24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM *
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXII. — LETO XXXIL
EQUALITY
ODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY^ (PONDELJEK), APRIL 4, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 66
Novi grobovi
^КЕ PIKS
. У petek zvečer so se kot obi-^jno zbrali prijatelji" družine ^ike Piks za prijateljski sestanek na domu 1373 E. 53 St., ko Je bil Mr. Piks nenadoma zadet srčne kapi in je skoro takoj ЧПЈГ1. Star je bil 59 let ter je ^eč let vodil grocerijsko trgovino na vogalu Stanard Ave. in • 53 St. Doma je bil iz vasi Visoko pri Kranju, fara Št. Ju-odkoder je prišel v Ameri-0 leta 1910. Bil je ustanovni društva "Slovenec št. 1 DZ ter svoječasno direktor ^orth American banke.
Tukaj zapušča soprogo Mary, gojeno Vesel (p. d. Veselova), onia iz Blok, ki je že več let priklenjena na bolniški postelji, ftčer Mrs. Marie Herbat in sina franka, tri vnuke in brata Jo-sepha, v stari domovini pa zapušča brata Johna in sestro •^tonijo kot tudi mnogo dru-sorodnikov. Pogreb se bo yršil v torek zjutraj ob 9:30 uri Grdinovega pogrebnega za-^oda, 1053 E. 62 St., v cerkev Vida in nato na pokopališče Calvary.
#
VIDIC
Po dolgi bolezni je preminil ^eraj popoldne MikeVidic, star ^ let, stanujoč na 3594 E. 114 Doma je bil iz Velike Globo-7®. fara Krka, odkoder je pri-V Ameriko pred 46 leti. Bil J® član društva sv. Jožefa št. ^^6 KSKJ in drušavo sv. Jane-^ Krstnika št. 37 ABZ. Tu zapušča žalujoči soprogo rojeno Cesar, sinova, Mi-e in William, hčere Josephine, Ida in Mrs. Mary Barle ter se-stro Mrs. Josephine Kmet, v s kraju pa brata Antona yeč sorodnikov. Pogreb se bo Vršil v sredo zjutraj ob 9:30 uri ^ Louis L. Ferfolia pogrebnega ^^voda v cerkev sv. Lovrenca vj ^0. uri in nato na pokopališke Calvary.	'
#
^TON ULEPIČ
° dolgotrajni bolezni je pre-mil v petek zvečer Anton Ule-83i	79 let, stanujoč na
,. , Rosewood Ave. Doma je ^ iz vasi Dole, fara Škocijan ^ Dolenjskem, odkoder je pri-Л ^ Ameriko pred 50 leti. Bil društva Mir št. 10 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo so-Uršulo, rojeno Metelko, j^oye: Prank, Anthony in jns, hčere: Mrs. Ursula Roz-® e, Mrs. Mary Zajc, Mrs. An-a Zeptowicz, Anna, Frances Rose, vnuke in sestro Mrs. Gričar, v Kansasu pa ^rata Matta. Pogreb se bo vršil orek zjutraj ob 9:30 uri iz ^^8 L. Ferfolia pogrebnega Union Ave., v cer-ftat ^°^renca ob 10. uri in ° nal pokopališče Calvary.
POGACAR
jg^^®raj zjutraj ob 10. uri na svojemu domu na st	St. Anton Pogačar,
63 let. Bolehal je nad leto je bil iz vasi Po-0^ ' ^^ra Cerklje pri Kranju na j^enjskem. Bil je član društva (Jn Prešeren št. 17 SDZ, in rt Cleveland št. 126 SNPJ Sf ^štva sv. Janeza Krstnika 37 ABZ.
zapušča žalujočo so-čič "Josephine, rojeno Gustin-' ^°nia iz vasi Erjavče, fara
TITO NAPADEL KOHINFORMO IN ZAPADNE KAPITALISTE
BEOGRAD, 2. aprila—Jugoslovanski premier maršal Tito je v četrtek v svojem govoru napadel tako zapadne kapitalistične sile kot dežele Kominforme, rekoč da se ukvarjajo s širjenjem laži in obrekovanj proti Jugoslaviji. Tito je govoril skupini pri
morskih Slovencev ' in istrskih Hrvatov, ki so ga obiskali na istrskih otokih Brijoni, kjer se nahaja na počitnicah. Besedilo govora pa je bilo objavljeno da nes.
"Proti-jugoslovanska propa ganda nas ne bo nadlegovala in nas ne bo prisilila, da bi krenili s pota, na katera smo stopili", je rekel Tito, ki je še pristavil, da se samo smeje na kampanjo, ki jo vodijo proti jugoslovanski vladi.
"Verjetno ste slišali razne laži o strašnih zarotah, ki se jih vrši na Brijonih, češ, da sem jaz tu imel pogovore z Angleži in Američani. Te laži se povečino-ma širi iz Trsta, toda širi se jih tudi po buržvaznih kapitalističnih in tudi socialističnih deželah.
"Seveda, ni potrebno, da bi vam povedal, da to ni res, ker je neumnost."
Posebno ministrstvo ustanovljeno za Primorsko
Primorcem je Tito povedal, da bo ustanovljeno posebno ministrstvo za hrvaško Istro in slovensko Primorje.
"Ko smo osvobodili ta področja, smo postavili iste principe za ljudstva ostalih narodnosti, ki veljajo za vsa ostala področja — princip narodnostne enakopravnosti."
Tito je posebno zanikal, da je v Istri prišlo do uporov, da je ljudstvo začelo rušiti železnice tire, da se je sUšalo streljanje na teh področjih in da je prišlo do spopada med njegovimi pristaši in proti-Titovimi silami.
"Smejem se tem lažem, prav kakor se smeje ljudstvo v naših vaseh.
"Snoči, naprimer, sem slišal, ko je moskovski radio komentator rekel, da so v naši deželi nebesa za kulake (vaške bogatine). Ni težko zamisliti, kaj o tem mislijo naši vaški bogatini — tisti, katerim smo z raznimi merami preprečili, da se ne bi bogatili na račun delovnega ljudstva.
"V vsem, kar se danes govori in piše proti nam in naši de-
Pregar-je, Št. Peter, tržaški okraj, sina Josepha in hčer Mrs. Antonia Erzinek ter v stari domovini dve sestri, Frances in Mano ter enega nečaka. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeromija in
nato na pokopališče Calvary.
#
MABY STOS
Umrla je Mrs. Mary Stos, rojena Doljac, stara 64 let. Stanovala je na 1383 E. 43 St. Doma je bila iz črnika na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Bila je članica društva Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ,
Tukaj zapušča soproga Stephen, sinove in hčere: Stephen mL, Mrs. George Peters, Mrs. Jack Vrabič, Nick, Thomas, Mrs. (Jeorge Sadowsky, Mrs. Joseph Vertocnik in John ter vnuke. Pogreb se jef vršil danes zjutraj ob 9:30 uri iz Golubove-ga pogrebnega zavoda, Superior Ave. in E. 47 St., v cerkev sv. Pavla ter nato na pokopališče Calvary.
želi, je toliko neumnosti, da se človek res mora smejati. Mi se ne zmenimo za to. Ne morejo prevariti nobenega v naši deželi; toda lahko bodo sami preva-reni."
Vzhodne države obdolžene kršitve mirovne pogodbe
WASHINGTON, 2. aprUa. — Zedinjene države in Anglija sta danes poslali ostre protestne note vladam treh vzhodno-ev-ropskih držav — Madžarski, Romuniji in Bolgariji — s katerimi jih obdolžujeta, da kršijo določbe mirovne pogodbe. Zedinjene države in Anglija zahtevata od omenjenih držav, da morajo izpolniti obljube, da bodo za-jamčile ljudstvu "osnovne človeške pravice in svobodščine."
Zapadne sile pravijo, da se v treh državah premišljeno in sistematično zanika ljudstvu svoboda izražanja, svoboda tiska, verska svoboda, svoboda političnega mnenja in svoboda javnih shodov." Vse to pa so omenjene države obljubile v mirovni pogodbi, ki je bila sklenjena pred devetnajstimi meseci.
Kar se tiče Madžarske je po-sebnd omenjena obsodba kardinala Mindszenty-ja, ki je radi svojih aktivnosti proti vladi in črnoborzijanskih špekulacij bil nedavno obsojen v ječo. Romunija pa je baje zaprla opozicijske voditelje, dočim je Bolgarija kriva, ker je obsodila radi špijonaže skupino protestantov-skih duhovnikov.
S svojimi zahtevami se zapadne sile opirajo ^ na mirovno pogodbo. Če to ne bo učinkovito, nekateri krogi menijo, da bo zadeva izročena organizaciji Združenih narodov.
Z Zedinjenimi državami in Anglijo soglašajo tudi Kanada, Avstralija in Nova Zelandija.
V bolnišnici
Dobro poznana Mrs. Frances Wolf iz 14703 Sylvia Ave. je bila prošli četrtek odpeljana v Cleveland Clinic bolnišnico. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje čim preje popolnoma vrnilo!
Poročano je bilo, da je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Louis Kushlan, kar pa bi se moralo glasiti Mrs. Kathe-rine Kushlan iz 816 Alhambra Rd. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje čim preje popolnoma vrnilo.
Popravek
V poročilu, da so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. John Stritof, 13333 Darley Ave., je tiskarski škrat zmešal eno vrsto, tako da se je poročilo glasilo, kot da so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. John Mikuš, ki sta v resnici s tem dogodkom zopet postala "grandma" in "grandpa". Toliko v blagohotni popravek.
Pevski zbor "JADRAN" poda opereto v 3. dejanjih "VALČEK LJUBEZNI" v nedeljo 10. aprila v Slov. del. domu, Waterloo Rd. Pričetek ob 3:30 pop. Zvečer ples — igra Vadnalov orkester.
Poljski katoliški glavarji bodo odgovorili vladi
Konflikt med cerkveno
hierarhijo in državo
se je zopet zaostril
VARŠAVA, Poljska, 2. aprila. — Danes je bilo sporočeno, da katoliška cerkvena hierarhija na Poljskem pripravlja pro-ti-predloge vladni^ zahtevi, da se pod krinko verske svobode preneha s propagando proti državi.
