zdaj namreč delam v mednarodni študentski organizaciji AIESEC. Z delom v tej organizaciji imam stik s poslovnim svetom, pridobivam si izkušnje, poznanstva in predvsem samozavest. Prepričan sem, da se mi bo delo vloženo v organizacijo, ki dela za študente, obrestovalo." Kaj sta s projektom želeli spremeniti? Danijela Ma-rjanovič in Zanka Popovič, vodji projekta: "Predvsem sva se projekta lotili zaradi študentov nasploh. Želeli sva jima omogočiti dostop do znanja, s katerim bodo lažje našli svojo zaposlitev. Sem spadajo znanka, kot je pisanje življenjepisa, prošnje in kako uspešno opraviti razgovor za zaposlitev. Ko bodo študenti to tudi v praksi storili, bodo s tem naredili šele prvi korak. Želiva, da so študenti seznanjeni tudi s prvimi koraki, ki jih bodo morali prehoditi v novi službi. Upava, da bodo študenti veseli najinega truda." Kako si zadovoljen/a s profesorji na svoji fakulteti? Večinoma sem zelo zadovoljen/a 17,00% (59) So dobri strokovnjaki, a manj dobri predavatelji 54,76% (190) So dobri predavatelji, a manj dobri strokovnjaki 2,59 (9) Nisem zadovoljen/a 25,36 (88) Glasovanje je potekalo na spletni strani www.utrip.net (n=347). možno prijaviti na delavnice in izvedeti vse dodatne informacije. Novembrska številka Organo-novega Zadetka, ki je kot priloga časopisa študentov Gorenjske Organon, na voljo brezplačno, bo zapolnjena s članki, nasveti in predstavitvami podjetij, ki bodo študentom še dodatno pomagali hitreje in uspešneje nastopiti na trgu delovne sile. Nedvomno je projekt Teden zaposljivosti, ki so ga zasnovali pri Študentski organizaciji Fakultete za organizacijske zadeve v Kranju, odlično zastavljen. Upamo, da ga bodo mladi, ki jim je namenjen, sprejeli odprtih rok, organizatorjem pa želimo čim več uspehov tudi v prihodnje. Franci Stariha Tekoči izzivi Volitve študentskih predstavnikov v Ljubljani, Mariboru in Kranju so se začele. V Ljubljani bodo Sončnice in neodvisni pokrivali skoraj 2/3 študentskega zbora. Kranj bo izid volitev dočakal jutri zvečer, vendar bodo nedvomno sestavili novo "študentsko vlado" kandidati z liste Sončki. Maribor pa bo volitve izvedel v začetku novembra. Za nas je seveda najbolj zanimiv izid volitev v Kranju, kjer se bo glede na volilno angažiranost nadaljevala kontinuiteta sedanje usmeritve organizacije, ki jo ocenjujemo za pozitivno. Še največ sprememb bomo doživeli na področju zamenjave predsednika organizacije, kjer se je dosedanja predsednica Tamara Kozlovič odločila zaključiti študentsko politično kariero. Res je veliko naredila za študente in hvala ji. Mogoče se še do imenovanja novega predsednika premisli. Nikoli ne veš, ... Volitve so izvedli tudi v študentskem domu, kjer pa so najprej ugotovili, da se nihče ni hotel prijaviti za kandidaturo za predsednika. No, sedaj so končno našli kaveljca, ki je skoraj prostovoljno pripravljen opravljati to funkcijo. Le kje so brigadirski časi. Sedaj, ko je študentski dom dobil internet, očitno potrebuje vsak študent le še samega sebe in udoben fotelj. Za vse drugo poskrbi miška. In to ne krščena. Pa adijo Gorenjska. Beno Fekonja Ol Š.O.U.M.19S9 Odvoslitn vstop pv^mv&dm Ana Cergolj Danes nekaj o branju in bralni znački - poskušala sem čim bolj na kratko, da boste imeli več časa za drugo branje. Rada bi, da bi Cukrček prebrali predvsem tisti med vami, ki vam branje ne diši preveč - ampak me je malce strah, da tisti tudi tehle vrstic ne berete ... Kakorkoli že, upam, da med vami ni veliko takih, ki namesto "knjiga, moja najboljša prijateljica" pravite "televizija, moja najboljša prijateljica". Če ne bomo brali, nas bo pobralo! AHA' G«. Naslovno misel sem si sposodila od Toneta Pavčka, ki ga prav gotovo že poznate - če njegovih mojstrovin niste brali, ste jih pa prav gotovo poslušali. Se pa z naslovnim stavkom začne tudi povabilo Toneta Partljiča, predsednika Društva Bralna značka Slovenija - povabilo otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem ... V knjižici Bralna značka - 44. sezona vabi k branju, potegovanju za bralno značko in srečanju z pesniki, pisatelji, ilustratorji in dramskimi ustvarjalci na vaši šoli. Če bi bil ata Če danes jaz ata bi postal, svojim otrokom bi to svetoval: televizijo lahko ves dan gledate, čeprav od strahu s kavča padete. V trgovino naj hodijo, vse želje si izpolnijo samo, sami naj denar zaslužijo. Domačih nalog naj ne delajo, kar v prvem razredu naj ostanejo! Sram naj jih bo, ko stalno razred ponavljajo! Kmalu sami bodo spoznali, da morali bodo delati, v šoli pridno se učiti in starše vedno ubogati. Gašper Miklavčič, dopisniški krožek, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Tekmovanje za bralno značko Učenci v Sloveniji vsako leto tekmujemo za bralno značko. To tekmovanje poteka tudi pri nas. Za osvojitev bralne značke je potrebno prebrati določeno število knjig. Tudi v našem razredu smo že septembra začeli z branjem. Knjige si izposojamo v naši šolski knjižnici, v knjižnici centralne šole, ali pa nam jih prinesejo starši. Naslove knjig si izbiramo sami. Ko knjigo preberemo, o njej na kratko poročamo o šoli. Ob zaključku bralne značke imamo velikokrat ogled kake predstave ali pa srečanje s kulturnimi delavci. Že več let imamo ta zaključek v Selcih. Za osvojitev bralne značke seje treba potruditi. Učenci 5.r devetletke, OŠ Dražgoše Domače branje in še bralna značka -to je pa že preveč?! Se vam zdi? Ampak razlika med domačim branjem in bralno značko je ogromna. Gromozanska. Kot med dolgočasnim TV dnevnikom in zanimivim filmom. Saj že vidim skremžene obraze vas, ne-ljubiteljev branja in knjig; pravite, da so knjige pač knjige. Vse so sestavljene iz črk in stavkov, zato jih je treba prebrati - to pa vam prav nič ne diši. Ampak jaz še vedno vztrajam pri svojem. In ne govorim kar tako: v osnovni šoli sem "preskočila" kar nekaj dolgočasnih domačih branj, medtem ko sem cele noči neutrudno brala napete mladinske romane, dokler nisem zaspala s knjigo v roki. In bralna značka vam ponuja prav to: drugačne knjige, take, ki vas zanimajo, take, ki vam bodo prav zares dale veselje, da preberete tudi tiste od domačega branja ... Srečanje s pisateljem. Morda pesnico? Čisto nekaj drugega, kot če na platnici knjige prebereš ime avtorja, je, če se tisti umetnik ali umetnica pojavi na tvoji šoli in namesto suhoparnega življenjepisa živahno klepeta o sebi, svojih knjigah, svojem življenju. In potem lahko čisto pravega pisatelja, pisateljico ali pesnico vprašate vse, kar vas zanima: kako sploh nastane nekaj tako čudovitega, kot je knjiga, ali pa ob katerem delu dneva jim gre pisanje najbolj od rok. Morda celo izveste, kje se rojevajo zgodbe za nove knjige; v srcu, v očeh ali pa morda v sanjah. Torej, vam je branje in bralna značka že kaj bolj všeč? Berimo, torej, da