PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb. oostale t gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 202 (9507) TRST, sreda, 1. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRIPRAVE ZA ODOBRITEV PRVIH VLADNIH GOSPODARSKIH IN FINANČNIH UKREPOV Minister za finance Pandolfi je zagotovil sodisce v catanzaru bo baje izbralo da vlada nebo pritisnila na davčni vijak Minister je dejal, da bodo zaostrili boj proti davčnim utajam - Priprava zakona o določitvi «pravične stanarine» - Andreotti sprejel gradbenike RIM, 31. Pandolfi je pravljali in odločali samo v komisijah. Glede dokončne rešitve vprašanja obdavčitve skupnih dohodkov moža in žene bo vlada sprejela u-strezna določila do 15. oktobra. Zato je predsednik komisije za finance in zaklad dejal, da bi bilo primerno, da bi se vlada pred sestavo in odobritvijo teh zakonskih pravil posvetovala s pristojnima parlamentarnima komisijama. Ko je govoril o boju proti davčnim utajam, je na zadevno vprašanje poudaril, da ni težko ugotoviti ljudi, ki prikrivajo visoke dohodke. Po drugi strani so sedaj v teku priprave za sestavo in odobritev zakona o «pravični stanarini». O tem važnem vprašanju, ki ga vse dosedanje vlade v povojnih letih še niso znale rešiti, bo razpravljala 8. septembra komisija za industrijo, trgovino in javna dela Vsedržavnega odbora za gospodarstvo in delo (CNEL). Na sestanku bodo zaključili z obravnavo poročila, ki ga je sestavil gospodarstvenik Parravicini in bodo pripravili načrt, o katerem bo CNEL razpravljal na svoji skup- — Minister za finance dal danes po televiziji izjavo, da vlada ne bo sprejela u-krepov o povišanju davkov. Dejal je, da bo vlada sprejela stroge u-krepe v okviru boja proti davčnim utajam. V zvezi z vztrajnimi govoricami o zaostritvi davčnega vijaka je minister za finance izjavil, da se bo kvečjemu lahko povišal v omejeni meri davek na dodatno vrednost (IVA) na določene vrste blaga. V bistvu je minister zanikal, da bi An-dreottijeva vlada pritisnila na davčni vzvod, da bi našla denar za državni proračun, ki je hudo pasiven zaradi velikih izdatkov za javne u-stanove. O nekaterih davčnih vprašanjih je danes govoril po radiu tudi predsednik poslanske komisije za finance in zaklad komunist D’Alema, ki je sporočil, da bo vlada do 10. septembra odobrila zakonski odlok, s katerim naj bi uredila vprašanje davčnih dohodkov, ki bi jih morala dobiti od davka na skupne dohodke (noža in žene. D’Alema je dejal, da bodo o tem zakonskem odloku raz- ftiiimiiiiiniiM'1,,n,lll||lll||ll|||l|llll,IIII|1,lllfll,l,imill|lllllll|l|lll|,iiilil|,m,,,111,11111,1,|l„tuuiiii,„„l,n KSMU FMISTI NOVA KAMPANJA? Andreotti demantira vsakršno povezavo s škandalom Lockheed Jasni namigi na spletke obveščevalnih služb tistem času, ki ga omenja «Espresso» sploh ni bil minister, pač pa predsednik poslanske skupine KD in se torej ni mogel neposredno vmešavati v zadeve posameznih ministrstev. Vprašali so ga tudi, ali mu je znano, kaj je Miceli rovaril proti njegovemu imenovanju za predsednika vlade v začetku sedemdesetih let. Tu je predsednik vlade dejal, da pozna samo poročila iz časopisja. Zaključil pa je s trditvijo, ki spet namiguje na možnost, da gre za «zaroto» v okviru raznih varnostno obveščevalnih služb, katerim je na poti. Dejal je, namreč, da se pripravlja korenita reforma državne varnosti SID in da si je zato pričakoval, da bo to «v določenih krogih vzbudilo negodovanje in vznemirjenost». 31. — Kdo manevrira z go-oncami o škandalu Lockheed, da oi spodnesel Andreottijevo vlado še preden bi se ta lotila dela? Na to prasanje so mnogi odgovorili, da ni izključeno, da so «za kulisami ne-7na 6- vpUvne Politične skupine iz t ^ 'n. ni'.m Podrejene skupine v okviru italijanske varnostno - obveščevalne službe. Na to je namigo-valo glasilo KD «Il Popolo», tokrat p‘(. se ^ argumentu vrača socialistično glasilo «Avanti», ki bo obja-Vll° komentar, v katerem izrecno govori o tem, da Amerikanci niso uspeli spremeniti italijanskega političnega položaja s svarili in grožnjami pred volitvami, sedaj pa gledajo, kako se v Italiji oblikuje vlada, glede katere ima tudi KPI pomembno vplivno vlogo, saj ni več v opoziciji. Jasno je, torej, da se začenjajo širiti nekontrolirane in nepreverjene govorice. Socialisti ne Mislijo odpustiti nikomur, če je za kaj kriv, vendar želijo nekatere protislovne vesti preveriti, kajti nočejo, da bi se s temi informacijami, s katerimi so v ZDA bili doslej skrajno skop:, skušalo manevrirati v italijanski notranji politiki. V polemiko se je oglasil tudi Andreotti, ki ga je — med drugim — izzvala objava sporočila uredništva tednika «Espresso», ki v bistvu obtožuje KD, da je objavila zanikal-ne izjave, ki so «kot jajce jajcu» podobne demantijem v zvezi z drugimi škandali. Pozneje st je izkazalo, trdijo pri «Espressu», da so bile informacije o odgovornostih pri škandalih resnične. Andreotti je ponudil svoj intervju listu «Repubblica». Najprej je sploh zanikal, da bi se kdajkoli ukvarjal z nakupovanjem vojaškega mate riala. Poudaril je, da v KD nima svoje struje ali vplivne skupine in da zato nima možnosti, da bi svojo «oblast» izkoriščal v take namene- Poleg tega pa je vedno prepuščal svoje odločitve vojaškim strokovnjakom. Pri tem omenja primer letal F-104 (starfighter), ki so ga kupile vse evropske države. Tedaj so bili vsi za to letalo, razen generala Pastija, kj je sedaj senator neodvisne levice. Andreotti likvidira kot «smešne» trditve «Espressa», da bi organiziral tajen sestanek v znanem rimskem hotelu «Excelsior». «Dobro veste, da sem precej poznan in bi bilo smešno, če bi se z ameriškimi posredniki srečeval na javnem prostoru.» Andreotti poudarja tudi, da v WASHINGTON, 31. — Sovjetska zveza je nedavno kupila nadaljnjih 275 tisoč ton žita v ZDA v vrednosti 34,6 milijona dolarjev, v okviru dolgoročnega sporazuma med državama. Vest je sporočilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Prodajo žita Sovjetski zvezi imajo v rokah zasebne družbe. Do sedaj je Sovjetska zveza uvozila iz ZDA že 4,5 milijona ton pšenice in koruze v okviru sporazuma, ki so ga podpisali lani jeseni ščini konec septembra ali v začetku oktobra. Za rešitev vprašanja «pravične stanarine» CNEL postavlja tri osnovne pogoje: 1. zadrževanje sedanje inflacijske stopnje; 2. povečanje javne udeležbe pri gradnji stanovanj od sedanjih tri na najmanj dvajset odst.; 3. dokončna ureditev vprašanja zazidalnih površin. Glede slednjega vprašanja se CNEL sklicuje na zakonski osnutek Bucalossi, glede ostalega pa daje svoje točne predloge. Tako pravi, da bo moralo biti celotno vprašanje ureditve «pravične stanarine» izpeljano postopno v štirih ali petih letih. V tem obdobju bi morali poskrbeti za postopno odpravo zamrzovanja stanarin. Poleg tega daje CNEL predloge glede določitve «pravične stanarine», obenem pa ugotavlja, da bo treba za rešitev tega vprašanja okrepiti katastrsko službo z zaposlitvijo večjega števila novih strokovnjakov za približno 10 milijard lir več letnih izdatkov. Na ta način, pravi CNEL, bi lahko vpisali v kataster vsa do sedaj zgrajena stanovanja in bi imeli tako jasno sliko nad številom in stanjem stanovanjskih zgradb v vsej državi. V tej zvezi se CNEL na strinja s predlogom o ustanovitvi tako imenovanega «anagrafa nepremičnin», ki bi zahteval zelo zapleten postopek, hkrati pa bi se celotno vprašanje zelo zavleklo. Priprava in odobritev zakona o «pravični stanarini» je ena osnovnih točk vladnega programa, ki jo nameravajo v najkrajšem času rešiti. Zato je razumljivo, da se za ta zakon zanimajo tako politične sile kot sindikalne organizacije. Zraven pa se zanj zelo zanimajo tudi lastniki stanovanjskih hiš in gradbena podjetja. Delegacija slednjih je bila danes pri predsedniku vlade Andreottiju in je z njim govorila o vprašanjih stanovanjskih gradenj, ki so tesno povezana z pdobritvijo zakona- o «pravični stanarini». Gradbena podjetja menijo, da je sedanje neurejeno stanje na področju stanarin največja ovira za večje naložbe v nepremičninsko irnovino. Po sestanku z Andreottijem je predsednik združenja gradbenih podjetij izjavil, da so predsedniku vlade povedali, da se tudi gradbena podjetja, v sedanjem tre-uutku, ne strinjajo s popolno sprostitvijo stanarin. Obenem je dejal, da so prav tako jasno povedali Andreottiju, da če vlada noče prevzeti v svoje breme gradnje vseh stanovanjskih hiš, mora najprej uveljaviti načelo svobodnega pogajanja tudi na stanovanjskem področju. Šele nato bo lahko vlada predlagala, da se doseže normalizacija gradbene dejavnosti, način določitve stanarine, ki bo pravičen tako za lastnike kot za najemnike. Predstavnik gradbenikov je še dodal, da je Italija edina država na Zahodu, ki še ni uveljavila tako imenovane «doklade za stanovanje» za kritje razlike med denarno sposobnostjo družin in stanarino, ki jo morajo plačati. Menil je, da je ta način podpore delavskim družinam prispeval v drugih državah k razvoju gradbene industrije, predvsem pa k odpravi pomanjkanja stanovanj. Ob zaključku je predsednik gradbene industrije sporočil, da jim je predsednik vlade zagotovil, da ima vlada resen namen to vprašanje rešiti. da se omogoči zmanjšanje gradbenih stroškov in ' povečanje gradbene dejavnosti predvsem na zasebnem področju. Ercolani novi glavni ravnatelj Banca d’Ualia RIM, 31. — Višji svet «Banca d’Italia» je na današnji izredni seji imenoval novega glavnega ravnatelja v osebi dosedanjega namestnika glavnega ravnatelja Maria Ercola-nija. Ercolani je prevzel mesto dr. Rinalda Ossole, ki je postal minister za zunanjo trgovino in je zato odstopil. Na današnji seji so imenovali tudi dr. Maria Sarcinellija za novega namestnika glavnega ravnatelja. VERJETNO SO OTOČANI CIGLIA USPELI S SVOJIM PROTESTOM NOVO BIVALIŠČE ZA FRED0 IN VENTURO Freda je medtem zapustil Brindisi, kjer so ga izpustili iz bolnišnice Odposlanstvo prebivalcev otoka Giglio po srečanju z ministrom za pravosodje Bonifaciom, ki je zagotovi!, da bo posredoval sodnikom iz Catauzara njihovo negodovanje zaradi nameravane konfinacije Frede in Venture na otoku. Odposlanstvo je vodil podžupan Pini. (Telefoto ANSA) ■iiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiiiMiniiiiiiiMUliiiiiiMiiiiiiiiniiiiMiiiiHitifiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiHiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiniiiiniiiiiiimiiiiiiiiltmiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiinflliiiiiinMiiiiililiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii NAPOVEDAN SEMINAR O «EVROKOMUNIZMU» V BOLOGNI AMERIŠKI STROKOVNJAKI RESNO PROUČUJEJO MOŽNOST VSTOPA KPI V ITALIJANSKO VLADO V ZDA utegnejo spremeniti mnenje o tem vprašanju, če bo zmagal demokrat J. Carter - V Rimu se medtem na pobudo Agnellija snuje nova skupina v KD RIM, 31. — Če se javno mnenje sprašuje, kaj kani storiti Andreotti, začenja rimske politične kroge zanimati, kaj sploh dela KD. Pri tej sicer vodilni stranki je vse v zamudi, saj se bo drugo polovico septembra sestal državni svet, ki mora sploh ratificirati zaključek vladne krize, pred tem pa bodo na posebnem seminarju razpravljali o parlamentarni taktiki KD. Toda politične vode niso v stranki mirne, kaj še. Vest da se bo konec tedna zbralo v Hotelu Hilton kakih štirideset poslancev in senatorjev, članov, vseh struj, in bodo razpravljali o «vlogi KD v novem položaju» je razburkala notranjo razpravo. Kdo so? Kaj hočejo? So za Zacca-gninija ali proti njemu? Ha to vprašanje skuša odgovoriti Franco Mazzola, ki je eden izmed najaktivnej- skupina na nekakšen levi- center s-preferenčno osjo KD - PSI, ki naj bi jo — po možnosti — KPI podprla hote ali nehote. Sicer pa je najzanimivejši podatek ta, da je glavna osebnost v skupini senator Umberto Agnelli, človek, ki ima izredno gospodarsko in torej tudi politično moč. Perspektivi, da bi Agnelli postal «novi mož» v KD, nekakšna gonilna sila novega tehnokratsko - demokr-ščanskega vodilnega razreda v KD, se nekateri upirajo. De Carolis me- ših v skupini: «Ustvariti hočemo nL ,c'a. ie Agnelli «naivnež», ki so . , .. ... . , . . * cfo lowiPQ efpiimontQli7iralc> H rapati. mnenjsko gibanje, ki naj preleti vse strankine struje. Nismo proti Zac-cagniniju, čeprav hočemo okrepiti njegovo dejavnost. Do Andreottija bomo lojalni, toda istočasno skušamo razumeti, kam vodi sedanje politično stanje. Izbiri sta dve: ali zgodovinski kompromis, ali pa večji , bi-polarizem” na levici in torej k večji samostojnosti PSI. Mislimo, da je slednji cilj za nas bistvenega pomena.» Z drugimi besedami misli ta «tiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinniiiiimttiiiiiiiiiiiMiiiuiiiimiiiiiiiiiniiiimiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii OŽIVITEV SINDIKALNE DEJAVNOSTI 800 tisoč trgovskih uslužbencev v boju za novo delovno pogodbo Zahteva po ponovnem obratovanju štirih tovarn družbe «Bloch» RIM, 31. — Ministrica za delo poslanka Anseimi se bo v četrtek srečala z voditelji sindikata trgovinskih uslužbencev, s katerimi bo govorila o rešitvi spora z delodajalci glede sestave nove delovne pogodbe. To je prvo srečanje vladnega predstavnika s sindikalnimi organizacijami v okviru sindikalnega boja za nove delovne pogodbe, o katerih so začeli razpravlja ti že pred poletnimi počitnicami. Nova delovna pogodba zanima približno 800 tisoč uslužbencev. O tem vprašanju se je ministrica Anseimi že pogovarjala s predsednikom zveze trgovcev Orlandom. Sindikati trgovskih uslužbencev zahtevajo, da se delavski statut in njegov del, ki se nanaša na upravičeni razlog glede odpusta z dela raztegne tudi na trgovska podjetja, ki imajo manj kot 15 uslužbencev. To zahtevo odločno odkla njajo delodajalci, kar je povzročilo, da so se pogajanja prekinila. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da je to osnovno vprašanje, ki ga morajo rešiti z novo delovno pogodbo, saj zanima veliko večino trgovskih uslužbencev, okrog 700 tisoč, ki delajo v malih podjetjih. Tudi spor med avtonomnim sindikatom pilotov civilnega letalstva in letalskimi družbami še ni bil rešen. Pričakujejo, da. bodo- kmalu povabili na ministrstvo za delo sindikalne predstavnike, da se dogo-vqrijo o spornih vprašanjih. Znano je, da so avtonomni piloti do preteklega julija več mesecev uprizarjali «divje stavke» in s tem ohromil; celotni civilni letalski promet italijanskih družb v Italiji in na mednarodnih progah. Početje pilotov je sindikalna federacija uslužbencev civilnega .etalstva obsodila, ker, se je naslanjalo na nekatere zahteve, ki jih ostali uslužbenci i-majo za neupravičene. Za sedaj so piloti dložili stavke v pričakovanju, da bo prišlo do novih pogajanj. Izjavljajo tudi, da je položaj bolj miren in da pričakujejo, da se ne bodo dogovorili samo z letalskimi družbami, temveč tudi ■s predstavniki sindikalne federacije. Kljub temu pa je predsednik sindikata pilotov izjavil, da bo premirje trajalo, dokler ne bodo videli, «da jih hočejo izigravati». V tem primeru je napovedal zaostritev boja. Na področju tekstilne industrije pa imamo odločen boj sindikalnih organizacij in prizadetih delavcev družbe «Bloch», ki ima štiri tovar ne, v katerih zaposluje 2.700 delavcev-. Ena od teh je tudi v Trstu. Sindikati zahtevajo čimprejšnji sestanek z ravnateljstvom družbe, s kuratorjem stečaja in predstavniki tekstilne industrije, da bi skupno sestavili načrt o obnovitvi proizvodnje v vseh štirih tovarnah. V bližini Sevesa stanovanja za ljudi iz okužene cone A SEVESO, 31. — Prva razmeroma razveseljiva vest za prebivalce najbolj prizadete «cone A», ki bodo si cer morali ostati najmanj pet let pod zdravniškim nadzorstvom. Deželna uprava je namreč našla zanje stanovanja v občinah, ki mejijo na Seveso. Otroci iz Sevesa bodo lahko torej obiskali svojo staro šolo in redno začeli šolsko leto. Poprečno bo dežela plačevala za vsako stanovanje po 80 tisoč lir mesečne najemnine. V glavnem so stanovanja dali na razpolago lastniki sami, le nekaj so jih morali zapleniti. DAMASK, 31. — Tukaj so podpisali važen dogovor o industrijskem sodelovanju med sirsko vlado in zasebno družbo Saudove Arabije «Research and Development Corporation» za skupno vrednost milijarde dolarjev.. ga levice strumentalizirale. Fracan-zani pa je mnenja, da bo morala sedaj KD izbirati med «tehnokratsko buržoazijo» in svojstvom «ljudske stranke». Ironično pa Francanzani misli, da hoče Agnelli postati minister in da je to vse. Kaj pa vlada? Andreotti ima še nekaj časa premirja. Zaccagnini in Berlinguer se vrneta v kratkem, medtem ko se je Craxi že vrnil v Rim. Strankino glasilo «Avanti» objavlja sočasno s povratkom tajnika PSI k aktivni politiki De Martinov uvodnik, ki govori o specifični vlogi PSI v italijanski in evropski politiki. Politični zaključek članka je lapidaren: k levemu centru ni več povratka, socialiste mora KD sprejeti take, kot so in pri tem upoštevati še vpliv in moč KPI.'Andreotti-jevi vladi z «vzdržano večino» naj torej, ob pravem času, nasledi vlada vseh strank, ki so sedaj sodelovale. V tej vladi naj bosta prisotni tudi KD in KPI. O vprašanju možnosti vstopa komunistov v "vlado na veliko razpravljajo tudi v Amériki. Tretji radijski postaji je neki glasnik State Depar-tementa dejal, da se bo politika ZDA do «evrokomunizma» spremenila, če bo zmagal Carter. To potrjuje tudi dejstvo, da ustanova «Council for foreighn relations», iz katere navadno Bela hiša črpa svoje sodelavce, pripravlja poseben «študijski seminar» o evrokomunizmu. Seminar naj bi bil v rdeči Bologni in se ga bodo baje udeležili Segre in Peggio za KPI, De Martino za PSI, Giorgio La Malfa za PRI, za Amerikan-ce pa Ziegmund Nagorski ter bivši ameriški veleposlanik pri OZN George Bali, o katerem govorijo, da bi v. možni demokratski vladi Carterja lahko zamenjal Kissingerja. S seboj mislijo pripeljati 12 strokovnjakov. Zanimanje za KPI je torej na višku in ni brez utemeljitve izjava Nagorskega, da bi v ZDA «u-tegnili spremeniti mnenje o udeležbi KPI v vladi na ministrski ravni». Kdo ve, ali bo v takem primeru in po volitvah v ZDA in Zah. Nemčiji tudi KD spremenila svojo politiko? CANDIDA CURZI ljajo, da je lira izboljšala svoj po-t državno skupnost, povišale za loža j, ker so špekulanti popustili zaradi takojšnjega nastopa «Banca d’Italia». Poleg tega pa je prišlo danes popoldne do precejšnje ponudbe dolarjev in drugih valut, kar je «Banca d’Italia» izkoristila, da je nadoknadila dopoldansko Lgubo valut. Tudi v juliju povišanje cen polrošnega blaga RIM, 31. