____ Stran 2 Krajevna skupnost Sela vabi na prireditve ob 18. PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI SELA • sobota, 18. julij, ob 10. uri: srečanje starejših krajanov KS Sela s sveto mašo v cerkvi sv. Družine, kulturnim programom in pogostitvijo v kulturni dvorani v organizaciji DU Sela • nedelja, 19. julij, ob 13. uri: pohod po delu Haloške planinske poti (zbor pred gasilskim domom Sela) • sobota, 25. julij, ob 20. uri: osrednja prireditev ob prazniku KS Sela s kulturnim programom, slavnostnim nagovorom in podelitvijo priznanj • sobota, 25. julij, ob 21. uri: tradicionalni nogometni turnir med vasmi KS Sela v organizaciji SD Selan • nedelja, 26. julij, ob 10. uri: slovesna sveta maša v podružnični cerkvi sv. Družine • nedelja, 26. julij, ob 14. uri: 4. vaške igre med vasmi KS Sela Vljzidno vabljeni! Žan Valenko, 2. a OŠ Videm Glasilo izdaja občina Videni, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: infb@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov. Spoštovane občanke, spoštovani občani! V juniju, ko goduje naš farni zavetnik sv. Vid, v Občini Videm praznujemo. Vsako leto je ta čas gotovo tudi priložnost, da župan skupaj s svojimi sodelavci v občinski upravi, člani občinskega sveta, člani svetov krajevnih skupnosti in občani pregleda delo, ki smo ga opravili. Spomnimo se pomembnih dogodkov, pomislimo na najzaslužnejše občane, predstavijo se društva z raznimi prireditvami, posamezniki pripravijo koncerte, razstave in druge dogodke. Posebej ostane ta čas v spominu našim najmlajšim in osnovnošolcem, saj doži-viio v tem obdobju posebne življenjske *nutke. Prepričan sem, da so to lepi trenutki, njihovo veselje doživljajo tudi učitelji, učiteljice, vzgojiteljice, ravnatelj in vsi, ki smo povezani v ta ciklus obdobja. Vsekakor imajo največ zaslug in odgovornosti pri vzgoji in odraščanju svojih otrok starši. Vsem naštetim hvala, dobitnikom petič in priznanj pa čestitka za njihov uspeh. S čestitkami in posebnimi priznanji smo naše praznovanje zaznamovali ob 80-letnici Športnega društva Videm. Ponosen sem, da tudi sam sodelujem v tem društvu. Danes nam ljudje, ki se zavedajo pomena športne vzgoje, čestitajo, nas dajejo za vzgled, kako mora biti društvo organizirano, če želi uspešno kovati. Izdali smo tudi publikacijo Športnega društva Videm ob 80-letnici delovanja in knjigo Šturmovci - Zgodbe iz Viharne Loke ob 10. obletnici srečanja Šturmovčanov. Vsem hvala za prizadevanje, saj ste tako ohranili preteklost za prihodnost. Športno društvo Pobrežje praznuje letos 20 let delovanja. Izrekam zahvalo za uspešno delo. Danes ima društvo lepo urejen športni park, društvene prostore, veliko mladih članov in vodstvo z vizijo za nadaljnje delo. Športna društva so letos v Občini Videm doživela največje napredovanje. Nogometni klub Videm se je uvrstil v 3. slovensko ligo, Nogometni klub Tržeč pa bo prihodnjo sezono tekmoval v Superligi MNZ Ptuj. Oba kluba sta bila prvaka v svojih skupinah. Iskrene čestitke športnikom in vodstvu za izreden uspeh, želim uspeha in dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. V gasilskih vrstah je vedno veliko dogodkov in obveznosti. Vsako leto julija praznujejo v KS Sela. Letošnje praznovanje bo posebno, PGD Sela namreč svojemu namenu predaja novo gasilsko vozilo s prikolico. To je velika pridobitev za društvo, krajevno skupnost, občane in za vse, ki bi njihovo pomoč potrebovali. V soboto, 27. junija, sva se z ženo udeležila vseslovenskega druženja Selanov na Selu pri Bledu. Bilo je zelo lepo, organizatorjem čestitka za organizacijo, saj brez njihove močne volje ne bi šlo. Predsednica KS Sela me je povabila, da sem bil v skupini, ki je Sela predstavila množici okrog 2000 prisotnih v prireditvenem šotoru. Naslednje leto bo prireditev potekala na naših Selih v občini Videm. To je velik zalogaj za organizatorja, hkrati pa odlična priložnost promocije v slovenskem in mednarodnem prostoru. Skupaj smo sposobni takšno prireditev dobro izpeljati. Veselim se tega dogodka in že sedaj vabim vse, ki hočejo dobro, da se vključijo v skupino, ki bo organizirala prireditev pod okriljem vodstva KS Sela. 25-letnico svojega delovanja so pri pozni sveti maši obeležili