nas ne pobere -neznanje, nepoznavanje lepe slovenske besede, nepoznavanje slovenske literature. Hi pa tni&litno-iG&d Učenci 3.b razreda OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi so bili jezni. Zakaj? Ker sem morala v šolo, čeprav me je malo bolela glava. Tanja Ker je ati obljubil, da gremo v kino, pa nismo šli. Urban Ker nisem smela iti z babi nakupovat. Evelin Ker se mi je razpacala tinta po zvezku. Rok Razjezim se, če mi bratec vzame kocke, ko mi mami reče, naj se učim poštevanko, ko ati reče: spat, ko je treba zjutraj zgodaj vstati in ko je treba jesti kosilo. Jasmina Otroci so odkrivali naravo S knjigo bodo podarili objem Zveza prijateljev mladine že drugo leto pripravlja akcijo za pomoč revnim družinam, tokrat bodo zbirali knjige. Kranj - Pri Zvezi prijateljev mladine Slovence bodo tudi letos Polepšali decembrske praznike otrokom iz socialno šibkejših družin. V ta namen so že drugič pripravili dobrodelno akcijo Podari objem!, ki se je lani izkazala za zelo uspešno. Tokrat bodo v trgovinah Baby centra po vsej Sloveniji zbirali otroške in mladinske knjige, ki jih bodo na osrednji prireditvi v decembru razdelili revnim otrokom. "Izhajali smo iz tega, kaj lahko otrok podari drugemu otroku. Odločili smo se za objem - preko podarjene knjige bodo objeli svoje sovrstnike v stiski," je pojasnila vodja projekta Duša Grubački And-jelov. Knjige bodo zbirali v sočloveka. In tako dobili novega prijatelja, ki bo ob branju njegove knjige mislil na to, da nekomu zanj in njegovo stisko ni bilo vseeno." Razen tega, da z akcijo pomagajo revnim staršem in njihovim otrokom so tako letos dodali še vedno pa iščejo tudi glavnega donatorja. Letošnjo akcijo bodo zaključili s prireditvijo v ljubljanskem Baby centru, na kateri bo otroke zabaval častni gost akcije, igralec Jernej Kunt-ner. Akcijo Podari objem! so prvič pripravili lani, ko so zbirali igrače. Otroci iz vse Slovenije so podarili skoraj 40 tisoč igrač, s pomočjo podjetij pa so zbrali še 2,8 milijona tolarjev, ki so jih razdelili med 28 socialno ogroženih družin. Lanski uspeh akcije je zato za Zvezo prijateljev mladine Slovenije predstavljal zavezo za naprej. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Svojo zbirko kamnin, ki so jih pridno zbirali na sprehodih v pretekli teden predstavili v avli kranjske Kranj - Kamenčki v našem okolju je nosila naslov razstava, ki so jo v okviru istoimenskega razvojnega projekta v avli občine pripravili otroci in njihove vzgojiteljice iz vrtca Agata iz Poljan. Predstavili so rezultat večte-denskega dela na terenu v bližini vrtca, s čimer so otrokom v predšolski dobi približali naravo in jih s tem spodbudili k spoštljivemu in odgovornemu odnosu do narave. Zamisel za projekt se jim je porodila, ker z otroki veliko hodijo v naravo, na ta način pa sojo lahko tudi bolj podrobno spoznali. "Otroci so na izletih v naravo zbirali material in ga prinašali v vrtec. Tako smo ustvarili zbirko kamnin in spoznavali razliko med njimi, z njimi smo ustvarjali tudi najrazličnejše izdelke," je pojasnila vodja projekta Jana Kloboves. Delo je potekalo predvsem na terenu, ko so naravi, in izdelke iz njih so občine. Studenti izvolili svoje predstavnike Volilni inšpektorji in opazovalci ŠOS so ugotovili več kršitev, povezanih s prepovedjo deljenja hrane in nezadostno tajnostjo glasovanja. Otroci lahko knjige, ki jih želijo podariti revnim sovrstnikom, prinesejo v trgovino Baby centra. posebnih kotičkih po trgovinah Baby centra do 24. decembra. Vsi darovalci bodo prejeli zahvalno plaketo v obliki knjižne kazalke z njihovim imenom in Priimkom. "Te jih bodo vse življenje spominjale na to, da so ^ v svojih najrosnejših letih Pokazali razumevanje za nov pomen knjige kot vrednote in zakladnice znanja ter prijateljice in zaupnice. Računajo, da bodo na ta način lahko obdarili vsaj petdeset družin. Tudi letos bodo k sodelovanju povabili podjetja, s pomočjo katerih bodo zbirali sredstva za socialuo ogrožene družine, še Ljubljana - Na tridesetih visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani so pretekli teden izvedli volitve v študentski zbor ljubljansko študentske organizacije (ŠOU) in v upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Študentje so med 266 kandidati izbrali 45 poslancev zbora, pri čemer bo imelo 15 visokošolskih zavodov po enega, prav toliko pa po dva predstavnika v zboru. Volitev se je udeležila zgolj slaba četrtina študentov. Predsednica volilne komisije Urška Novel je tako slabo udeležbo pripisala dejstvu, da imajo nekatere novoustanovljene fakultete predavanja zgolj ob koncu tedna, volitve pa študentov niso pritegnile tudi na tistih fakultetah, kjer so imeli na izbiro zgolj eno listo. Čeprav so bile volitve razpisane v 32 visokošolskih zavodih, pa novomeška visoka šola za upravljanje in poslovan- je ni imela svojega kandidata, predstavnika fakultete za policijske in varnostne vede pa bodo volili v okviru volitev v študentski parlament študentske organizacije Univerze v Mariboru, ki bodo 5. novembra. Nov študentski zbor ljubljanske ŠOU se bo na konstitutivni seji sestal predvidoma v začetku prihodnjega meseca, novo vlado pa naj bi oblikovali do sredine novembra. Potek volitev so poleg enajstih volilnih inšpektorjev ŠOU nadzorovali tudi trije opazovalci Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Inšpektorji ŠOU so ugotovili nekaj primerov kršitev v zvezi s prepovedjo razdeljevanja hrane in pijače, na treh fakultetah so kandidati delili tudi darila, katerih vrednost je presegala sto tolarjey. Več kršitev so ugotovili tudi opazovalci ŠOS, ki so se nanašale predvsem na agitacijo na voliščih, prepovedano deljenje hrane in pijače ter nezadostno tajnost glasovanja. M.R. nabirali kamne ob vodi na pro-dišču ob Sori ter v gozdnatem predelu od Kovčka in Golave proti Žabji vasi. Otroci so spoznali tudi literaturo na to temo ter izdelali geološko karto in relief tega področja. Nabrani material so uporabili še za ustvarjanje najrazličnejših izdelkov, od ogrlic in zapestnic do didaktičnih pripomočkov za igro. Med drugim so spoznali, kaj je fosil, in ga tudi sami izdelali v mavcu ter se naučili razlikovati med apnencem in dolomitom s pomočjo kisline, ki se je na apnencu zape-nila. Vse skupaj so povezali s kratko zgodbico o polžku, ki je postal fosil, in jo opremili s svojimi ilustracijami. "Otroci so se na ta način zelo zbližali z naravo in sejo naučili opazovati. Vedno znova so potem tudi sami odkrivali določene stvari," je še razložila Jana Kloboves. M.R., foto: Gorazd Kavčič GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 28. oktobra 2003 Test: Fiat Punto 1.2 16V Dvnamic Menjal kožo, duše pač ne Zadnjo generacijo punta so pri Fiatu spravili na cesto natanko ob svoji stoletnici