Poljske oblasti so pa ponovno opozorile rimsko ; katoliške poglavarje, da bodo postavili na zatožno klop večje število cerkvenih uradnikov, če se protidr-žavne aktivnosti ne bodo končale. V svoji nedavni izjavi, je vlada opozorila, da se te aktivnosti s strani nekaterih cerkvenih voditeljev morajo končati predno bi,se začela pogajanja za sklenitev miru med cerkvijo in državo.
Katoliški glavarji bodo verjetno zahtevali "polno versko svobodo" predno % ta pogajanja začnejo. Poljski primat nadškof Štefan Wyszynski je baje danes razkril, da bo cerkev za-' htevala, da država umakne vse mere, katerih namen je, da se omeji ali pa ukine verski pouk v šolah. Toda s svoje strani vlada zagotavlja, da taksne mere sploh nikoli niso bile podvze-te. Dalje se bo od vlade zahtevalo, da lahko duhovniki govorijo v svojih pridigah kar koli želijo, ne da bi se trebali bati aretacije.	^
Vlada, pa zopet odgovarja, da še noben duhovnik ni bil aretiran radi pridiganja, pač pa le radi protivladnih aktivnosti. Končno pa bo nadškof zfehteval, da se v tisku preneha z vso propagando proti cerkvi in Vatikanu.
Posebna komisija škofov je ,baje že bila ustanovljena, z namenom da bi vladi predložila načrt za rešitev spora med cerkvijo in državo. Med tem pa tisk in radio na Poljskem še vedno napada Vatikan in reakcionarne duhovnike, ki s prižnic napadajo vlado.
Veteran v težavah radi neveste
LONDON, 2. aprila—Veteran ameriške mornarice in bivši profesor na Utah univerzi John A. Wolfard je danes odločno zahteval, da se njegovo nevesto pusti v Zedinjene države. Državni oddelek pa se temu zoperstavlja.
Wolfard se je v Angliji oženil z Angležinjo Mary Yeates, ki pa je članica komunistične stranke. Zaradi tega je prišlo do spora.
"Res, moja žena je članica komunistične stranke. Toda jaz trdim, da je popolnoma razumno dvomiti, če angleška K!omuni-stična stranka zagovarja nasilno strmoglavljenje vlade Zedi-njenih držav," pravi profesor.
Wolfard je izjavil, da je prva prošnja za vizo bila zavržena s strani državnega oddelka. Proti sklepu pa je vložil priziv, rekoč da bo moral sam ostati v Angliji, če se njegovi ženi ne bo dovolilo, da pride v Ameriko.
Delo na igrišču
Prošli teden je mestni oddelek za javna dela delal z vso paro na pogorišču ob vznožju E. 61 in E. 62 St., kjer bo mesto napravilo eno najlepših javnih igrišč za otroke. Polagalo se je odvodovodne cevi in urejevalo v splošnem, da bo igrišče zgotovljeno v najkrajšem času.
Predstavniki 12-tih držav bodo danes podpisali Atlantski pakt
Jutri se začne zasedanje Z. N.
LAKE SUCCES, N. Y., 2. aprila—V torek se bo začelo četrto zasedanje generalne skupščine Združenih narodov.
Kakšnih 400 delegatov 58 držav, ki so članice organizacije, se bo zbralo v Lake Successu in bodo razmotrivali o vprašanjih, ki so ostala nerešena po tretjem zasedanju v Parizu.
Za zapadne sile so glavna vprašanja dnevnega reda sledeča;
Usoda bivših italijanskih kolonij, vprašanje fašistične Španije, obsodba kardinala Mindszenty-ja na Madžarskem, predlog, da se omeji moč veta v Varnostnem svetu, "kršitve človeških pravic" s strani Sovjetske zveze, ustvaritev oborožene sile Združenih narodov, svoboda informacije in tiska, sprejetje Izraela v članstvo organizacije.
Najvažnejši vprašanji sta italijanske kolonije in Španija. Sovjetska zveza predlaga, da se pod nadzorom Združenih narodov poverjeništvo nad bivšimi kolonijami da Italiji, s tem, da' bi se preskrbelo za čimprejšnjo osamosvojitev kolonijalnih ljudstev. Zedinjene države se temu predlogu zoperstavljaj.o,, Anglija se želi polastiti Kirenaike, Francija pa italijanskega Sudana.
Kar se tiče Francove Španije, bodo zapadne sile delovale za preklic resolucije, s katero je bil napovedan diplomatični bojkot Španiji in obljubljene bolj stroge mere, če se v pametnem roku ne b6 odstranilo fašistični režim Španije z oblasti. Anglija in Zedinjene države so za upostavo diplomatičnih zvez s Frai^icovo vlado in da se Španijo vključi med članice posebnih agencij Združenih narodov. Vzhodno evropske države bodo nastopile proti fašistični Španiji, toda ni verjetno, da bi uspele.
Zapadni opazovalci menijo, da bo na četrtem zasedanju Združenih narodov prišlo še do večjega razkola med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo ter vzhodno evropskimi državami.
WASHINGTON, 4. aprila—Predstavniki dvanajstih proti-komunističnih držav bodo danes podpisali Severno-atlantsko vojaško pogodbo v ceremonijah, katerim bodo prisotvovali predsednik Truman in kakšnih 1,400 diplomatov, kongresnikov, vladnih uradnikov itd.
Vojaška pogodbo bo postala veljavna, ko jo bodo ratificirale vlade sedmih držav, ki so pripravile besedilo pakta—Zedinje-nih držav, Kanade, Anglije,
Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga.
CENE ŽIVEŽU SO ZOPET PADLE V RUSIJI
MOSKVA, 2. aprila—Snoči je bilo naznanjeno precejšnje znižanje cen raznemu živežu.
Cena mleku je padla od štirih rubljev na tri, cena jajcem od 1.40 rubljev na 1 rubelj, cena siru pa od 13 rubljev za kilo na 10 rubljev. V teku so tudi znižanja ceii ostalemu živežu.
AVSTRIJA NE ŽELI PODPIRATI BEGUNCE
DUNAJ, 2. aprila — Avstrijska vlada je nedavno sklenila, da bo na konferenci predstavnikov štirih velikih sil zahtevala, naj se jo osvobodi obvez podpiranji razmeščenih oseb, ki živijo v Avstriji.
Avstrijska vlada mora še vedno prispevati za vzdrževanje kakšnih 500,000 beguncev, ki živijo v raznih taboriščih.
Redna seja lovcev
Redna seja Euclid Rifle lovskega kluba se bo vršila- v torek zvečer ob osmih v Slov. domu na Holmes Ave. Vabi se vse članfe, da se gotovo udeleže.
Za Zedinjene države je potrebna dvetretjinska večina glasov v senatu, da bi pogodba bila odobrena. Pričakuje se, da bo predsednik Truman poslal pogodbo v senat, takoj ko bo podpisana.
Med ostalimi državami, ki bodo pogodbo podpisale, so: Norveška, Danska, Iceland, Portugalska in Italija.
Glavni govor ob priliki ceremonij bo imel predsednik Truman, krajše nagovore pa predstavniki dvanajstih držav.
Sovjetska zveza je poslala proteste
V	petek je Sovjetska zveza objavila memorandum proti Atlantski zvezi, za katero pravi, da je napadalni instrument, katerega namen je, da se prestraši tiste države, ki nočejo- sprejeta anglo-ameriške vladavine nad svetom. V memorandumu so dalje obtožene države, ki so pogodbo pripravile, da kršijo mednarodne sporazume in majajo osnove organizacije . Združenih narodov.
V	sovjetski noti je dalje povedano, da je pakt naperjen proti Sovjetski zvezi in je po svojem značaju odprto napadalni.
"Nič skupnega nima, bodisi z nalogo samo-obrambe držav podpisnic pakta ali pa s pravim priznanjem ciljev in principov organizacije Združenih narodov," je med ostalim rečeno v sovjetskem memorandumu.
Dalje je sovjetska vlada zagotovila, da Sevemo-atlantski pakt krši obstoječe pogodbe med Anglijo in Rusijo, Francijo in Rusijo, kakor tudi sporazume, sklenjene v Potsdamu in na Jalti.
Sovjetska vlada je zagotovila, da Rusija ne želi napasti nobene dežele.
Besedilo memoranduma je objavila uradna sovjetska agencija Tass. Poslan pa je bil Zedi-njenim državam, Angliji, Franciji, Belgiji, Kanadi, Nizozemski in Luksemburgu, ki so sponzorji vojaške pogodbe.
V	sovjetski noti je posebno poudarjeno, da se izobčenje Sovjetske zveze iz pogodbe lahko "pojasni samo z dejstvom, da je pogodba naperjena proti Zvezi sovjetskih socialističnih re-pisolik in proti deželam ljudskih demokracij."
Države soudeležnice pri paktu so izvršile vojaške priprave, kakor kopičenje zalog atomskih bomb, obdrževanje skupnega an-glo-ameriškega vojaškega štaba v Washingtonu in zapadno-ev-ropske obrambene zveze, katere sedež je v Franciji.
"Namen Severno-atlantske zveze je, da se prestraši države, ki nočejo ubogati ukazov anglo-ameriskega zbiranja sil, katerega namen je svetovna dominacija," pravi sovjetski memorandum.
Predstavniki zapadnih sil zavrgli obtožbe
Predstavniki Zedinjenih držav in Anglije so hladno zavrgli obtožbe Sovjetske zveze, da je Severno-atlantska zveza napadalnega značaja. Zagotavlja, da je le opora svetovnemu miru.
Angleški zunanji minister Ernest Bevin je izjavil, da bi s pametno uporabo pakt lahko bil "največji prispevajoči faktor za svetovni mir, kar jih je bilo na svetu."
Ameriški državni oddelek pa je zagotovil, da je pakt izključeno obrambena zveza, ki ne bo škodovala Sovjetski zvezi, če nima namena, da bi napadla katero koli državo podpisnico.