tudi organizatorji srečanja pri cerkvi sv. Janža nad Vidmom. Zelo lepo vreme je dogodek še polepšalo. Vidova nedelja je bila letos nekaj posebnega. Društva v svojih nošah, sosedje iz Hrvaške, Veseli Jožeki, aktivi žena, občinska uprava, delavci režijskega obrata in vsi prisotni so pripomogli, da bo letošnja Vidova nedelja še dolgo ostala v spominu po izjemnosti. Brez p. Tarzicija Kolenka in p. Janeza Ferleža ter njune volje po sodelovanju takšnih srečanj ne bi bilo mogoče izpeljati. Hvala vam. Prav tako hvala tudi patru Janezu Ferležu s sodelavci za zelo lepo izpeljan koncert v času Vidovih praznovanj. Bili smo tudi na razstavi slik, ki jo je Zupan Friderik Bračič pripravila Osnovna šola Videm z učenci in učitelji v prostorih Kulturnega društva Franceta Prešerna v Vidmu. Prisotni smo bili na muzikalu, dogodku ustvarjalnosti, ki ima takšno vsebino, da si moraš po končani predstavi vzeti čas in analizirati, koliko ur, truda in zamisli je bilo v naših mladih osnovnošolcih in mentoricah iz Zavoda OŠ Videm. Hvala vsem za ustvarjalno delo. Izdaja knjige je mnogim neznanka, ne znamo si predstavljati, kako sploh nastane tako veliko delo, ko nekdo leta in leta neopazno ustvarja. Ko pa pride čas, se avtor predstavi, ljudje pa se sprašujemo, ali je to mogoče, da je to knjigo ustvaril naš občan. Da, spoštovani občani in bralci knjige Kukavice, to knjigo je napisal naš cenjeni občan, Videmčan France Planteu. Iskrena čestitka za njegovo veliko delo, ki bo ostalo za naše rodove in zgodovino. V Občini Videm se dogaja veliko prijetnih in pomembnih trenutkov, organizirajo jih prizadevni in ustvarjalni ljudje. Večkrat pa se posameznik ali skupina s svojim navdihom dvigne nad druge. V občini smo letos tako nekaterim podelili zahvale, skulpture in priznanja za Prijetne počitnice in dopust želim vsem vam, spoštovani občanke in občani, veliko toplega in ne prevročega vremena, kmetovalcem pa dobro letino. uspešno delo. Prejeli so jih: Janez Merc za uspešno delo na področju požarne varnosti in Civilne zaščite, Dejan Zavec kot častni občan za izredne dosežke na področju športa, Športno društvo Videm ob 80-letnici za uspešno delo na področju športne vzgoje, za 25 let uspešnega dela in razvoja na področju gospodarstva podjetje Sveča, d. o. o., iz Pobrežja in za 20 let uspešnega delovanja Športno društvo Pobrežje. Društva upokojencev so se na pobudo Franca Kirbiša, častnega občana Občine Videm, organizirali v ligo kegljačev Občine Videm. Čestitam za tekmovalnega duha, naj vam ta prinaša novih moči in dobro voljo. Dotaknil bi se področja, brez katerega ne moremo, investicij v infrastrukturo. Veliko besed, kritik in tudi pohval je bilo izrečenih in napisanih na raznih sejah, v časopisih in na drugih mestih. Največ se to dogaja pred volitvami in po njih. Na vse to vam, spoštovani občani, občanke, odgovorim preprosto: V slogi je moč. Doseči to, je vprašanje, na katero bi si moral marsikateri odgovoriti sam. Ce se ozremo okrog sebe, sem prepričan, da bomo v vsakem kraju opazili pridobitev, nekje več in nekje manj. Država nam da v proračun občine dohodnino, ki je določena z zakonom. Imamo socialno državo, čeprav nam pojmovanje socialne države včasih poraja slabo voljo. Nekateri to izkoriščajo na način, da se tudi brez dela da pri nas dobro živeti. To in še marsikaj je krivo, da se Sloveniji ne piše najboljše. Za Haloze si prizadevamo skupaj z občinami s tega območja in vlado, da bi dobili boljše pogoje za investicije in razvoj podeželja. Upamo, da se bo kaj zgodilo v prid Halozam. Pripravlja se finančna perspektiva 2014-2020 za črpanje teh sredstev. Kot vedno so pričakovanja velika, v Občini Videm smo pripravljeni z dobrimi razvojnimi programi za to obdobje. V času počitnic in dopustov bomo začeli gradnjo dveh oddelkov vrtca. S tem bomo začasno rešili prostorsko stisko naših najmlajših otrok. Začasno bomo dva oddelka vrtca uredili v prostorih ŠD Videm, ki je v lasti Občine Videm. Investicija z opremo bo vredna okrog Ob vidovem odprtje novih pridobitev f bčina Videm je ob letošnjem prazniku farnega zavetnika sv. Vida pri- 1 ■ pravila le nekaj dogodkov, osrednji pa je bil v soboto, 13. junija, pri novozgrajenem športnem objektu