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda so se cene potrošnega blaga v juliju za vso CATANZARO, 31. — Nekaj se je začelo premikati tudi na sodišču v Catanzaru, kjer so očitno razumeli, da postaja vsa zadeva s Fredo in Venturo prava farsa, če že ne tragedija, v kateri pa prav sodna oblast odigrava vlogo protagonista. Kajti vsem je dovolj jasno, kolikšne so politične odgovornosti vrhov italijanskega sodstva, če se doslej ni zaključil (točneje niti začel) proces proti glavnim obtožencem za okrutni milanski pokol v Kmečki banki. V Catanzaru so sicer uradno potrdili, da se bo proces pričel 18. januarja, vendar tudi to sporočilo ne spreminja dejstva, da sta neofašista Freda in Ventura na svobodi prav zato, ker se je kolesje pravice prav ob njunem primeru zataknilo. Zapisali smo, da se nekaj premika. še popoldne so v krogih sodne palače v Catanzaru zagotavljali, da ni razlogov, da bi sodišče spreminjalo prvotnega sklepa o konfina-ciji Frede in Venture na toskanskem otočku Giglio. Izgovarjali so se, da to lahko storijo samo na u-radno zahtevo enega ali obeh obtožencev. Resnici na ljubo je Ventura takoj ob svojem prihodu v Grosseto uradno vložil na tamkajšnjo preturo zahtevo po preklicu ukrep'a o konfinaciji, ki ga ima za protiustavnega. Pretoi v Grossetu lahko to zahtevo sporoči ustavnemu sodišču, ki pa bi moralo sklepati pozneje. Medtem pa so se iz Brin-disija oglasili tudi Fredovi branilci, ki so sodnikom v Catanzaru brzojavno sporočili, da zahtevajo spremembo navedbe kraja stalnega bivališča (konfinacije) za njihovega varovanca. Zvečer so vsekakor sporočili, da je državni pravobranilec iz Catan-zara sporočil Venturi, da je bil spremenjen prvotni sklep in naj zato ostane v Grossetu «v pričakovanju nadaljnjih sklepov pristojnih oblasti». S tem bi se torej moral zasukati , . ... . . . ~ V i sicer zarjaveli sodni mehanizem in odst. v 'Primerjavi z junijem. V pri- možno je; da bodo zahtevj oloeanov merjavi z lanskim julijem pa so se cene potrošnega blaga povišale za 16,5 odst. Zavod je tudi snoročil, da so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine v i-stem mesecu povišale za 0.6 odst. v primerjavi z junijem in da so bile v primerjavi z julijem lan; za 16,1 odst. višje. Podatki statističnega zavoda kažejo torej, da se je draginja v juliju umirila. Zato računajo, če se ne bodo cene potrošnega blaga v tem mesecu znatno povišale, da se bo draginjska doklada v novembru povišala za znatno manj kot se jc povišala L avgusta. Neofašistični založnik iz Trevisa Giovanni Ventura prebira, kaj piše o njem italijanski tisk. Sliko so posneli v hotelu v Grossetu. (ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiimuiiiiiuiHimiiinifiiiiiiiiimitiitiimiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiHiiMimmmmm DANES RIM, 31. — Na današnjih uradnih menjavah je lira pridobila skoraj vse, kar je izgubila v preteklem tednu do ameriškega dolarja in ostalih zahodnoevropskih valut. Ugotav- Vlada ne pripravlja ukrepov o povišanju davkov. Tako je izjavi! včeraj po televiziji finančni minister Pandolfi, ki ]e dejal, da bodo skušali dobiti višje davčne dohodke z zaostritvijo boja proti davčnim utajam. V najkrajšem času pa bo vlada uredila vprašanje skupne obdavčitve dohodkov moža in žene, o čemer bodo govorili že na prihodnji vladni soji, ki bo 7. septembra. Važno ja tudi, da so sedaj v teku priprave zakona o določitvi «pravične stanarine». O tem se ukvarja vsedržavna ustanova CNEL, ki bo vladi predlagala stvarne rešitve. Andreotti je zagotovil, da bo vlada to vprašanje čimprej rešila in je v tej zvezi imel da- nes daljši pogovor z delegacijo gradbenikov. Če bi v ZDA zmagal na predsedniških volitvah demokrat Jim-my Carter utegne njegova vlada spremeniti svoj odnos do možnosti vstopa KPI v vlado. O tem priča tudi dejstvo, da se bo večja skupina vidnih ameriških o-sebnosti udeležila seminarja o evrokomunizmu, ki bo v Bologni. Medtem pa mečejo Andreottiju polena pod noge, verjetno prav reakcionarni krogi v obveščevalnih službah, ki jim ni po godu pogovarjanje njegove vlade s komunisti. Sam Andreotti namiguje, da je morda tako, obenem pa odločno zanika, da bi bil kakorkoli vpleten v Škandal iz Giglia vendarle ustregli. Delegacija upraviteljev otoka Giglio je bila dopoldne pri pravosodnem ministru Francu Bonifaciu in ga seznanila z zahtevo, naj se odpove sklep o konfinaciji nezažele nih neofašistov na njihovem otoku. Minister Bonifacio je sicer poudaril, da se kot predstavnik izvršne oblasti ne sme vmešavati v pristojnosti sodstva, da pa bo vsekakor posredoval sodnikom iz Catanzara mnenje prizadetega prebivalstva. Do tod kronika protesta otočanov Giglia proti prihodu Frede in Venture. Nacifašistični pripravnik Franco Freda je medtem zapust kliniko v Brindisiju, kamor se je zatekel takoj po osvoboditvi. Zdravniki so mu sporočili, da je odpuščen, ker ne kaže več znakov ledvične kolike, za katero pa mnogi menijo, da jo je Freda simuliral. Dejstvo je pač, da je Freda odklonil nekatere analize, češ da je alergičen na kontrastne snovi, ki bi mu jih morali vbrizgati v ožilje. Kljub temu pa so zdravniki imeli na razpolago dovolj elementov, ki so pričali o tem, da je Freda povsem zdrav. Freda sicer niti ni hlinil bogve kakšne bolezni, saj se je ves čas prebivanja v kliniki družil s prijateljico «črno tolažnico» Rito Calderoni, ki ga je tudi odpeljala kmalu po 18. uri iz klinike neznanokam. Freda je vsekakor sporočil kvesturi v Brindisiju, da namerava odpotovati (verjetno v prvih jutranjih urah v Grossetu, a ne z avtom, pač pa z vlakom. Na kvesturi so sprejeli Fredov sklep z zadovoljstvom, češ da je taka vožnja varnejša. Pred tem je Freda imel krajši razgovor s časnikarji. Ni se hotel pogovarjati o političnih problemih, čeprav je dejal, da bi bilo «lepo, če bi sodniki iz Catanzara vztrajali pri svojem sklepu glede kraja konfinacije». Nacističnemu izzivaču očitno u-gaja misel, da bi ga na otoku Giglio obdali s prezirom. Sicer pa je sam dokazal, da italijansko ljudstvo prezira, češ da je to le «tolpa sestavljena iz raznih mešanih ras. ki ji mora nekdo ukazovati, ali aristokracija, ali pa podtajniki, kot sedaj». Določeno zvezo z «afero» Frede in Venture ima tudi zagonetna smrt zeta «črnega petrolejskega magnata» Attilia Montija, ki so ga našli mrtvega s strelom v glavi v neki vili na Ažurni obali. Tiskovni urad skupine Monti, ki ga vodi bivši časnikar «Corriere della sera» in sodelavec SID Zicari, je razmnožil sporočilo, v katerem je rečeno, da se je Riffeser ponesrečil, ko je čistil svoj samokres. Zdi se pa, da samokres sploh ni bil last žrtve, pač pa čuvaja Montijeve vile. Kljub temu vlada v uradnih krogih «prepričanje», da gre za nesrečo in ne za umor priče, ki je gotovo mnogo vedel o stikih s teroristično celico Frede in Venture. Franco Freda je odpotoval z vlakom proti Rimu, kamor bo prispel v jutranjih urah. Iz Rima bo nato nadaljeval pot v Grosseto. Na postaji so ga potniki sprejeli z vzkliki: «Krvnik, zaslužiš dosmrtno ječo.* TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA SVETOVALCI OPOZICIJE SO NEGATIVNO OCENILI UKREPE V KORIST PRIZADETEGA PREBIVALSTVA I Še o slovenskem strokovnem zavodu in oddelku za kemijske analitike Ganljiv poseg predstavnice Furlanskega gibanja Puppinijeve - Colli (KPI) o nesoglasjih v večinski koaliciji - Volpe (PSI): ocenjevanja škode so nerealna Po poletnem premoru se je včeraj ponovno sestal deželni svet. 0-srednja točka je bilo dolgo poročilo predsednika deželnega odbora Co-mellija o stanju in pobudah na področju, k; ga je prizadel potres. Najprej je poročal o zasilnih mon tažnih hišah. Za zakasnitve so krive občine — je dejal — ki niso pravočasno določile ustreznih zemljišč. Podjetja lahko postavijo zasilna bivališča 45 dni po zaključku infrastrukturnih del. Podrobno je orisal tehnične značilnosti teh bivališč in navedel podjetja, ki jih dobavljajo. V nadaljevanju je opisal stanje šolskih gradenj in zagotovil, da se bo prvega oktobra pričel reden pouk. V zaključku je navedel še vsa denarna nakazila in pobude za poljedelstvo in produktivno pro izvodnjo prizadetih krajev. Poročilu je sledila obširna razprava, ki se je zaključila šele v popoldanskih urah. Svetovalec Comuzzi (KPI) je odločno zavrnil Comellijevo poročilo, ki je po njegovem mnenju ponoven dokaz nesprejemljivih političnih smernic deželne KD, ki vali krivdo na občine in krajevne ustanove, poročilo samo pa vsebuje prikrivanje resničnega stanja. Tudi predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je zahteval izčrpnejše poročame predvsem o delovanju novega odbora za potresno področje; vprašal je, kdo je kriv za zakasnitve; prebivalstvo je stopilo na ulice, ker noče miloščine temveč uresničitev svojih pravičnih zahtev. Predstavnica Furlan skega gibanja Puppinijeva je v gorečem govoru prikazala nevzdržno stanje na prizadetem področju; dejala je, da bi moralo županom biti ob strani sposobno osebje, ki bi jim lahko svetovalo pri težavnem delu obnove; dežela ni poskrbela za to, sedaj pa vali vso krivdo na krajevne uprave. Na Camellijeva zagotovila o dobavnih rokih za montažne hiše je s solzami v očeh izjavila, da ne bo po 30. septembru prizadeto prebivalstvo potrebovalo več montažnih hiš, temveč bolnišnice. Najbolj mučno pa je bilo dejstvo, da je od celotnega deželnega odbora prisostvoval josegu Puppinijeve samo odbornik za šolstvo. Tudi svetovalec Volpe (PSI) je izrekel ostre kritike na račun Co-mellijevega poročila. Dežela je po delila infrastrukturna dela konzorciju za obnovo Furlanije za večmi-lijardne zneske, podjetje pa jamči, kar je nepojmljivo, z glavnico enega milijona lir. Kriteriji ocenjevanja škode so nerealni in Volpe je prikazal svoj primer; škodo so mu o-cenili v višini 15 milijonov lir, hiša naj bi bila vredna 26 milijonov, podjetje pa mu jo bo popravilo za 50 milijonov. To pomeni, da je do- sedanji pregled škode neresničen. , mornarice. Nadalje je Cocianni po- Prav tako mora dežela nadzirati neurejeno naraščanje cen gradbenega materiala in vseh obnovitvenih storitev. Pobliže je še analiziral pro blem pomanjkanja delovne sile in gradbenih podjetij; stanje se iz dneva v dan slabša, vedno več je spontanih pobud posameznih zidarjev in lastnikov, ki najamejo delavce na «črno». V zaključku je še poudaril politično špekulacijo raznih podpornih ustanov, in neobjektiven optimizem deželnega odbora ter izjavil, da bodo socialisti nadaljevali s konstruktivno opozicijo. Prav tako kritičen je bil nastop svetovalca Collija (KPI). Comellijevo poročilo ne prikazuje drama tičnosti trenutnega stanja — je dejal — deželni odbor trmasto vztraja na izjavah, da so krivi samo krajevni organi, tem pa manjka ljudi, da bi lahko zadostili vsem potrebam. Občine zahtevajo izvedence, odgovor pa je še vedno negativen. Končno so v teh dneh poslali na prizadete občine štiri občinske tajnike in to skoraj štiri mesece po potresu. Deželni odbor grozi sedaj občinam s komisarskimi upravami, ni pa pripravljen na avtokritiko dosedanjega dela, ki je rezultat tridesetletne zgrešene politike KD. «Nekaj pa se v krogih deželne večine dogaja», je zaključil svoj poseg Col li, «saj se širijo govorice o preverjanju in iskanju novih zavezništev v dosedanji večini, kar dokazuje njeno šibkost. V razpravo so posegli še drugi predstavniki strank. Delovanje odbora sta zagovarjala le Lonza (PSDI) in Biasutti (KD). V začetku seje je odbornik za industrijo in trgovino Stopper odgovarjal na vprašanja in interpelacije. Že tu je prišlo do ostrih kritik na račun delovanja deželnega odbora, ko je odbornik Stopper zagotavljal, da cementarna v Travesiu, po mnenju univerzitetnega profesorja Govia, ne škoduje rastlinstvu. Bettoli (KPI) je dejal, da je proti takemu izkrivljanju dejstev, češ da se bodo okoristili glavni delničarji cementarne, kot so se med obnovo Vaionta. Dežela ne sme odobriti podpore v višini 7 milijard in pol za obnovo in razširitev poškodova ne cementarne, če bo rotacijska peč obdržala sedanjo lokacijo, ki onesnažuje okolje občine Sequals. Po Stopperjevih odgovorih je odbornik Cocianni obrazložil stanje v zvezi z novimi vojaškimi služnostmi v gradeški občini. V ponedeljek se je sestal v Anconi s poveljnikom vojne mornarice za Jadran, admiralom Consolom, ki je preklical sklep o novi vojaški služnosti v pričakovanju drugačnih rešitev, ki bi zadostile potrebam prebivalstva in ročal o problemu vojaških služnosti na prizadetem področju. Deželni svet se bo ponovno sestal sredi drugega tedna, ker bo v petek in soboto obiskal našo deželo predsednik vlade Andreotti. Izjava deželnih svetovalcev o tragediji v Libanonu Deželni svetovalci vseh strank ustavnega loka so odobrili izjavo o stanju v Libanonu in na Bližnjem vzhodu. Proti so glasovali le misov-ski svetovalci, ki so predložili svojo izjavo, a je ni svet odobril. Sprejeti i mednarodnega sodelovanja. dokument izraža gnev in protest prebivalstva Furlanije-Julijske kra jine zaradi pokolov v Libanonu. Pridružuje se krajevnim ustanovam, sindikalnim in mladinskim organizacijam, demokratičnim političnim strankam in enotnim odborom, da se čimprej pošlje primerna pomoč palestinskemu ljudstvu in prebivalstvu Libanona. Italijanska via da in parlament naj nadaljujeta posvetovanja v mednarodnih forumih za prekinitev krvoprelitja in za iskanje miroljubne rešitve bližnje-vzhodnega problema, da se umaknejo vse tuje čete iz Libanona in se s priznanjem izraelske države zagotovijo palestinskemu ljudstvu vse pravice. S tem bo odpravljeno glavno žarišče napetosti in se bodo zagotovili pogoji mirne koeksistence in NA PRAGU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA V oddelek, ki odpira široke perspektive, se je doslej vpisalo samo pet dijakov Slovenski strokovni zavod v Trstu zahteva, saj je samostojnost prvi se na pragu novega, to je svojega pogoj za boljšo rast šole. Zaenkrat sedmega šolskega leta, pripravlja na nov pomemben korak na svoji razvojni poti — z oktobrom 1976 bi moral to šolo obogatiti še en oddelek, to je oddelek za kemijske analitike, kar bi poleg že obstoječih oddelkov za orodne mehanike in monterje radijskih in televizijskih sprejemnikov pomenilo veliko pridobitev na področju slovenskega poklicnega izobraževanja. Res je sicer, da je usoda slovenske strokovne šole in njen nadaljnji razvoj v prvi vrsti odvisen od njene neodvisnosti od italijanskega zavoda «Galvani». Slovenski zavod je namreč še zmerom nekakšen priključek italijanskemu zavodu, ki dejansko odloča o vsem. Zahteva po avtonomiji, ki se je na najbolj jasen in odločen način odražala med lansko študentovsko agitacijo in zasedbo šolskih prostorov, je torej osnovna V PETEK (10.) IN SOBOTO (IL T. M.) V GRLJANSKEM HOTELU Jubilejni 30. zdravniški dnevi posvečeni klinični imunologiji Na sporedu so 4 okrogle mize o imunoloških vprašanjih v okviru obolenj jeter, ledvic in krvi ter o terapiji iiiiiiimiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiriiiiHiiiniiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliuiiiiiiimiil USODA OBRATOV BLOCH ŠE ZMEROM POVSEM MEGLENA Sindikati zahtevajo ukrepe za rešitev problema Bloch Sindikalne organizacije so zaprosile ministra za industrijo, naj skliče širši sestanek med sindikati, vodstvom podjetja in zvezo delodajalcev Začasno upravljanje podjetja Calza Bloch bo, kot znano, zapadlo 20. septembra. Tako je namreč določilo milansko sodišče 6. julija po stečaju podjetja. Če do tega roka ne bodo našli ustrezne rešitve, ki bi zagotovila nadaljevanje proizvodne dejavnosti štirih obratov podjetja, bodo delavci, ki so sedaj v dopolnilni ; Deželna KD o ukrepih za žrtve potresa Sinoči se je v Trstu sestalo deželno vodstvo KD, ki je pod predsed- blagajni prejeli pismo o odpustitvijo taJnik,a C°lonija razpravljrf° z dela. Z drugimi besedami rečeno, 0 bodočih ukrep* v konst P.nzade-h~,™=0lnim V Tfa- temu prebivalstvu na področju potresa v Furlaniji in v Beneški Sloveniji, predvsem o zakonskih osnut- se "bo številnim brezposelnim v Ita- j liji pridružilo še 2700 delavcev, od teh nad 600 iz tržaškega obrata v industrijski coni. Treba bo torej hitro ukrepati in nadoknaditi vse tisto, kar pristojne oblasti do sedaj še niso storile. Treba je skratka predložiti jasen in izvedljiv načrt za obnovitev proizvodne dejavnosti v štirih obratih podjetja, to je v Belluscu pri Milanu, Spirami pri Bergamu, v Reggio Emi-lii ter seveda v Trstu. Z zahtevo po izdelavi podrobnega načrta za hiter posek v obrambo zaposlitvene ravni in proizvodnje podjetja Calza B’och so se včeraj odločno oglasile sindikalne organizacije tekstilnega sektorja, ki so zahtevale od ministra za industrijo, naj čimprej skliče sejo med predstavniki vodstva podjetja, zveze delodajalcev tekstilnega sektorja Federtessili, sindikalnih organizacij ter stečajnim skrbnikom. Sindikalni koordinacijski odbor podjetja ter predstavniki sindikalne zveze so se včeraj sestali tudi s stečajnim skrbnikom odv. Cecconom ter skupno proučili sedanji položaj. Sklep, da zahtevajo od pristojnega ministra sklicanje skupnega sestanka, izvira iz dejstva, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga sindikati izdali, da se ministrstvo in zveza delodajalcev nista držala obljube, da bosta v čim krajšem času izdelala stvaren načrt za izhod podjetja Bloch iz hude krize. V pričakovanju tega sestanka, na katerem bi skušali skupno poiskati u-strezno rešitev, pa sindikati napovedujejo širšo manifestacijo vseh u-službencev podjetja, ki bo 10. septembra v Milanu. Za isti dan bodo zahtevali tudi sestanek s predsedniki vseh treh dežel, v katerih stoje obrati Calza Bloch. kih, o katerih bo v bližnji bodočnosti razpravljal deželni svet. V tiskovnem ooročilu, ki ga nam je poslalo sinoči deželno vodstvo KD, piše, da gre predvsem za ukrepe na področju šolstva, strokovnega izobraževanja in za sestavo načrta za ureditev zdravstvenih in skrbstvenih u-slug. Vodstvo je poverilo tajniku Co-loniju nalogo, da naveže stike z drugimi strankami, da zagotovi odobri- Jubilejni 30. zdravniški dnevi, ki bodo na sporedu v petek, 10. in v soboto, 11. t.m., bodo letos posvečeni klinični imunologiji — veji medicinske znanosti, ki raziskuje odpornost organizma proti določenim o-kužban in ki je v zadnjih letih v stalnem razvoju ter zaradi tega zelo aktualna. Med tiskovno konferenco v tržaškem novinarskem krožku je to, za Trst izredno pomembno znanstveno prireditev, včeraj predstavil predsednik organizacijskega odbora prof. Elio Belsasso. Novinarjem je med drugim orisal pomen, ki ga imajo Zdravniški dnevi na golem znanstvenem področju in tudi v praksi. Ni namreč mogoče mimo dejstva, da to srečanje italijanskih in tudi tujih znanstvenikov, raziskovalcev in izvedencev nudi zdravnikom naše dežele dragoceno priložnost za izpopolnjevanje znanja. Belsasso je zatem podčrtal dejstvo, da so Zdravniški dnevi v zadnjem času pridobili na ugledu predvsem v tujini. Iz leta v leto se veča število tujih udeležencev, ki seveda prireditev kvalitetno obogatijo. Dvodnevni spored obsega štiri o-krogle mize o najznačilnejših aspektih klinične imunologije. V petek zjutraj (ob 8.30) bo prva okrogla miza o temi «Aktualni problemi imunologije v okviru ledvičnih obolenj». Razpravo bo vodil L. Campanacci :z Trsta, med udeleženci pa sta tudi dva francoska zdravnika, J. Traeger iz Liona in M. Zanetti iz Pariza. Popoldanska okrogla miza (ob 15. u-ri) bo posvečena temi «Aktualni problemi imunologije v okviru obolenj krvi in krvotvornih organov». Moderator bo G. De Sandre iz Verone. Svojo prisotnost so zagotovili J. R. Hobbs iz Londona, H. Dresher iz Berna in A. E. Fox iz Miamija. Sobotni spored predvideva najprej okroglo mizo o temi «Aktualni problemi v okviru obolenj jeter». Razpravo bo vodil G. Verme iz Turina, medtem ko bo prvo poročilo imel M. Cochrane iz Londona. Zdravniški dnevi se bodo zaključili z okroglo mizo o «Imunizacijski terapiji», ki jo bo vodil D. Mazzei iz Milana. Svoja poročila bosta prebrala tudi S. Sherlock in D. Geraint James, oba iz Londona. Iz sporeda samega je razvidno, da so v ospredju pozornosti obolenja ledvic, jeter in krvi — torej obolenja, ki so najbolj povezana s presadi organov in zato z imunološkimi vprašanji. Poleg tega je treba podčrtati, da bo govor tudi o imunološki terapiji, ki je seveda prvenstvenega pomena. Med tiskovno konferenco je nada- matiki in tudi razstavo zdravil, ki so v prodaji in ki jih uporabljajo pri zdravljenju. Vsa poročila in zaključke okroglih miz bodo nato združili v publikacijo, ki bo predvidoma izšla v prvi polovici prihodnjega leta. j Zdravniški dnevi bodo letos prvič v kongresni dvorani grljanskega hotela Adriatico Palače. Organizacijski odbor jih prireja pod pokroviteljstvom tržaške zdravniške zbornice, tržaškega zdravniškega združenja, fakultete za medicino in kirurgijo na tržaški univerzi in deželne bolnišniške ustanove. Predvsem gre poudariti sodelovanje medicinske fakultete, ki je letos prvič sodelovala pri organizaciji. Predvidevajo, da se bo dnevno okrogle mize udeležilo kakih 200 ali 300 zdravnikov, profesorjev in drugih izvedencev. sasr*. - - - ' ■ ■ “ - v Seja zahodnokraške rajonske konzulte ............. Sinoči se je na sedežu na Proseku sestala zahodnokraška rajonska kon-zulta. Osrednji točki sestanka sta zadevali vprašanje otroškega vrtca v Križu in razširitev ceste, ki pelje s Proseka v Naselje S. Nazario in do Vejne. O otroškem vrtcu v Križu je poročal predsednik rajonske konzulte in predsednik komisije za šolstvo Italo Faggin (KPI). Poudaril je, da se vprašanje otroškega vrtca na prostoru sredi vasi, kjer je bilo nekoč izseljensko taborišče, vleče že dolgo časa, da pa vsi predlogi, ki jih je konzulta naslovila doslej pristojnim oblastem, še vedno počivajo v predalih občinske uprave. Zato je Faggin predlagal, naj bi konzulta v prihodnjih dneh pripravila sestanek, na katerega naj bi povabila odbornico za šolstvo Ben-nijevo in Združenje staršev iz Križa, da bi tako prišlo do razčiščenja tega perečega problema. Konzulta je predlog sprejela in odločila, da naj bi bil ta sestanek v torek, 14. septembra, še pred tem pa naj bi si odbornica Bennijeva ogledala kraj, kjer naj bi zgradili otroški vrtec. V drugem delu se je razvnela polemika o zakasnitvi del za razširitev ceste, ki pelje s Proseka v Naselje S. Nazario (Ul. San Nazario). Nekateri člani konzulte in predstavniki odbora stanovalcev naselja S. Nazaria so skušali zvaliti krivdo za zakasnitev na rajonsko konzulto. Predsednik Faggin pa je zavrnil te kritike in dokazal, da so neupravičene. Rajonska konzulta je namreč lje prof. Belsasso povedal, da bodo takoj odgovorila na poziv pristojne-v okviru Zdravniških dnevov prire- ga odborništva in predlagala obči-dili razstavo knjig o imunološki te-1 ni, da se cesta