Bevin ni v svojih izvajah omenil sovjetske note, toda poudaril je, da je osnovni princip pakta, da ni napadalen. Bevin je še pristavil, da se bo o ureditvi bodočega in stalnega miru odločilo še letos. Kar se tiče samega pakta bo po mnenju angleškega zunanjega ministra skupna zveza moštva, vojaške pomoči, ekonomske , pomoči in vprašanje, kaj lahko posamezne države prispevajo za to skupnost.
*
Sovjetski komentator o zaroti proti Rusiji
Medtem je v Moskovskim časopisu priobčil daljši članek o sami Atlantski zvezi in Church-illovem govoru v Bostonu znani sovjetski časnikar in književnik Ilja Ehrenburg.
Ehrenburg je med ostalim rekel, da najboljši možgani v Ze4 dinjenih državah pripravljajo zaroto za uničenje Sovjetske zveze, dočim so v drugi svetovni vojni pošiljali konservirano svinjsko meso in brzojavne čestitke Rdeči armadi radi zmag nad Nemčijo in Japonsko.
Za Churchillov govor menijo sovjetski komentatorji, da je le nadaljevanje njegovega govora v Fultonu, Mo., pred tremi leti. Bivšega angleškega premierja pa so ponovno označili za vodilnega sovražnika Sovjetske zveze in vodilnega vojnega netilca.
JUGOSLOVANSKI DELEGATI ODPOTUJEJO 8. APRILA
NEW YORK, 2. aprila—Štirje delegati Jugoslavije na nedavni Kulturni konferenci za svetovni mir, ki so skupaj z ostalimi delegati vzhodnih držav dobili obvestilo državnega oddelka, naj v najkrajšem času zapustijo deželo, 80 danes naznanili, da bodo odpotovali 8. aprila.
Delegati so objavili izjavo, v kateri izražajo svoje presenečenje nad sklepom državnega oddelka.
"S tem sklepom se nam je preprečilo, da na mestu zvemo ne-kaj več o ameriškem ljudstvu, o njihovi kulturi in želji za mirom," pravijo jugoslovanski delegat.
Delegati Jugoslavije so bili: pisatelj in pesnik Vlado Popo-vić, skladatelj in dirigent Kreši-mir Baranović, pesnik Aleksander Vučo in kritik in književnik JogjjaJ^idnukr.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
4. aprila, 1949.

ENAKOPRAVNOST
tf
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
IZGINJAJOČA BABICA
UREDNIKOVA POSTA
Dve pismi Ludvika Medvešeka
Kakor je razvidno iz tozadevne študije in poročila Metropolitan zavarovalne družbe, se čezdalje bolj manjša število detet, ki jih pomagajo spraviti na svet babice. Pregled kaže, da so v dobi tik pred prvo svetovno vojno babice pomagale pri približno 40% porodih v Zedinjenih državah. Leta 1935, ko je bilo mogoče dobiti polne podatke o tem po vsej deželi, so dognali, da so babice bile pozvane komaj pri deset odstotkih vseh porodov v deželi. Od teda; naprej pa se zahteva po babicah pri porodih jadrrio krči, tako da so v letu 1947 bile poklicane samo k nekaj nad štiri odstotkov porodov.
Vzroki za to potisnjen je babic v kot so različni in pre, omenjena zavarovalna družba navaja nekatere. Zadnja leta so države sprejele zakone, ki določajo, da morajo biti babice primerno šolane za svoj poklic, poleg tega pa tudi podvržene nadzorstvu in regulacijam v svojem poklicu. To je takoj zmanjšalo število babic, ki so dotlej imele pravico vršiti ta poklic. Istočasno seje povečalo število zdravnikov, ki so bili sposobnejši v porodništvu kot prejšnji starejši zdravniki. Tudi bolnišnice so pričele nuditi porodnicam vso potrebno oskrbo za časa poroda. Leta 1947 se je rodilo v Zedinjenih državah več kot tri milijone otrok v bolnišnicah—torej pet od vsakih šest novorojenčkov. Temeljna podlaga temu razvoju pa je bila splošen podvig v ekonomskem statusu ameriškega ljudstva.
Drugi faktor izpodrinjenja ameriških babic s pozorišča širokih predelov dežele, je postaranje naseljenih ameriških žensk. Le te so v letih, ko so rodile otroke, sledile stari tradiciji prineseni iz starega sveta, kjer so babice igrale glavno vlogo pri porodih. Tako vidimo, da so tudi v Ameriki babice igrale važno vlogo začetkom tega stoletja, ko je bilo v velikih mestih mnogo tujerodnih prebivalcev. V mestih New Yorku so babice še pred 40 leti pomagale pri 50,000 porodih letno, ali pri 44% vseh porodov v mestu. Od onih dob pa je po vprašan je po babicah padalo tako naglo, da so babice v New Yorku leta 1947 bile poklicane komaj k eni desetniki odstotka porodov živih novorojenčkov v tem velemestu.
Babice pa ne izginjajo le v večjih mestih, pač pa tudi v manjših krajih dežele, posebno v predeljih vzhodnih in severnih držav. Njihovo število, ki je še pred 25 leti znašalo 62,000, se sedaj ceni na okrog 21,700, kakor kažejo številke iz 1. 1947. Izginile torej še niso docela, ali njihovo polje je omejen v glavnem na poljedelska predel j a juga, kjer je mnogo črncev, ter na del jugozapada.
"Jasno je . . pravi Metropolitan zavarovalna družba, "da niti danes mnoge ameriške matere nimajo prilike prave zdravniške oskrbe v času poroda. K sreči izgleda, da se bo položaj v doglednem času izboljšal, ker se posebno v poljedelskih predeljih izvaja program gradnje bolnišnic. Medtem pa je neobhodno potrebna ameriška babica v onih krajih, ki še nimajo potrebnih zdravniških in bolniških ustanov na razpolago." Zavarovalna družba pravi k zaključku, "da zadostna zdravniška oskrba med nosečnostjo, ob porodu in kasneje, za vse ameriške ženske, še vedno ni dosežena in je cilj, ki ga je treba doseči."
—Common Council
Poznani Mr. Frank Česen je zadnje čase dobil dve pismi od Ludvika Medvešeka iz Zabjevasi pri Novem mestu, Slovenije. Prvo pismo, datirano 11. februarja se glasi:
"Žabjavas, 11. februarja, 1949. 'Dragi Frank:
Tvoje pismo od 9. januarja 1949 prejel pred par dnevi. Razveselilo me je Tvoje obširno poročilo in razumevanje položaja v Jugoslaviji. Delavstvo je v Jugoslaviji izredno veliko pridobilo pod novim režimom in se njegov življenjski raven zboljšuje. Da niso vsi zadovoljni, je kar umevno, posebno ne oni, ki' so preje imeli boljše pozicije ali pa priliko, da si, bodisi s trgovino, ki je sedaj v pretežni večini podržavljena ali z drugimi sredstvi, položaj zboljšajo. Toda polagoma je v bistvu za podvig delavstva, ki je pač v večini v vsaki državi.
"Jaz sem popolnoma zadovoljen, ne glede na to, da se še marsikaj ne dobi ali pa vsaj ne v zadostni množini. Toda polagoma se bo vse zboljšalo, ker se gradi veliko tovarn, izdeluje se potrebne stroje, zida hiše in razna državna poslopja, zlasti Zadružne domove, ki bodo podlaga Zadružništvu, torej skupnemu delu.
"Prosveto zadnje čase zelo ife-redno sprejemam. Zadnjo številko sem prejel ono od 2. decembra in prejmem komaj od enega tedna, to je pet številk na mesec, ostale nekam zginejo, kdo ve kam. Veselilo me bo, ako mi boš kaj obširneje poročal, kako je kaj izpadla delniška seja Slovenskega narodnega doma. Vse to me še vedno zanima, daai ne pridem več tja in se torej ne bom več s podobnim delom ukvarjal.
"Včeraj sem bil v Sodražici in obiskal par prijateljev; morda opišem malo to potovanje. Antonu Laurenčiču, nekdanjemu županu, sem dal naslov Cankarjeve ustanove in povedal, da dobi lahko Čitalnica garnituro Cankarjevic glasnikov, ako takoj poroča, da še nima in da jih želi.
"Pozdrave Tebi, družini in vsem mojim prijateljem, Tvoj "Ludvik Medvešek "
Gospodarskega položaja v kapitalističnih državah
KATOLIČAN O HUJSKANJU NA VOJNO
Eden od kubanskih delegatov na nedavni Kulturni konferenci za mir v New Yorku je bil Domingo Villanyl, znani odvetnik in katoliški javni delavec. Meščanski tisk Amerike ga je predstavljal čitateljem za "rimsko-katoli-škega komunista."
Govor Villamila je bil zelo zanimiv. Kubanski delegat je obsodil vse tiste, ki so označali kubansko delegacijo za "komunistično," kot da je "biti komunist nekaj nečastnega."
"Nas označajo za komuniste, ker kot komunisti jasno vidimo stvarnost moralnih zakonov v ekonomiji in sociologiji in želimo svet prave demokracije, pravice, usmiljenja in svobode znotraj mej tega moralnega zakona," je rekel Villamil, ki pa je poudaril, da je on osebno rimski katoličan, toda ne takšen katoličan kot so tisti, ki so se s svojimi dejanji izneverili svojim načelom.
O hujskanju na vojno je s svojega katoliškega stališča kubanski delegat povedal sledeče:
"Mi moramo ustaviti vojno pošast in vse tiste, ki se klanjajo Molohu in Mamonu. Kubanska delegacija apelira na matere, sestre in neveste sveta, apelira na vsakega dobrega moža in ženo, da pomagajo pri naporih, da se izognemo vojni, ki je delo sotone."
poskrbiš, da se pošlje garnituro Cankarjevih glasnikov vezanih, če pa so že pošle, pa prosim pošljite nevezane, ker istih gotovo še niste vseh oddali. Če bi bila prilika, bi tudi jaz rad imel garnituro nevezanih, bi jih dal sam vezati. Tudi Cvetko Kristan v Ljubljani je na moje priporočilo pisal Krebelnu, da bi rad, ako ne vezanih, pa vsaj nevezano garnituro prejel, ker se zelo zanima za knjige in ima malo knjižnico. Ako je možno priporočam, da mu pošljete.