in štiri leta kasneje, ko italijanski avtomobilski proizvajalec doživlja svojo najhujšo finančno krizo, je njihov najbolj množičen štirikolesnik dobil novo obleko. Ob njej tudi nekaj drugih izboljšav in za italijansko mentaliteto skoraj obvezno oznako "nuovo". **/*'A-m- Zunanjost: Če je bil punto pred štirimi leti oblikovno svež in nekako prijetno samosvoj avtomobil, so mu zdaj s kozmetičnimi posegi vzeli obe lastnosti. Povedano z drugimi besedami, zunanja prenova, s katero so puntu nadeli strožji, v germanskem duhu oblikovan nos z režasto masko in večjima žarometoma, na zadek trivratne različice pa namestili modificirane kičaste luči, se zdi bolj brca v prazno kot premišljena osvežitev, kakršno avtomobil v tej starostni dobi nedvomno potrebuje. ***/*m Notranjost: Temeljitost puntove pomladitve so Fi-atovi oblikovalci skušali dokazovati tudi v notranjosti, zato je zdaj armaturna plošča v dvo- barvnem tonu, kar povečuje občutek prostornosti in svetlosti potniške kabine. Armaturna plošča je v večjem delu ostala nespremenjena, z dobro berljivimi merilniki in večinoma logično razporejenimi stikali. Plastika je še vedno trda, toda precej bolj moti nenatančna izdelava s površno obdelanimi robovi, medtem ko sedežne prevleke in obloge vrat nakazujejo, da so tudi pri Fiatu lahko temeljiti. Prednja sedeža sta dobro odmerjena in dovolj učinkovito oprijemljiva, voznikov se z višinsko nastavitvijo lahko prilagodi tako višjim kot manjšini voznikom. Tudi na zadnji klopi je upoštevaje skromne zunanje mere sedenje dovolj udobno, kajpak pa je pri trivratni različici kljub zadostnemu odmiku prednjih sedežev, za dostop do zadnjega dela kabine potrebno nekaj telovadbe. Telovadba se obeta tudi pri odpiranju prtljažnih vrat, ki še vedno nimajo odpiralne kljuke, ampak zgolj ključavnico; pod gonski stroj sodobne zasnove vrtel v nekaterih drugih Fiato-vih modelih. Z 80 konjskimi močmi puntu zagotavlja primerno poskočnost, dovolj navora že v srednjem območju vrtljajev in dovolj energije za hitra prehitevanja. Bencinska žeja se giblje v pričakovanih vrednostih, v povprečju pa motor zahteva 8,1 litra bencina na 100 prevoženih kilometrov. Motorni hrup je vsaj v nižjem in srednjem območju vrtljajev na znosni ravni, občutno pa naraste pri priganjali j u v vrtljaje blizu prepovedanega polja. FIAT PUNTO 1.2 16V DYNAMIC in bližnji tekmeci model maloprodajna cena RENAULT CLIO 1.2 16V EXPRESSION 2.347.000 SIT PEUGEOT 206 1.4 X-LINE 2.199.000 SIT FORD FIESTA 1.4 16V COMFORT 2.443.923 SIT ****■& Vozne lastnosti: Punto je lahkotno vodljiv, zato se gaje že oprijela nalepka daje "ženski" avto. K lahkotnosti precej pripomore dvostopenjski volanski servoojačcvalnik, ki deluje s pomočjo elektromotorja. Izbirati je mogoče med običajnim in mestnim programom, ki še poveča "mehkobo" volan- TEHNIČNI PODATKI vozilo: ...................kombilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev mere: .....................d. 3,840, š. 1,660, v. 1,480 m medosna razdalja:............................. 2,460 m prostornina prtljažnika: ............................ 264 I teža praznega vozila: ........................... 1055 kg dovoljena skupna teža:.......................... 1565 kg motor:..........................štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina:............................ 1242 cem moč:.......................59 kW/80 KM pri 5000 v/min navor:...........................114 Nm pri 4000 v/min najvišja hitrost:...............................172 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ......................11,4 s poraba EU norm.:...................7,6/5,8/4,8 1/100 km maloprodajna cena: ....................... 2.315.000 SIT zastopnik:..........................Avto Triglav, Ljubljana skega mehanizma, pri nekaterih tekmecih pa je to rešeno s pri-kladnejšo samodejno elektroniko. Na cesti se punto obnaša suvereno in podvozje je skupaj z doplačilnim protiblokirnim zavornim sistemom pripravljeno odpustiti tudi kakšno vozniško napako. Minus si ta avtomobil prisluži zaradi neučinkovitih brisalnikov, ki zlasti pri višjih hitrostih niso sposobni učinkovito opraviti svojega dela. ***/*-& Končna ocena: najpomembnejši Fiatov model ima na novo ukrojeno obleko, ni pa se spremenil v svojem bistvu. Zato je oznaka "nuovo" hudo dvoumna, saj se postavlja vprašanje, kaj bodo čez nekaj časa Italijani rekli za od koles do strehe povsem novega naslednika. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****'Mdobro *** it -u povprečno ** -fr-fr -^zadovoljivo ★■fr-fr-fr-fr slabo / vmesna ocena NA KRATKO * Audijev zastopnik Porsche Slovenija je začel z največjo akcijo za štirikolesni pogon v Audijevih modelih. Od sredine oktobra do konca marca kupcem, ki bi se odločili za pogon quattro, pri tem doplačilu ponujajo 50-odstotni popust, kar pri audiju A4 pomeni okoli 2000, pri A6 pa približno 2200 evrov popusta. O pogonu quattro se bo govorilo tudi v kontaktnih radijskih postajah, v decembru pa bo na Rogli tudi šola varne vožnje s štirikolesnim pogonom. M.G. njimi je 264-litrski prtljažni prostor, ki je v povprečju tega velikostnega razreda, prav tako njegova obdelava. Motor: Bencinski štirivaljnik z 1,2 litra gibne prostornine in s 16 ventili v glavi je že puntov stari znanec izpred štirih let, še prej seje ta po- Šminker z novo kozmetiko Prenovljena Tovota RAV4 nadaljuje poslanstvo začetnika med rekreacijskimi terenci. \ Rabljena vozila Delovni čas: med todnom: od 7. do 19. uro sobota: od 8. do 13, uro Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit Laguna GT dynamic 2,2dci k,sv,cz,8air... 2002 grafitna 4.870.000,00 Laguna GT 1.9 dri dvnamic k, abs,sv,cz... 2002 srebrna 4.350.000,00 Espace 2,016v k,abs,sv,cz,4xair 2000 srebrna 3.780.000,00 Master2,2dri k,sv,cz,es 2001 bela 3.590.000,00 BMW 528 k, sv,es,cz... 1998 modra 3.490.000,00 VW Golf 1,4 Basis 3v 2002 bela 2.530.000,00 Golf l,9tdi kar. k, abs,sv,cz,es... 2000 bela 2.490.000,00 Fiat Marea vveekend 2,0 k, sv,es,2air 2001 srebrna 2.320.000,00 Opel Astra 2,0 di kar. k, abs,sv,cz,es,4air 2000 rdeča 2.190.000,00 Ren-Clio 1,2 16v dynamic k,abs,sv... 2002 črna 2.120.000,00 Peugeot 206 k, abs,sv,cz,es,2xair 2001 modra 1.920.000,00 Hyundai Coupe 1,6 k,abs,sv,cz... 1999 met.siva 1.890.000,00 RENAULT www,alpolour-n;niont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ B2 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ ITJMOČNA ClSn, VIJ'XO Ali POPRAVKU ♦ 1)0 12 MESEČNO TEHNIČNO (iARANCIJO u OSNIM (, VO/.ll.tl /. IJAKANdlO k KUMA SV SI-KVO VOLAN C/, : I \ !K\I \li /\kl J H KADIO IS I ll.K I K DVIG Sil ki I - AIR AIKHAI. Vse za vaš avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Proda|a votli Raiuiih ♦ \ /964, 70.000 