razširi na 5,60 m. tev sklepov deželnega odbora. liiiiiiiiiiuiiHiiinniiHiiniiniHiiiuiHiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Konzulta je torej opravila svoje delo. Do birokratskih zakasnitev je prišlo očitno drugod. Da bi se tudi to vprašanje čimprej rešilo, je konzulta sklenila, da bo 14. septembra povabila na sestanek tudi pristojnega odbornika Abbateja. Povratek maturantov z izleta po Jugoslaviji Letošnji slovenski maturanti iz Trsta in Gorice so se v penedeljek zvečer navdušeni — kot nam je zagotovil eden izmed udeležencev — vrnili s potovanja po Jugoslaviji. Skupno je bilo skoraj 80 dijakov, ki so napolnili dva avtobusa. Maturanti so med potovanjem obiskali nekaj pomembnih in zanimivih mest in krajev Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Odpotovali so prejšnji ponedeljek in med drugim so se ustavili v Ljubljani, Zagrebu, Banjaluki, Sarajevu, Mostarju, Splitu, na Plitvičkih-jezerih, v Karlovcu, kjer so zadnjič prespali in nazadnje še v Beli krajini. Več o maturantskem izletu bomo še poročali. na to zahtevo še ni odločilnega odgovora, čeprav je bilo v zadnjem letu veliko obljub in čeprav je tržaško občinsko odborništvo za šolstvo, skupaj s šolskim skrbništvom v Trstu, izdelalo ustrezni predlog za priznanje pravnega statusa slovenski strokovni šoli ter ga poslalo na ministrstvo v Rim, od koder še ni bilo nobenega sporočila. če se v teh dneh najbrž odloča usoda o odvisnosti ali neodvisnosti te šole, se istočasno odloča usoda omenjene tretje sekcije za kemijske analitike, kajti kakor smo že izčrpno poročali zadnje dni junija, v dneh pred začetkom vpisovanja dijakov, je uvedba tretje sekcije, odvisna od števila vpisov, kajti le ob zagotovitvi določenega števila dijakov, bo ministrstvo formalno pooblastilo ustanovitev oddelka. No, v tem pogledu pa moramo žal zabeležiti danes, ko nas loči le še mesec dni od začetka šolskega leta, da do sedaj število vpisanih ni najbolj zadovoljivo. V prvi letnik slovenskega strokovnega zavoda se je sicer vpisalo od začetka julija 26 dijakov, toda od teh le 5 v oddelek za kemijske analitike. Pričakovati je bilo, da bo po neuspeli izkušnji oddelka za šivilje, zrastlo zanimanje za novo stroko, ki odpira široke in nadvse ugodne možnosti zaposlitve, predvsem pa, da bo vzbudilo zanimanje med dekleti, ki so dovršile nižjo srednjo šolo in so bile pred izbiro nadaljnjega šolanja. Razumljivo je, da oddelka za orodne mehanike in monterje radijskih in televizijskih sprejemnikov nista pritegovala dijakinj, ki so se raje preusmerjale na liceje ali učiteljišča, zato pa bi jim oddelek za kemijske analitike toliko bolj ustrezal in obenem izpolnil veliko vrzel v strokovni razvejanosti šole. Vsekakor je za vpisovanje še čas in upamo, da bodo dijaki, oziroma dijakinje, ki še vedno niso izbrali šole ali še niso prepričani nad že opravljeno izbiro, upoštevali to možnost. i Z današnjim dnem spremembe na avtobusnih progah št. 26, 42 in 44 Občinsko podjetje Acegat sporoča, da bodo z današnjim dnem stopile v veljavo spremembe na nekaterih progah avtobusov, ki povezujejo mesto z bližnjo okolico. Končno postajo avtobusov št. 26, ki je bila doslej pri Rumeni hiši v Bar-kovljah, bodo premestili na Trg Osoppo. Sprememba ne bo vplivala na vozni red avtobusov. ■iifiiiiiiimiiiuiiiimiiiiiiiimiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiuiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiii OB 3. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA UDARA TEDEN SOLIDARNOSTI S ČILSKIM LJUDSTVOM Združenje Italija-Čile prireja od srede do petka vrsto prire. ditev z udeležbo uglednih čilskih osebnosti v emigraciji Novo poslopje, v katerem bodo v Nabrežini lepši in sodobnejši poštni uradi, je že pod streho. Dne 11. septembra bodo potekla tri leta, odkar je fašistična vojaška hunta generala Pinocheta nasilno prevzela oblast v Čilu. Da bi se spomnili triletnega trpljenja zasužnjenega čilskega naroda in počastili spomin umorjenega zakonitega predsednika Salvadorja Allendeja. je tržaška sekcija združenja Italija-čile sklenila, da bo v drugi polovici septembra priredila «teden solidarnosti s čilskimi demokrati in čilskim odporništvom». V tem okviru bo združenje Italija-čile organiziralo nekaj prireditev in pobud v korist čilskega ljudstva, V sredo, 22. septembra, bo v tržaškem Avditoriju uvodna manifestacija, katere se bo udeležil tudi bivši župan čilskega glavnega mesta Santiaga, Sergio Vuscovic. Dan pozneje bo v dvorani Bartoli razprava o vlogi multinacionalnih družb v svetu, pri kateri bosta sodelovala tudi eden izmed voditeljev vsedržavne sindikalne federacije in član čilskega sindikata CUT, ki deluje v izgnanstvu. V petek, 24. septembra, bo v Avditoriju čilska folklorna skupina «Viktor Jara» izvajala čliske in latinskoameriške plese in pesmi, v soboto pa bodo v sejni dvorani trgovinske zbornice predstavili zbirke petih del italijanskih slikarjev Gio Popodora, Vedove, Mascheri-nija, Scanavina in Pozzatija, ki bodo tudi v prodaji. Dobiček bodo namenili čilskim demokratom. S tako obširno solidarnostno akcijo hoče tržaška sekcija združenja Italija-čile nadaljevati in okrepiti prijateljske stike med tržaškimi in čilskimi demokratičnimi silami, katerih skupna točka je neomajen boj proti fašizmu. Prisebna 12-letna deklica odgnala vlomilce od vrat Le izredna prisebnost 12-letne Cristine Fabiani iz Ul. T. Vecellio 18 je odgnala tatove, ki so hoteli vlomiti v stanovanje, ko je bila deklica sama doma. Včeraj okoli 10. ure je Cristina slišala močno škrtanje pri vratih. Glasno je vprašala, kdo je, a nihče se ni oglasil; škrtanje pa se je medtem spremenilo v dokaj močne udarce in deklica je bila prepričana, da hoče nekdo zbiti vrata s podbojev. Sprva ni vedela, kaj naj naredi, nato pa se je spomnila na telefon v veži. Dvignila je slušalko in vlomilci so to očitno slišali. Eden izmed njih je zagodrnjal, da se bodo vrnili, nato pa so jo pobrisali urnih nog. Ko se je okoli 12. ure vrnil domov oče, je bila Cristina zelo vznemirjena in prestrašena. Pospremiti jo je moral v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer ji je zdravnik predpisal pomirjevalna sredstva. Avtomobilist podrl žensko Včeraj dopoldne je v Istrski ulici pred hišo štev. 75 32-letni Fabio Vascotto iz Ul. Molino a Vento s svojim avtom NSU podrl 75-letno Jolando Ponis por. Verzerio iz Ul. D’Alessio 4, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce. Ponisovo so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku zaradi udarcev po glavi in zvina v gležnju desne noge. Kar zadeva progo št. 42 bodo ob praznikih uvedli dve novi vožnji do Vejne. Na isti progi bodo ob delavnikih povečali število voženj, da bi tako razbremenili potniški promet, ki se bo na odseku Barkovlje - Trst prav gotovo povečal zaradi premestitve končne postaje avtobusov št. 26. Ob delavnikih bodo začeli avtobusi št. 42 voziti iz Naselja sv. Nazarij a že ob 5.18. Ob delavnikih bo še prej, ob 4.40, odpotoval iz prose-ške garaže avtobus, ki bo vozil na relaciji Gabrovec - Bajta - Šempo-laj - Nabrežina - Križ - Prosek in katerega se bodo lahko, poleg uslužbencev Acegata, ki pa si bodo morali preskrbeti posebne izkaznice posluževali tudi prebivalci teh vasi. Ta avtobus bo nato ob 5.18 odpotoval iz Naselja sv. Nazarija proti mestu. Ob praznikih bodo nekoliko spremenili vozni red proge št. 44, da bi tako prišlo do porazdelitve voženj po Furlanski cesti med avtobusi št. 44 in št. 42. Šolske vesti v Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo od danes do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra. Datum vpisovanja v podružnice bomo javili naknadno. Popravni izpiti na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois - Trsi; se bodo pričeli jutri, 2. septembra, s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren», Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo jutri, 2. septembra, ob 8.30 s pismeno nslogo na znanstvenem liceju iz slovenščine, na klasičnem pa iz latinščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski. Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da se začnejo popravni izpiti v jesenskem roku jutri, 2. t.m., ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski šole. • Občina sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del občinski bazen «Bruno Bianchi» 11. septembra zaprt za občinstvo. OD DANES DO 5. SEPTEMBRA V Križu festival ZKMI Krožki Zveze komunistične mladine Italije iz Križa, Devina - Nabrežine in s Proseka - Kontovela prirejajo od danes do 5. septembra v Križu festival komunistične mladine. Drevi ob 20. uri bo na programu, po otvoritvi festivala, okrogla miza na temo «Mladina in mamila». Naslednjega dne ob 17. uri bo namiznoteniški turnir: 3. septembra ob 19. uri bo spet okrogla miza na temo «Odnosi med slovensko in italijansko mladino», ob 20.30 pa se bo začel ples z ansamblom iz Praproti; 4. sept. ob 19. uri bo bai,-narski turnir in tekmovanje v bri-školi, ob 20.30 pa spet ples; 5. sept. se bo program začel že dopoldne ob 10. uri s finalno tekmo v balinanju in briškoli, nadaljeval se bo popoldne ob 17. uri z govoroma predstavnikov komunistične federacije Iskre in Pollija in potem zvečer po 19. uri s plesom, vedno z ansamblom Praprot. Kino CIKLUS AMERIŠKEGA FILMA Zu konec še «California Poker» in «La conversazione» Na Gradu sv. Justa bodo drevi (ob 21. uri) predstavili še dva filma, Altmanov «California Poker» in delo Francisa Forda Coppole «La conversazione», ki ju niso vrteli v soboto, 21. avgusta, ker je bilo tisti večer vreme neugodno. «California Poker» (1974) je zanimiv film Roberta Altmana, v katerem igrata Elliot Gould in George Segal. Gre za pikro alegorijo divjega zasledovanja denarja, v kateri režiser prikaže dva simpatična hazardna igralca. «La conversazione» (1974) je delo Francisa Forda Coppole, ki poglablja odnos med etiko in zasebnim življenjem, pri čemer se poslužuje dvomov in vesti telefonista, ki prisluškuje telefonskim pogovorom. V glavnih vlogah igrata Gene Hack-man in John Casale. Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča pevce in godbenike, da bo prva vaja v sezoni 1976-77 v petek, 3. t.m., ob 20.30 v Bazoviškemu domu, kjer ima TPPZ svoj domicil. Pozivamo izrecno odbornike naj bodo zanesljivo prisotni. Obenem obveščamo tudi, da bo z današnjim dnem pisarna TPPZ odprta od 10 do 12. ure v delavnikih razen ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih. Narodna in študijska knjižnica v Trstu je zopet odprta vsak dan neprekinjeno od 9. do 19. ure. Nesreča na delu V Vinjanu pri Miljah se je včeraj zjutraj malo po 7. uri ponesrečil na delu 47-letni zidar Emilio Gregorič s Trga Garibaldi 10. Med montiranjem navojnic na okna eno-stanovanjske hiše v gradnji, mu je padel na glavo kos lesa. Zateči se je moral v tržaško bolnišnico, kjer so mu zaradi številnih prask po o-brazu nudili prvo pomoč in ga odslovili. Deček se je opekel med igro z alkoholom V nedeljo se je med igro z alkoholom na nekem travniku blizu Sa-matorce opekel po levi nogi 10-letni Sergio Rubessa iz Ul. Settefontane 95. Sprva je mislil, da bodo bolečine ponehale, ker pa so se le te stopnjevale, ga je včeraj spremil oče v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Okreval bo v 20 dneh. • Zaradi tlakovanja Ul. Pondares in namestitve odtočnih cevi je tržaški župan odredil zaprtje Ulice Pondares in Ul. S. Apollinare dokler ne bodo dela dokončana. Vožnja po Ul. S. Apollinare je dovoljena le tovornjakom, ki morajo oskrbovati z živili in blagom trgovine. = 1KCAJI VALU'i V MILANU DNE 31.8.1976 Ameriški dolar: debeli 838,50 drobni 820.— Funt šterling 1484.— Švicarski frank 338.— Francoski frank 166.— Belgijski frank 20.65 Nemška marka 331.— Avstrijski šiling 46.— Kanadski dolar 835.— Holandski florint 316.— Danska krona 133.— švedska krona 184.— Norveška krona 145.— Drahma: debeli 19,- drobni 20.- Dinar: debeli 40.- drobni 40.- _ ! IŠČEM SPOSOBNO GOSPO ali gospodično za jutranje varstvo dveletnega otroka in delno pomoč pri gospodinjstvu. Plača dobra, pogoji ugodni. Telefonirati: 826-270 od 13. do 14. ure. MIRAMARSK1 PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 20.30 «Maximi-lian of Mexico an emperor’s tra-gedy» (v angleščini) ; ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Ariston 16.30 «L’altra faccia del pianeta delle scimmie». Charlston He-ston. Barvni film. Mignon 16.30 «L’uccello tutto nero». George Segal. Barvni film. Nazionale 16.00 «Un italiano in Ame rica». Alberto Sordi. Barvni film Grattacielo 16.30 « L’affittacamere ». Vittorio Caprioli, Gloria Guida in Adolfo Celi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.30 «Il pistolero». John Way-ne in Lauren Bacali. Barvni film Excelsior 16.30 «Napoli violenta». M Merli in J. Saxon. Prepovedan mia dini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.30 «La clinica dell'amore» Prepovedan mladini pod 18. letom Barvni film. Ritz 15.30 «Arrivavano sempre al tramonto: li chiamavano... i quattro dell'Ave Maria». T. Hill, B. Spencer. Barrai film. Aurora 16.30 «A qualcuno piace cal do». Marilyn Monroe, Jack Lemmon in Tony Curtis. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitol 16.30 «Kobra». S. Martin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.30 « Donna è bello... ». Joe Dallesandro. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Quando l’amore è perversione». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.30 «Per un pugno di dollari». Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «Sette orchidee macchiate di rosso». Rossella Falk. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni f:1",. Ideale 16.30 «Bianchi cavalli d’agosto». Frederie Stafford, Renato Ce-stiè, Jean Seberg. Barvni film. Astra 16.00 «Cinque matti vanno in guerra». Barrai film. Abbazia 16.30 «Fatevi vivi, la polizia non interverrà». Barrai film. Radio 16.00 « La quinta offensiva » (Sutjeska). V glavni vlogi igra Richard Burton. Barvni film. Giardino Pubblico 21.00 «Per favore non toccate le vecchiette». Barrai zabavni film. Včera j- danes Danes, SREDA, 1. septembra MLADEN Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.43 — Dolžina dneva 13.18 — Luna vzide ob 14.39 in zatone ob 0.10. Jutri, ČETRTEK, 2. septembra ŠTEFAN Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 22 stopinj, najnižja 17,7, ob 19. uri 22. Zračni pritisk 1006,8 mb pada. vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, brez vetra, dežja je padlo 14 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 31. avgusta 1976 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa 10 oseb. UMRLI SO: 68-letna Irma Cadelli por. Dreossi, 91-letni Nicolò Rossi Sabatini, 79-letna Giovanna Paste-bar vd. Cenda, 67-letni Giuseppe Mozetič, 78-letni Pietro Orel, 77-letna Carla Krašovec vd. Višin, 70-letna Gina Borri por. Bandini, 69-letna Maria Macor por. Falconer, 80-letni Cristoforo Mussapi, 82-letna Marinella Michielli vd. Vranich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Corso, Corso Italia 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU’Esculapio, Ul. Roma 16; Al Cammello (INAM), Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. del-1’Istria 35, ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: teL št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Prispevki Namesto cvetja na grob Pauline Mahnič darujeta Marija in Rudolf (Padriče 29) 4.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. Ob 8. obletnici smrti očeta in moža Edvarda Križniča darujejo družine Križnič 10.000 lir za TPPZ, Čok 10 tisoč za SPD Tabor, Ciani 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah in Martelanc 10.000 lir za ŠD Polet. PRIMORSKI DNEVNIK y GORIŠKI DNEVNIK SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE Pozitivna ocena naporov za obnovo poškodovanih hiš v Beneški Sloveniji Strokovnjaki iz Slovenije, ki pomagajo koordinacijskemu odboru beneških društev, so za svoje delo deležni hvaležnosti prebivalstva in zanimanja krajevnih in deželnih dejavnikov - Reforma radia Trst A mora po meniti njegovo popolno avtonomijo Na svoji prvi seji po krajšem poletnem premoru se je izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze moral soočati z vprašanji, ki so se nabrala v tem času, naravno Pa je, da je osrednjo pozornost namenil dvema vprašanjema: poteku obnove porušenih krajev v Beneški Sloveniji ter pripravam za izvajanje reforme radio-televizijske službe v nem področju, ki so se lotili dela seznanil izvršni odbor z vsebino z ustrezno specializacijo in po pre-izskušenih antiseizmičnih metodah. Njihovo delo obstaja v glavnem v izdelovanju načrtov za sanacijo poškodovanih zgradb zasebnikov in pa tudi v praktičnem demonstriranju izvajanja te sanacije. V ta namen sta v fazi brezplačne vzorčne sanacije dve stavbi v Bardu in Bar naši deželi s posebnim ozirom na nasu, zdaj pa bodo začeli sanirati slovensko radijsko postajo v Trstu ; še tretjo v Podbonescu. Tako sani-in napovedano uvedbo slovenskih ! rane stavbe lahno prenesejo brez televizijskih oddai. - I škode potresne sunke tudi do 10 Poročilo o poteku obnove poškodo- stopnje Mercallijeve lestvice Treoa Vanih domov v vaseh Beneške Slo-venije so podali beneški člani odbo- je tudi povedati, da je s tako metodo sanacije mogoče rešiti številne Dino Del Medico, prof. Viljem zgradbe, ki so bile že določene za Černo in Izidor Predan. Dela ki potekajo v sodelovanju med solidarnostnim odborom za žrtve potresa pri SKGZ in koordinacijskim odborom v Čedadu, potekajo zadovoljivo, čeprav je treba premagovati cesto nerazumljivo zamudne birokratske ovire. Program, :ri sta si ga zastavila oba organa, se odvija po načrtu in kot so bili v prvi fazi vsi napori usmerjeni v zadovoljevanje najnujnejših potreb, tako je sedaj ves napor usmerjen v obnovo oziroma rušenje. Želja prebivalcev je. prav tako razp-ave združenih komisij za tisk in sredstva obveščanja ter za kul turo pri SKGZ o izvajanju reforme na tržaški radijski postaji s posebnim ozirom na reformo radia Trst A in uvedbo slovenske televizije. Komisiji sta na osnovi zbranih informacij preučili razne aspekte reforme in pripravili predloge, ki naj konstruktivno prispevajo k njeni izvedbi. Izvršni odbor je ocenil, da bi korektna izvedba reforme lahko bistveno spremenila dosedanji značaj slovenske rad:jske postaje v Trstu in ji zagotovila idejno plura-lističnost v skladu s stvarnimi interesi slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Istočasno pa po mnenju izvršnega odbora predvidena vodstvena struktura tržaške rad:j- PREDSEDNIK COMPAGNONE BO TA TEDEN SESTA VIL SVOJ PROGRAM Po triurnem pogovarjanju so se delegacije demokratičnih strank razšle praznih rok Osnovna težava je v obnašanju delegacije KD, ki nima pooblastil za sklenitev sporazuma - PSI predlaga prenos razprave v pokrajinski svet tudi stvarna potreba, da bi se ti j ske postaje tudi po reformi ne bi inženirji in z njimi tudi delovne | zagotavljala slovenskemu radiu ti- ekipe, zadržali dlje časa v Beneški Sloveniji, kot pa je bilo prvotno predvideno. Poleg skrbi za sanacijo zasebnih stavb, za kar je med prizadetimi izredno zanimanje in popraševanje, je v teku tudi popravljanje treh zgradb v družbeni lastnini, dveh v Bardu in ene v Čeneboli, ki bodo ozaonia — — sanacijo poslopij ki jih je mogoče j služile skupnim potrebam prizade-rešiti in usposobiti za bivanje še ] tega prebivalstva. Tudi ta dela le- pred nastopom jesenskega deževja in zime. Pri tem delu je koordinacijskemu po napredujejo in bodo dokončana v predvidenem roku. Beneški ciani izvršnega odbora so učinkovito na pomoč Zavod za preučevanja materiala iz Ljubljane s svojimi strokovnjaki, inženirji in specializiranimi delovnimi ekipami, ki so si pridobili veliko izkušenj glede sanacije po potresih poškodovanih poslopij neposredno po skopski tragediji, prav tako pa je po premostitvi raznir ovir že začela prihajati iz Slovenije pomoč tudi v gradbenem materialu in prikolicah, medtem ko je tudi že v teku postopek za dostavo 32 montažnih hiš, o čemer je naš dnevnik že poročal. V prihodnjih dneh pričakujejo nadaljnje pošiljke cementa in stavbnega lesa. Delo specializiranih inženirjev in delovnih ekip iz Slovenije, ki so trenutno zaposlene na treh različnih področjih, je deležno navdušenega odobravanja domačinov v beneških vaseh, prav tako pa tudi splošne pozornosti krajevnih in deželnih funkcionarjev, saj so ti slovenski strokovnjaki edini na vsem potres- odboru v Čedadu priskočil izredno i ostale člane podrobneje seznanili —■ • tudi z zapletenim vprašanjem po- stavljanja montažnih hiš, kar je povezano