"Ako je za Slovensko knjižnico pisal kak uradnik za Cankarjeve glasnike in navedel ime uradnika, na katerega naslov se pošlje, pa pošljite na isti naslov.
"Kot si najbrže čital v Poročevalcu od 16. decembra in so Ti morda tudi osebno povedali, je Mrs. Tratnik aktivna narodna delavka poslala za Mladinski krožek št. 2 SNPJ paket z opre mo za novorojenčka, potrebne matere—dobre partizanke. 2e sem se bal, da sem prehitro dal poročilo v list, da paketa ne bo da se je kje zgubil, pa sem. pred tremi dnevi dobil ta paket. Je krasno delo otrok tega imenovanega krožka, za kar so dobili nagrado na razstavi v Wauke ganu, kar si najbrže tudi čital.
"Ker je bilo meni pripuščeno, da ali midva z ženo najdeva primerno osebo ali oddam kakemu zavodu, ki potem preskrbi oddajo, je naša hčerka Anica Hle-de našla primerno mater, kateri bo oddano, kadar bo otrok rojen, kar nA-bo že dolgo. Tako je naloga tudi tozadevno rešena.
"Veselilo me bo, ako mi boš kaj obširneje poročal o delniški seji SND, kako je pri Slovenski narodni čitalnici, ali ste že kaj knjig poslali v Jugoslavijo, kaj je bil vzrok, da ni Čitalnica vze la muzeja pod svoje okrilje in v svojo oskrbo in kateri ste uradniki, Vse to me še vedno zanima dasi Se ne bom več mogel udej stvovati.
"Da si mi zdrav.
"Iskrene pozdrave Tebi, Tvo ji družini in vsem mojim prija teljem pri vseh ustanovah, pri katerih sem bil kdaj deležen ka kega koli dela.
"Tvoj stari prijatelj in sobrat
"Ludvik Medvešek."
Na seji Ekonomskosocialnega sveta organizacije Združenih narodov je sovjetski predstavnik Carapkin kritiziral poročilo sekretariata Združenih narodov o svetovnem gospodarskem položaju v letu 1948. Poudaril je, da so v poročilu potvorjeni podatki o Sovjetski zvezi in da je bistvena pomanjkljivost poroči-a tudi v tem, ker ne vsebuje analize pravih vzrokov za resne gospodarske težave v številnih deželah, posebno v onih, ki so prejele pomoč po Marshallovem načrtu, ter vzrokov, ki ovirajo napredek industrije v teh deže-ah.
Poročilo tudi ne osvetljuje takih problemov, kakor je poslabšanje materialnega položaja delovnega ljudstva (brezposelnost, znižanje realnih mezd) in sporedno s tem velikansko obogatitev majhne klike kapitalističnih monopolov.
Carapkin je poudaril, da je treba za pravilno karakteriza cijo svetovnega gospodarskega položaja analizirati osnovno raz-iko med gospodarskim razvojem v Sovjetski zvezi in državah ljudske demokracije ter med gospodarskim razvojem kapitalističnih dežel, upoštevajoč značilni poteze in pogoje njihovega razvoja*
Narodi Sovjetske zveze so dosegli leta 1948 pri izvajanju povojnega petletnega plana za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva velike uspehe. Za gospo darski razvoj držav ljudske demokracije je značilno visoko zvišanje industrijske proizvodnje. Hitro so obnovile tudi poljedelstvo, ki je utrpelo zaradi nemške okupacije izredne izgube.
V drugem pismu z dne 21. februarja pa Medvešek piše:
"žabjavas, 21. februarja 1949. "Dragi Frank:
"Nadejam se, da si moje pismo od 14. t. m. prejel. Pred enim tednom sem se peljal v Sodraži-co pri Ribnici, ter obiskal dva člana društva Naprej—Johna Samsa, očeta Charlesa Samsa-ta, ki rad balina in ima ženo iz Veharjeve družine in Andreja Campa, starega znanca, člana društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, katerega tajnik je njegov sin in pa znano osebnost Antona Laurenčiča, ki je bil mnogo let, menda nad 20, župan in je vkljub starosti 77 let, še čil in trden. On je svak Franka Keržeta, ki je izdajal revijo Čas in je sedaj v New Yorku.
"Milanu sem poslal opis tega potovanja, morda bo priobčeno. Jaz zadnjega pol leta zelo neredno prejemam Prosveto, mi manjka že več kot 65 številk in sem zadnjo številko prejel od 2. decembra, potem pa nobene. Kje zaostajajo, je uganka. Tudi Enakopravnosti, katero mi sin John pošilja, že več kot štiri mesece še nisem nobene prejel. Zato sem mu pisal, naj neha pošiljati, škoda truda.
"Ko sem bil v Sodražici, sem vprašal, če ima njih knjižnica Cankarjeve glasnike, pa so mi povedali, da jih nimajo, da pa žele iste dobiti. Dal sem Krebel-nov naslov, morda so mu pisali. Ako niso pisali. Te prosim, da
O radio nastopu pevcev "Slovana"
Pevskemu zboru "Slovan" in pevkama Danici Hrvatin in Frances Udovič, ki so 27. marca tako lepo peli na radio progra mu postaje WSRS gre iskreno priznanje in zahvala. Tako tudi lastniku in sponzorju programa slovenskemu trgovcu s pohi štvom Louisu Oblaku, katerega zasluga je, da se je naš^i sloven ska pesem tako odlično predsta vila širši ameriški publiki.
Podpisani sem poslušal že mnogo sličnih programov, toda tako umetniškega pa še nikoli Rečem in trdim, da je ta pro gram bil skoro pravi koncert Edino s to razliko, da nismo teh pevcev in pevk videli.
Priznanje gre tudi njih spret nem pevovodji, mojemu prijate lju Mr. Franku Vauterju, ki jih je s svojim trudom in znanjem tako dobro izvežbal.
Moram omeniti, da so se tudi drugi poslušalci tega programa najlepše izrazili. Zaželjivo bi bi lo, da bi naši trgovci, ki imajo take radio programe aranžira ne, tudi za naprej najeli zbor "Slovan" ali pa zbor "Zarja," pa tudi zbor "Jadran."
Še enkrat prav lepa hvala ga tako izreden radio program Ljubitelj lepega petja
Anton Jankovich
Prispevajtf^ sklad za strep tomycin za pobijanje tuberku-
loze v Slovemjt
ii/
Za gospodarski položaj kapitalističnih dežel v letu 1948 je značilna neenakomernost gospodarskega razvoja in nestalnost kaže zlasti v počasnem napredku industrije, v nizki proizvodnji v poraženih deželah, v naraščanju inflacije in brezposelnosti, v zvišanju davkov in znižanju življenjskega standarda širokih slojev prebivalstva sporedno z velikanskim porastom dobičkov peščice monopolistov.
V številnih zapadnoevropskih deželah kot na primer v Belgiji Grčiji in Italiji še niso dosegli predvojne ravni industrijske proizvodnje. Pomembne pano ge francoske industrije, kot so strojna, gradbena, ladjedelni ška, avtomobilska in druge in dustrije, imajo resne težave Konkurenca ameriškega potroš niškega blaga izpodkopava naci onalno francosko industrijo.
Ameriški krediti niso mišljeni za obnovo in dvig industrije evropskih dežel, ki tekmujejo z Ze dinjenimi državami, temveč za to, da zajamčijo ameriškim mo nopolom še širša tržišča amefi škega blaga v Evropi. To nazor no dokazujejo podatki uprave Marshallovega načrta. Po po datkih od 29. decembra 1948 znaša vsota industrijske opreme od celotne vsote, dane marshal liziranim deželam 399 milijonov dolarjev, to je okrog devet od stototkov vsega obsega dobav.
Majhna vsota kreditov za do bave industrijske opreme raz kriva dejanski značaj "pomoči ki nikakor nima namena obno viti, še manj pa razviti indu strijsko proizvodnjo zapadnoevropskih dežel.
Britanija, ki je dobila od Ze dinjenih držav in Kanade po voj ni velike kredite in največje kre dite.v Marshallovem planu v le tu 1948, je presegla predvojno proizvodno raven za več kot de vet odstotkov, toda raven iz leta 1937 še nista dosegli v Britaniji tako važni industriji kot je premogovna in tekstilna. Po podatkih v poročilu sekretariata je bila raven industrijske proizvodnje v Italiji v letu 1948 22% pod predvojnim nivojem. Večina podjetij izrablja 45 do 50 % svoje proizvodne zmogljivosti. Težki
položaj italijanske industrije izrabljajo ameriški monopoli za naktip italijanskih podjetij za bagatelo.
Politika angloameriških okupacijskih oblasti v Nemčiji je v izčrpavanju premoga, jekla in lesa iz Nemčije in v zaviranju razvoja mirnodobskih industrij, kar je vzrok nizke ravni industrijske proizvodnje v Nemčiji.
Obnova industrijske proizvodnje v angloameriški okupacijski coni Nemčije, ki jo kontrolirajo ameriški monopoli, ima namen zopet uvesti vojnoindustrijski jotencial, mirnodobske' industrije pa dušijo v interesu anglo-ameriškega kapitala.
Da bi odvrnili možno konkurenco nemškega blaga na svetovnem tržišču, uničujejo ameriški monopoli tekmujoča podjetja v Nemčiji.
Na Japonskem, ki je pod ameriško okupacijo, je znašal v devetih mesecih 1948 indeks industrijske proizvodnje okrog 31% jredvojne ravni.
V številnih kapitalističnih deželah vlada še vedno veliko pomanjkanje hrane, navzlic večjemu pridelku žita v letu 1948. Ameriški program za "pomoč" nima namena obnoviti proizvajalne sile v kmetijstvu dežel, ki dobivajo to pomoč, temveč ima namen ohraniti evropski trg za ameriška živila.
Nestalnost gospodarskega položaja v kapitalističnih deželah potrjuje nadaljnji porast inflacije v letu 1948 in nadaljnje znižanje življenjskega standarda prebivalstva v teh deželah. Poročilo sekretariata pravi, da so se življenjski stroški v Britaniji leta 1948 za 7 odstotkov dvignili. Britanski predstavnik je izjavil, da se je indeks tedenskih mezd dvignil samo za 2% od marca do decembra 1948. Tako dokazuje primerjava teh dveh indeksov, da so se realne mezde britanskih delavcev znižale.