sit/mes. + stroški, Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Bled - center: Oddamo popolnoma novo 2SS, 55m2, VP, z garažo, popolnoma opremljeno še ne vseljeno, prevzem možen takoj. ITD + d.o.o NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00 11930 KRANJ :takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ : KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE: TAKOJ kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net STANOVANJA NAJAMEMO ŠKOFJA LOKA najamem 1,5 sobno ali manjše 2 ss za daljše obdobje do 60.000 SIT/mes. Tt 041/590-278 13252 GARSONJERO v Kranju najamem brez posrednika. Tt 040/856-543 13253 KRANJ - najamemo 1,5 do 2ss, opremljeno, za daljše obdobje. Cena: do 60.000 SIT. Tel.: 041/721-572 STAN. OPREMA Zaradi selitve prodam SPALNICO, DNEVNO SOBO in 4 omare-regal. TT 5318-189 13320 Prodam KUHINJSKO MIZO 90 x 150 cm, rjave barve, malo rabljena. Tt 041/682- 741 13353 STORITVE SENČILAASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-244)26, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA -OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE. FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o., Cegelnica 48 b, Naklo 12044 STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV, HITRO in po UGODNI CENI. Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica, is 041 /642-097 12237 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOVATER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ "MATERIALA NA DEPONIJO. Tt 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovic in Cop., Jelovška 10, Kamnik 12357 SLO-DOM, zaključna dela_ montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna vrata in strešna okna Velux. Pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko,s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, Tt 04/513-40-83,041/806-751 12717 Kompletne ADAPTACIJE STANOVANJ, OBNOVE KOPALNIC, SLIKO-PLESKARSKE STORITVE. Tt 2381-900, 031/379-256, Benjamin Jagodic, s.p., Zlato polje 3 c, Kranj 12744 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II 1 ss predelano v 1,5 ss, 52.8 m2/l, vsi priključki, balkon, nova kuhinja, 15,5 mio SIT, Kranj Planina II sončno 2,5 ss, 83,80 m2/V, 2 balkona, V-Z, 16 mio SIT,KRANJ Center, 4 ss, 87,4 m2/XIV, lega J-V, cena 18,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 11929 ŠKOFJA LOKA Mestni trg, novo 3 sobno duplex stanovanje 73 m2 zgrajeno leta 1999 v I, nadstr. dnevni prostori, v mansar-di spalni del. Ogrevanje centralno z vsemi priključki, Cena 23.600.000 SIT. Loka nepremičnine, Fajfar Janez,s.p., Tt 50 60 300 13297 ŠKOFJA LOKA - Partizanska: prodamo TAKOJ VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, 3.nad, 12,2 mio, adaptirano 1.2000. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041 / 366 896 GOLNIK: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896 RADOVLJICA: prodamo GARSONJERO, 29 m2, popolnoma prenovljeno in adaptirano ter na novo opremljeno I. 1997, cena 10.9 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041 / 366 896 RADOVLJICA: prodamo DVOSOBNO stanovanje, 49 m2, delno prenovljeno, nova kopalnica, cena 14 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896 RADOVLJICA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 46 m2, 1.1968, cena 13,5 mio, možen dokup kvadrature. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 041 / 366 896 Frankovo naselje Šk. Loka, 2 ss,4.n., 53 m2,1. 79, brez CK, cena 13,5 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, Planina II, 2+2 ss, 88 m2, I. 81, cena 18,8 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, Planina III, garsonjera 36,40 m2, dobra razporeditev, balkon je, 6n., I. 85, cena 10,5 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90 Pirniče, 1 ss, 43 m2, polpritličje, zelo lepo, I. 01,cena 12,5 mil. SIT.TRIDA Šk Loka 041 860 938, 04 513 75 90 PLANINA II - 2 sobno. 66,50 m2, 8. nad., leto izgradnje 1982, edino stanovanje v etaži, krasen razgled proti Ljubljani, vseljivo takoj, prodamo za 14,1 mio. sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2 s. + 2 k., 88,60 m2, IV/7, delno obnovljeno, leto izgradnje 1978, prodamo za 18 mio. sit, Mike & Co d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si KRANJ - Bleiweisova, 3 sobno, 68,68 m2, 12. nad., čudovit razgled po Gorenjski, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Kidričeva, 3 sobno, 88,90 m2, P, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si PLANINA I - 3 sobno, 79,38 m2, pritličje, vseljivo, leto izgradnje 1974, prodamo za 16,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweiso-va 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si RADOVLJICA: Prodamo dvosobno stanovanje, 48 m2, III. nad., prenovljeno, Starost 30 let, zaprt balkon, pripadajoča nadstrešnica za avto. CENA: 14.000.000 SIT K.R NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 t7 460, 041/436-544 RADOVLJICA: V I, nad. na mirni lokaciji prodamo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2. Starost 20 let. CENA: 14.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544 RADOVLJICA: Prodamo svetlo dvosobno stanovanje v izmeri 48 m2. Starost 30 let, IV. nadstr., zaprt balkon. CENA: 12.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544 V PREDDVORU na voljo še 3 nove stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma.Velikosti 38 m2, 77 m2 in 92 m2! Možna takojšnja vselitev ter odloga dela plačila!! Cena: že od 230.000 sit /m2 ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 38 m2 do 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 sit/m2 (+DDV), uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ KRANJ, Planina I. enosobno, 25 let, 33m2, 7.nad/7, cena 13,7 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina II. dvosobno + kabinet, 18 let, 74m2, velik balkon, JV lega, 6. nad/7, cena 16,8 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 BLED - Cesta v Megre; 74,37 m2, lastno dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Možnost dokupa garaže. Cena: 21,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Kolodvorska c; 62 m2, prodamo obnovljeno 3 sobno stanovanje v pritličju I, 1872 zgrajene hiše. CENA: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 14,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 97 m2, štirisobno, 1. nadstropje, obnovljeni tlaki, 1.81, vseljivo takoj. CENA: 20 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel 04/28 11 000. KRANJ - Čirče; 44 m2, 1. nad., 60 let, nova okna in kopalnica, klasično ogrevanje. CENA: 10 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o Ljubljana, tel. 04/28 11 000. DRULOVKA; 39 m2, enosobno, 2. nadstropje, staro 13 let, balkon, vzhodna lega, CK na trda goriva, zelo dobra lokacija, dva kletna prostora. Vseljivo septembra 04. CENA: 10,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo takoj. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka, ki je star 23 let. Ima dobro prostorsko razporeditev, velik balkon, vseljivo je po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ, Planina II - 1 SS 39,3 m2 v 7.nad., letnik 82, cena - 11,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v 1nad., obnova 2001, nova kopalnica, okna, tlaki, cena = 16,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 DUPLJE - novogradnja 3 SS 82 m2 + garaža 14 m2 in terasa 40 m2, vseljivo takoj, letnik 2003, cena - 23,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Savska cesta - 3 SS 72,5 m2 v 4.nad., obnova 92, kuhinja stara 5 let, luk suzno s klima, cena ■ 23,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3.nad., I. 74, cena - 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina II - 2 SS 62 m2 v 2.nad., predelano v 2,5 SS, obnova 89, cena -15,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700_ Bled-Alpska:Prodamo manjšo garsonjero,III.nad.,24m2, cena: 8,5 mio Sit, vseljivo takoj ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661_ Sp. Gorje:Prodamo popolnoma renovira-, no garsonjero v večstanovanjski hiši. vseljivo takoj, 28 m2, l.nad., cena 6.2 mio SIT.ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/238 11 20,041/755-296,041/900-009 Radovljica-Gradnikova: Prodamo zelo lepo 2SS, III nad., 48 m2, renovirano, zastekljen balkon, z garažno nadstrešnico, vsi priključki, vseljivo takoj. Cena: 14 mio SIT - še dogovor. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296, Radovljica-Žagarjeva: 2SS, 48m2, l.nad, CK-elektrika, popolnoma obnovljeno leta 98, vrta 120m2, zelo lepo, cena 13,5 mio ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,041/900-009 Kranj- center: 2SS, 54m2, I. nad, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, izredno lepo, mirna lokacija, vredno ogleda, cena 16,5 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661 Kranj-Savska Loka: v več stanovanjski hiši prodamo 2SS+ kabinet, l.nad, 64m2, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 17 mio. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/ 755 296,040/204-661 Kranj-Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041 /755-296,040/204-661 Kranj-Planina II: Prodamo zelo lepo 3SS, 80m2, z urejenim atrijem 100m2, izredno lepo, vsi priključki, vredno ogleda. Cena 19,5 mio - možen dogovor ITD+d.o o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Golnik: 3SS, 80m2, l.nad, vsi priključki, velik balkon, obnovljena kopalnica in WC, lepo vzdrževano, nizek blok, cena 15 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Zg.Gorje: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, l.nad, 77m2, popolnoma obnovljeno, lepa lokacija, cena zelo ugodan 12 mio ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj-Planina I; 4SS, VIII. nad, 100m2, obnovljeno zelo lepo,dva balkona takoj vseljiva, cena dogovor. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661 Tržič- novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1SS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661 Tržič-mestno jedro: Prodamo zelo lepo meščansko stanovanje, 200m2, 5sobno z garažo in parkirnim mestom, velika terasa, takoj vseljivo, cena 22 mio ITD+d 0.0. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041 /755-296,040/204-661 PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ -ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI NA RAZPOLAGO ŠE DVA STANOVANJA, IN SICER: 2S.S. S KABINETOM (72,72 m2) V MANSARDI TER 3 S.S ( 80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJA IMATA TERASO OZ BALKON. CENA: 271.400,00 SIT/M2, KMALU VSEUIVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - CENTER, prodamo prazno komplet obnovljeno garsonjero, 27,80 m2, CK-plin, vseljiva takoj. CENA: 7.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje velikosti 50,50 m2, 1. nadstropje/3, staro 21 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje, 34,60 m2, staro 40 let, 2. nadstropje/4, brez balkona, delno opremljeno, nova okna, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj. nepremičnine.net KRANJ ■ PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje predelano v eno in pol sobno, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nad , balkon, vsi priključki, kuhinja, dnevna soba, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje v pritličju, 42,50 m2, staro 21 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru CENA: 12.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3.nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net HRASTJE, prodamo dvosobno stanovanje, 60.80 m2, staro 35 let, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 54,40 m2, t, nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4.nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine,net GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KRIŽANKA / info@g-glaS.SJ Torek, 28. oktobra 2003 MM - STYLE d.o.o. f obutev MM - STYLE d.o.o. Za Mošenikom 1, 4290 Tržič Poleg obutve MM STYLE, ki jo odlikuje predvsem izredna udobnost in prožnost pri hoji, vam bodo v naših trgovinah ponudili tudi atraktivno modno obutev in toplo obutev za prihajajoče hladne dni. TRGOVINE MM STYLE: TC DETELJICA, BISTRICA PRI TRŽIČU, TEL: 04/596-22-63 TRZIC, TRG SVOBODE 12, TEL: 04/596-11-42 GEKON, KIDRIČEVA 7, KOPER, TEL: 05/627-37-38 PLANET TUS, MARIBORSKA 128, CELJE, TEL: 03/491-10-66 www.mm-style.si NAGRADE: 1. Vrednostni nakup v višini 15.000 sit (za obutev blagovne znamke MM Style) 2. Vrednostni nakup v višini 10.000 sit (za obutev blagovne znamke MM Style) 3. Vrednostni nakup v višini 5.000 sit (za obutev blagovne znamke MM Style) Nagrajenci lahko nakup opravite v obeh trgovinah v Tržiču, in sicer v TC Deteljica in na Trgu svobode 12. Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 12. novembra 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. PROIZVOD JEDRO, CENTER LETALSKO GORIVO N0RD. BOŽANSTVA KRAJ ŽIVALI GLINASTA PIŠČAL SESTAVIL: F. KALAN KARLI ARHAR VNETJE ŽRELA IN MANDELJNOV KITARI PODOBNO GLASBILO, BENDŽO PREDEL, POVRŠINA PODZEMNI HODNIK EVGEN JURIČ OPOROKA GORENJSKI GLAS TEKOČA PRILOGA JEDEM TROPSKI SADEŽ V LUPINI OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK KLAVDIJ TUTTA VELIK PTIČ TEKAČ IME M0DE-RAT0RKE BAŠ OSVEŽILNA PIJAČA NEKD. MANEKENKA SENČAR NOČNO ZABAVIŠČE S KRATKIMI TOČKAMI NAOKNICA PEČEN PANIRAN KOS MESA NOVOTVORBA HRV. BALE-RINA(A.R.) NAKLADA SLONU PODOBEN IZUMRL SESALEC 24 SPOJINA BENZENA TOČKA NA ARKTIKI VELIKA JEZA UMETNO USNJE IGRALEC SEVER 16 CIRKULACIJA IGRALEC NICHOLSON ARHITEKT MIHEVC OTOK ČAROVNICE KIRKE EVROPSKO AZIJSKA DRŽAVA ELEKTRIČNO PREKINJALO OBOROŽENA TATVINA PUČ, PREVRAT ANTON AŠKERC 14 PEVKA IN IGRALKA MINNELLI RIMSKI PESNIK 23 kraj po. ZVEZDA KI mmu UGASNE VZKLIK NA BIKOBORBI ELEGANTEN ENSKI EVELJ HRV. PEVEC (GORAN) VKOPA-VANJE SLUŠATELJ 1. LETNIKA UNIVERZE OTOŽEN TONSKI NAČIN 15 TERORIST BIN LADEN BIVALNO POTOVALNI AVTO 12 BARVILO ZA LASE, KNA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER EVROPSKA DRŽAVA VELIK PISAN PTIČ LAJANJE DERIVAT, ESKIMI, MASTODON, NIRVANA, TIRAŽA LASTNOST ENAKEGA NAŠA PEVKA (AN JA) 20 21 IZRODEK NAŠ NEKD. SMUČAR IJOŽEl ORODJE ZA KOPANJE MUČENJE IZ UŽITKA NAPAD RALNA ZEMLJA ENICA PRED LETI POPULARNA AM. POP SKUPINA JUŽNOAM. TOVORNA ŽIVAL KONICA 17 GRMADA KOPICA PREBIVALCI GRENLANDIJE DELAVEC, KI TISKA 17 NAOČNIKI OLIVER REED ZAJEC ERIK TUL 10 18 OČE PEVEC LESKOVAR 18 OBER NAJEMNO VOZILO Z VOZNIKOM 10 19 BIUARDNA PALICA MESTO V SRBIJI POROK, GARANT FILOZOFSKA BIT FIZ. ENOTA (LUX) 12 20 STAR IZRAZ ZA DOMOVINO ZAŠČITNIK 13 SNEG ZA SANKANJE, SANINEC 22 POLET, ZAGON IZBOR SL. POPEVKE ZAEVRO-VIZIJO 14 22 IGRALKA ŽELEZNIK ČETRTI PLANET OKRASEK (NAREČNO) 19 15 23 16 24 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2, 2.nadstropje, staro 45 let, balkon, CK-plin, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2. leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 24.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 2.nadstropje/4, staro 40 let, balkon, garaža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, staro 18 let, 1.nadstropje/8, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Prodam STANOVANJE na Delavski c. 28, 70 m2, lahko bi bili tudi poslovni prostori, tt 2310-616 133)8 VOZILA DELI Ugodno prodam 4 dobre ZIMSKE GUME J95/65 15". TT 031/815-559 13238 ZIMSKE GUME 155/70-13 rabljene dve zimi in male salonitke prodam. tt 031 /743-170,23 53 081 13323 Prodam lita platišča 13 col s pnevmatikami. Ugodno. Tel: 04/25 11 293 Prodam 4 JEKLENA PLATIŠČA 14" 5x100, z zimskimi gumami Eskimo S 2 175/80-14 + okrasni pokrovi za AUDI A 3 ali GOLF IV, cena po dogovoru. tt 040/232-287_13331 Prodam ZIMSKE GUME nove 175-65-14, 4 komada 28000 SIT. tt 2325-823, 040/285-748 13344 VIKENDI PODNART POUŠCA, nov leseni bivalni vikend, parcela 800 m2, cena 13 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE,Špela Skofic s.p., Tominčeva c. 2, stražišče, 23 15 600,041/774 101 13267 Danje, brunarica 35 m21.85 , parcela 1100 m2, zelo lepa lokacija, cena 6 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90 ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VOZILO KUPIM Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 031/770-833 12117 Kupim avto CORDOBO ali LEONE I. 02 diesel in klimo, prevoženih do 20.000 km. tt 031/690-950 13250 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1. škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577 26 pASSAT KARAVAN 1.9 TDI, I. 2000, redno servisiran, cena 2.790.000 SIT. tt 041/350-508 13233 LAGUNO RXE prodam, prva reg. 96, ABS, AL patišča, srebrna barva, tt 040/800-608 13241 Prodam GOLF diesel, I. 88, temno modre barve, generalno obnovljen z dodatno opremo, reg. 3/04, cena po dogovoru, tt 040/635-720 13254 Prodam VOLVO 440, I. 91, 176.000 km, cena 400.000 SIT, zelo dobro ohranjen. Tt 041/399-753 13259 AUDI A 4 1.6, I. 95, met. temno zelen, 120.000, serv.knjiga, lepo ohranjen, tt 041/227-338 13270 HYUNDAI, H-1 2.5 DIESEL, LET 98, METALIK, 1. LASTNIK, 7 SEDEŽEV, OSEBNO VOZILO, 2X KLIMA, 2X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, OHRANJEN,2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 KANGOO 1.4 RT, LET 98, MET RDEČ, SERVO, EL STEKLA+OGLEDALA, AR, MEGL, AIR BAG, 5 SEDEŽEV, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 CLIO 1.2 RL.LET 97, BEL, 5V, OHRANJEN, 730.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MEGANE BREAK 1.9 DTI, LET 2000, MET SIV, KLIMA, AQBS, 4X AIR BAG, 2.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FOCUS 1.6, LET 2000, 55.000 KM, MET ZLAT, KLIMA, ABS, 2XAIR BAG, EL OPREMA, 1.LASTNIK, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118 MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA.LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, ABS, ALU, EL OPREMA, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118 MJGflNTflR |hC"1 Bratov Praprolnik 10,1202 Naklo J Tel./Fax: 04/257 G052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J*** AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV WMONROEF XANTIA 2.0 HDI BREAK,LET 2000, MET MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, 2.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MAREA 1.9 JTD VVEEKEND, LET 2000, ČRNA, AVT KLIMA,, EL OPREMA, SERVISNA, KOT NOVA, 1.970.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 LAGUNA II 1.9 DCI, LET 2001, MET SREBRNA, KLIMA, 8X AIR BAG, 6 PRESTAV, AR CD, OHRANJENA, 3.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL S SLIKAMI NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI PASSAT 1.9 TDI 130, LET 2001, MODEL 02, MET SREBRN, AVT KLIMA, AR CD.EL OPREMA.ESP, KOT NOV, 3.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 NAKUP NA POLOŽNICE IN ZELO UGODEN BANČNI KREDIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 TWINGO 1.2, LET 99, RUMEN, 1. LASTNIK, 85.000 KM, AIR BAG, 1.060.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 GOLF 1.9 TDI KARAVAN, LET 2000, MODER, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 MEGANE 1.9 DTI, LET 98, BEL, 5V, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, 1.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 KI A, PRIDE WAGON,LET 2000, 57.000 KM, MET SREBRNA, KLIMA, AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, 1. LASTNIK, 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SCENIC 1.9 DTI, LET 2001, MET MODER, KLIMA, ABS, 6X AIR BAG, AR+CD, EL OPREMA, 2.650.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118 CITROEN, EVASION 2.0 HDI,LET 2001, MET SIV, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, 2XAIR BAG, EL OPREMA, 3.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL, OMEGA 2.2 I KARAVAN, LET 2001, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, SERVISNA, 3.160.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.-, TEL: 04-5319-118 OPEL, OMEGA 2.2 DTI KARAVAN, LET 2000, MET MODRA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, AR + CD,A TREMIČNO STEKLO, EL OPREMA, OHRANJENA, 3.170.