z vprašanjem lokacije in kočljivim vprašanjem dodeljevanja teh montažnih stanovanj prizadetim. V glavnem se ta vprašanja skladno rešujejo s sodelovanjem vaških odborov, vendar pa zahteva to vprašanje tudi potrebno ; razumevanje s strani posameznih občinskih uprav. Na osnovi poročil je izvršni odbor lahko z zadovoljstvom ugotovil, da dajejo prizadevanja za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Beneški Sloveniji vidne rezultate in da jih tudi krajevno prebivalstvo visoko ceni. Izvršni odbor je pohvalil delo tako solidarnostnega odbora v Trstu kot koordinacijskega odbora v Čedadu. Izvršni odbor je tudi menil, da je treba pohvaliti delo mladinskih delovnih skupin, ki naj bi se v Beneško Slovenijo vrnile tudi naslednje leto. Sprejel je ustrezne sklepe, da bo delo še hitreje steklo in da bo res v čim večji'meri dosežen zastavljeni cilj, da bo čim večjemu številu ljudi do zime zagotovljena streha nad glavo. Prav tako je izvršni odbor ugotovil, da so bili že narejeni nekateri koraki za ugotovitev in zaščito spomeniških vrednot v širšem pomenu tega pojma. Glede Rezije pa je izvršni odbor menil, da ji doslej ni bila posvečena zadostna pozornost, kar bo treba vsekakor popraviti. Izvršni odbor je poslušal tudi poročilo o poteku letošnje «Mlade brie-ze» v priredbi centra «Nediža» v Dolenjem Tarbilju in izrazil svoje zadovoljstvo spričo izrednega uspeha letošnje prireditve, ki je tako po udeležbi otrok (preko sto) kot po 22. mednarodni vinogradniško vinarski sejem «VINO 76» UŽIVAJTE PRI POKUŠNJI 1000 VRST SVETOVNIH VIN Odprt vsak dan od 10. do 19.30 Zabaviščni prostor odprt do 23.00 ste avtonomije, ki jo glede na svoj značaj in vlogo mora imeti in za kakršno se slovenska narodnostna skupnost zavzema in se bo še naprej zavzemala. Izvršni odbor je nato razpravljal še o drugih vprašanjih, med katerimi o položaju na Koroškem, o mednarodnem mladinskem seminarju v bližnji priredbi naše dežele ter o prihodnjih sejah izvršnega odbora, ki bodo posvečene pregledu sprejetih in izvršenih sklepov ter razpravi o prednostnih nalogah naše krovne organizacije v sedanjem in bližnjem obdobju. OdSìoniik Berteli sprejel predstavnike središča za Vivaldi] e ve študije Deželni odbornik za turizem, šport in rekreacijo Renato Bertoli, se je včeraj v Vidmu sestal z umetniškim ravnateljem dunajske komorne opere Hansom Gaberjem in z ravnateljem sporedov operne sezone puljske arene Zlatkom Foglarjem. Oba sta namreč v nedeljo prisostvovala koncertu mladih opernih pevcev v vili Manin pri Passarianu. Gaber je orisal odborniku Bertoliju dejavnost in namen središča za Vivaldijeve študije v vili Manin in njegov pomen za uveljavitev beneškega skladatelja in tudi vile Manin. Center je pred kratkim organiziral tekmovanje za mlade operne pevce, ki pa je bilo letos zaradi potresa v Pulju. Na sporedu so še nekatere druge manifestacije. Odbornik Bertoli je zagotovil za bodoče čim tesnejše sodelovanje deželne uprave pri realizaciji načrtov središča, obenem pa je naglasil potrebo po tesnejši povezavi med vodstvom operne sezone v puljski areni in organizacijo Pro loco iz Codroipa. Ob koncu triurnega pogovarjanja na sedežu PSDI, med katerim so iskali pota iz kriznega položaja na pokrajini, so se udeleženci znašli praznih rok. Miza, okoli katere so sedeli, je ostala — da se izrazimo z našim včerajšnjim besediščem — oglata. Tudi včerajšnji dan torej ni pri nesel nobene razjasnitve. Delegacije strank so se razšle z medlo obveznostjo, da sestavijo skupno tiskovno sporočilo o sestanku, vendar včerajšnji dopoldanski pogovori političnih tajnikov Bianconija, Paize in Del Bena niso pomagali razčistiti nekaterih osnovnih vprašanj, tako da skoraj ni več pričakovati nobenega skupnega stališča. Zaradi tega ostaja slej ko prej najbolj realno stališče socialistične stranke po katerem takšna oblika odpravljanja pokrajinske krize povzroča med občani nezaupanje v krajevne ustanove in učinkovitost strank ter je v sedanjem trenutku edina rešitev v tem, da se celotna problematika začenja reševati v pokrajinskem svetu. Sicer pa PSI vztraja pri svojem stališču, ki ga je izdelalo pokrajin sko vodstvo, po katerem je pokrajini zagotoviti odbor dveh levih in laičnih strank. Komunistična stranka zagovarja široko obliko sodelovanja, v katerem ne sme biti prostora za predsodke proti komunistom. Osnovna težava je v obnašanju krščanske demokracije. Delegacija KD nima pooblastila, da bi sklenila političn; sporazum in so zaradi njenega. obnašanja pogovori o krizi brezplodni. Stranka vztraja na stališču, da je najprej potrebno sestaviti program in šele potem določiti, katere stranke ga bodo iz vajale. To odločitev pa bo sprejelo pokrajinsko vodstvo KD. Medtem pooblaščeni predsednik za rešitev krize Compagnone sestavlja program, s katerim se bo predstavil v pokrajinskem svetu. Zdi se, da se njegovo delo bliža koncu in da mora določiti še nekatere podrobnosti glede osnovnih vprašanj, ki sodijo strogo v pristojnost pokrajinske ustanove. Zdi se, da bo nadaljeval z bilateralnimi pogajanji, ki so se izkazala za edino uspešen način premagovanja težav. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo Compagnone program predložil še v tem tednu. V prihodnjih dneh bo- mo ugotovili, če je vanj vključil predloge, ki so se izoblikovali v teku pogajanj, o prisojanju večjih odgovornosti pokrajinski ustanovi in zlasti o lotizaciji gospodarskih in drugih pomembnih družbenih u stanov. Neučinkovitost na pogajanjih za razplet krize na pokrajini je odvisna tudi od velikih interesov, ki so navzoči v politični igri. Kakršna koli sprememba v odnosih sil na pokrajinski ravni lahko povzroči verižno reakcijo v celi vrsti organov oblasti in v podvladju ter razbije s težavo doseženo ravnotežje, ki je vedno rezultat dolgotrajnih in zapletenih pogajanj ter koncesij. Kakor izhaja iz sedanjih pogajanj, postajajo vprašljiva sedanja vodstva gospodarskih ustanov. Toda kdo ve, kakšne posledice utegne spreminjanje odnosov in nastanek novih za vezništev na pokrajini povzročiti v sedanjih koalicijah v občinski u-pravi v Gorici ter v drugih ustano- V PRIREDBI GORIŠKEGA KLUBA V nedeljo nagonskem gradu velika šahovska prireditev Sodelovalo bo več kot sto šahistov iz naše dežele, Slovenije in Koroške Prireditelji goriškega šahovskega društva predvidevajo, da se bo ne deljskega mednarodnega brzopotez-nega turnirja za pokal «Città di Gorizia» udeležilo nad sto šahistov iz naše dežele, Slovenije, Hrvatske in Koroške. Turnir bo v nedeljo ves dan v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu in se letos prireja že desetič. Goriško šahovsko društvo, ki je vključeno v ENAL, je ta turnir priredilo prvič pred desetimi leti, potem ko so že obstajali plodni in prijateljski stiki med posameznimi društvi naše dežele in Slovenije. Postopoma so se pridružili tudi ša-histi iz Istre in Koroške, čeprav je vah, kjer si je prav PSDI zagoto-1 bila vedno prisotnost največja vil močne položaje. 1 strani šahistov iz naše dežele in iz ..i mu iti iiiiiiiiii ■ mn mini mini NALOŽBA V VIŠINI ŠEST MILIJARD DINARJEV V počastitev občinskega praznika odpira podjetje Živinopromet sodobno hladilnico Obrat se sedaj usmerja v osnovno kmetijsko proizvodnjo, da si zagotovi dovolj živine - Kaj načrtujejo do leta 1980 Opice tudi grizejo Včasih utegnejo biti tudi opice precej nevarne. O tem se je prepričal Lorenzo Biasol iz Štarancana, vzgojnem in narodnostnem pomenu, I ki ga je pošteno ugriznila, sicer presegla vsa najbolj optimistična | ljubka živalica. Kaj je v ozadju te pričakovanja. Otroci so lahko v tem zgodbe? Iz nekega stanovanja v Šta- času spoznavali značilnosti svojega okolja, ljudi, svojega slovenskega narečja, kar vse jim uradna šola tako cinično odklanja. Pohvalo zaslužijo prireditelji, mentorji in učitelji, pa tudi otroci in njihovi starši. Izvršni odbor je izrekel prepričanje, da se bo ta pobuda tudi v prihodnje še naprej razvijala, za kar ji bo treba dati tudi ustrezne pogoje. V drugi točki dnevnega reda je načelnik komisije za tisk in sredstva obveščanja Filibert Benedetto rancanu je pobegnila kakih 40 cm visoka opica, ki ji ni bilo do ujetništva. Med potepanjem se je zatekla v stanovanje Lorenza Biasola, ki jo je hotel ujeti in izročiti lastniku. S tem pa se ni strinjala žival, ki je napadalca obgrizla ter ponovno zbežala. Lastnik je poklical na pomoč gasilce in društvo za zaščito živali. Upati je, da bodo trmasto žival kmalu našli in pripeljali spet v «zlato» kletko. InillllllllllllllllllHiiiiinimiilimilflllllllllllllllllllllllllllllll IH IIHIIII IIUlllll M Mllllllll IH Ml Hilli ■11111111III lllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfrilllllllllllllllllllu Nfl UNIVERZI SE NADALJUJE MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH EGS Družbeno usklajevanje prevozov in problemi reine plovbe v Evropi 0 prvi temi je govoril nizozemski izvedenec dr. Seton, član glavnega sveta EGS za prevoze, o drugi pa Francoz dr. Bonet-Maury, član komisije za rečno plovbo po Renu Včerajšnji dan 17. mednarodnega ; tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga prireja Inštitut za proučevanje prevozov v EGS, je imel sporedu dva zelo zanimiva posega. Govorila sta nizozemski izvedenec dr. Seton, član glavnega vodstva za prevoze pri EGS ter Francoz dr. Bonet - Maury, član komisije za rečno plovbo po Renu. Dr. Seton, ki je predaval o družbenem usklajevanju prevozov, je v svojem posegu najprej orisal položaj na tem področju v posameznih državah Evropske gospodarske skupnosti. Poudaril je, da obstajajo v teh državah na področju družbenih odnosov v prevoznih sektorjih še vedno znatne razlike. Za njihovo harmonično družbeno usklajevanje je glavni svet EGS že pred leti določil vrsto smernic, in sicer zagotoviti homogenost zakonodajnih in u-pravnih pobud, ki zadevajo delovne pogoje v prevoznem sektorju, zagotoviti koordinacijo teh pobud, poenotiti norme, ki zadevajo sestavo prevoznih ekip in uskladiti pobude, ki zadevajo delovne izmene, nadurno delo, nadzorno službo itd. Govornik je podrobno orisal razne Oblike usklajevanja v raznih promet- nih sektorjih ter se nato zadržal pri vprašanju odnosov z vzhodnoevropskimi državami. Glede tega je naglasil, da se komisija za prevoze pri EGS v zadnjih letih ukvarja predvsem z vprašanjem naraščajoče konkurence, ki jo izvajajo vzhodne države. Omenil je pri tem nekatere težave pri okrepitvi odnosov z Vzhodom, ki izvirajo v prvi vrsti iz razlik v družbenih ureditvah, poudaril pa je, da je treba tem vprašanjem posvetiti veliko pozornosti. Dr. Bonet - Maury je obravnaval probleme rečne plovbe v Evropi, predvsem pa med Vzhodom in Zahodom po kanalu Ren - Mein - Donava. Uvodoma je dejal, da se rečna plovba danes sooča s tremi osnovnimi problemi: s skupno prometno politiko v EGS, z dograditvijo omenjenega kanala do leta 1982, ki naj bi zagotovil sožitje vzhodnoevropskih in zahodnoevropskih rečnih brodovij na evropskem rečnem o-mrežju ter z vprašanjem imobilizacije porenskega brodovja. Govornik je nato orisal sedanjo ureditev mednarodne rečne plovbe, ki sloni na dveh osnovnih načelih: na pravici do plovbe po vsem rečnem omrežju ne glede na državne meje ter na enakosti ravnanja z ladjami različ- V podjetju Živinopromet, eni izmed delovnih enot združenega podjetja Primorje v Novi Gorici, zaključujejo popolno modernizacijo klavnice in vseh nadaljnjih faz predelave mesa. V ta objekt, katerega vrednost izražena v sedanjem denarju velja okoli 25 milijard dinarjev, so samo v okviru sedanje modernizacije vložili šest miLjard dinarjev ter s tem zneskom posodobili hladilnico. Opremo so nakupili v Italiji ter si s tem zagotovili možnost hitrega popravila v primeru okvare. Klavnica Živinopromet se je po tehnologiji uvrstila med najsodobnejše tovrstne obrate v Jugoslaviji. Svoj sloves ne dosega samo z visoko storilnostjo (v en: izmeni zakoljejo 150 glav goveje živine), ampak zlasti z osvojitvijo dveh zlatih medalj za mortadelo. Z dograditvijo sodobne hladilnice z zmogljivostjo 2.000 ton bo obrat v celoti zadostil svojim potrebam in bo en del prostorov odstopil Fructalu in kmetijskemu kombinatu Vipava. V hladilnicah je prostora za 1.400 ton sadja in zelenjave, ki ga lahko zmrznejo od nič do minus 30 stopinj, in za 600 ton mesa. V teh prostorih lahko do dveh let hranijo meso, ki so ga poprej na minus 50 stopinj ohladili v dveh «šok tunelih» s kapaciteto 50 ton dnevno. Kako velika pridobitev je za podjetje nova hladilnica, najzgovorneje pove podatek, da so do nedavna — zaradi pomanjkanja takšnih prostorov — v hladilnikih v Ljubljani, Trstu in Dekanih hranili tudi po 200 ton mesa. Živinopromet je tudi prodajalec mesa in živilskih izdelkov na drobno in izvoznik. Skoraj polovico znaša njegov delež v letnem izvozu mesa podjetja Primorje na tržaški in goriški trg (okoli 1.600 ton na leto), medtem ko znašajo letni prihodi iz maloprodajnih trgovin nadaljnjih 9 m lijard dinarjev. Sedaj, ko Živinopromet uspešno zaključuje vlaganje v modernizacijo klavnice, hladilnice in obrata za predelavo mesa (najstarejši stroj v podjetju je star komaj poldrugo leto), se podjetje usmerja v osnovno kmetijsko proizvodnjo, da si zagotovijo dovolj živine. V okviru petletnega načrta združenega podjetja Primorje bodo do leta 1977 zgradili na Tolminskem prašičjo farmo za 20.000 repov (v tej gospodarski po- nih držav. Vse to urejuje poseben pravilnik, ki ga je vsaka država sprejela ločeno v okviru svoje zakonske ureditve. Dr. Bonet - Maury je nato obravnaval vprašanje gradnje kanala med Renom, Meinom in Donavo ter pri tem prešel na problem odnosov med EGS in SEV. Dejal je, da so se prevozni stroški na Donavi pod vplivom SEV ohranili na ravni izpred petnajstih let, čeprav je bilo razvrednotenje valute v vzhodnoevropskih državah v zadnjih letih večje kot na Zahodu. Nemška in avstrijska brodovja na Donavi pa se ne morejo poslužiti tistih ugodnosti, ki se jih lahko poslužujejo vzhodnoevropske države. S temi in podobnimi težavami, se bo morala Evropska gospodarska skupnost v bodoče spoprijeti, je zaključil govornik, ter izdelati predloge za poenotenje prometne politike tudi na tem tako pomembnem področju. Danes bosta na tržaški univerzi govorila dr. Ebner in dr. Schaus. Prvi bo obravnaval mednarodne cestne prevoze med Vzhodom in Zahodom, drugi pa o pravnih aspektiv rečne plovbe. IMIIIIIHMII II MIMI MM HMMIIMMIMMIHMMIMMMMIMMMIMIIMIMMIIIIMHIIIIIII Milil IliiltllillllllllllllMIIIlirilHHIIIIIIIimiHIIIIIIHIHIIIHIIIHIIIMIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIII T PRIREDBI DOMAČE SEKCIJE KPI A NTON REJA-SEVER V Števerjanu veliko domačinov in gostov na prvem prazniku komunističnega tiska Govora Albina Škerka in Silvina Poletta na nedeljskem političnem shodu - 'Prosta zabava in ples ob zvokih Briškega slavčku Z nedeljskim političnim shodom ter z večerno prosto zabavo se je na prostoru pred občino v Števerjanu zaključil prvi festival komunističnega tiska, ki ga je pripravila novoustanovljena sekcija KPI Anton Reja - Sever. Ugodni vremenski pogoji so števerjancem omogočili, da so vse tri dni zabeležili veliko obiskovalcev, še posebno pa v nedeljo, ko se je na prireditvenem prostoru zbralo nič koliko občinstva. Že v kasnih nedeljskih popoldanskih urah se je v Števerjanu zbralo več domačinov in gostov, da bi prisostvovali političnemu shodu ter nastopu doberdobske godbe na pihala, ki pa je iz tehničnih razlogov v zadnjem trenutku odpovedala u-deležbo. Občinstvo je najprej pozdravil tajnik števerjanske komunistične sekcije Franc Komic, ki je poudaril pomembnost tega praznika. Glavna govora sta imela devinsko - nabre-žinski župan Albin Škerk ter goriški pokrajinski svetovalec Silvino Poletto. Škerk se je uvodoma spomnil na velik krvni davek, ki ga je dal Šte-verjan v času narodnoosvobodilne borbe, ko je veliko njegovih sinov dalo življenje za svobodo. Potem ko je omenil uspeh, ki so ga komunisti zabeležili v Števerjanu na zadnjih političnih volitvah, ko so postali najmočnejša stranka v vasi, je poudaril številna pereča vprašanja v svetu: državljansko vojno v Libanonu, nazadnjaški režim v Španiji, hude boje v Južni Afriki ter nazadnje še boj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Župan Albin Škerk je nato omenil prizadevanje vseh ljudi v deželi, da bi čimprej obnovili porušene vasi v Furlaniji, Beneški Sloveniji in Reziji. Drugo vprašanje, ki ga je govornik načel, se je nanašalo na osimski sporazum oziroma na njegovo čimprejšnjo ratifikacijo. Pokrajinski svetovalec Silvino Poletto je že uvodoma poudaril potrebo po čim tesnejšem sodelovanju ljudi ob meji. S tem v zvezi je o-menil skupno izjavo, ki sta jo pred meseci izrekli jugoslovanska in italijanska komunistična partija. Kar zadeva krajevna vprašanja, je Poletto poudaril pomembnost osimskega sporazuma, ki na Goriškem pomeni okrepitev prijateljstva in sodelovanja obmejnih mest. Nazadnje se je govornik zahvalil števerjan-skim komunistom, ki so prav na zadnjih volitvah množično podprli KPI ter omogočili napredek demokracije v Italiji. Praznovanje števerjanskih komu- budi bosta udeležena klavnica Tolmin in Živinopromet), ter modernizirali sirarne v Cerknem, do leta 1978 bodo v Idriji zgradili obrat za proizvodnjo tipičnega idrijskega želodca in krvavic. V letu 1979 bodo v Tolminu odprli moderno prašičjo linijo, naslednje leto pa naj bi zgradili novo pršutamo v Kobji glavi z zmogljivostjo 50.000 komadov letno ter govejo farmo v Vipavi za 2.000 glav Za izvedbo predvidenih načrtov bodo do leta 1980 vložili 20 milijard starih dinarjev. Za preskrbovalni prostor štirih primorskih občin (Živinopromet bo v kratkem odprl še štiri nove mesnice na Ledinah, v Erjavčevem drevoredu ter v Braniku in Dornberku) potrebuje Živinopromet 35.000 glav goveje živine na leto, od tega približno 50 odstotkov iz domačega kraja, preostalo pa iz kooperacije z ostalimi kmetijskimi organizacijami v Sloveniji ter iz Srbije, kjer kupujejo meso. Direktor Živinoprometa inž. Bogo Kunej je v svojem opisu modernizacije obrata, ki ga bodo svečano odprli v okviru bližnjega občinskega praznika, med drugim povedal tudi to, da je njihova delovna organizacija začela skrbeti za razvoj živinoreje tudi v Goriških brdih, kjer trenutno redijo okoli 200 glav goveje živine. raznih krajev Primorske. Poleg tega turnirja so posamezna društva prirejala v prejšnjih letih tudi posamezna srečanja in vsako prvo nedeljo v mesecu je bil brzopotezni turnir v raznih krajih obeh obmejnih dežel, izmenoma. Prejšnje prireditve so bile vsako leto spomladi. Letošnja je bila pred videna za 30. maja. pa so jo preložili zaradi potresa, ki je zajel prve dni tistega meseca Furlanijo in Tolminsko. Turnir se bo v nedeljo pričel ob 10. uri predpoldne po italijanske® času. V vsaki ekipi bodo štirje tekmovalci, vsako društvo lahko prijavi samo dve ekipi. Žrebanje vrstnega tekmovalnega reda bo v nedeljo, ob 9.30. Pri žrebanju morajo biti prisotni kapetani ekip, drugače bo ekipa izključena. Turnir bo potekal na navaden italijanski sistem. Ob 13. uri bodo tekmovanje prekinili zaradi kosila, turnir pa se bo nadaljeval popoldne. V petek srečanje delegacij KD ili SDZL V petek, 3. septembra, bo pokrajinsko vodstvo KD gostitelj delegacije Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Nove Gorice. Delegaciji sta se prvič sestali spomladi, ko je bila delegacija KD gost SZDL v Novi Gorici. V pogovorih bodo osvetlili vprašanja skupnega značaja, ki izhajajo iz sporazuma v Osimu in o katerih je tekla beseda, že na sestanku v Novi Gorici. Včeraj zjutraj močni nalivi Napovedi vremenoslovcev, da bo ob koncu avgusta vladalo toplo in sončno vreme, so se očitno izjalovile. Vreme se je na Goriškem začelo kisati že v petek. V nedeljo se je rahlo izboljšalo, v ponedeljek pa se je spet zelo poslabšalo. Včeraj zjutraj pa so se nad večjim delom Goriške zgrnili temni oblaki in začelo je liti kakor iz škafa. Pravi poletno-jesenski naliv. Voda je naenkrat preplavila številne ulice, zlasti v nižjih predelih. Popoldne se je stanje sicer nekoliko izboljšalo. Pokukalo je sonce, vendar le za kratek čas, kajti kmalu so ga spet zagrnili temnosivi oblaki. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Martina Nanut, Erika Obljubek, Ciro Imperato, Paolo Rinaldi. SMRTI: 93-letni Chiaffredo Lau-gero, 50-letna upokojenka Fideima Burgnich por. Dreossi, 6S-letna Francesca Degnassi por. Malòcchio. OKLICI: upokojenka Maria Ga-bini in upokojenec Cesare Cufolo, uradnica Marisa Glessi in železničar Marino Depoli, univerzitetna študentka Anna Cunoldi in sodnik Da-rio Succi, gospodinja Patrizia Falanga in podčastnik vojske Luigi Rollo, univerzitetna študentka Carmen Brumatti in profesor telovadbe Massimo Grusovin, delavka Anica Vojska in delavec Ferdinand Prinčič, delavka Maria Pia Teda Fontana, in kuhar Sergio Godegs* bolničarka Gigliola Elvia Budai in agent javne varnosti Ervino Gigante, bolničarka Itala Romana Del Fabbro in uradnik Ernesto Buso. POROKE: vrtnarica Elisabetta Trevisan in Alberto Stabile, zdravstvena pomočnica Marialuisa Buso in uradnik Franco Vezzani, profesorica Vanda Sever in obtrnik Luigi Lombardi. Šolske vesti Tajnik sekcije KPI Franc Komic p ozdravlja govornika škerka in Poletta. nistov se je nadaljevalo s prosto zabavo in plesom ob narodnih vižah, ki so jih igrali člani ansambla Briški slavček. Danes pričetek dela v občinskih vrtcih v Gorici Danes se prične v Gorici pouk v občinskih otroških vrtcih, med temi tudi v treh slovenskih, ki bodo letos v Ulici Vittorio Veneto, v Ulici Tor-riani in v Ulici Fonte del Bosco. Pouk v vrtcih se prične ob 8. uri in bo za nekaj dni samo predpoldne. Starši, ki :o imeli doslej vpisane o-troke v vrtcu v Ulici Croce, naj se javijo z njimi pred istim poslopjem ob 8. uri. šolski avtobus bo otroke odpeljal v vrtec v Ulico Forte del Bosco. Danes pričneta najbrž delo tudi dva državna otroška vrtca za ita- lijanske otroke v mestu. Šele konec meseca pa bodo odprli občinski o-troški vrtec v Števerjanu, kjer so zaposlene nune iz Trsta. Tudi v o-troških vrtcih, ki jih upravlja ustanova ONAIRC, se bo dele pričelo šele 1. oktobra. Sicer pa je delo te ustanove v tem času popolnoma zamrlo, kajti kljub večkratnim našim telefonskim pozivom se iz pisarne v Ulici Mazzini nihče ne oglaša ONAIRC upravlja tudi slovenske vrtce v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Štandrežu, Podpori in Pevmi. Mednarodne mladinske igre v tignami V Lignanu bodo prihodnjo soboto, 11., in nedeljo, 12. septembra, Izlet Podgorcev v Emilio Romagno Prosvetno društvo Andrej Paglavec iz Podgore ter domača sekcija VZPI prirejata v soboto, 4. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Emilio Romagno. Odhod iz Podgore bo točno ob 5. uri. Po krajšem postanku na avtocesti, bodo izletniki dospeli do Ria Monselice, kjer si bodo ogledali tovarno traktorjev in motokultivatorjev Goldoni. Vedno v jutranjih urah (ob 11. uri) je predviden obisk zadružne kmetije in hleva. Po kosilu na prireditvenem prostoru festivala Unità, bodo Podgorci obiskali zadružno vinsko klet Lambrusco. Če bo čas dopuščal, je na sporedu ogled tovarne prikolic in trosilcev gnojil Europa Berni. Podgorci bodo na festivalu Unità nastopili v kulturnem sporedu z moškim pevskim zborom; na isti prireditvi bo igral tudi ansambel Atelšek iz Ljubljane. Povratek je predviden v poznih večernih urah. Vpisovanje gojencev v solo Glasbene matice v Gorici bo od 1. do 15. septembra vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure na sedežu. Ul. Malta 2. Vpisovanje v podružnico v Sovodnjah bo javljeno kasneje. Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra Razna obvestila Slovensko planinsko aruštvo Gorica vabi člane in prijatelje na «Dan planincev», ki bo letos združen s proslavo 80-letnice ustanovitve Po-soškega planinskega društva, 12. septembra pri domu Klementa Juga v Lepeni. Pokroviteljstvo nad proslavo imata planinski društvi iz Tolmina in Nove Gorice, ki bosta poskrbeli tudi za kulturni program. Prevoz do prireditvenega prostora je z lastnimi sredstvi. Uro odhoda in začetek slovesnosti bomo sporočili v prihodnjih dneh. Kino Deželni odbornik Rigutto na sestanku v Tržiču V ponedeljek se je v Tržiču mudil deželni odbornik za javna dela Rigutto, navzoča pa sta bila tudi deželna svetovalca Ginaldi in Zor-zenon. S krajevnimi upravitelji so se pogovarjali o tesnejšem sodelovanju z deželno upravo, v smislu novega pristopa, ki ga že nekaj časa zagovarjajo na deželni ravni. Na sestanku, so se pogovarjali o številnih aspektih širjenja mesta, industrijske cone, finansiranju nekaterih infrastruktur, kakor tudi o bolj perečih vprašanjih, šolske grad- Gorica VERDI 17.00—22.00 «Bug. insetto di fuoco». Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «A tutte le auto della nolizia». E. M. Salerno. Mladim pod 18. letom prepovedan. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Sussurri e grida». H. Pandersson in I. Thulin. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.30 «Tedeum». R. Caluzzi. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «La ragazza di notte». M. Radben in U. Lommel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Tržič EXCELSIQR 17.30—22.00 «Brancaleo-ne alle crociate». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Uccidete mister Mitchell». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Stara puška», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Ešalon dr. M.», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE « Boter II. del », ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. vsedržavne mladinske igre v boksu, j nje, ureditev javnih služb in uredi-Na igre bo prišlo več sto mia- tev zdravstvene mreže, deničev iz vse države, prisotne bo- j V prihodnjih dneh je predvidena do tudi reprezentance mladih iz Slo-. še vrsta drugih srečanj s predstav-venije, Hrvaške in Koroške. 1 niki dežele. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICO Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Saluto, UL Cosulich, tel 72-480. NIC KAJ RAZVESELJIVE PERSPEKTIVE ZA ARABSKI SVET V malem Kuvaitu naj bi se ponovila tragedija, ki jo doživlja Libanon? Čudne napovedi kairskega časopisa - Palestincev je v emiratu zelo veliko in zavzemajo tudi pomembna mesta - Koliko je res, da so Palestinci tako povezani? Kuvait je bila do pred nekaj leti neznatna kneževina na robu arabskega sveta, sedaj pa predstavlja pomembno ekonomsko področje, kajti majhna kneževina ali bolje mali emirat je prepoln, rekli bi prepojen z nafto. Ker pa je nafta vsaj za sedaj in še za kako desetletje izredno pomembna surovina, je logično, da se tu strnjujejo hkrati pa tudi križajo ekonomski interesi raznih družb, krogov in svetov. Zato tudi zanimanje za majhno a bogato deželico. Področje je zelo majhno in vsega prebivalstva: so zadnje čase našteli okoli 990 tisoč. Med temi je veliko tujcev. Sedanji šeik Sabah Salém Sabah se šteje med «napredne državnike» kajti z ogromnimi sredstvi, ki se z izvozom nafte stekajo v državno blagajno se v tej deželici gradijo velike stvari, saj pride tu, seveda v poprečju, do osebnh dohodkov, ki prekašajo osebne dohodke v bogati Švedski ali bogatih ZDA in čeprav bo še vedno kak domačin brez dela in kruha je v deželi na stotisoče tujcev, ki sode- ■iiitifiiiiiimni m ii mm umi i »m m mini iiiiiiiimiir Kljub vihri dinar čvrst ZAGREB, 31. — Pred nekaj dnevi je zagrebški dnevnik «Vjesnik» intervjuval generalnega ravnatelja Narodne banke Jugoslavije za posle s tujino in člana CK SKJ dr. Tomislava Badovinaca, kateremu je zastavil več vprašanj v zvezi s stanjem vrednosti jugoslovanskega dinarja. Odgovori dr. Badovinaca so bili zelo stvarni, upoštevajoč sedanje razmere. Kako se je v teh razmerah obnašal jugoslovanski dinar? Na to vprašanje dr. Badovinac odgovarja, da je Jugoslavija v zadnjem času doživela najnižje razvrednotenje svoje valute v primerjavi z nemško marko in ameriškim dolarjem. Položaj dinarja na evropskih borznih trgih je ostal razmeroma stablen. Res je, da se dinar ne kotira na mednarodnih valutnih borznih trgih kot konvertibilna valuta, toda resnica je, da je na Zahodnem trgu velika količina dinarske valute, ki jo operater-Sf pi ‘OjnjEA JOJ) OfBABUAUJqO if takorekoč vsak dan nekoliko «na prepihu». Zgodilo pa se je na primer, da so letos nemški, turisti, ki so nameravali preživeti počitnice v Jugoslaviji, plačali v Muench-nu ali kakem drugem nemškem mestu, dinar dražje, kot ,pa , bi ga plačali v kaki jugoslovanski banki (za 15 odst.). Po mnenju dr., Badovinaca je torej dinar zelo trdna valuta, ki pa je izpostavljena številnim ne-, varnostim. Te pa izvirajo pred-’ vsem ;z možnosti, da jugoslovanski državljani lahko izvažajo velike količine dinarske valute. lujejo pri gradnji novih mest in mestec, pri gradnji naprav za raz-soljevanje morske vode, pri gradnji šol in bolnišnic, tudi namakalnih naprav, saj šejk načrtuje celo nekaj kilometrov širokega obmorskega zelenega pasu, ko pa je vsa dežela rekli bi ena sama puščava. Toda o Kuvaitu nismo nameravali pisati v tem smislu. Kuvait je bil zadevno zanimiv že prej in bo tudi v bodoče, na prve strani dnevnega tiska pa rine te dni iz povsem drugačnih razlogov. Za šejka Sabaha Salerna Sabaha smo prej rekli, da se smatra za naprednega državnika. Seveda je to njegovo mnenje o samem sebi. Kaj mislijo drugi o njem, je druga stvar. Toda šejk, ki se je obdal z dokaj pokcrno druščino, je pred dnevi razpustil parlament, malone razveljavil ustavo in prevzel vso oblast v deželi v svoje roke. Ta gesta je vzbudila precejšnje zanimanje in veliko razprav. Nekaj ur pred to odločitvijo «naprednega» šejka je glavni urednik kairskega dnevnika «Al Agbara» Musa Sa-b”i opozarjal, da se v Kuvaitu «dogaja isto, kar se je dogajalo v Libanonu tik pred začetkom državljanske vojne», torej tiste državljanske vojne, ki se vleče vse1 v današnje dni, v katero so vpleteni interesi zahoda in vzhoda, rekli j bi naprednih in konservativnih sil in ki vodi k razcepitvi dežele. E-giptovski časnikar Musa Sabri je gornje opozorilo zabeležil v članku. v katerem je kritiziral tiste kuvajtske časnikarje, ki so,v svojem pisanju zelo ostri proti Egiptu. Toda podobne trditve in izjave moremo slišati tudi v arabskih diplomatskih krogih, kjer so neredki mnenja, da je emir Kuvaita šejk Sabah Salem Sabah sklenil razpustiti parlament in vsaj začasno razveljaviti ustavo iz enostavnega «strahu pred vplivom levice v Kuvaitu, posebno še po odkritju organizacije, ki je imela svoje vezi tudi v Siriji iti Libanonu», V istih krogih se nadalje pouda-ja isto, kar je ob času, v samem začetku libanonske državljanske vojne zapisal tedanji glavni urednik kairskega «Al Ahrama» Hejkal, da namreč «libanonska drama je odraz dogodkov v okviru vsega arabskega sveta, dogodkov, ki bodo ta «svet še bolj razdelili, še bolj razcepili ter vplivali na nadaljnja dogajanja v njem». Ko poudarja, da živi v Kuvaitu razmeroma številna in močna palestinska skupnost, saj je od 990 tisoč prebivalcev, kolikor jih šteje Kuvait, nič manj kot 196 tisoč Palestincev, dodaja, da so mnogi izmed teh Palestincev na vidnih mestih v javnem življenju emirata kot n.pr. ambasadorji in diplomatski predstavniki Kuvaita v arabskem svetu in v . Evropi. Povezujoč ta dejstva, v Kairu pravijo, da državljanska «vojna v Libanonu je privedla do polarizacije notranjih sil v Kuvaitu». Kot primer se navaja dejstvo, da je Kuvait skušal posredovati v Libanonu, da pa so zaradi tega nekateri poslanci kuvaitske nacionalne skupščine oDtoziii viado, da «skuša uresničiti ameriški načrt» Po tolmačenju določenih arabskih krogov v Kairu so se prvi znaki, da se «nekaj pripravlja» v Kuvaitu pojavili že pred več tedni, ko so nekateri kuvaitski časopisi začeli napadati vladno politiko do Libanona in arabskega sveta in so pri tem napadali tudi samega šejka Sabaha Salerna Sabaha. Pri tem velja povedati, da v majhni deželici, ki nima milijon prebivalcev, izhaja nič manj kot 6 dnevnikov in 21 drugih publikacij. Pri večini teh časopisov in publikacij pa so kot časnikarji zaposleni Palestinci. In kot se je prav te dni zvedelo, so že v samem začetku, to se pravi pred tedni neki arabski funkcionarji v Kairu opozarjali prebivalstvo Kuvaita na možnost, da se v njihovi sicer bogati deželici lahko ponovi «libanonski primer». Toda najbolj jasen znak. da se je v Kuvaitu nekaj pripravljalo, se je pojavil pred nekaj dnevi, ko je šejk Sabah Salem Sabah prekinil svoje poletne počitnice, se v vsej naglici vrnil v prestolnico in takoj pozval vse ministre in visoke funkcionarje, ki so bili trenutno v tujini. naj se vrnejo takoj domov. Dogoaki v Kuvaitu dokazujejo, da je šejk Salem podvzel to svoju akcijo za to, da bi Palestincem v Kuvaitu «zožil manevrski prostor» in «omejil področje njihovega delovanja». Toda nekateri opazovalci so mnenja, da ni bil cilj in smoter le na tem, pač pa bi šejk Salem rad omejil tudi kritike, ki so se zadnje čase prav v kuvaitskem tisku širile in iz dneva v dan večale na račun nekaterih arabskih metropol, torej na račun nekaterih arabskih vlad, predvsem na račun Kaira in Sadatove uprave. Te kritike pa so škodovale ali bi bile lahko škodovale konceptu, da je treba os Sau-dova Arabija - Egipt - Kuvait krepiti, ne pa rušiti, utrditi in razvi-i ti v smislu, ki ga je postavil in i načrtoval kralj Halid. Filmske knjige in revije Naj novejša zbirka «Castori Cinema» Medtem ko pričakujemo nove naslove monografij o filmskih režiserjih pri zbirki «I Castori Cinema» založbe La Nuova Italia iz Firenc, bi radi zabeležili nekaj naslovov, o katerih še nismo pi-saH. Vsi zvezki vsebujejo pregled celotnega režiserjevega opusa, filmografijo, bibliografski izbor in kolaž intervjujev; cena niha med 1.100 in 1.400 lirami. ; Nabrala se je že cela vrsta monografij, posvečenih avtorjem i-talijanskega filma. Giorgio Tinaz-zi je napisal esej o Antonioniju (štev. 1), Franco Pecori o Felliniju (štev. 3), Gianni Rondolino o Rosselliniju (štev. 4), Sandro Pe-traglia o Pasoliniju — pred smrtjo režiserja (štev. 7-8). Maurizio Grande pa o Marcu Ferreriju (štev. 11). Kolikor vemo, namerava organizator zbirke Fernal-do Di Giammatteo v nadaljnjem še poudarili pozornost do osebnosti italijanskega filma. Zabeležimo nato monografije o nredstavnikih mnogih drugih kinematografij. Alberto Farassino je avtor zvezka o Francozu Godardu (štev. 2), Fabio Carlini (ki pripravlja novo zbirko monografij) je pisal o angleško - ameriškem režiserju Hitchcocku (štev. 5), tr- žaški kritik Tino Ranieri j Švedu Bergmanu (štev. 12), Cinzia Bellumori o brazilskem režiserju Glauberju Rochi (štev. 13), Pietro Montani (izvedenec sovjetskega filma) o Sovjetu Dzigi Vertovu (štev. 16), Rino Mele pa o mlajšem angleškem režiserju Kemi Russellu (štev. 18). Na filmskih platnih Max Pecas: Sexuellement votre Francoski film specialista Maxa Pecasa «Sexuellement vótre» (Sessualmente vostro!, igrajo Valerie Boisgel. Dany Danyel idr.), ki je bil v Trstu prikazan z dodanim kratkim pornografskim filmom, je drugi primer filma, ki mu gre predvsem za erotični učinek, hoče pa obenem na vsak način zabavati s komedijskim tonom. Komedijski ton pa ni z lahkoto dosegljiv, predvsem za poprečnega režiserja, kakršen je Pecas. S. G. .i’'Hiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiii lil ii m iiiiiiiiiiiiii m m iiiiiiiiMiiiiiiiiii iiiiimi iiimiiin m ii ii iiiiuii iiiimii milimi imiiiimiiiiin ii milili SE BO GVADALUPSKI OGNJENIK LA S0UFRIÈRE UMIRIL PO ZADNJI EKSPLOZIJI? Psi perutnina in tropi ovac se klatijo pod zapuščenimi pobočji pore, ki se trese Na svetu sta dve vrsti ognjenikov: eni na bazaltni osnovi, ki niso nevarni in drugi, ki zaradi svoje sestave izločajo velike količine plinov ter utegnejo povzročiti strašne eksplozije POINTE-A PITRE (Gvadalupa) — Ognjenik La Soufrière se je zdramil pred nekaj meseci, potem se je začel tresti (zabeležili so tudi do 1000 potresnih sunkov na dan), sedaj pa je prišlo do močne eksplozije, bruhanja kamenja, pepela in lave. Ali gre za napovedano in pričakovano eksplozijo, ali pa je to šele predznak hujše katastrofe, ki grozi z uničenjem tega otoka pod francosko suverenostjo? Do sedaj ni bilo človeških žrtev. Oblasti so nastopile z vso strogostjo ter izselile morda 70.000 prebivalcev iz ogroženega področja. Predvčerajšnja eksplozija je sicer ranila desetino francoskih in angleških znanstvenikov, geologov in vulkanologov, ki živijo v bližini ognjene gore, toda kaj slabšega se ni zgodilo. Dopisnik nekega francoskega lista tako opisuje pokrajino ob vznožju ognjene gore: «Najprej 'se začuti samo vonj po žveplu, potem pa strašen pogled na ognjenik, ki se prikazuje in izginja v grozečih oblakih. Pot se vzpenja po groblju, med nasadi banan, niiuiiiiifiUfiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiHiiniiiiiniiinitiuiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiHiiiN Prijeten dogodek v nedeljo v Brkinih Kot smo že poročali, so v nedeljo izročili prometu brkinsko slemensko cesto v makadamski izvedbi. Svečanost je bila v Zavrhku, v Tatrah je nato sledil kulturni spored, na katerem sta sodelovala mešani zbor in godba iz Divače ter mešani zbor iz Jelšan. Končno je bila v Tominjah še ljudska veselica, na kateri je igral orkester JLA iz Ilirske Bistrice. Svečanosti so se udeležili med drugimi predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, delegacija CK ZK Slovenije, JLA, primorskih občin itd. 8 ...” zgoraj nad hudourniki. Povsod bujno tropsko rastlinstvo». Pisec nadaljuje: «Treba se je ustaviti. Po četrt ure hoje se zemlja odpre kot rana. Razpoka, ki je široka 20 m, se vzpenja proti vrhu gore, kjer se razširi do 50 m. To je spomin na 8. julij, ko so mislili, da bo ognjenik eksplodiral. Popolna noč je tedaj zajela goro, mesto Saint Claude in vso okolico. Pepel, ki je padal z neba je bil tako gost, da nisi videl tri korake pred seboj in . celo avtomobilski žarometi niso mogli prodreti v temo. Gori na vrhu pa je eksplozija odtrgala skale s premerom enega metra ter jih vrgla 100 ali 200 m daleč. Pojavilo pa se je na desetine kraterjev. Reka* blata se je v naslednjih ' dneh valila po pobočju ter uničevala visokogorsko rastlinstvo in nižje nasade. Po 28. juliju je še šest žrel razparalo brazgotino neke stare razpoke, toda iz njih ni privrela lava in niti vroča voda: voda je bila mrzla. Magma vre tu, pri temperaturi 900 stopinj, v notranjosti gore. Prej se je njena raven pomaknila na 4000 m pod morsko gladino, 16. avgusta pa se je zvišala za 2000 m (ognjenik La Soufrière je visok nekaj čez 1400 m nad morsko gladino). To zvišanje ravni magme je streslo ves otok. Silno stisnjeni plini so si poiskali pot na površino. Vse to dogajanje je kazalo, da bo prišlo do pravcate katastrofe». Dopisnik tako nadaljuje svoje pričevanje ob sodelovanju profesorja Brousse ja, kateremu zastavlja vprašanje, če se je aktivnost gvadalupskega ognjenika La Soufrière porodila iz kake planetarne krize, če se bo Zemlja razpočila, če je treba pričakovati oživitev nekaterih ognjenikov v Franciji in drugod. Prof. Brousse poučuje na vseučilišču v Orsayju. Znanstvenik je odgovoril na ta vprašanja zelo pridržano: «Da, mi se nahajamo v razdobju krize, toda za geologa neko razdobje ni eno leto. Tu smo v krizi že več milijonov let. Letošnje leto prikazujejo kot kritično samo zaradi pomanjkanja informacij v prejšnjih časih. Danes je na Zemlji več kot 800 aktivnih ognjenikov.» Francoski znanstvenik je potem še pojasnil, da je zelo težko pravilno razsojati o dejavnosti ali iz-umrlosti nekega ognjenika. Lahko pretečejo desetletja in stoletja, ko se nič ne zgodi, potem pa nastopi novo razdobje, ko se dejavnost poveča. Nekaj podobnega se je zgodilo na otoku Heimaey na jugu Islandije, kjer je začel bruhati neki ognjenik po 60.000 letih. V tem trenutku živi prof. Brousse v trdnjavi, ki je bila zgrajena na južnem delu otoka, od koder spremlja delovanje ognjenika La Soufrière. «V tem primeru — pravi francoski strokovnjak — ne gre za ognjenik, ki bi bil «gospod vsega sveta». V resnici obstajata dve vrsti ognjenikov. Predvsem pridejo v poštev veličastni izbruhi ognjenikov kot je na primer Etna, kjer lava teče tudi s hitrostjo do 5 km na uro. Tu je mogoče napraviti lepe fotografske posnetke. Ti ognjeniki pa niso nevarni in škodljivi. V teh primerih gre za ognjenike, kjer je lava sestavljena iz bazaltnih kamenin. Potem pa so ognjeniki, ki obkrožajo Tihi ocean, Indonezijo, ognjenik La Soufrière in drugi, Tu ima lava drugačno sestavo (audezit), kar povzroča kot v primeru ognjenika Bledine kopičenje notranjih plinov in na koncu eksplozije.» Na Japonskem se je zgodilo, da je bilo dovolj 300 tresljajev, da je prišlo do bruhanja. Francoski znanstvenik je glede ognjenika La Soufrière povedal še naslednje: «Ta vrsta spake ni nič kaj vljudna. Upamo, da ne bo eks- sta se odločiti: ali ostaneta na svojo lastno odgovornost, ali pa zapustita kraj. Odločila sta se za odhod. Sedaj je vse področje okoli ognjenika zapuščeno. Sem ter tja se klatijo psi, ki so pretrgali verige, ker so jih lastniki v brezupnem strahu pustili priklenjene. Srečajo se tropi ovac, ki se pasejo brez pastirjev. V bližini naselij je še vse polno perutnine, povsod leži na tleh sadje. Po nekaj dneh so se ljudje z dovoljenjem oblasti vrnili na svoje domove, da b: rešili kar se je dalo rešiti. Nekateri pa še vedno v^ti^jajo na svojih domovih, kér niso hoteli podpisati dokumenta ò obvezni izselitvi. Do kdaj bodo vztrajali? La Soufrière se vedno bolj trese iiimiiiiiMiiiiiiiHiiiMHiiiiiiiiniiimiiiiiiiiimiiMiiiiiiimiiiiim 11111111 niiiiiiiiiiiii umi mn plodiralo glavno žrelo in da si bodo nakopičeni plini poiskali pot skozi razpoke ob kraterju na pobočjih. Toda mi ne poznamo odstotka «splavljanja» izbruhov (v tem primeru se francoski znanstvenik nanaša na klinični izraz odpravljanja zarodka — op. ur.). Glede ognjenikov ne obstajajo še klinike za splav.» Francoska vlada je sprejela stroge ukrepe: na Gvadalupi ne sme biti niti ene človeške žrtve. Vse južno področje Gvadalupe so proglasili za nedostopno področje. Dva mladeniča, stara 17 oz. 19 let, študenta iz Saint Claudeja, sta po: vedala, da sta zvedela za vest o izpraznitvi področja po radiu. Prejšnjo soboto so žandarji že potrkali na njuna Vrata. Moralk Horos OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Proučite ljudi, s katerimi delate, in odkrili boste vzroke nekih težav. O-tresite se ljubosumnosti. BIK (od 21. 