Največji porast življenjskih stroškov v letu 1948 opazimo v E'ranciji, kjer so po uradnih podatkih narastli od tretjega četrtletja 1947 do tretjega četrtletja 1948 za 57%.
Dočim življenjski standard delovnega prebivalstva zaradi inflacije pada, pa rastejo dobički kapitalističnih monopolov. Čeprav je raven industrijske proizvodnje v Zedinjenih državah nižja kot leta 1946, se dobički ameriških monopolov stalno dvigajo. Po podatkih, ki jih je navedel predsednik Zedinjenih držav v svojem' gospodarskem poročilu kongresu v 1948, so dobički dosegli 34 milijard dolarjev v primeri s 45.5 milijardami dolarji leta 1943 in 6.2 milijardami dolarjev leta 1937.
Poročilo sekretariata Združenih narodov o svetovnem gospodarstvu v letu 1948 ne posveča potrebne pozornosti problemom brezposelnosti. Važnost problema brezposelnosti dokazuje dejstvo, da znaša celo po podatkih v poročilu, ki zajema majhno število dežel, število uradno registriranih brezposelnih 6.5 milijonov. Dejansko število brez-
poselnih v kapitalističnih deželah je seveda mnogo večje.
Upoštevati je treba tudi velikansko armado polzaposlenih. Po poročilu "New York Timesa" od 19. februarja 1949 je znašalo število brezposelnih v Zedinjenih državah okrog tri milijone. Pri preračunavanju dejanskega obsega brezposelnosti v Zedinjenih državah je treba upoštevati različne oblike skrite brezposelnosti kot na primer delno zaposlenost, kjer delajo ljudje samo kratko dobo v tednu. Po podatkih biroja trgovinskega ministrstva je doseglo januarja 1949 število ljudi, ki delajo manj od 35 uri na teden, 9.5 milijona, vštevši 2.3 milijona ljudi, ki delajo manj kot 15 ur na teden-Po nepopolnih podatkih presega število brezposelnih v Italiji dva milijona, v zahodni Nemčiji pod okupacijo ameriške, britanske in francoske oblasti—okrog milijon.
Divja oboroževalna tekma ^ Zedinjenih državah in nekaterih drugih kapitalističnih deželah ter njihovo ustanavljanje napadalnih blokov preprečujejo reden gospodarski razvoj posameznih dežel in povzročajo nestabilnost v mednarodnih go* spodarskih odnosih.
Oboroževalna tekma veča davčno breme delovnega ljudstva ter še dalje znižuje življenjski standard; pri tem pa daje monopolistom možnost, da se bogati' jo s pripravami na vojno. V nasprotju z oboroževalno tekmo iH militarizacijo v Zedinjenih df' žavah, Britaniji in Franciji Sovjetska zveza vsako leto zni' žuje izdatke za oborožene sil^i izdatke za socialne in kulturn® potrebe pa v Sovjetski zvezi vsako leto zvišajo.	(Tass)-
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
m
čitaj^^
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove JugosdovaD' skih oblastev v Zedinjenih drŽavah, naj tu navedemo, da naslo^ jugoslovanske ambasade glasi:
Yugoslav Embassy' 1520—16lh Sl„ N. Washington 9, D-Naslov urada jugoslovanski" ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate GenerS" 745—5th Ave-New York 22. N. Pišete lahko v .slovenskei®' srbohrvatskem ali angleškei^ jeziku.
* J - 7' e
STOP
SI6NS OF Upe- REAP ANP HEEP,'
Highway signs and symbols give motorists advance warning of road conditions ahead —a warning that can mean the difference between life and death. If you don't know the meaning of highway signs and symbols, better check with a police officer or local gas station. Learn to read them and heed them!
Be Careful—the life you save may be your ownl
This advertisement is published in the public interest by
ENAKOPRAVNOST
4. aprila, 1949.
enakopravnost
STRAN 3
ROJSTVO NOVEGA MESTA
Češkoslovaško ljudstvo zna delati. Zgradilo je sodobna mesta in tovarne, mrežo železnic in velikih cest. Češkoslovaška je visoko razvita industrijska dežela. Na 8 milijonov odraslih prebivalcev je 3 milijone sindikalnih članov. V čeških pokrajinah, brez Slovaške, je delež delavskega razreda še večji. V sleherni dolini, v sleherni gorski soteski vidiš tu gozdove tovarniških dimnikov.
Rudarji in fožinarji Ostrave in Kladna, praški, brnski plzen-ski kovinarji, delavci kemičnih tovarn, tekstilci, steklarji, to so cvet naroda, njegovi redniki, kovači' in zdaj tudi gospodarji njegove usode.
Največje podjetje lahke industrije je gigantski obuvaJni kombinat v severozahodnem kotu čeških dežel. Spričo njegove svojevrstne zgodovine je morda prav v tem kotičku najbolj nazorno viden pomen sprememb, ki so nastale v tej deželi.
Prejšnji lastnik kombinata To-niaž Bat'a je pripadal prvi de-setorici najbolj znanih kapitalistov sveta. On je bil kralj obuvala. Njegovo ime si lahko bral na slehernem križišču Češkoslovaške in na reklamnih deakah v Vseh delih sveta.
Bat'a je zgradil "najsodobnejše" industrijsko mestece v Češkoslovaški in njeno najvišje po-slopje s 17 nadstropji. V tem poslopju je namestil upravni aparat, sam pa je v velikem dvi-Salu, ki je bilo kakor kabinet, potoval iz nadstropja v nadstropje ter poslušal poročila podrejenih.
Praški buržuji so spoštljivo inienovali Bat'a "naš Ford", nje-govo mesto pa "kotiček češkoslovaške Amerike".,
Bat'a je slovel za novotarja ni celo za preroka. Pred dvema desetletjema se je v Češkoslovaški vnelo javno razpravljanje ° tem, ali ni morda Bat'a poklican, da reši kapitalizem. Posnemajoč poskuse najbolj premetenih in neusmiljenih industrijskih magnatov Amerike, sta Tomaž Bat'a kakor tudi nje-Sov mlajši brat Jan Bat'a, ki ga Je nasledil, napovedovala "večni mir" med kapitalisti in delavci ter uvajala ta "mir" z železno roko.
Ustanovila sta skupne domo-Ve za delavce in prevzela nase skrb za "vzgojo mladine". Kar je glavno, vzdrževala sta mnogoštevilno in dobro organi-^^^ano tovarniško tajno policijo.
Vedla sta posebno kartoteko Velikanskega števila delavcev. V ® liste so njuni uradniki zapi-sovali, kdo si s kom dopisuje,
kdo
ш o čem se pogovarja ob
'Nedeljah, zvečer, v krčmi.
^ tej mračni dobi iz zgodovi-'^e mesta Zlina mi je mnogo pripovedoval Svatopluk Turek, pi-satelj in žurnalist, čigar dvajsetletni dvoboj z bratoma Bat'a je šele zdaj končal. Ko je Tu. rek še kot prav mlad mož pri-v Bat'evo podjetje, dolgo ni ^®gel razumeti zakaj je uprava njega tako hladna in neza-Na to je prišel šele zdaj,
ko je pregledoval tajne Bat'ove arhive in odkril v njih svoj "spis" z 72 ovadbami! V eni od ovadb je bilo navedeno, da ta mladi mož prebira rusko literaturo. To je zadostovalo, da so Turka vpisali v posebni seznam. V "češkoslovaški Ameriki" je bilo strogo prepovedano ukvarjati se z Rusijo, čeprav pred revolucijo.
Turek pa se ni ukvarjal samo z ruskimi prevodi. Iskal je knjige, ki bi mu pomagale, da bi se znašel v okolici, ki ga je utesnjevala. Zlin se mu je zdela ječa brez zamreženih oken. Čez šest let, ko so ga preganjalci spravili skoraj v blaznost, je zbežal iz tega kapitalističnega raja in objavil v Pragi roman z naslovom "Batostroj". Turek je skušal povedati resnico o vseh grozotah tega kotička. Zjutraj je knjiga prišla v prodajo, zvečer je bila zaplenjena. Bat'a je držal v svojem štabu 12 odvetnikov, še več pa je imel pri sebi uslužnih sodnikov. Zato da je dosegel zaplembo Turkove knjige in oblatil pisatelja, je potreboval usluge samo treh odvetnikov in enega začasnega sodnika.
"Še danes skušajo prepričati naivne ljudi, da je v kapitalističnem svetu mogoča svoboda tiska", mi je pripovedoval z jezo Svatopluk Turek. "Kakšna podla laž je to, kakšno posmehovanje.", Dobro vem, kakšna je ta svoboda. Do današnjih dni nisem imel možnosti, povedati resnico o razbojniku-monopoli-stu. Ako sem hotel, da bi tu pa tam prišlo kaj mojega v tisk, sem moral prenesti dogajanje svojih del v tuje dežele. Zdaj pa je konec tega pri nas. Kjer je bilo gnezdo vsemogočnega Bat'a,, bo te dni prva predstava igre, ki je narejena po mojem romanu ..."
V	Zlin sem prišel v noči na 3. januar. Tretjega je tukaj kakor tudi v vsej deželi šel na delo k strojem prvi posad petletke. Še med potjo sem videl tovarniška poslopja okrašena s trobojnicami in rdečimi zastavami in ognji pred tovarniškimi vrati. Bila je baklada, ki jo v Češkoslovaški zanetijo po starem običaju v noči pred velikimi prazniki.
V	Zlinu se je mesto imenovalo 2. januarja še Zlin a tovarna narodno podjetje Bat'a. Videl sem množice delavcev na glavnem trgu in velikansko obrača-jočo se ognjeno rdečo zvezdo nad streho 17-nadstropnega, sijajno razsvetljenega poslopja.
Ob petih in tričetrt zjutraj so švignila v zrak prve rakete umetnih ognjev. Preko trga je tedaj korakalo k tovarniškim vratom na tisoče delavcev. Dekleta so rajala in plesala med potoma na asfaltiranih stezi cah.