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 Prodam spredaj karambolirano (motor nepoškodovan) Fiesto, 1.4 GLX, 1.91, 90.000 km. Tt 031 /329-207 13278 Prodam OPEL VECTRA 1.8 16 V CD karavan, I. 97, vsa oprema razen usnja, zimske gume, veliko dodatne opreme, tt 031/62 18 62,040/206 111 13281 Prodam ŠKODO FAVORIT LX,I. 93, modre barve, reg. 6/04, cena po dogovoru. Tt 031/714-022 13319 Ugodno prodam LADO NIVO s katalizatorjem, I. 94, cena po dogovoru, tt 051 /228- 6 25 13321 ČUO, I, 95, 68000 km, 2. lastnik, servo, avtoradio, dalj. zaklepanje, tt 2331-199 VW GOLF IV 1.9 TDI, I. 99, 87000 km, vsa možna oprema, kot nov, prodam, tt 041/787-050 13336 CLIO 1.4 RT dodatna oprema, redno servisiran, I. 95, prodam, tt 2042-065 PRODAM PEUGEOT 306, I. 95, 105.000km, metal srebrne barve, odlično ohranjen, tt 031/875-357 13356 Prodam PUNTO, L. 2000, kovinske barve, s klimo, tt 5315 715 13358 ZAPOSLIM Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja), tt 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 11844 V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA, tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul.18, Žiri naoe Zaposlimo avtomehanika z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162, Kranj, tel.: 281 77 04. • VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu redno zaposlim. Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj, tt 041/614-722 13014 Za določen čas zaposlimo PRODAJNEGA REFERENTA za tehnično blago z znanjem dveh tujih ježkov. Prijave do 4. novembra 2003 pošljite na naslov: Hypex, Lesce, d.O.o., Alpska c. 11 a, 4248 LESCE 13099 Bobo bar išče študentke ali natakarice. Pogoj: polnoletnost in slovensko državljanstvo. Plačilo po dogovoru. Tt 25 16 850 ali 070/730-549, 2-B Gregorič in ostali,d.n.o., Luže 27, Visoko 13106 V SPOMIN Danes, 28. oktobra 2003, mineva leto dni, odkar meje zapustil dragi mož ANTON HVALIC iil ^ JL 1. ^ x x ▼ 1 iuiv/ Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žena Hasiba Golnik, 28. oktobra 2003 Honorarno dobi delo ženska za pomoč v kuhinji, tt 01/3611-242, Belšak Dušan s.p., Golo brdo 8, Medvode 13211 V poslovni hiši Rona v Kranju smo odprli nov telefonski studio. Iščemo osebe, ki so ambiciozne, z možnostjo napredovanja, za delo v prijetni ekipi. Ostale inf. na tt 04/201-48-36, Florjančič Marko,s.p., Ul. L. Hrovata 4 b, Kranj 1324« Za določen čas zaposlimo DEKLETA in FANTE za strežbo v lokalu ob drsališču, tt 041/637-595, Flora d.o.o., Zg. Bitnje 133, Žabnica 13256 Rdeno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi, tt 031/360-476, Ribnikar Janez,s.p., Senično 8, Križe 13263 VOZNIKA strojnika-avtodvigalista za delo z AD 20 t, zaposlimo. Potrebne delovne izkušnje cca 5 let. Pisne ponudbe na naslov: Mušič Andrej,s.p., Testenova 47, 1234 Mengeš 13266 Imate smisel za delo z ljudmi in bogat besedni zaklad? Si želite dodatnega zaslužka, pridružite se uspešnemu kolektivu za telefonsko trženjein svetovanje. Nudimo dober zaslužek, prilagodljiv delovni čas ter redno ali honorarno zaposlitev. Vabljene tudi mlajše upokojenke, tt 04/2010-685, Prešernova družba d.d., Opekarska 4 A, Ljubljana 13286 Dekle za delo v dnevnem baru zaposlim redno ali honorarno, tt 041/570-937, Brišnik Bojan, Klanec 38, Komenda 13287 POTNIKA za prodajo po vrtcih, zaposlimo. Španovina.d.o.o., Čirče 20, Kranj, tt 041/510-367 13294 Zaposlimo DEKLE za pomoč v strežbi in KUHARJA, tt 031/325-442, Pavlin Dare,s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica 13296 Iščemo resno damo ali gospo za pomoč v strežbi v okolici Škofje Loke. V Mengšu iščemo prijetno dekle za strežbo, delo je izmensko, vikendi prosti, pogoj prevoz, tt 041/498-488, Gostinska dejavnost, Todorovič Ljubo s.p., Huje 2a, Kranj 13314 AVTOLIČARSTVO Uranič, Žeje 3, Komenda, zaposli AVTOLIČARJA z izkušnjami v tej dejavnosti, tt 01/834 1047, 041/722-992 13347 ZAPOSLITEV IŠČE UČITELJ - uspešni inštruktor matematike in fizike, išče delo. tt 041 /266-417 12377 NARODNO ZABAVNI DUO išče delo igranje na ohcetih, Martinovanju, obletnicah. «53310 15 12779 Iščem delo kot voznik kombija ali taxija na Jesenicah, tt 041/881-632 13242 Iščem zaposlitev na področju vzdrževanja objekta ali delo hišnika, tt 040/389-518 13338 ZAHVALE Poštenjak iz Selške doline - HVALA neznanemu najditelju iz Selc za najdeno denarnico 17.10.03. Bajt Andrej iz Novega mesta 13359 ŽIVALI Prodam več ĆB in LS TELET starih od enega tedna do dveh mesecev, tt 031/808-218 13146 Prodamo več PRAŠIČEV različne, velikosti in teže za nadaljno rejo ali zakol, do-mača krma. Škofjeloška c. 92, Kranj 13213 Polovico krave simentalke, prodam, tt 041/476-468 13235 Prodam 200 kg težko TELICO si-mentalko. tt 552-10-24 13247 Prodam ŽREBIČKA, starega 6 mesecev. tt 512-19-41 13248 Prodam TELIČKA simentalca, cca 100 kg. tt 25-31-357 1325/ Prodam BIKCA simentalca, težkega 125 kg. tt 51-22-840 13258 Prodam PRAŠIČA 14 col za FORD. tt 051/309-022 13274 Prodam BIKCA simentalca 150 in 300 kg. tt 041/575 259 13275 Prodam en teden starega BIKCA simentalca in KRAVO za zakol, tt 53 33 409 ' 13277 ;;■''.'■■'':■'::');.■'.^ Prodam 10 dnis tarega BIKCA čb. tt 514- 6 1 77 13280 Prodam 3 TELIČKE simentalke, težke 200 kg. tt 2523-078 _13288 Prodam 7 mesecev staro ŽREBICO norik. tt 041/784-363 13289 Prodam PSIČKA LABRADORCA, star 7 tednov z vsemi dokumenti, tt 041/635- 420_13290 Prodam čb BIKCA star 8 dni. Tt 25 118 13 1329) Prodam DVA PRAŠIČA za zakol Bukovica 23, Vodice_ 13301 KRAVO lisko, BIKCA 100 in TELICO 350 kg, prodam, tt 514-11-14 13302 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 13303 Prodam BIKCA simentalca 180 kg in 250 kg. tt 5741-624 ,3322 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. tt 041/515-867_13332 Prodam dva BIKCA simentalca. tt 041/253-966 13335 Prodam TELIČKO simentalko, staro do 20 dni. tt 51-41-165 13346 Ugodno prodam dve KOZI, stari 4 leta in eno leto, rjave, brez rogov, tt 533-65-78 13349 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca stara en teden. P 041 /891-205 13350 Prodam mlado KOZO, srnaste pasme, tt 041/909-273 13351 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado, pitano govedo krave, teleta. Mesarstvo Oblak, Tt 041 /650-975 11897 Kupim pašnega bika od 200 do 300 kg. tt 031 /823-560 13098 Kupim BIKCA simentalca, težkega od 150-300 kg ter mlado jalovo KRAVO, tt 531-25-39 13348 V SPOMIN Minilo je že tretje leto, od kar te med nami več ni. Srce je prazno in nazaj si te želi. MARJANI GABER iz Puštala Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke. Mož Jožef Gaber Škofja Loka, 28. oktobra 2003 V SPOMIN Ko v deželo se prikradel mrzel jesenski je večer, ti za vedno tja med zvezde si odšel. srce je zakričalo v bolečini, misli preplavili nepozabni so spomini, četudi kdaj se solza posuši, spomin na tebe nikdar ne zbledi. 