4. do 20, 5.) Neko pismo ali telefonski razgovor bo razgibal vaše delovno vzdušje. Neprijetno srečanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zaradi napačnega koraka se boste ves dan ubijali s težavami. V ljubezni zelo veliko sreče. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V nekaterih primerih ste preveč cinca vi, ko pa bi morali nanaglo odrezati. Sreča v ljubezni in v igri. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Na delu bo šlo razmeroma dobro, toda zaslužek bo bolj pičel. Računajte z uspehi na čustvenem področju. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Včasih ste preveč odkritosrčni. Marsikdo pazi na vsako besedo. Bodite pametnejši. To velja tudi za ljubezen. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Kontrolirajte poslovanje ali dejavnost nasploh, da se vam kje kaj ne izmakne. Bodite.. odkritosrčni do ljubljene osebe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne dajajte nasvetov tistim, ki jih ne potrebujejo ali jih ne sprejmejo. Srečo držite tokrat zase. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekdo vas bo prosil za uslugo. Morda vam bo kdaj tudi vrnjena. V ljubezni kak spodrsljaj. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Svoje vrednosti in vrednote pravilno plasirajte. Ne obnašajte se vedno, kot bi bili edini na svetu. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Ves. dan se boste ubijali z drobcenimi težavami in posli, glavni posel in zaslužek pa vam bo u-šel. Ljubosumni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S potrpežljivostjo boste uredili zadeve doma in na delu. Ne bo pa šlo vse tako gladko kot bi oilo želeti. SREDA, 1. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Tisoč milj 13.30 DNEVNIK 18.30 Program za mladino: ZDRAVO PRIJATELJI 19.30 LUI. LEI, L’ALTRO E IL LISCIO Glasbeni program z Vittoriom Borghesijem 20.00 DNEVNIK 20.45 VABILO NA PLES 21.50 DNEVNIK 22.00 Športna sieda: kronike športnih dogodkov 22.45 BIENNALE' ROSA, drugo nadaljevanje Ob zaključku VESTI DNEVNIKA 1 in Vremenska slika Drugi kanal 18.30 RUBRIKE DNEVNIKA 2 Ankete — šport — Razno 19.00 I GRANDI DEL MARE: DVOŽIVKA JAC 20.00 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 Posebna oddaja Dnevnika 2: ČRNA BELEŽNICA — V IMENU SIONA V oddaji Črna beležnica je dnevnik 2 doslej prikazal nekaj zelo znanin figur med drugim Al Caponeja in «kralja» ameriškega tiska Hearsta. Danes pride na vrsto svojevrstna organizacija in sicer Irgoun Zwai Leumi, kar bi po naše bilo državna vojaška organizacija. Gre za organizacijo, ki je delovala na tem, da se ustanovi izraelska država. Organizacija je bila pravzaprav preprosta teroristična tolpa, seveda tajna in ilegalna, ki so jo sestavljali odpadniki judovske vojaške organizacije Haga-nah. Ta organizacija je veliko pomenila v času boja za ustanovitev izraelske države. Brž pa, ko je bila izraelska država ustanovljena, je Ilaganah postala jedro odpora proti arabskemu svetu in se spremenila v izraelsko vojsko, Irgoun pa je vendarle nadaljevala svoje početje in so tudi sami Izraelci imeli z njo veliko dela QUELLI CHE SANNO UCCIDERE, film Ob koncu DNEVNIK 2 — zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Obzornik PO SLEDEH NAPREDKA Prvi prispevek je zanimiv prikaz mednarodnega vesoljskega načrta «Helios», katerega poglavitna naloga je raziskovanje sonca. Podnebje, komunikacije, energija, praktično ves obstoj na našem planetu, vse je odvisno od sonca, . . Kako je mogoče človeka na delu zavarovati pred najrazličnejšim prahom — je tema drugega prispevka . . . Najbolj zanimiv pa je verjetno film, v katerem skupina znanstvenikov z univerze v Manchestru predstavi svoje odkritje: ugotovili so, da redno izpiranje zob z raztopino, nasičeno s kalcijem, odpravi gnitje zob . .. 19.45 Glasbeni amaterji 20.15 Risanka 20.30 DNEVIK 21.00 Film tedna: PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE 23.00 Vivaldi: ŠTIRJE LETNI ČASI 23.15 DNEVNIK Koper — barvna 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 12.35 HUDE SANJE KANCLISTA JAREBA, drama 22.15 PORTOROŽ 67, izbor iz televizijskega festivala 22.45 Decameron: O ČUDODELNEM KAMNU Zagreb 21.00 Izbor v sredo: PRVI DAN ŠOLSKEGA LETA 22.30 NA VRAT NA NOS, TV nadaljevanka 23.20 Romantična in klasična imetnost 21.30 19.00 19.15 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 18.50 Vokalno-instrumentalni ansambli; 19.10 Slovenska povojna lirika; 19.20 Pop in folk glasba; 20.35 Simfonični koncert; 21.40 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.50 Poskočne; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Plošče za mladino: 11.45 Pianist Peter Nero; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Po samoupravni poti; 14.10 Plošče; 14.40 Slovenski popevkarji; 15.30 Juke box; 16.45 Italijanski pevski zbor z Reke; 17.15 La vera Romagna; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Po samoupravni poti; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz priljubljenih oper; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Zborovsko pelje; 22.15 Ansambel Shank. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.30 Budilka; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Poletni program; 12.10 Četrti spo red; 13.20 Program «Komu zvon zVOni»t *14.00 Drobec satire; 15.30 Nadaljevanka; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.35 Sončnica; 18.05 Pisana glasbo; 19 30 Kontrabas Franco Petrač ?hi: 20.00 Dvo dejanka; 21.50 Intervjuji; 22.20 Po novno na sporedu z Ivo Zanicchi SLOVENIJA 7.00,“ 8.00, 10.00, 13.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Beseda na današnji dan ; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori; 10.25 Glasbena pravljica; 10.40 Samoupravljanje s temelji marksizma: 12 03 Urednikov dnevnik; 13.10 Opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Češke pihalne godbe; 14.00 Danes do 14.; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 16.45 «Loto vrtiljak»; 17.45 Sprehod instrumentov; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 Iz repertoarja zoorov jug. radijskih postaj; 19.25 Sopranistka Sonja Hočevar; 20.40 Minute za ansamblom Toneta Janše: 20.50 Lahko noč, otroci!, 21.00 Koncert iz našega stuoia. m mn iniiin ninni........imiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiitniiitiiMiiiitiimiiiinimiimMiiiiiiiiitiiiinifiiiiiimniiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHtiiiiiiiiiiii.......... Skrivnost izgubljenega škornja 15. «v» • ■ Pise in rise CIRIL GALE NO, PRAV .r TAKOLE w JE BILO : SREPI WO£l ME JE ZBUPIL HRUP. ZDELO SE AA! JE, ...IZBIL SEM MU REVOLVER IZ ROKE-.- PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 1. septembra 1976 NOGOMET V TEKMI ZA SUPER POKAL Po visoki zmagi nad Bay er mm Anderlecht najboljši v Evropi Edini zadetek za goste je dal Miiller - Belgijci kar štirikrat uspešni BRUSELJ, 31. — V tem mestu sta se v povratni tekmi za super nogometni pokal Evrope pomerila pokalni prvak Bayem iz Miinchna in zmagovalec pokala pokalnih prva kov Anderlecht iz Bruslja. V prvi tekmi so slavili zahodni Nemci z 2:1. V povratni tekmi pa je bil izid Anderlecht - Bayern 4:1 (2:0) STRELCI: v 20. min. Rensen-brinck, v 25. min. Vander Elst, v 55. min. Haan, v 58. min. Miiller (B), v 80. min. Rensenbrinck. ANDERLECHT BRUSELJ: Rui-ter; Vander Elst, Broos; Vander Elst, Dockx, Haan; Vercauteren, Ressel, McKanvie, Coeck, Rensen-brinck. BAYERN MCNCHEN: Maier, Andersson, Schwarzenbeck; Beken-bauer, Horsmann, Diirnbereger; Kmnmenige, Kappellmann, Honess, Miiller, Toerstensson. SODNIK Schiller (Švica). Bayernu tudi letos ni uspelo o-svojiti tega prestižnega pokala. Že ian; so zahodnonemške prvake prelagali presenetljivi sovjetski nogometaši Dinama iz Kijeva, letos pa so Beckenbauerju in tovarišem pre-, (ali račune belgijski nogometaši Anderlechta. Kot sam izid povratne tekme kaze, so Pili belgijski igralci boljši asprotnik od goscov, ki niso zmo-P, ka] vo(? od góte, k ga ie dal, Kot ob'caino, Gerd Miiller. Je tudi pokazala da je derlecht izredno kakovostna eki-„ ' _i “ morala tudi 'etos odigrati jedilnih vlog v pokalu pokalnih grade zmanjšale na polovico v primerjavi z lanskim letom ali pa med igralce razdelili polovico čistega izkupička vstopnin. Igralci so se tema predlogoma uprli in zagrozili, da ne bodo nastopili na tekmi proti Brescii. Po zelo dolgi seji je bil dosežen sporazum. Niso znani konkretni zaključki, smatra pa se, da je šlo za kompromis. ITALIJANSKI POKAL Nocoj Triestiiia-Conegli lanese tretji tekmi za italijanski nogo-? m Pokal se bo danes zvečer Trie-® lna srečala s čatrtologašem iz Co-eg lana, katerega je že gladko pre-v ,prvem srečanju in sicer .. At' Tudi lokrat ne bi smeli ime-« Jagliavinijevi varovanci posebnih ezav z rezultatom, zanimivo pa bo Kakšno igro bodo predvajali doma-P!m’ ki proti Udineseju niso preveč blesteli. Verjetno bosta v ekipi odsotna vratar Vaisecchi Žanom, ki v ekipi in branilec sta se poškodovala na sobotni tekmi in bi ju morala zamenjati mladi Ianza in Berti, ki sta e aj minut že igrala proti Udine- Milan in genovski derbi Genoa Sampdoria. Tekme drugega kola: Lazio - Milan Novara - Catania Genoa - Sampdoria Juventus - Verona Fiorentina - Varese Inter - Palermo Catanzaro - Como Cesena - Spai Foggia Lecce Taranto - Torino Avellino - Rimini Brescia - Bologna Cagliari - Vicenza Perugia - Modena ........... ' MILAN, 31. — Jutri bodo v okviru italijanskega nogometnega pokala odigrali več zanimivejših tekem, med katerimi prednjačita Lazio - Perugia - Modena Nogometni ekipi iz Bilj in reprezentanca ZSŠDI iz Goriške sta se pomerili na nedeljskem prazniku v Biljah .... ....... mm,m.....................................immilli.....i.mmmimmmmmm.m.mmm.m....... NOGOMET V ORGANIZACIJI ŠD PRIMORJE V ponedeljek se je na Proseku pričel 2. «Puntarjev memorial» V tekmi členov so De vin ioni tesno premagali D o mio - Težave s sodnikom Domio — Duino 1:2 (0:2) DOMIO: Delie; Petronio, Susani; Buzzerlo, Verani, La Pasquala; Damiano, Giugovaz (Drioli), Bertesina (Marchesich), Visintin, Favento (Peruzzi). DUINO: Boscarol; Mervich, Gabrovec; Volari, Zolia, Leban (Le-ghissa); Sgubini, Valdre, Antoni, Cellie, Rosini. STRELCI: v 1. min. Cellie iz 11-metrovke, v 2. min. Antoni, v 60. min. Visintin iz 11-metrovke. Sodnik: Zangrando iz Trsta. Otvoritvena tekma «Puntarjevega memoriala» je bila dokaj razburljiva, napeta in sam začetek srečanja je bil v dvomu. Zgodilo se je namreč, da ob napovedani ur. ni bilo na igrišču sodnika in zato so nogometaši nervozno čakali. Vendar sodnika ni bilo od nikjer in na srečo se je na igrišče predstavil sodnik Zangrando. ki je na Prosek prišel le kot gledalec. Na vabilo organizatorjev in pristanek obeh moštev je pač rešil nastalo situacijo. To čakanje pa je precej vznemirilo nogometaše obeh moštev in temu so živa priča dogodki na igrišču: dve izključitvi, štiri opomini, tri 11-metrovke; kar pomeni, da sodnik res ni imel lahkega dela. Protagonista tega srečanja sta bili e-najsterici Domia in Duina, ki bosta letos igrali v prvenstvu 3. amaterske lige. Enajsterici s prikazano i-gro sta dokazali, da sta šele v začetnem delu priprav. Ekipo Domia sestavljajo starejši nogometaši, ki pa so se na startu pustili presenet ti od mlade devinske enajsterice, ki se je, po doseženi prednosti, v davnem le branila. Moštvo Domia je, po začetnem spodrsljaju, skušalo po vsej sili nadoknadi.! zamujeno in skozi vso tekmo pritiskalo proti vratom Devinčanov, vendar brez uspeha, saj so slednji odnesli zmago sicer z nekoliko športne sreče. Samo pet minut pred koncem je namreč ekipa Domia imela na raz- polago 11-metrovko, vendar nemočen strel Visintina je Boscaroi odbil v kot in s tem zapečatil izid tekme. B. R. 3. KOLO JUGOSLOVANSKE LIGE Lahka naloga močnejših S daečet Se -b^° favorizirane^- kMki n 6 5 f.lbkeiš™i nasprotni- Praviiffn S° tlSb’ ^ največkrat pri-in H ./f^enja. Crven. zvezda r>raSt’dUk bl raorali brez težav od-ko h; ' SvtVe, nasprotnike, medtem zmPÌ!,?10ra državni Prvak Partizan Linhr ' i novincu Zagrebu. n aIuHntka °limpija «ost^ v Ba' nialuki,. kjer se bo srečala z doma- n, t .01cem’ ki je v nedeljo izgubil Lb.hrem- Pr0ti Be°gradu. V taboru unàbrnCan°V so dokaJ optimisti in moralanA].neodločen izid' ki bi ga le doseč?llmplJa S požrtvovalnO igro Bari tretjega kola: Vnlvna- zvezda ‘ Napredak vojvodina Čelik Hajduk - Željezničar P-ijeka - Radnički Sarajevo Budučnost Horac - Olimpija Velež - Beograd Zagreb - Partizan Sloboda - Dinamo NAMIZNI TENIS OB 15 -LETNICI KRASA KAR 33 UDELEŽENCEV Danes bo v Zgoniku bližanje za dvojice Stavk e ne bo WnoL°GNA' 31- ~ Nogometaši Bo-7um i 'n Yodstvo kluba so se spora-zumeh o finančnih pogojih za nasto-Panje y tekmah za italijanski pokal. Pal,? uV°.-kiuba igralcem predla-e o, da bi se posebne denarne na- Ponedeljkovega namiznoteniškega tekmovanja v okviru praznikovanja 15-letnice obstoja SK Kras se je udeležilo kar 28 elanov in 5 članic, ki niso vpisani v namiznoteniško federacijo. Tako masovna udeležba je znak velikega zanimanja za to športno panogo, ki je ostala vsem v srcu. Prva dejavnost Krasa pred 15 leti je bil prav namizni tenis in to- i 'krat so stopili na zeleno mizo skoraj vsi tedanji pmgpongaši, čeprav niso imeli že deset let več loparja v roki. Vsi so izrazili želio, da bi za starejše člane ustanovili rekreacijsko namiznoteniško sekcijo, nekateri mlajši nadarjeni i-gralci pa bodo sestavljali ost ekipe, ki se bo že v letošnji tekmovalni sezoni prijavila na uradna tekmovanja. Zmagovalec moškega namiznoteniškega tekmovanja je bil zanesljivi Valter Kobal, ai je v finalnem srečanju s težavo strl odpor mladega Zdravka Skupka. Na tretje mesto sta se uvrstila Miloš Bresciani in Janko Kocman, peto mesto pa si delijo Jože Bitežnik, Igor Guštin. Vojko in Zvonko Simoneta. V ženski konkurenci so prva tri mesta osvojile tri tekmovalke, ki so ob ustanovitvi ženske sekcije branile barve Krasa na uradnih tekmovanjih: prva je bila Darja Kobalova, druga Tamara Blažino-va, 3. Vilma Šircova, 4. Sonja Bla-žinova in 5. Alenka Kocmanova. Drevi bo na odbojkarskem igrišču v Zgoniku tekmovanje v bli-žanju za dvojice. Pričetek prvih tekem je določen za 20. uro, zamudniki pa se lahko še vpišejo pol ure pred pričetkom tekmovanja. — bs — NAMIZNI TENIS 50 igralcev v Štandrežu Pod vodstvom ŠD Ju ventine se je v ponedeljek zvečer v kulturnem domu «Andrej Budal» v štandrežu pričel prvi notranji turnir v namiznem tenisu. Skupno je vpisanih 50 tekmovalcev, Prve tekme so se že začele. Obe namiznoteniški mizi sta vedno polni in okoli njih je polno navdušenih gledalcev. Od 18. do 20. ure igrajo mladinci, od 20. ure dalje pa člani. Turnir se bo nadaljeval v prihodnjem tednu. Jaša Ožbat CERVINIA, 31. — Bližnjega tečaja za pilote boba se bodo udeležili tudi štirje znani italijanski atleti. Gre za metalca diska Simeona in De Vincentiisa ter za metalca kladiva Urlanda in Salvaterro. MLADINSKI TURNIR Inter S. Sergio — Domio 8:0 (5:0) INTER S. SERGIO: Vidmar. Be: stiacco, Tremai, Marchesan, Maiora-no, Codarin, Trevisin, Gridelli, Fumarli, Somma, Dielia. DOMIO: Maier, Cosich, Bonazza. Cinque, G. Dritta. Lisi, Maran, Ca-cich. Pinetti, Danieli, M. Dritta. STRELCI: v 9.. 24. in 33. minuti: Pinetti; v 13., 18. in 38. minuti: Dielia: v 16. in 54. minuti. Somma. SODNIK: Dritta iz Trsta. V otvoritveni tekmi mladinskega turnirja, ki ga je organiziralo pro-seško Primorje je ekipa Interja od Sv. Sergija premagala z zelo visokim rezultatom razmeroma šibko in neizkušeno ekipo Domia. Sam rezultat jasno priča o dejanskem stanja na igrišču. Nogometaši Domia niso bili kos bolj izkušeni in tehnično boljši enajsterici od Sv. Sergija, ki je celo tekmo diktirala svoj tempo igre in prišla do golov brez večjih težav. Tekma se je začela takoj s premočjo ekipe od Sv. Sergija, ki je bila v vodstvu že v 9. minuti igre. Sledil je pravi forcing nogometašev Interja, ki so bili v prvem delu tekme uspešni še štirikrat. V nadaljevanju se stanje na igrišču ni spremenilo. Inter je bil vedno v premoči čeprav je tudi Domio sprožil nekaj nevarnih protinapadov, toda nogometaši od Sv. Sergija so bili tudi v drugem polčasu uspešnejši in realizirali do konca tekme še tri gole. H. W. KOŠARKA - A ,# 2. REPUBLIŠKA LIGA V primorskem derbiji: tesno zmago Sežancev Krasovi košarkarji so trenutno prvi na lestvici Sodnika ni bilo Sinoči bi morali v okviru «Puntarjevega memoriala» odigrati dvojen dvoboj Primorje - Primorec. Redno so odigrali samo tekmo mladincev. Zmagalo je Primorje z gladkim 5:2. Tekme članov žal niso mogli odigrati, ker se sodnik ni predstavil na igrišču. Tekmo med Primorjem in Primorcem bodo odigrali jutri ob 20.30. DANAŠNJI SPORED ob 19.00 (mladinci): Breg - Costalunga ob 20.30 (člani): Portuale - Breg TENIS MOSKVA, 31. — Agencija TASS je javila, da je sovjetska teniška zveza sklenila, da ne bo odigrala srečanja s Čilom v okviru tekmovanja za Davisov pokal. Kras - Koper 72:68 (35:38) Igrišče Partizana, gledalcev 400. SODNIKA: Rus (K;or,j) in Lotrič (Ljubljana). KRAS: Čebulec 6, Brezec 24 (6:4), Karljan 2 (2:2).. Šavli 2, Žiberna 18 (4:2), Trobec .6 (4:4), Tavčar 14 '4.2). KOPER: Tomšič 3 (2:1), Obid 25 (12:9), Katonar 13 (8.7), Most 17 (4:1), Ozbič 4, Audič 3. V Sežani 'e bil v vihoto primorski derbi vodilnih ekip v drugi republiški 'ig med domačim Krasom in Kop:im, ki ga je zasluženo dobil Kras. Začetek tekme je pripadal gostom, ki so zlasti po zaslugi odličnega Ob.da n.Točili prvi polčas v .>vOjo korist, V nadali’ vanju so domačini zaradi boljše telesne priprave, sc je izražala 7. visokimi skoki v ob ambi ter hitrimi protinapadi nagradili Koprčane. IZIDI Ljubljana - Kamnik 68:73 Prule - Medvode 63:61 Lesonit - Kroj 98:83 Zelena Jama - Salonit 76:99 LESTVICA Koper, Kras 16 (Kras tekmo manj); Ljubljana, Lesonit, Medvode 12; Kroj 10; Salonit, Zelena Jama, Kamnik 8; Prule 6. ‘ V nedeljo so Sežanci v-Pdstojni dosegli še en velik uspeh. Postali so pokalni prvaki medobčinske košarkarske zveze Postojna ter od predsednika Miklavšiča prejeli lep pokal. V pretekmovanju so najprej premagali Lesonit iz Ilirske Bistrice z 71:52 v finalu pa še Postojno z 69:57, ki je na pretekmovanju premagala Koper in Pivko. Najboljši igralec na turnirju je bil 19-letni 203 cm visok igralec Krasa Brezec, ki je brez dvoma najperspektivnejši igralec Primorske. Sežanski Kras bo v nadaljevanju pokalnega tekmovanja igral z ajdovskim Fructalom, prvakom severne Primorske, in sicer v ponedeljek, 6. septembra, v Sežani. DAŠ ATLETIKA NA PRVENSTVU DEČKOV Druškovič (Adria) prvi Na občinskem stadionu «P. Gre-zar» je bilo včeraj pokrajinsko prvenstvo za dečke in deklice. Udeležili so se ga tudi predstavniki A-drie in Bora. Tekmovalno najboljši je bil v starejši kategoriji član Adrie Druškovič, ki je zmagal v hoji na 4 km s časom 26’37”8. Za Adrio je bil dober tudi sprinter Aleksander Zudek, ki se je v teku na 80 m uvrstil na tretje mesto s časom 11”2. V isti panogi sta z manjšim uspehom na- stopila tudi Vasilij Pečar in Igor Čok. Vsi trije so tekmovali v mlajši kategoriji. Od borovcev je bil najboljši Adri-jan Sedevčič, ki je 2000 m pretekel v zelo dobrem času 6'19”6 in zasedel tretje mesto. Osebni reko~d je popravil za približno 20 sekund. Loredana Zattera je bila 4. na 60 m za mlajše deklice s časom 10”9, A-drijana Dovgan pa 9. v daljini s skokom do 3,47 m. V daljino je skakal tudi Igor Brana in z rezultatom 4,22 m dosegel 8. mesto. V petek bo na šolskem stad:onu na Kolonji skromno tekmovanje, kjer bodo nastopili samo metalci kladiva in metalke diska. Kladivo so priredili, da bi imeli tržaški metalci vendar enkrat priložnost tekmovati doma, ženski met diska pa na iz-ecno željo Bora, da bi dali možnost dobrega rezultata Ireni Tavčar, OBVESTILO Izpopolnjevalna jadralna šola Slovenski pomorski klub «Cupa» priredi izpopolnjevalno jadralno šolo za tečajnike, ki so se udeležili letošnjih jadralnih tečajev. Tečaj, ki ga bo vodil Stojan Kuret, bo vsak dan v Sesljanskem zalivu, od 11. do 18. septembra. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca. Vse informacije in vpisovanje pri DARKU MALALANU, tel. št. 211-465 — 211-688. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest prosimo tečajnike, da pohitijo z vpisom. ROD MODREGA > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA 0 H ta c« H O NEGI ŠOTORA Impregnacija šotorskega platna sčasoma oslabi in takrat je treba šotorovino znova prepojiti. Najbolj pripravna za to delo so impregnacijska sredstva v ob’iki spraya, ki jih dobimo v športnih trgovinah. Modernih šotorov ne bi smeli impregnirati na druge načine. Če tega nimamo, si pomagamo tako, da šotor namočimo v raztopini burrovih tablet (en del burrovih tablet raztopimo v petih delih vode). Drug preprost način je, da platno nadrgnemo s parafinom ali s svečo in ga prelikamo z vročim likalnikom, da se parafin stopi in zleze v blago. Naj omenimo še dva postopka. Po prvem raztopimo 7 do 10 dkg parafina v enem litru bencina. Topljenje pospešimo, če parafin nastrgamo in damo pokriti posodo z raztopino v lonec vroče vode. To delajmo na prostem, ker je raztopina močno vnetljiva in ker bo v stanovanju več dni smrdelo. Platno namočimo v raztopini ali pa ga z njo polijemo, nato pa temeljito osušimo. Drug postopek zahteva galun in svinčeni sladkor. Najprej raztopimo četrt kilograma galuna v dva in pol litra vrele vode, raztopiti pa dodamo 9 litrov mrzle vode! Šotor namakamo 24 ur in nato napravimo novo raztopino iz 15 dkg svinčenega sladkorja in dveh in pol litra vrele vode, kateri dodamo 9 litrov mrzle vode. Zdaj šotor namakamo 6 ur, nato pa ga osušimo. Svinčeni sladkor je strupen. Impregniran šotor dobro drži vodo, če je dobro napet. Kljub temu pa ga pred dežjem ne napenjajmo, ampak vrvice celo popustimo, ker se bodo pri mokroti skrčile, napne in uskoči pa se tudi vlažno blago. Na dolgih vrvicah morajo biti na-penjalci ali gumijasti amortizerji. Pri modernih šotorih imamo večinoma amortizerje. To so obroči ali kosi iz gume ali umetnih snovi, ki se raztegnejo in varujejo šotor pred prehudim napenjanjem, hkrati pa držijo šotor ves čas v lepi napeti obliki. Pri šotorih imamo nupenjal-ce, s katerimi šotor napenjamo in popuščamo, šotor je treba popustiti pred dežjem pa tudi zvečer, ko pa se osuši, ga moramo spet napeti. Prehudo napenjanje šotora povzroči, da se blago razvleče in se začne trgati, zlasti po šivih. Šive, ki puščajo, namažemo s parafinom ali zakapamo s svečo. Manjše luknjice v šotoru zakapamo s svečo, večje pa je treba zašiti, če se šotor strga med dežjem, položimo čez luknjo kos platna ali polivinila. Šotora ne smemo nikdar shraniti vlažnega ali celo mokrega. Najprej ga moramo temeljito posušiti in skrtačiti, nato pa shraniti na suhem prostoru. Če podiramo šotor v dežju, bo seveda platno mokro, vendar ri več kot 20 let. Če shranimo šotor, ki ni povsem suh, lahko platno že v eni zimi splesni in preperi. Šotor moramo varovati pred maščobo. Zlasti je treba paziti na dno in gumirane dele, ki jih maščoba razjeda. Ko je šotor starejši, postaja gumirano dno trdo. Namažimo ga z raztopino glicerina (ena velika žlica glicerina v enem litru mlačne vode), nato pa posujmo s smukcem. Luknjice zalepimo s plastičnim trakom. Količke in kline je treba po tipo ra bi očistiti, umiti in posušili. Natančno je treba posušiti tudi vr-v!ce. ki so v shrambi prav tako občutljive za vlago kot šotorsko platno. Zadrge, ki ne tečejo gladko, lahko namažemo z milom. DELOVANJE ZSŠDI Združenje slovenskih športnih društev v Italiji namerava nabaviti večje število športnih rekvizitov (žoge in razna športna o-prema) po znižani ceni neposredno v tovarnah. Tržaška in ganska društva, ki so zainteresirana za razno opremo, naj v najkrajšem času sporočilo ZSŠDI v Trstu, oz. v Gorici seznam opreme, ki jim potrebuje. OBVESTILA ŠD BREG obvešča, da se bodo treningi v košarki pričeli danes, 1. septembra, ob 9. uri, v občinski telovadnici. Treningi bodo trenutno le za košarkarje letnikov 1962-63-64. * * m Košarkarska sekcija SŽ BOR obvešča, da se bodo treningi za bližnjo prvenstveno sezono pričeli danes, 1. septembra, na stadionu «Prvi maj», kot sledi: Košarkarji letnika 1962 in mlajši: od 17.30 do 19.00, trener Franko Perko. Košarkarji letnika 1961: od 19.00 do 20.30, trener Renato Štokelj. Košarkarji letnikov 1958 - 1959 -1960: od li.00 do 12.30, trener: Branko Lakovič. Košarkarji letnika 1957 in starejši: od 20.30 do 22.00, trener: Aleksander Sirk. Treningi bodo vsak dan. ŠZ Bor nadalje sporoča, da se bodo treningi v minibasketu pričeli 15. septembra. Za vsako informacijo zainteresirani lahko telefonirajo na št. 421-467, po 20. uri. V Križu namizni tenis in balinanje _____i V okviru praznika komunistične ga moramo čimprej spet postaviti | mladine bo jutri, 2. septembra, v in posušiti. Moker šotor naj ne bo j zvit več kot 24 ur. Na soncu se blago hitro posuši, vendar so nekateri robovi zelo debeli in posušiti ; je treba tudi te. šotor ima ob pra- j Ljudskem domu v Križu turnir v namiznem tenisu. Dan kasneje, v petek, pa bo turnir v balinanju. Vpisovanje bo od danes do ene Vilni negi dolgo življenjsko dobo in ure pred začetkom tekmovanj, in neredko najdemo šotore, ki so sta-' sicer v gostilni Ljudskega doma. Križani so z zanimanjem sledili poteku občnega zbora ŠD Vesna KAREL PRUSNIK - GAŠPER na plazu Spogledali smo se. Nismo mogli verjeti, da je govoril 46^^ __ ____________ • take stvari. Vpraševali smo se : «Ali je rekel karkoli proti 61 ■■»» Vnl ÉfeìTS Y,e™ ln Slovencem?» Morali smo ugotoviti, da niti besede. mRI Grizlo nas je, ker nismo imeli priložnosti, pokazati svoj pogum. Tedaj je pristopil k naši skupini Kordež sam in ““ r,a „ ak- v njem so bile stvari, ki so nam bile vsec. Perucev Jurij iz Lobnika pa je pripomnil: 3. p ,, Med volilno agitacijo sem prvič spoznal Kordeževega • eJa' .. H Ppmislil nisem, da bo to srečanje odločilno v jem življenju. Zboroval je v Železni Kapli s kapelškimi Tist* dan smo imeli Slovenci svoje zborovanje „ ! Kolarju, Naš celovški «voditelj» nas je tedaj ščuval, 1 gremo fantje pogumno na trg in, ko bo nevarni ko-Priccl govoriti, naj začnemo vpiti proti njemu, hrž v e s.m.0, da bomo zarjuli in glasno protestirali, 7_ 0 bo zinil karkoli proti Slovencem ali proti veri. lari., vi™. smo P0Prej popili vsak kozarec vina pri Ko-fivicrrjn- ®strPno smo pričakovali, kdaj bo treba zavpiti in nam 1 ^ Ì1™!5.' D1ie ko smo poslušali Kordeža, bolj so se nam zdele njegove besede zanimive. Brp7vò^ nas ^ kakih pet. Kadili smo cigareto za cigareto. dpiram,ec,.P^e mirno in razločno govoril o izkoriščanju vedili» n iUdli -° ™ajbnih plačah, o tem, kako grof prepo-kakJ e av.sklm ženam nabirati maline, pa tudi o tem, vžgal legovl l°vci priganjajo drvarje. Zlasti je pošteno vžgal po grofu. Govoril je poldrugo uro. ti se je zbral° tudi nekaj grajskih; tudi od»cm ai m lex nestrpno prestopali. Ko je končal, so ss to pr»ar04 niih si ni e°peti * »> «Saj je vse to res. Izkoriščajo nas! Delamo in se trudimo, navsezadnje pa še za tobak in za cigaretni papir nimamo. Grof pa prodaja na tisoče in tisoče metrov lesa, za ta denar pa orožje kupuje. Cernu neki?» Vrnili smo se h Kolarju in gospodu tajniku Prosvetne zveze izročili komunistični letak, ki je bil pisan v slovenskem jeziku. Da ga ne bi vrgel proč, smo ga prej še glasno prečkali. Gospod tajnik je bil rdeč kot rak; bil I? °£orčen, mi pa smo hvalili oba: govornika in letak. Nahrulil nas je, češ da naj čitamo brošuro gospoda Pod- g0^ca’ ce ,še ne vemo, kakšne stvari se dogajajo v boljše-viski Rusiji. j j Kordež je imel rdečkaste lase, bil je suh v lice in nosil je očala. Nekaj let starejši je bil od mene. Pred volitvami sva se se srečala in tedaj mi je ponujal komunistične glasovnice, jaz njemu pa svoje. Toda za Kordeža in komuniste se nisem mo^el opre-delit! Se manj seveda za grofa Thurna in krščanske socialiste. Moral pa bi prvič v svojem življenju voliti. Koga naj volim. Slovenec sem, grajski podrepnež pa ne. Grofa m nJegpve sem že od nekdaj sovražil. Naši voditelji pa zahtevajo, naj volim prav njega. Ali naj volim tedaj socialnodemokratsko stranko? Ali naj prezrem Koroško sloven-sko stranko? In te nezaslišane zadrege me je rešil prijatelj iz moje rojstne vasi, Maksi, ki je tudi prvič volil. Ta mi je ponujal socialnodemokratsko glasovnico. Maksi je bil Slove- nec, delavec. Seveda nisem popustil in sem ga prepričeval, naj voli slovensko stranko, ter mu ponujal svojo glasovnico. Po dolgem preudarjanju sva se zedinila in sklenila, da bova volila v Deželni zbor Koroško slov. stranko, v Državni zbor pa socialne demokrate. Pretrgala sva torej odvečni glasovnici, odšla na volišče in volila, kakor sva se domenila. Tako sva nekako zadostila tako narodni kot razredni zavesti, čez šestnajst let sem o tem pripovedoval na nekem sestanku v škofičah tovarišu Pavlu Zimi. Vzkliknil je: «Tudi sam sem tedaj ravnal enako.» Po volitvah so se vedno bolj razhajala pota celovškega «vodstva» in slovenskega ljudstva na Koroškem. V Celovcu so b^.e .burne razprave o lojalnosti, po vaseh pa so hodili orožniki in sodni izvrševalci ter plenili premoženje slovenskih kmetov. In ko se je kmet Weinzerl iz Šmartnega pri Vobrah uprl krivični rubežni, ga je žandar Lutz zabodel z bajonetom. Celovško vodstvo pa je molčalo in govoričilo o geslu «Bog — narod — država». Tedaj je celovško «vodstvo» organiziralo nekakšne voditeljske tečaje. Povabili so nanje predsednike in tajnike slovenskih prosvetnih društev. Tak tečaj je bil tudi pri Brezniku v Pliberku, kjer je kaplan Milonik dve uri modroval v Luciferju in upornih angelih, ki so hoteli vreči vsemogočnega boga. Črni pridigar je precej časa porabil, da nam je predočil, kako strašne muke pekočega ognja bodo trpeli tudi drugi uporniki Luciferjevega kova. Ko je končal, smo bili izmučeni, groza nas je stresala, gospod tajnik pa je čestital predavatelju in mu hvaležno stisnil roko. Tedaj se v tretji klopi nenadoma dvigne Crčijev Mirko iz Blata pri Pliberku. S svojimi okornimi rokami se opre na šolsko klop in z globokim glasom počasi pove: «Gospodje! Lepo ste govorili, lepo znate skladati besede... Jaz pa sem preprost kmečki sin. Poglejte tele žulj ave roke!» Stegne dlani proti šolski tabli, kjer so sedeli Celov-čani, in nadaljuje: «Vaše lepe besede nam ne bodo prav nič pomagale, da bi se izvlekli iz današnjega gospodarskega životarjenja.» Gospoda voditelja se nekam prisiljeno smehljata in pri-trjujeta. Mirko pa konča prav na kratko, zato pa tembolj odločno : «Drugače mislim, kot vi v Celovcu. Mislim, da ne bo prej dobro, dokler ne bo kol pel ! » Mirko se je usedel tako trdo, kakor da je premagal velikana. Vsi tečajniki so mu v duhu čestitali. Seveda smo bili še preveč disciplinirani, da bi že takrat izvršili «nebeško revolucijo» proti celovški gospodi. V «NEVARNI» DRUŽBI Bilo je 13. februarja 1934. leta. Prvak smo pri žleži-čevem gospodarju Foltiju peli zdravice za njegov god Pa se je priteplo nekaj nacistov iz Železne kaple. Krohotaje so pripovedovali, da je na Dunaju prevrat in da so razstrelili delavsko predmestje in sam Karl Marxhof. Kmalu smo zvedeli resnico. Gledali smo slike v «Koroškem Slovencu»; klerofašisti v čeladah s strojnicami stražijo ceste na Dunaju, v Leobnu... Dollfussovi čeladarji vodlJ?.uJete delavce... «Veličastni» top obstreljuje delavska sredisca na Dunaju. — Pod slikami so bili napisi, v katerih so bili klerofašisti označeni za miroljubne stražarje in prostovoljce, delavci pa za upornike. Na Dunaju je tekla delavska kri, naše celovško «vodstvo» pa je govoričilo o nabesih. Ljudstvo je seveda kar lepo ostalo za zemlji in marsikdo je jezen stiskal pesti zaradi prelivanja krvi na Dunaju in po drugih industrij-skih središčih Avstrije. J (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oalasni oddelek, TRST, Ul. Monfecchi 6~PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Podružnica Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400._____ din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikm 13.000, ob praznikih 15.000. Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 1. septembra 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG CEPRA V SO STOTNIKOVO ZAHTEVO PODPRLE VSE DEMOKRATIČNE SILE Vojaško pravdništvo odreklo Margheritu začasno svobodo C vprašanju se bo moral dokončno izreči preiskovalni sodnik ■ Poskus blatenja aretiranega častnika ■ Accame (P5I): Korenito preosnovati vojaški kazenski zakonik PADOVA, 31. — Vojaško državno pravdništvo v Padovi je danes zvečer zavrnilo zahtevo stotnika Margherita po izpustitvi na začasno svobodo. Zahtevo bo moral sedaj proučiti vojaški preiskovalni sodnik dr. Giuseppe Mesiti, v čigar pristojnosti je končna odločitev. Kot smo poročali je bil častnik policijskega oddelka «celere» iz Padove aretiran prejšnji teden z obtožbo prevratniškega rovarjenja in obrekovanja, snoči pa so mu uradno naprtili še obtožbo, da ni spoštoval navodil nadrejenih. Gre za kaznivo dejanje, za katerega vojaški kazenski zakonik predpisuje obvezen zaporni nalog. Zaradi molčečnosti preiskovalcev ni bilo mogoče zvedeti, na kaj se točno nanaša obtožba. Vojaški državni pravdnik gen. Attardi je poudaril le, da je povezana z nekimi dogodki v Mila okrnili Margheritov lik, neustrašenega borca za svobodo in demokracijo, kot so ga doslej prikazovali listi». Za kaj gre? Po vesteh iz poluradnih virov, naj bi bili «dogodki» v Milanu podobni dogodku v Trevisu, kjer naj bi med volilno kampanjo oddelek, ki ga je vodil Margherite napadel skupino levičarskih demonstrantov, ki so «motili» volilno zborovanje MSI. Eden od napadenih je bil lažje ranjen, šest pa je bilo aretiranih. Namestnik treviškega državnega pravdnika dr. Napoletano je s tem v zvezi začel preiskavo in poslal stotniku sodni poziv, v katerem ga je obtožil zlorabe oblasti. Kaže nadalje, da je vojaški državni pravdnik v okviru preiskave o delovanju Margherita poslal vrsto sodn:h pozivov agentom in podčastnikom padovskega oddelka «celere». Vesti sicer niso uradno pote- nte ki naj bi med drugim «znatno I dili, poudariti pa gre, da so sodniki IZJAVA GENERALNEGA TAJNIKA OAE Nevarno stopnjevanje napetosti na južnem delu afriške celino Kakšen bo razplet krize, je v veliki meri odvisno od stališča, ki ga bo zavzela Pretoria NEW YORK, 31. — Varnostni svet OZN je danes odložil za mesec dni razpravo o vprašanju prihodnosti Namibije, bivše nemške kolonije, ki jo ima Južna Afrika še vedno v upravi, čeprav ji je mednarodna organizacija odvzela mandat pred o-smimi leti. Konec januarja je varnostni svet sklenil, da mora Pretoria do konca avgusta dovoliti v državi svobodne volitve pod okriljem OZN. Razprava je bila začasno odložena na zahtevo afriških delegatov, ki so poudarili, da bi vprašanje radi razčlenili v prisotnosti svojih zunanjih ministrov. Obenem pa so delegati že napovedali, da bodo zahtevali najstrožje sankcije za rasistični režim, tudi izključitev iz OZN, če ne bo spoštoval sklepov mednarodne organizacije. Vprašanje prihodnosti in ustavne ureditve Namibije je skupno z rodezijsko krizo in notranjim položajem v Južni Afriki dejanska bomba, katere eksplozija bi spremenila južni del črne celine v novi Vietnam. Na to nevarnost je opozoril generalni tajnik Organizacije afriške enotnosti William Eteki, ki je med tiskovno konferenco v Lusaki poudaril, da je položaj zelo napet in obstaja resna nevarnost spopada med velesilama. Eteki je še poudaril, da OAE pričakuje vsaj nekaj stvarnih rezultatov od pogovorov med Kissinger-jem in Vorstrom v Zurichu in v tem okviru pripomnil, da si organizacija želi čimprejšnjo osvoboditev južnega dela afriške celine in je pripravljena napeti vse sile za dosego tega cilja. Kakšen bo razplet krize v bližnji bodočnosti je v veliki meri odvisno ed stališča, ki ga bo zavzela Pretoria. Če bo vztrajala v svoji slepi zatiralni politiki kot doslej bo verjetno državljanska vojna neizbežna, medtem ko je miroljubna rešitev, čeprav zelo težka, možna, če bodo južnoafriški in rodezijski rasisti doumeli, da je njihovo stališče nevzdržno in da bodo temnopolti večini priznali vse politične in človekove pravice. Dosedanji rezultati raznih posre dovanj ter pritiskov na Pretorio in Salisbury ne dovoljujejo sicer nit zmernega optimizma, ker režima kr čevito vztrajata pri starem. Pozitiv no pa je brez dvoma dejstvo, da se je nekaj premaknilo v belopoltih skupnostih v obeh državah in da se zaenkrat še zelo šibka manjšina, ven darle zaveda, kako državi rineta po tej poti nezadržno v brezno državljanske vojne. Tega se zaveda tudi ameriški državni tajnik Kissinger. ki je med da našnjo tiskovno konferenco v Phila delphii poudaril, da bo med sreča njem z južnoafriškim premierom pre dočil sobesedniku nujnost nove politike, «ki naj v sorazmerno kratkem razdobju omogoči korenite reforme.» Kissinger je še dodal, da južnoafriška vlada sicer ni protizakonita kot, rodezijska ali namibijska, vendar pa je notranji ustroj držav v odločnem nasprotju s človekovim dostojanstvom. Kljub tej negativni oceni notranje ureditve Južne Afrike je šef ameriške diplomacije pohvalil Pretorio za r.jen tvoren prispevek k «reševanju vprašanja Rodezije in Namibije.» Kissinger je pripomnil, da bo treba premostiti «izredne ovire» preden Po mogoča politična rešiteV krize, po njegovem mnenju pa naj bi ne bilo mogoče zanikati znatnih napredkov zadnjih mesecev. jv Jugoslaviji prekosil raven 81.000 ton, kar pomeni, da bo za 10 odstotkov višji od lanskega. V prvem letošnjem polletju je Jugoslavija izvozila nad 15.000 ton tobaka in tobačnih izdelkov (v prvi vrsti cigaret) v vrednosti 45 milijonov dolarjev, medtem ko je znašal celoletni izvoz 1975 le 23.000 ton. Požar uničil plesišče PADOVA, 31. — Ob zori je izbruhnil v plesišču «Lago della rosa» v kraju Arquà Petrarca silovit požar, ki je razmeroma v kratkem času skoraj popolnoma uničil prostore dancinga. Upravitelj lokala Alberto Carli (28 let) iz Coppara pri Ferrari je pojasnil, da znaša gmotna škoda nad 20 milijonov lir. Žrtev, pa tudi ranjenih k sreči ni bilo. Dosedanji potek preiskave kaže. da je šlo za, atentat iz maščevanja, podrobnosti pa še niso znane. že pred nekaj dnevi naslovili poziva podčastnikoma Stefanu Verdiniju in Alfonsu Mansiju, ki sta tesno sodelovala z aretiranim stotnikom. Medtem pa se množijo solidarno stne manifestacije z zaprtim poli c'.stom, krivim le, da ni hotel več biti režimski pes čuvaj. Tako je pa-dovska socialistična federacija danes popoldne priredila tiskovno konferenco, na kateri je imel glavno besedo poslanec Falco Accame, predsednik obrambne komisije poslanske zbornice in bivši poveljnik najbolj moderne italijanske križarke. Accame, ki je znan izvedenec za vojaška vprašanja in ki se je posvetil predvsem problematiki demokratizacije in modernizacije italijanskih oboroženih sil, je že uvodoma poudaril, da primer Margherite dokazuje, ka-ko_ nujna je korenita preosnova vojaškega kazenskega zakonika. Dokler nov zakonik ne bo pripravljen pa gre vsaj odpraviti najbolj anahronistične in represivne norme, ki so v odločnem nasprotju z ustavo. Accame se je tudi dotaknil vprašanja politike vojaških poveljstev, ki so doslej privilegirala tradicionalne in zastarele vrednote, zaradi česar so oborožene sile postale dejansko «ločeno telo», organ, ki se ni vključil v družbeno stvarnost. V tem okviru je socialistični poslanec poudaril, da gre v vojski takoj odpraviti vsakršno politično diskriminacijo in uveljaviti dejanski pluralizem idej in nazorov. Kar zadeva pa specifično vprašanje preosnove sil javne varnosti, je predsednik obrambne, komisije poslanske zbornice poudaril, dr. je naklonjen ustanovitvi policijskega sindikata, ki naj ščiti pravice svojih članov. V te mokviru je pripomnil, da glavne težave, na katere je naletelo gibanje za demokratizacijo o-boroženih sil, izvirajo iz dejstva, da s Svojim uveljavljanjem gibanje odjeda vrhovnemu poveljstvu vsaj del oblasti, ki je v današnjih razmerah absolutna. Na isti ton so bile uglašene tudi izjave radikalnega poslanca Pannel-le, ki