Ob šestih se je začelo slovesno zasedanje tovarniškega ko miteja, ki so se ga udeležili ministrski predsednik Antonin Za-potocky, avantgarda delavcev in številni gostje. Na zasedanju je bilo razglašeno, da se je podjet-
je po volji delavcev preimeno valo v "Luč".
Cehi se radi norčujejo in jaz sem slišal, kako je neki delavec dejal tovarišu norčavo:
"Vendar pa ne razumem, zakaj smo dali svoji tovarni zveneče ime? Zakaj "luč"? Saj ne proizvajamo električne energije ne žarnic, ampak vedno in samo čevlje".
Sobesednik pa je odgovoril resno:
"In vendar je to najlepše ime.
"Luč" zato, ker gospodarimo brez Bat'e. Mar ni to čudež, da smo postali gospodarji, da ne čutimo na sebi pogledov Bat'o-vih vohunov, da se nam ni treba pokoriti poniževalnemu službenemu redu, ki ni bil narejen samo za ceh, ampak tudi za zasebno življenje delavcev? To je v resnici čudež! In se je zgodil!"
Za vselej se je razpršila legenda "o pravičnem kapitalistu" življenje je razgalilo tudi lažnivo legendo o tem kapitalisti, ki je bil baje "organizator tehničnega napredka". Bat'a je naredil samo to, kar mu je bilo potrebno za izžemanja dobičkov, preko tega se metode izdelovanja niso izpolnjevale. Zdaj pa so pokazali tisti, ki so v resnici gradili te tovarne in delali na tekočem traku, da lahko vodijo proizvodnjo ne slabše, ampak bolje ko Bat'a. Novi ravnatelj kombinata Ivan Goli je je prišel iz vrst navadnih uslužbencev. Ta ne sprejema poročil v premikajočem se dvigalu. To pa ne ovira povečanja proizvodnje. Že v oktobru je kombinat dokončal dveletko. Sedanja raven proizvodnje omogoča kombinatu, da naredi 45 milijonov parov obuvala na leto, čeprav so delovni pogoji delavcev na tekočem traku olajšani ali, kakor tukaj govorijo, da je tekoči trak "humaniziran".
Tudi ceh gumijastih izdelkov je vzpostavil svojo polno zmogljivost. Videl sem, kako so v tem cehu delavci devali v velikanske kalupe težke in okorne gumijaste obroče in kako so iz teh kalupov izvlekli izgotovlje-ne pnevmatike za tovorne avtomobile.	~
"Naš ceh je bil uničen od ameriških bomb", so pripovedovali delavci v minutah odmora. "To ni bUa vojna, ampak politična strategija. Nekatera naša podjetja, na primer znamenite Škodove tovarne so Amerikanci razrušili samo nekaj tednov pred brezpogojno kapitulacijo Nemčije, ko Hitlerjevim vojskam te tovarne niso bile več potrebne. To je bilo bombardiranje "po Marshallovem planu.
Po Marshallovem planu? sem vprašal.
"No seveda. V zadnjih podjetjih je bilo pri nas uničeno med drugim 5 milijonov parov obuval. Zdi se nam, da so bila ta bombardiranja potrebna ameriškim magnatom zato, da bi laže vsilili Evropi plan zasužnje-vanja".
V teku dneva so na velikem mitingu razglasili preimenovanje mesta po želji delavcev in meščanov. Zdaj to ni več Zlin, temveč mesto Gotwaldovo. V njegovo področje so vključili tu-
di okoliška delavska naselja pri pomožnih podjetjih kombinata. V središču tega mesta je spomenik padlim sovjetskim vojakom s podstavkom ki je pokrit z venci iz svežih cvetlic, s plamenom, ki gori ponoči. Poleg njega bodo postavili Gotwaldov kip.
Na mitingu so govorili, da tu ni več "-češkoslovaška Amerika". Bila je za časa Bat'e in to zadostuje. Končale so se te strašne sanje. Tu bo zdaj kotiček nove, svobodne, k socializmu korakajoče Češkoslovaške^ In v tem kotičku ne bodo nikoli več gospodarili ne čehoslovaški ne kakršni si bodi drugi Fordi.
Govori so se končali z vzkliki: "Zmaga petletki, čast delu"!
Društveni koledar
aprila
9.	aprila, sobota — Ples kluba Cavalier v SND
10.	aprila, nedelja — Opereta in ples zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
16.	aprila, sobota — Ples Deci-mer kluba v SND
17.	aprila, nedelja — Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
20. aprila, sreda — Ples društva Najsv. Imena v SND
22.	aprila, petek — Ples kluba Golden Gophers v SND
23.	aprila, sobota — Ples društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v SND
23.	aprila, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	aprila, nedelja _ Ples HKZ v SND
24. aprila, nedelja — Otvoritev narodnega doma v West Parku, McGowan Ave. in W. 130 St.
24. aprila, nedelja — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
29.	aprila, petek Ples Cleveland Graphite Girls' kluba v SND
30.	aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ v SND
maja
1. maja, nedelja—Koncert pevskega zbora "Abraševič" v SND
1. maja. nedelja—Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sach-senheim dvorani, 7001 Denison Ave.; po koncertu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
6.	maja, petek — Rokoborba Cleveland Ambassadors kluba v SND
7.	maja, sobota — Ples društva "Lipa" št. 129 SNPJ v SND
8.	maja, nedelja — Koncert "Glasbene Matice" v SND
8. maja, nedelja. — Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
8. maja, nedelja — Plesno vese lico v počast materam, priredi Ženski odsek Doma zapad-nis Slovencev, 6818 Denison Ave.
14.	maja, sobota—Ples društva "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND
15.	maja, nedelja — Ples Bara-
ga Council št. 1317 COF v SND
30. maja, nedelja — Odprtija izletniških prostorov SNPJ.
21.	maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND
22.	maja, nedelja — Koncert zbora "Slavulj" v SND
28.	maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND
29.	maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju
junija
3.	junija, petek — Ples podr. št. 25 SŽZ (St. Vitus Cadets) v SND
4.	junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND
5.	junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6&18 Denison Ave.
11.	junija, sobota — Ples društva "Svete Cecilije" SDZ v SND
12.	junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija* nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi
26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
julija
3.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4.	julija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy, Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota —; Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
16.	julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik

TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, doCim se dr. Župnik Se vedno nahaja, na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd Si.: vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
TeL: EN 5013
Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi 24. julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 31. julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
avgusta 7. avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ 7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave.
14 avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi.
20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi
21. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi
28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi
28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
& kb(j com!
(AND FOR YEARS AFTER)
WHEN baby's on his (or her) way—don't let the flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save now so you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that will be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U.S. Savings Bonds oflfer you a foolproof way to save through two all-automatic Plans:
1: Payroll Savings Plan—the only installment buying plan.
2: Bond-A-MonHi Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan helps you build a cushion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put in Savings Bonds, after only ten years!
Before baby (supposing it's twins!) comes, get started on your Savings Bonds program. Today!
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING— U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
®fianislav nušić:
IZBRANE CRTICE
DVANAJSTO POGLAVJE iz romana "občinsko dete'
(N adaljevanje ) . Dobro, pa sva bot. In se vam zahvalim, da ste me tako jjazno sprejeli in pogostili.' Še nekaj: ali ste častivre-'^ož?' me je vprašala, t, ® bog, kakšno vprašanje!
sen,,
Rotim vas, ne. povejte nik-^ nikomur, kar se je zgodilo, se bom končala.'
vi se ne boste končali,
potrebujem vas, da mi boste v sili dali kak dinar. Zanesite se, da ne bom nikomur črhnil o tem.'
"Potem sem se oblekel, dobil petdeset dinarjev in šel po isti poti, po kateri sem bil prišel. Ko sem ji rekel zbogom, mi je rekla:
" 'E, čujte vi, vi ste pa res nekak pošten falot.'
"'O, vi se mi laskate?' sem
odgovoril in jo hotel še enkrat poljubiti, vendar me je prosila, naj tega ne storim.
'Dovolj je bilo," je rekla, "še preveč je bilo.'
"Lejta, tako sem odrezal to noč," je končal policaj Rista svojo pripoved; "in kadar koli sem pozneje potreboval, sem dobil. Skušala se je seliti s stanovanja na stanovanje pa sem jo vselej našel. Šele čez leto in dan sem zgubil sled na njo . .
Policaj Rista je umolknil, ura je pravkar odbila polnoč. Načelnik je mignil z glavo in plačal zaspanem natakarju zapitek. Policaj Rista se je razgorastil in šel, načelnik in štacunar pa sta na poti k počitku šušljala d prečudnem doživljaju, o kate-i«m jima je bil pravkar pripovedoval Rista.
povestica. sestavljena s škarjami
Tale povestica ima svoj uvod in lejte, kaj bi rad v tem uvodu povedal: vsakovrstne zgodbe so na svetu, kar seveda izhaja od tod, ker so na svetu tudi vsakovrstni pisatelji. Ampak vsi krojači in vsi kritiki mi bodo potrdili, da doslej še ni bilo povesti, sestavljene s škarjami. Naša kulturna zgodovina pozna neke škarje, tiste, ki jih je raztresen ekspeditor nekega urada priključil aktom in s tem zaplel sporno zadevo. Toda to je bilo v tisti srečni dobi, ko so našim načelnikom po ministrstvih bile na poti celo vejice v spisih in so jim zapletale pomen, pa kako ne bi bile tega storile škarje!
Tudi v tejle povestici je beseda o pisarniških škarjah in sicer
o tistih, ki sa vpisane v inventar pod številko 43 in s katerimi jaz v uradnih urah opravljam ekspedit, v neuradnih urah pa trebim gosenice na vrtu, moja žena pa kroji krilca in posoja škarje neki vdovi v soseščini, da podrezuje perutnini perutnice. Torej s škarjami, ki opravljajo tako raznovrstno službo, sem sestavil tole povestico; storil pa sem to, verjemite mi, ne da bi kanil ustanoviti posebno pisateljsko šolo, tem manj, ker to ne bi bilo izvirno, ko vendar vsi vemo, da pri nas že imamo šolo pisateljev s škarjami.