31. oktobra mineva žalostno leto, odkar si za vedno odšel dragi sin PETER Vsem, ki ste ga imeli radi in se ga z lepo mislijo spominjate ter prižigate sveče ob njegovem preranem grobu, prisrčna hvala. Žalujoča mami in vsi njegovi Kokra, oktober 2003 ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 84. letu zapustil dragi JOŽE ŠTULAR Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala gre Marici Kozjak in Ajši Smen za njuno nesebično pomoč. Posebna zahvala Dializnemu centru Jesenice, dr. Igorju Rusu, medicinskim sestram, voznikom ter Stanetu Miheliču za lepo napisan in prebran govor. Hvala pevskemu zboru Podnart za zapete pesmi ter podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča Zumreta OSMRTNICA Umrla je naša draga ŠTEFKA ZLEBIR rojena TEPINA iz Dvori j pri Cerkljah Od nje se bomo poslovili v četrtek, 30. oktobra 2003, ob 15.30 na pokopališču v Cerkljah. Žara bo od srede, 29. oktobra, od 10. ure dalje v mrliški vežici v Cerkljah. Vsi njeni ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK Od -5 "C do 3 "C SREDA od -4 "C do 8 "C ČETRTEK od 5 "C do 8 "C Danes bo pretežno jasno, le v ljubljanski kotlini bo precej nizke oblačnosti, ki se bo popoldne razkrojila. Jutri se bo postopno pooblačilo in čez dan bo že možen rahel dež. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno z občasnim dežjem. Podrto drevje trgalo daljnovode Sneg je letos pohitel. V četrtek ponoči ga je po podatkih kranjskih cestarjev največ zapadlo na Sorici (do 35 centimetrov), do petka dopoldne pa na Vršiču (45 centimetrov). Kranj - Zgodnji sneg, ki je pred petimi dnevi pobelil Gorenjsko in ostalo Slovenijo (ponekod je padlo tudi do štirideset centimetrov snega), so sicer naši vremenoslovci napovedali, kljub temu pa je marsikoga prehitel in presenetil. To še posebej velja za voznike, ki svoje avtomobile večinoma še niso preob-lekli v zimske pnevmatike. V petek dopoldne so o tem zgovorno pričale dolge kolone pred vulkanizerskimi servisi; na zamenjavo gum je bilo treba čakati tudi po dve uri. Pri enem večjih Konopljo posadil, Kjer se je dalo Kranjska Gora - Policisti mejne policije v Kranjski Gori bodo kazensko ovadili 42-letne-ga K.P. iz Mojstrane, ker sumijo, da se je ukvarjal z vzgojo in prodajo konoplje. Po navedbah policije je osumljeni od maja do oktobra na več mestih v Mojstrani, na Jelovici, Pokljuki in Vršiču neupravičeno posadil večje število sadik konoplje ca-nabis sativa L, jo nazadnje požel in posušil v svojem stanovanju. V hišni preiskavi so našli več delcev posušene konoplje in trinajst steklenih kozarcev za vlaganje, v katerih je bila konoplja, pripravljena za prodajo. Našli so tudi 43 posajenih sadik. S.Š. LOTO Rezultati žrebanja 43. kroga igre na srečo Izžrebane številke: 1, 2, 4, 10, 14, 27, 37 in dodatna 7. Izžrebana Lotko številka pa je: 537126 V 44. krogu za sedmico 58.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 25.000.000 SIT Vulkanizerji so imeli v zadnjih dneh obilico dela... Foto prodajalcev pnevmatik v Kranju, ki izvaja tudi menjavo gum, podjetju Boltez, je bila čakalna vrsta dolga že navsezgodaj. "V prejšnjih letih so se vozniki za menjavo gum odločali med 1. in 15. novembrom, ko je bila pri nas tudi največja gneča, tokrat pa kaže, da bo večina to opravila že do 1. novembra. Letos beležimo povečan obisk že od treh dni pred prvim sneženjem. Očitno so vozniki pohiteli zaradi neugodnih vremenskih napovedi," je povedal Iztok Boltez. Po opažanjih cestarjev je bila v četrtek popoldne, ko je začelo Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 27 rojstev, in sicer 18 v Kranju in 9 na Jesenicah. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 18 novorojenčkov, od tega 10 deklic in 8 dečkov. Na prverh tehtanju je bila najtežja deklica, ki je tehtala 4.340 gramov, najlažji pa je bil deček s 2.370 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 9 dojenčkov, in sicer 5 deklic in 4 dečki. Kazalec na tehtnici je 3.630 gramov pokazal najtežjemu dečku, 2.830 gramov pa najlažji deklici. snežiti, z zimskimi pnevmatikami opremljena približno petina vozil. "Večina vozil je bila še brez zimske opreme. Vozniki so zato vozili ne samo previdno, ampak že kar pretirano boječe. Ker so zraven zelo previdno vozili tudi tovornjakarji, so na cestah, predvsem na podvinskem klancu, nastajale kolone," je opažal Jože Pirnat, vodja zimske službe v Cestnem podjetju Kranj. Zaradi nastalih kolon posipavanje cest ni bilo optimalno. "Ker smo naša vozila na ceste poslali direktno z gradbišč, smo nanje namestili vlečne posipal-ce. Ti pa zagotavljajo optimalen posip pri vožnji s hitrostjo od 30 do 40 kilometrov na uro, toda precej tovornjakov je na žalost obstalo v koloni," je pojasnil Pirnat in dodal, da avtomatske posipalce na tovornjake namestijo šele 15. novembra, ko uradno začno izvajati zimsko službo. Zaradi zapadlega snega je bila na vseh mejnih prehodih z Avstrijo obvezna uporaba zimske opreme. "V nekaterih primerih je bila ta priporočljiva tudi zaradi nespluženih cest na avstrijski strani. Avstrijci namreč običajno ob snegu čakajo nekoliko dlje, medtem ko pri nas takoj Na Jeprci: sneg je lomil tudi drevje. - Foto: I.K. Čestitamo mladoporočencem V Kranjski Gori sta 18. oktobra 2003 sklenila zakonsko zvezo: Klemen Košir s Planine pod Golico 77 in Tania Oblak z Zgornje Radovne 19. V Škofji Loki sta se 25. oktobra 2003 poročila Zoran Špik in Jasmina Roje. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. zaženejo paniko," je še dejal Pirnat. Novozapadli moker sneg je veliko preglavic povzročal gasilcem, ki so morali na številnih cestah odstranjevati podrta in nagnjena drevesa, še večje težave pa je povzročal Elektru Gorenjska, ki je imel številne težave pri oskrbi z električno energijo. "Zaradi drevja je trgalo daljnovode na območju Krope, Pod-narta, Zapuž, Nove vasi, Ovsiš, Ljubelja, okolice Kranja, Golni- GLASOV JEZ Čas ozimnic ka, Bohinjske Bele, Seničnega, Zgornje in Srednje Bele, Preddvora ter Selške in Poljanske doline. Stanje se je spreminjalo iz minute v minuto, vendar pa se sedaj počasi že umirja," je v petek dopoldne povedal Boštjan Vogelnik, vodja distribucijskega centra. Na terenu je okvare stalno odpravljalo pet ekip, dobava električne energije pa je bila povprečno prekinjena po eno uro. Simon Šubic Kranj - Minula nedelja ni bila navaden dan. Mnogi Slovenci so namreč dopoldan preživeli v enem od Mercatorjevih centrov in poskušali čim bolj napolniti svoj nakupovalni voziček, saj je najboljši sosed ob svoji 54-letnici vse potrošnike obdaroval z 10-odstotnim popustom za vse, kar je kdo uspel pripeljati na blagajno. Marsikomu se je menda ozimnica poleg nakupa običajnih živil tako povečala za novo obleko ali televizor. Ker pa se prvi človek Mercatorja Zoran Jankovič vedno ravna po načelu živi in dihaj s svojimi potrošniki, je te dni tudi sam nakupoval ozimnico. Izvedeli smo namreč, da sije za ozimnico kupil Živila. I.K. Danes izšli Moja Gorenjska Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa Ločanka Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane - o o.