je v intervjuju z urednikom radijske postaje «GR 3» tudi napovedal za četrtek javno demonstracijo radikalcev v Padovi. Truplo kitajskega trgovca Kuo Jen-suja, ki so ga neznanci ubili med poskusom ropa, so komaj naložili na nosila, da ga odpeljejo v mrtvašnico. ’ (Telefoto ANSA) VČERAJ V LECCEJU IN V ZGODOtfčNSKEM SREDiŠČil GENOVE BANČNI RA VNA lil! IN KITAJSKI TRSOVEC ŽRTVI ROPARSKIM TOLP Po umoru v agenciji Monte dei Paschi di Siena lopovi pobegnili praznih rok - Prava ofenziva roparjev predvsem na denarna zavede RIM, 31. — Val roparskih napa- j stili silovito nevihto ter vdrli v ban-dov na denarne zavode, poštne u- ko. Enajst uslužbencev so zaprli rade in podjetja, ki so ga sprožile v bližnjo sobo, od blagajnika pa banditske tolpe sredi prejšnjega tedna, da bi se polastile denarja namenjenega plačam uslužbencev, še ni pojenjal, temveč se je celo še stopnjeval. Včeraj je bilo nič koliko ropov, ki so žal zahtevali tudi dve smrtni žrtvi ter nekaj ranjenih. Najhuje je bilo v Lecceju, na «peti» našega polotoka, od koder jo je iz jetnišnice pobrisal Mesina s pajdaši in kjer so roparji ubili bančnega ravnatelja ter v Genovi, kjer je bil umorjen kitajski trgovec. Rop v podružnici zavoda Monte dei Paschi di Siena v Lecceju je bil izvršen v čudnih, akoravno tragičnih okoliščinah, štirje z revolverji oboroženi lopovi, ki jih je v avtomobilu čakal pajdaš, so izkori- IIIIJIIIIIIIIIIIIlllllllllllMlllIlllliiiiiiiiiiiiiHillllIIIIIMIIlIllllllllllllIlIllIlliiillllllimilllllllllll |||||III|IIIIIIIIIIIII|IM||||III||,|,mili,III,|II||1III||I||||IUI,||||,IIII|„IIIII|I| GRE ZA PRAVE SOCIALNE ZLOČINEKI SE OD LETA DO LETA MNOŽIJO Zaradi kršenja varnostnih predpisov včeraj še pet žrtev nesreč na delu Smrt pod cementnimi Meki - Zmečkal ga je težak tovor ■ Smrtonosni sveder - Padel je s strehe - V petih dneh kar osem mrtvih na delu TURIN, 31. — Slabih pet dni je 17-letni Luigi Oste iz Enne ter 18-Iet-minilo, odkar smo poročali o treh ni Pasquale Scirone jz Reggio Cala-smrtnih nesrečah na delu pri Ge- j brie se bosta zdravila v bolnišnici novi, Firencah in Campobassu in I Martini 10 do 15 dni zaradi zlomov znova moramo posredovati žalostno in ran. GROSSETO, 31. — Rimski dijak Lorenzo Mori (15 let) je našel grozno smrt na tukajšnji peščeni plaži. S prijateljem je izkopal poldrugi meter globoko luknjo v pesku, nakar sta oba sedla na dno: tedaj ju je zasul pesek. Višjemu prijatelju je uspelo zaklicati na pomoč, ker ga je pesek pokopal le do vrati, za nesrečnega Morija pa ni bilo pomoči. vest o žrtvah nevarnih okoliščin, v katerih so si delovni kadri prisiljeni služiti grenak kruh. Hudim poškodbam so danes podlegli štirje delavci, poleg njih pa še obrtnik. V občini Grugliasco v torinskem predmestju je našel smrt 45-letni j V Fiatovem oddelku za izdelavo avtomobilskih ogrodij v Turinu je bil pri podobni nesreči ubit komaj 34-letni Franco Palazzoli, ki zapušča poleg mlade žene dva otroka. Po prvih pričevanjih naj bi nesreče bil kriv voznik večjega vozička za pri Cuneu. Pa nalogu podjetja «Or-teco», pri katerem je bil zaposlen, je s skupino delovnih tovarišev o-pravljal restavracijska dela na ogrodju cementne tovarniške zgradbe podjetja «Deimos». Nenadoma ter iz doslej nepojasnjenih razlogov so tri cementni podporni loki popustil; in se zrušili na delavce : Finotto je zadobil tako težke notranje poškodbe, da je izdihnil med prevozom v bolnišnico, druga dva delavca pa, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJuiiiinniisiiiiiiiiiiiimiimuiniiuiimiinniiHiuuiutuumiimiii Sampson obsojen na 20 let ječe NIKOZIJA, 31. — Grško - ciprsko porotno , sodišče je danes obsodilo na 20 let zaporne kazni 41-letnega Nikosa Georgiadesa - Sampsona, ki je bil po državnem udaru julija 1974 osem dni predsednik ciprske vlade. Obsodba temelji na obtožnici, po- kateri se je Sampson udeleževal gverilskih operacij in neustavno zasedel predsedniško mesto. Obtoženec tega med procesom ni zanikal. Nikos Gecrgiades - Sampson je bil pomočnik zloglasnega nokojnega generala Grivasa, vodje fašistične organizacije EOKA-B, ki se je borila za priključitev Cipra h Grčiji. To organizacijo so podpirali grški polkovniki tako z zajetnimi finančnimi sredstvi kakor s pošiljkami o-rožja, pa tudi vojaških izvedencev. Dne 15. julija 1974 je ciprska nacionalna garda, ki so jo vodili grški častniki, strmoglavila Makario-vo demokratično vlado ter imenovala Sampsona za. predsednika novega fašističnega režima. Na sliki obtožence y trenutku,- ko zapušča sodno dvorano. aiiiiiiiiiiiiHiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiMiiiiimiimnimHiiifiiiiÌHÌiHiniuiiii,!. «El espiriti! de la colmena» mojstrovina španskega režiserja Victorja Ériceja V Jugoslaviji več tobaka BEOGRAD, 31. — Po zadnjih cenitvah bo letošnji pridelek tobaka (Naš dopisnik poroča) BENETKE - LIDO, 31. - Medtem ko se je začelo predvajanje, dolgega, večdelnega dokumentarca Jorisa Ivensa in Marcelline Lori-dan o Kitajski, smo gledali novega predstavnika ameriške kinematografije. Maxa Baera «Ode to Billy Doe» v proizvodnji Warner Bros, je površna varianta nove ameriške kinematografije. Prikaz življenja mladine v petdesetih letih ne najde dosledne filmske dimenzije, nerazumljivo niha med komedijskim in patetičnim tonom. Nov film . na sporedu je tudi kolektivno argentinsko delo «Bandi-dos corno Jesus», katerega predvajanje je bila priložnost za razpravo o sedanjem političnem položaju v Argentini. Režiserji so spodbudili publiko in novinarje, da širijo zah- odsevata politiko francoske ljudske levo po solidarnosti s političnimi za-tiranci v tej latinskoameriški državi. Na sporedu je bila nato še korupcija med Surinamom in Holandsko, Pima de la Pane jr. «Wan Pipel». Pravo mojstrovino pa smo gledali v izboru novih španskih filmov, ki tvori drugi del «španskega» odseka bienala. Victorja Ericeja «V. espiri-tu de la colmena» (Duh panja), ki je bil že pred kakim letom prikazan v Pesarti, ostal pa je žal neznan širši italijanski publiki. Nova, če prav še vedno ozka projekcija je, berta Z. Leonarda, «The Great Zieg-poirdila, da gre za izvrstno delo. \fe'd», okusni in zabavni biografski V retrospektivi filmov iz 1936. leta «musical» o ustvarjalcu ameriške smo se srečali z dvema drugačnima j tiicdališke -glasbene komedije, francoskima deloma, ki vendar obel SERGIJ GRMEK Giovanni Finotto pa rodu iz okolice j prevažanje težkih bremen: na vo-Trevisa, a stanujoč v Racconigiju ! zičku je bilo naloženih nekaj zabd- 1 jev, a eden od teh je zaradi nerodnega voznikovega manevra padel na Palazzolija in ga zmečkal. Tretji žrtvi je bil usoden električni sveder. V Prato, ki slovi kot pomembno središče tekstilne industrije,. je 30-letai delavec Loren-zo Cavallo s takšnim svedrom hotel preluknjati debelejši zid, ki loči dva proizvodna oddelka tovarne oblačil. Nenadoma so Cavallovi kolegi zapazili močan blišč, trenutek zatem pa delavca v trenutku, ko se je zgrudil na tla brez življenja. Ubil ga je električni tok. četrti ponesrečeni delavec je 46-’ letni Cristino Bellini iz Visana pri Brescii, uslužbenec podjetja «Metallurgica Ofar». S strehe, na kateri je opravljal popravljalna dela, je padel 13 m globoko in bil na mestu mrtev. Obrtniku je ime Antonio Caterino (35 let). Gre za priseljenca iz Ca-serte, ki se je iz nepojasnjenih razlogov ubil med „ popravljanjem tovornjaka. Zapušča tri hčerke. O treh nezgodah na delu. ki pa se k sreči niso končale tragično, poročajo iz pokrajine, Campobasso v .deželi Molise, Tam je 27. t.m. našel smrt pod težkim kmetijskim strojem mlad, kmetovalec, a tudi žrtve današnjih nesreč so kmetje: 37-letni Pasquale Notizzi in njegov 12-letm sinko Davide bi brez posega sosedov gotovo živa zgorela med sežiganjem strnišča po žetvi (zaradi vetra so ju plameni dobesedno obkolili in precej časa bosta morala ostati v bolnišnici zaradi prvo in drugostopenjskih opeklin), 27-letnemu Eliu Palom-: bi ju pa je roka zašla v, zobovje avtomatičnega nakladalnika, ki mu jo je na več mestih zlomilo. Do tu -gola kronika, postavlja pa se vprašanje, kdaj in kako in ali sploh nameravajo pristojne državne, deželne in krajevne oblasti sprejeti učinkovite, ukrepe za preprečevanje takšnih ’ tragedij. Izkušnja je' pokazala,‘da se sami podjetniki za ta problem večinoma še zmenijo ne: ko je : vsedržavna ustanova za preprečevanje nesreč na delu ÌNAIL svoj čas izvršila na . pobudo tedanjega ministra za delo in socialno skrbstvo Donat Cattina poizvedovanje o tem, do kakšne mere se spoštuje zakon o varnosti- na delu iz 1. 1955 v pokrajini Brescia (gre za četrto najbolj industrializirano območje Italije), so poizvedoval« zaprepadeno prišli do zakljčka, da se kar ,80 odstotkov vseh , 6.000 anketiranih kovinsko-me-hanskih podjetij požvižga 'na varnostne ukrepe. Podoben je bil kajpak položaj tudi drugod, v. državi. , Res -je sicer, da ; je v (marsikaterem primeru, treba nesrečo na delu pripisati (krivdi same žrtve — ne le smrtno ponesrečnega, temveč tudi ranjenega delavca, ki • ostane cesto invalid in takšnih primerov je na tisoče, res pa je tudi, da so njegove morebitne nepazljivosti ali trenutne površnosti krivi utrujenost zaradi pretiranega delovnega ritma ali preobilice dela (po zakohu sme vsakdo delati največ 10 ur dnevno, pogosto pa se z izrednimi urami delo zavleče po več ur), zdolgočasenost, ropot, slaba razsvetljava in prekomerna zgostitev večjega števila de- botruje nesreči tudi nezadostna strokovna usposobljenost, ki je posledica prehitre industrializacije oziroma «bega z zemlje» v tovarno. Gre za probleme, ki jih velja čim,prej in enkrat za vselej rešiti, sicer bodo o-blasti same nosile odgovornost za te «socialne zločine». De Bakey v Ljubljani LJUBLJANA, 31. — ^vedelo se je, da bo jutri prispel v Jugoslavijo sloviti srčni kirurg dr. De Bakey, univerzitetni profesor in dekan univerze v Houstonu. Za jutri popoldne je na ljubljanski univerzi predvidena slovesnost, na kateri bodo De Bakeya promovirali za častnega doktorja ljubljanske univerze, nato pa si bo svetovno znani zdravnik iz Združenih držav Amerike ogledal ljubljanski klinični center, v četrtek pa bo odpotoval v Beograd. V. B. zahtevali, da jim odpre blagajno. Ko jih je skušal prepričati, da tega ne more, ker je treba počakati na ravnatelja, saj ima le on pravi ključ, so se odprla vrata in vstopila sta ravnatelj Aldo Schiera ter po-dravnat.elj. Tisti trenutek je zagrmelo in S8-letni ravnatelj se je zgrudil na tla. Njegov pomočnik Bruno Rocchi (42 let) je nadrejenega odpeljal v bolnišnico misleč, da ga je zadela strela, zdravniki pa so ugotovili, da je bil nesrečneč smrtno zadet s kroglo iz revolverja. Očitno se je eden od roparjev prestrašil za radi nepredvidenega zapletljaja in ustrelil proti ravnatelju. Lopovi so prav zaradi nesporazuma nemoteno pobegnili, tako da se je za njimi izgubila vsaka sled. Primer genovskega trgovca Kuo Jensuja, 52-letnega Kitajca, ki je vodil prodajalno torbic in razne drobnarije, pa je zagoneten. Ko izredno natančnega, pikolovskega moža ni bilo redno domov, ga je pričela 43-letna žena Vera Doro (po rodu iz Piacenze) iskati po vsem zgodovinskem središču, ker je bila trgovina zaprta. Medtem jo je napadel neznanec in ji ukradel zlato verižico. Vsa- prestrašena se je vrnila v trgovino ter našla moževo truplo. Ustreljen je bil v srce in glavo. Preiskovalci menijo, da je šlo za poskus ropa (iz prodajalne niso odnesli ničesar), ki naj bi spodletel zaradi trgovčeve reakcije: napadalec naj bi ga iz strahu ubil. Teza o ropu ne sloni sicer na trdni podlagi, kajti žrtev ni bila bogata. Osamljenemu roparju, ki je vdrl v poštni urad kraja Marsure di Aviano (Pordenon). sreča tudi ni bila mila: odnesel je samo nekaj nad 2 milijona lir. Bolje so se «odrezali» trije moški, ki so se v agenciji Cassa di Risparmio v Val-guarneri pri Enni polastili 20 milijonov lir, pa tudi druga lopovska trojica, ki je v palermski agenciji Banco di Sicilia nagrabila za 10 milijonov lir bankovcev. Neznana pa je vsota, ki so jo naplenili trije zakrinkani moški v genovski agenciji Cassa di Risparmio di Genova e Imperia, potem ko so laže ranili zapriseženo stražo Graziana Botta-rellija. Pobegnili so z avtom alfa romeo z evidenčno tablico Ge 564-797. Eden od roparjev je imel košate brke. O svojevrstnem begu banditske trojice poročajo iz Chiazzana pri Pistoii. Roparji so iz blagajne kmeč- ke in obrtniške posojilnice odnesli 25 milijonov lir (pred tem so ranili zapriseženo stražo Vincenza Greppia), toda kakšno je bilo njihovo presenečenje, ko jim avtomobil, v katerem jih je pričakal pajdaš, ni in ni hotel naprej. Rumeni fiat 124 z barijsko registracijo so nekaj časa porivali in slednjič je motor redno zabrnel. Zamuda jim ni bila usodna, ker so imeli medtem težave tudi uslužbenci denarnega zavoda: klicali so številko 113, vendar je bila telefonska zveza delj časa zasedena. V Rimu sta se mlada lopova spravila kar na mestnega redarja Bruna De Marini ja: najprej sta mu iztrgala revolver, nato pa večkrat zabodla ter izropala. K sreči ni 58-letni mož postave zadobil hujših ran ter bo ozdravel v 10 dneh. V Vogheri pri Paini so neznanci odnesli iz podjetja VOP 4 stote težko železno blagajno, v kateri je bilo pol milijona lir v gotovini in za 200 milijonov lir delnic. Ker pa je niso mogli odpreti, so jo pustili na gmajni. . . 9 mrtvih zaradi prometne nesreče v Mehiki CIUDAD DE MEXICO, 31. - Blizu mesteca Zumpango se je pripetila strašna prometna nesreča, ki jo je po vsej verjetnosti povzročila (Miiiiiiiiiiiiinii mil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii ululili iiiiuiiiiii 1111111111111111111111111(11111 milili 1111111111111111111 V SOBOTO POPOLDNE V JONSKEM MOHJU Trčenje med podmornico SZ in ameriško fregato «Voce» Obe ladji sta bili huje poškodovani - Vzrok nesreče ni bil še ugotovljen fronte. Kljub kritični tradiciji, Ju-liena Duviviera «La belle equipe» se nam zdi prepričljivejši kot Re-noirov dokumentarec «La vie est d nous». In to čeprav je Renoir po navadi velik režiser, Duvivier pa poprečen profesionalec, kot je opozoril njegov včerajšnji «Golem». Lepo francosko delo pa je Maxa Ophulsa «La tendre ennemie». še vedno v retrospektivi sta bili na sporedu dve pomembni ameriški deli: znani Chaplinov film «Modem Times» in manj razširjeno delo Ro- lovnih moči v tesnem prostoru.'Cesto je šlo za enoto razreda echoT Gre WASHINGTON, 31. - V teh dneh, ko se vsaj v Evropi ljudje vračajo z dopusta in tovarne začenjajo zno va obratovati, se veliko govori o izrednem prometu, o zastojih na ce stah, o trčenjih, vendar kaže, da ce ste starega kontinenta niso edine prometne žile, ki so preobremenjene. Tudi Sredozemsko morje, ki so ga stari Rimljani ponosno imenovali «mare nostrum», je bolj kot morju že podobno avtocesti, preobremenjeni s prometom. Zaradi strateškega pomena je Sredozemlje najbrž morje, po katerem pluje sorazmerno največ vojnih ladij: poleg a-meriškega in sovjetskega brodovja križarijo po Sredozemlju tud: bojne ladje drugih . držav, ziasti Francije, ki je premestila glavnino svojega brodovja iz atlantskih v sredozemska pristanišča. Zato ni čudno, da pride občasno do trčenj, zlasti še, ker se ladje in podmornice opazujejo od blizu, se zasledujejo, se prehitevajo in ogledujejo v neke vrste baletu, ki bi bil lahko tudi smešen, če ne bi bil smrtno nevaren predvsem zaradi atomske oborožitve vseh enot. Ameriško obrambno tajništvo je sporočilo, da sta v soboto v Jonskem morju trčili ameriška fregata «Voce» in sovjetska podmornica razreda «echo-2». Po vesteh iz -omenjenega vira sta bili ladji lažje poškodovani in sovjetska podmornica naj bi nadaljevala plovbo na površju. Po točnejših vesteh kaže, da sta ladji trčili v soboto-ob 17.30 v Jonskem morju. Ameriška fregata naj bi bila ob propeler, sovjetska podmornica pa naj bi imela poškodbe na mostu. Sporočili so tudi, da je bila «yoce» ob trčenju oddaljena okrog šest milj od glavnine ameriškega šestega brodovja, ki vsekakor ni bilo angažirano v manevrih. Tudi sovjetska podmornica naj bi bila osamljena. Glasnik Pentagona je še dodal da ima fregata 4.000 ton nosilnosti in posadko 247 mož. Ime sovjetske podmornice ni bilo ugotovljeno, vendar je gotovo za jedrske podmornice s 5.600 ton nosilnosti, oborožene z raketami SSN-3 s 400 km dometa. Po vesteh iz ameriških krogov naj bi zgradili doslej 27 takih enot, ki imajo po sto j mož posadke in so dodeljene pred- ' vsem sovjetskim brodovjem v Baltskem in Severnem morju. Ob trčenju ni bilo v bližini podmornice nobene druge sovjetske ladje. Kaže, da so Američani ponudili sovjetskim kolegom pomoč, vendar pa naj bi podmornica ne odgovorila na ponudbo in naj bi se hitro oddaljila. Po glasniku Pentagona zaenkrat ni bilo še ugotovljeno, katera od dveh ladij je zakrivila nesrečo. Kaže pa vsekakor, da je bila tudi podmornica poškodovana, ko je z mostom trčila v zadnji del levega boka a-meriške ladje in ji onesposobila propeler. škoda naj bi bila omejena na most. Ameriško fregato sedaj vlečejo na Kreto za potrebna popravila. Italijanske vojne ladje v SZ MOSKVA, 31. — V dneh 10., 11. in 12. septembra se bodo mudile v Sovjetski zvezi na povabilo tamkajšnjih oblasti italijanske vojne ladje «Ardito» (rušilec) ter «Alpino» in «Cara-h rii ere» (fregati). Poveljeval jim bo divizijski admiral Giuliano Martinelli. Ladje se bodo zasidrale v Odesi na Črnem morju. V doglednem času bo skupina sovjetskih vojnih ladij vrnila obisk. CUNEO, 31. — Blizu Albe je utonila v reki Tanaro 53 letna Caterina Cora, mati 11 otrok. POTEGAVŠČINA švicarski «bratranec» škotske pošasti «Nessie», ki naj bi baje živela v jezeru v Loch Nes-su, je dejansko samo potegavščina. Krajevni prebivalci in turisti so v soboto zaprepadeno opazili kako se je v Luzernskem jezeru v neposredni bližini Brunella prešerno kopala prazgodovinska pošast podobna bolj znani škotski «sorodnici». Slike, ki so jih posneli očividci, je tisk objavil s precejšnjim poudarkom, poročale so tuje televizijske postaje, skratka začel se je lov na švicarsko pošast. Včeraj pa se je zvedelo, da je šlo za potegavščino švicarske televizije, katere tehniki so v prostem času pripravili poša~t iz plastike in jo nato' z radijskimi valovi vodili med plavanjem. MEHA JE POLNA Številne družine so v zahodnih industrijskih državah že prava redkost: zakonca, ki i-mata po tri ali štiri potomce ljudje gledajo skorajda sumljivo in obenem pomilovalno, ko se spomnijo, kako globoko morata «nesrečneža» seči v žep pri nakupu obleke in obutve in hrane. Vendar, kot nas uči tudi že pokojni Einstein je na tem svetu vse relativno in družine, ki veljajo v zahodnem svetu za številne, v podrazviti, pretežno kmečki družbi imajo za zelo skromne. Vzemimo na primer Indijo, kjer je vprašanje demografskega naraščanja eno najbolj perečih problemov: v tej državi pet ali šestčlansk i družina šteje med najmanj številne. Tudi v taki družbi pa je vendarle potrebna neka zgornja meja, ob kateri človek reče «dovolj je» in začenja razmišljati o radikalnih rešitvah. Tako je tudi Indijec Balia, oče 38 otrok, menil, da je mera polna in se je predvčerajšnjem napotil v zavod za družinsko načrtovanje, kjer so ga sterilizirali. Kot poroča časopisna a-gencija «Samachar» je možakar pred operacijo zaupal zdravnikom središča, da sta dve od njegovih treh soprog noseči. pretirana ljubezen do alkohola. Potniški avtomobil, v katerem je bilo nagnetenih kar devet oseb, je zavozil na levo stran cestišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozil avtobus. Trčenje je bilo neizbežno: iz skrotovičene pločevine je gasilcem z veliko težavo uspelo potegniti devet trupel in hudo ranjenega potnika. V vozilu, ki je zakrivilo nesrečo, je policija našla več steklenic z likerjem, ki so bile delno spraznjene. BOČEN, 31. — Pokrajinski odbor je odredil porušenje večjega števila barak, ki jih je dala zgraditi že 1. 1968 brez ustreznega dovoljenja sindikalna organizacija CISL. Namenje- j kraju in njegovi najbližji okolici dane so bile otrokom. jnašnjega potresa niso čutili. Potres na meji med SFRJ in Bolgarijo BEOGRAD. 31. — Kot poroča Tanjug iž Sofije, je geofizični inštitut bolgarske akademije znanosti danes nekaj čez poldne po srednjeevropskem času zabeležil potres, ki je imel v Sofiji moč tretje do četrte stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so, da je bil epicenter potresa 90 kilometrov jugozahodno od Sofije, na meji med Bolgarijo in Jugoslavijo, in tam naj bi po domnevah imel moč pete do sešte stopnje po Mercallijevi lestvici. Tanjug je po telefonu poklical postajo milice v Berovu v Makedoniji, ob bolgarski meji. kjer pa so izjavili, da v tem