Vse do sem je uvod v povestico, ki sem jo sestavil iz časnikov, iz katerih sem bil izrezal posamezne delce, nakar sem pa-
pirčke razvrstil po časovni za-povrstnosti. Tako je nastala naslednja povestica:
Oglas številka 2Jf iz ISSJf. leta Svojega sina Janičija Spasić tu oglašam za polnoletnega, doslej je bil moj mladoletni sin Ja-ničije. Obenem sporočam, da je zasebno odprl špecerijsko-ma-nufakturno trgovino v tukajšnjem mestu in bo to trgovino vodil na svoje ime.
Avram Spasić, tukajšnji trgovec.
Oglas številka 28 iz: 188^. leta Dolgov in obveznosti, ki sem jih napravil kot mladoletnik, ne priznam, ker še nisem bil zakonit, ko sem se zadolžival. So prijatelji, ki so mislili, da se ne bom izneveril dolgovom, ampak tudi njim sporočam, da td" na
podlagi trgovskega zakona izročam javnosti, ker sem zdaj polnoleten.
Jamičije Spasiz,
trgovec pri "Fortuni." *
Oglas številka 106 is ISSIf. leta
Sporočam prijateljem in znancem, da se bom v nedeljo 8. oktobra t. 1. poročil v tukajšnji cerkvi z gospodično Jelisaveto (Cajko), hčerko gospoda Zivote Hadži Nastića, tukajšnjega branjevca, in nam bo posebno milo, ako nas blagovolite ta dan obiskati in nam storiti splošno veselje. To izročam javnosti, če kdo morda slučajno ni dobil povabila.	Janičije Spasić, trgovec pri "Fortuni."
(Dalje 'prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
4. aprila, 1949.
mihail šolohov
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
—	Gospoda, nista me prav blagovolila razumeti. Jaz kajpak nisem bil deležen nobene posebne vzgoje, po plemiških šolah se nisem učil in že mogoče, da se nisem tako izrazil, no, ampak saj beseda ni konj. Saj smo vendar navzlic temu prijatelji! Zamere ne sme biti med nami. Kako sem rekel? Rekel sem samo, da je treba nemudoma razoroževati vaše rdečear-mejce, posebno tiste, ki so med njimi za nas in za vas nezanesljivi ... O teh sem namreč govoril!
—	Torej dovolite! Morali bi se jasneje izriaziti, gospod praporščak! In potem, priznajte, da bi bil vaš izlivajoči glas, vse vaše vedenje ... — Voronovskij je skomizgnil s pleči in že sprav-Ijiveje, a z odtenkom neohlajene nejevolje nadaljeval: — Mi smo samo mislili, da je bilo treba omahljivce, vetrogončice razorožiti in vam jih izročiti . . .
—	Tako, tako! To je ravno!
—	... Saj ravno pravim, da smo se sami že odločili pobrati jim orožje. Kar pa se tiče našega bojnega jedra, ga bomo ohranili. Ohranili ga bomo, naj velja, kar hoče! Jaz sam ali pa tule poročnik Volkov, katerega ste si vi, ne da bi bili pobliže seznanjeni z njim, dovolili tikati . . . Midva bova prevzela poveljstvo nad njim in bova znala častno oprati s sebe sramoto za čas, ko sva bila v vrstah rdeče armade. To nam morate omogočiti.
—	Koliko bajonetov bo v tem vašem jedru?
—	Približno kakih dve sto.
—	No, kajpak, v redu, — je nehote pristal Bogatirjov. Vstal je, malo odprl vrata na motovž in rezko zavpil: — Gospodinja! — In ko se je na pragu pokazala priletna ženica, pokrita s toplo ruto, je, velel: — Presnega mleka! Kakor bi mignil!
—	Mleka nimamo, oprostite, prosim.
—	Za rdeče ga je kajpak bilo, kako da ga za nas ni? — se je kislo zasmejal Bogatirjov.
Spet se je naselila v sobi neljuba tihota. Poročnik Volkov jo je zmotil:
—	Ali naj grem ?
—	Da, — je vzdihoma odvrnil Voronovskij, — Pojdite in zaukažite, naj razorožijo vse, ki jih imamo zaznamovane v seznamih. Sezname imata Goriga-sov in Vejstminster.
Samo užaljena častniška sa-moljubnost ga je primorala, da je bil rekel, še, da : :bomo še videli, kaj bomo napravili". V resnici pa je štabni stotnik Voronovskij prav dobro vedel, da je odigral in da se že nima kam umakniti. Po podatkih, ki jih je imel, so se iz Medvedičjega ustja že pomikale in so utegrnile vsak trenutek prispeti semkaj sile, ki jih je armijsko poveljstvo poslalo razoroževat uporniški serdobski polk. Pa tudi Bo-gatirjovu je uspelo sprevideti, da je Voronovskij — zanesljiv in do konca nevaren človek, ki se že ne more več premisliti. Poveljnik brigade je na lastno roko pristal na to, da bo iz trdnega dela polka sestavljena samostojna bojna enota. S tem se je posvetovanje končalo.
Ta čas pa uporniki na trgu niso čakali na uspehe posveta in so že začeli odločno razoroževati Serdobce. Po pratežnih pol-kovnih vozičkih in dvokolesni-cah so stikale pohlepne kdzaške oči in roke, uporniki so se tepli ne samo za naboje, ampak tudi
za debelo podšite rumene rde-čearmejske čižme, svitke ovija-čev, tople suknjiče, podložene hlače, jestvine. Kakih dvajset Serdobčanov je poskusilo, ko so se na lastne oči prepričali, kakšna je kozaška samovoljnost, da bi nudili odpor. Eden izmed njih je s kopitom sunil upornika, ki ga je preiskoval in mirno preložil rdečearmejčevo mošnjico v svoj žep, in zakričal:
—	Ropar! Zakaj jemlješ?! Daj nazaj, če ne — te z bajonetom!
Podprli so ga tovariši. Dvignilo SQ je ogorčeno vpitje;
—	Tovariši, k orožju!
—	Pgoljufali so nas!
—	Ne oddajte pušk!
Nastal je pretep in upirajoče
se rdečearmejce so stisnili ob plot; uporniška konjenica, ki jo je ščuval komandir tretje konjeniške stotnije, jih je v dveh minutah posekala.
Ko je prišel nai trg poročnik Volkov, je šlo razoroževanje še hitreje od rok. V nalivu so preiskovali postrojene rdečearmejce. Zraven, v bližini stroja, so skladali na kup puške, bombe, imovino polkovnega telefonskega odreda, zabojčke nabojev za puške in strojnične jermene . .
Bogatirjov je pridirjal na trg, se na vse strani obrnil pred strojem Serdobčanov na svojem ognjevitem, poplesujočem konju, grozeče dvignil nad glavo otepeno, spleteno bikovko in kriknil:
—	Po-slu-šejte me! Od današnjega dne se boste bojevali z zločinskimi komunisti in njihovimi četami. Kdor pojde z nami voljno — ta bo prost, kdor pa bo samoglavil — bo dobil takole plačilo! — je pokazal z žilav-ko pobite rdečearmejce, ki so jih kožaki že slekli do perila in nametal! v brezlično belo kopico, ki jo je namakal dež.
Po rdečearmejskih vrstah je zavalovalo tiho šepetanje, a nihče ni na glas izrekel niti besedice ugovora, nihče ni stopil iz vrste • « •
Vsepovsod so v gručah in posamično švigali kozaki peš in na konjih. S tesnim obročem so obdajali trg. Zraven cerkvenega obzidja, na vzpetini, so pa stale serdobske strojnice, obrnjene proti rdečearmejskim redom z zevajočimi žrelci, okrašene z zelenjem, za njimi, za ščitki, pa so nared sedeli premočeni kozaki strojničarji . . .
V eni uri sta Voronovskij in Volkov po imenikih izbrala "zanesljive". Nabralo se jih je sto štiri in devetdeset mož. Na novo osnovana edinica je dobila naziv "prvi posebni uporniški bataljon" in je še isti dan odšla na položaj k vasi Belavinskemu, od koder so prodirali polki triindvajsete Mironovlje divizije, ki so bili vrženi z Donca. Kakor so pravili, sta bila tam dva Mi-ronovlja polka: petnajsti pod poveljstvom Bikadorova, dvain-tridesetega pa je vodil znameniti Miška Blinov. Na svoji poti so uničevali uporniške stotnije, ki so se jim postavljale po robu. Eno izmed njih, ki jo je v na-
glici postavila neka vas iz ust-hoprskega sreza, so zmleli v prah. Ravno Blinovu nasproti se je Bogatirjov odločil postaviti bataljon Voronovskega in preiskusiti njegovo trdnost z bojnim krstom . . .
Druge Serdobčane, nekaj nad osem sto mož po številu, so v pehotnem redu napotili nad Donom v Vešensko — kakor je bil svoj čas velel v pismu, poslanem Bogatirjovu, poveljnik uporniških sil Kudinov. V popaž-njo nanje so krenile po obdon-skem gričevju tri konjeniške stotnije, oborožene s serdobski-mi strojnicami.
Preden je Bogatirjov odrinil iz Koprskega ustja, je opravil v cerkvi očitno molitev in, ko-^laj je potihnilo klicanje duhovnika, ki je prosil, naj bi bila zmaga naklonjena "bogoljubni kozaški vojski" — je odšel. Privedli so mu konja. Zajahal je, pomignil k sebi poveljnika ene izmed stotnij, ki je ostala v za-ščitnico v Hoprskem ustju, se nagnil iz sedla in mu pošepnil na uho:
—	Na komuniste pazi bolj kakor na punčico v očesu! Jutri zarana jih odženi v Vešensko v zanesljivem spremstvu. Poprej pa pošlji po vaseh sle, naj oznanijo, kakšne tipe bomo gnali. Ljudstvo jih bo sodilo po svojih postavah!
S tem je od jahal.
53
Nad vasjo Singinom v vešen-skem okraju se je proti poldnevu dvajsetega aprila pokazalo letalo. Paglavci, ki jih je priva bilo zamolklo brnenje stroja, ženske in starci so pritekli iz bajt; vrgli so glave vznak, pri slonili na oči ščitke rok in dolgo gledali, kako se letalo v zraku, prepreženem z meglicami, nagiblje na stran in opisuje ja-strebje kroge, Ropotanje motorja je bilo že rezkejše, polnejše Letalo se je spuščalo in si izbiralo za pristanek ravno planja-vico za vasjo, na pažniku,
—	Zdajle bo začelo metati bombe! Bežite! — je prestrašeno javknil nek bister ded.
In truma, ki se je nabrala na ulicah, je šinila raznarazen. Ženske so vlekle za seboj tuleče
Pri nas rade volje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ
Tvrdka KOLLANDER
naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst. Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je jamčena;
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
DA: prodaja karte za potovanje v
stari kraj in od tam sem: DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za v porabo v * naših državah:
DA: opravlja Notarske posle. KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrd-ko:
August Kollander
V Slovenskem narodnem domu.
6419 ST. CLAIR AVE.,
Cleveland 3, Ohio
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
NAZNANILO
Vsem cenjenim rojakom in hišnim gospodarjem sporočamo, da smo prejeli veliko zalogo
STAROKRAJSKIH KOS
držala, želez je za klecati in kamen za brušenje.
Pokličite ali pišite in vam pošljemo.
Imamo tudi vsakovrstne potrebščine in opremo za dom, barvo in plumberske potrebščine.
BILL'S HARDWARE CO.
6011 st. clair ave., en 5141
smrkavce, stari so s kozlovsko priročnostjo in skočnostjo skakali čez plotove, leteli v zeljni ke. Na ulici je ostala ena sama starka. Tudi ta bi bila zbežala, pa so ji bodisi noge klecnile od strahu, bodisi se je spotaknila ob kako grbanjo in je samo pa dla, a tako tudi obležela, nesra mežljivo dvignila mršave noge in brez glasu klicala:
— Jojminaste, na pomaga je, moji ljubi! Jojminaste, moja zadnja ura bije!
Nikdo se ni vrnil, da bi rešil staruljo. Letalo pa je strahotno renčalo, z viharnim rjovenjem in žvižganjem preletelo za ped nad kaščo, za hipec prekrilo s svojo krilasto senco beli dan starkinim očem, izbuljenim v smrtni grozi — mignilo je mimo, se na rahlo zadelo s kolesi ob vlažna tla vaškega pašnika in se zadrsalo v, stepo. Tisti hip pa se je staruhi primeril otroški greh. Ležala je na pol mrtva, ničesar ni slišala ne čutila ne pod seboj ne okoli sebe. Jasno je, da ni mogla videti, kako sta precej vstran iz grozovitnega ptiča, ki se je spustil na zemljo, stopila dva moška v črni usnjeni obleki, se neodločno otresala zraven njega, se ozirala, potlej pa krenila proti domačiji.
Toda njen stari, ki se je bil
Dr. "Carniola Hive" št 493 T, M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE," št. 493 T. M. za leto 1949 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška ta:jnica Julia Brezovar, 117(1 E. 60 St., tel. EN 4758; finančna tajnica Pauline Debevec, 128V E. 169 St., tel. IV 2048; vratari-ca Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Vesel; nadzornice: Jean E. Pajk, Ursula Unetič in Sylvia Praust.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, dvorana št. 1, ob 7.30 uri zvečer.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice naj se javijo takoj pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
HIŠA NAPRODAJ
shaker
Zidana hiša za eno družino, 6 velikih sob. Blizu Lee Rd. Se zamenja.
Lota 40x140 blizu Rapid Transit. Idealna za hišo "Ranch" tipa. WA 3933
ZA ENO DRUŽINO
v Cleveland Heights. 6 sob, blizu transportacije, šol; cerkve. Zgotov-Ijeno tretje nadstropje; ognjišče. Lota 50x160, 2 garaži, lepa naselbina. Cena $13,500.
3363 Ormond Rd., YE 7977
SHAKER - FERNWAY
4 spalnice; nanovo dekorirano; krasna hiša Colonial tipa; velik zamrežen porC, moderna kopalnica. Blizu Rapid Transit.
Pokličite WY 4207
STANOVANJE IŠČE
mlada dvojica
želi dobiti stanovanje v najem na južni strani mesta od W. 25th Št. do W. 73rd St., vzhodno od Lorain Ave. 3 ali veC sob in tudi garažo če mogoče. Kdor za oddati, ali če bo v nedoglednem času imel tako stanovanje, naj sporoči ali pokliče Charles J. Ogrin. 4210 Buckley Ave., Cleveland 13, O., tel.: ME 3411.
V NAJEM
garažo
se odda v najem za dva avta; je tudi pripravna za shrambo (storage); ima lesen pod in strop, električno luč.
Vpraša se na 12733 Longtng^d Ave., West Park
potajil na vrtu v lanskoletnem goščavju kopine, je bil junaški starec. Dasiravno mu je srce tolklo kakor ujetemu vrabcu, se je vendar ohrabril in pogledal. Tedajci pa je prepoznal v enem izmed moških, ki sta se bližala njegovemu domu — častnika Pjotra Bogatirjova, sina svojega sopolkovca. Pjotr, ki je veljal Grigoriju Bogatirju — poveljniku šeste uporniške posebne brigade — za bratranca, se je bil umaknil z belimi čez Doneč. Toda to je bil za trdno on.
Starec se je trenutek zvedavo ogledoval in po zajčje čepel s povešenimi rokami. Ko se je do dna prepričal, da gre proti njemu zlagoma in na široko resnični Petro Bogatirjov, ravno tako
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburig, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
AVTI NAPRODAJ
1948 Chevrolet Club Coupe
Malo prevožen, originalna zelena barva. Posebni baloon tajerji z belimi stenami; popolnoma opremljen. Privatni lastnik.
Hillcrest 1-475 W
PONTIAC 1946
2 VRATA, RADIO, GRELEC, ORIGINALNA BARVA, NOVI TAJERJI. En lastnik.
ED 0106
Mercury 1946 Club Coupe
temno zelene barve, snažen, malo prevožen, novi tajerji z belimi stenami; usnjena pokrivala za sedeže odkar je bil avto kupljen. Radio, grelec, posebne luči spredaj in zadaj. Cena $1400. Pokličite EV 9749
PLYMOUTH 1941
v zelo dobrem stanju. Se proda po zmerni ceni. De luxe model, 2 vrata.
Pokličite lastnika na MI 8215
BUICK 1940
Super Sport Coupe, nov motor in tajerji, radio in grelec. V dobrem stanju ter zelo dober nakup za $795.
EV 5325
PLYMOUTH 1941
4 vrata. Radio, grelec, prenovljen motor, nov "clutch" in nova bate^ rija. Ta avto je v prvovrstnem stanju. Cena $725.
EV 5708
White Dump Truck 1935
2VŽ tonski; dobri tajerji in v dobrem stanju. Sprejme se najvišjo ponudbo.
BR 0862
NEKAJ NAJBOLJŠIH NAKUPOV V MESTU
1938 Ford Sedan __________________ $ 275
1937 Ford Sedan "87" ............1250
1932 Ford Coupe Rebuilt Motor ____________________________________ 95
1937	Chevrolet Sedan _________ 165
1935	Chevrolet Sedan____________ 125
1936	Dodge Sedan, 4 vrata____ 145
1935 Plymouth Sedan____________ 145
1938	Oldsmobile Sedan
4 vrata .............................. 285
ROYAL MOTORS E. 55th 8c Chester Odprto ob večerih
RAZNO
ЛКО NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
DELO
checker - assembler
Mora biti zmožna postreči odjemalcem.
Zglasite se pri Deers Public Service Cleaners 12005 Detroit Ave.
modrook, kakor so ga bili videli pretečeno leto, samo majčkeno bolj obrasel s ščetko že dolgo neobrite brade, se je starec skopal na noge in preizkusil, ali ga bodo mogle nositi. Noge so mu le prav na rahlece potrepa-vale v kitah pod kolenom, a so ga obdržale pokonci, zato je starček drobencljaje zacapljal iz sadovnjaka.
Ni se nameril proti starki ji, ki je bila telebnila v blato, ampak jo je ubral naravnost proti Petru in njegovemu spremljevalcu, že od daleč snel s plešate
glave svojo obledelo kozaško čepico. In Pjotr Bogatirjov ga je spoznal in ga pozdravil z mahanjem roke in smehom. Prišli so skupaj.
—	Naj mi bo dano zvedeti, ali ste to res vi, Petro Grigorič?
—	Od nog do glave, dedek!
(Dalje prihodnjič)
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
ZAHVALA
Neizprosna smrt je zopet posetila našo družino in nam to pot odvzela našo ljubljeno soprogo in mater
FRANCES FALETICH
rojena Kraje, v Grahovem pri Rakeku, ki je preminula 23. februarja 1949.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem tistim, ki so položili krasne vence in cvetlice h krsti pokoj nice, kakor tudi vsem, ki so darovali denarne prispevke v blag namen.
Naša najsrčnejša hvala njenim sorodnikom v Indianapolis, Ind., ki so jo prišli pokropit, ter jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Najlepša hvala vsem, kft so jo posetili ko je bila na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so jo spremili k poslednjemu počitku.
Lepa hvala dr. Napredne Slovenke štev. 137 3NPJ in članicam tega društva za njih ganljivo slovo od svoje sosestre ob njenem grobu.
Naša iskrena hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob pogrebu.
Lepa hvala monsig. Ponikvarju za njegove verske obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za njih vzorno postrežbo.
Hvala vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali, ob tej teški uri, kakor tudi za izraze sožalja.
Ti pa draga soproga, zvesta tovaršica v vseh križih in težavah najinega 47l6tnega skupnega življenja in skrbna mati, počivaj v miru!
Žalujoči ostali:
Jos. F. Faletich, soprog; Frank, sin; Victoria, snaha, Frederick, Frank in James, vnuki.
Cleveland, Ohio, dne 4. aprila 1949.
ZAVAROVALNINO
,	proti
ognju, fa+vlnl, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 schade ave.
Pokličite:
ENdicott07l8
(X! tj tj
iT
i; I ;}
i i
i
I
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.
HE 2730