Videm. Tam so popoldne pripravili slovesnost ob 80-letnici Športnega društva Videm s svečanim odprtjem novega večnamenskega športnega objekta, kasneje pa je sledilo še uradno odprtje kanalizacijskega sistema, čistilne naprave, športnega objekta, parkirnega prostora in pomožnega igrišča v Vidmu s simboličnim rezanjem vrvice in nagovorom župana občine Videm Friderika Bračiča. TM Župan Friderik Bračič je na slovesnosti v športnem parku Videm čestital ŠD Videm ob letošnji 80-letnici delovanja. Ob letošnjem vidovem so v Vidmu simbolično v uporabo predali kanalizacijski sistem, čistilno napravo, športni objekt, parkirni prostor in pomožno igrišče. 70.000 evrov, končana pa do začetka septembra 2015. Večja investicija je tudi sanacija plazu na Dravinjskem Vrhu nad cerkvijo sv. Janža. Plaz namreč ogroža stanovanjsko hišo, cerkev in cesto. Za omenjeno sanacijo smo dobili državna sredstva v višini okrog 195.000 evrov, občina bo prispevala okrog 60.000 evrov. Sanacija se bo začela tudi na plazu v Veliki Varnici -Cerkveno, stala bo okrog 20.000 evrov. V avgustu imamo v načrtu začetek dozidave in obnove mrliške vežice v Leskovcu. Pogodbena vrednost znaša okrog Slovesno odprtje novih prostorov v videmskem športnem parku, kar je za športno društvo in razvoj športa v središču občine nedvomno velika pridobitev. Nove pridobitve je blagoslovil p. Janez Ferlež. Foto: BK 160.000 evrov. Dela naj bi bila zaključena do konca leta 2015. Končala se je tudi izgradnja zbirnega centra v obrtni coni v Lancovi vasi. Vrednost investicije je znašala okrog 70.000 evrov. Želim, da v zbirni center odložimo odpadke, za katere je namenjen. V času praznovanja smo predali svojemu namenu več investicij, ki so se začele izvajati leta 2014, finančno in fizično pa so se zaključile letos. To so: kanalizacija Pobrežje, Videm, čistilna naprava Videm, športni objekt Videm, parkirna mesta ob Osnovni šoli Videm, zame- njava azbestnih in vodovodnih cevi ob izgradnji kanalizacije, elektro NN-vodi, javna razsvetljava, kabelski vodi za telefon in lokalno TV in pomožno igrišče. Vrednost omenjenih investicij skupaj je okrog 4.100.000 evrov. To je bil velik finančni zalogaj za našo občino in zelo zahteven projekt. Prevozi šolskih otrok se bodo v novem šolskem letu izvajali v drugačni obliki kot do sedaj. V projekt smo vključili vse možnosti prevoza šoloobveznih otrok, dijakov, študentov in odraslih v povezavi z drugimi linijami. Dodali smo dve novi liniji iz smeri Leskovca v Podlehnik, Leskovec, Cirkulane po trikrat na dan. Želim, da bi starši otrok in zaposleni v Zavodu OS Videm pri tem projektu zaznali, da ima veliko pozitivnih učinkov. Racionalizacija avtobusnih prevozov bo imela tudi ekonomski učinek, ki ga bomo vložili nazaj našim otrokom za boljše pogoje pri učenju. Friderik Bračič, župan Občine Videm Občina Videm bogatejša za nov zbirni center krb za čisto, zdravo in življenju prijazno okolje je pomembna naloga slehernega posameznika in skupno-sti, ki s svojimi dejanji povzroča nastajanje odpadkov. Tega se dobro zaveda kar osem občin Spodnjega Podravja, ^>o letos izgradile povsem nove in sodobne zbirne centre. Med njimi je tudi občina Videm, ki je maja odprla vrata novega zbirnega centra. Zbirni center občankam in občanom zagotavlja še višji nivo ravnanja z odpadki in hkrati preprečitev nastajanja dodatnih črnih odlagališč. Lahko ste ponosni in veseli, da se je zanj odločila tudi vaša občina, saj so prav zbirni centri, katerih naloga sta skrb za urejeno okolico in višji standard na področju ravnanja z odpadki v posa- meznem kraju, ključni pri preprečevanju problematike divjih odlagališč. Zbirni centri so ustrezno urejeni in skrbno vzdrževani, kar omogoča hiter prevzem odpadka in pravilno pot nadaljnjega procesa obdelave. Vse občane, ki bodo dostavljali odpadke v zbirni center, prosimo, da se ob vstopu v zbirni center osebju identifr- Ob odprtju nove pridobitve za videmsko občino, ko so se videmskemu županu Frideriku Bračiču, podžupanu Marjanu Selinšku, direktorju občinske uprave mag. Ivanu Božičku, direktorju Čistega mesta Ptuj Janezu Letniku in Kristijanu Lovrenčiču, vodji disponentske službe in vzdrževanja v Čistem mestu, pridružili tudi prvi obiskovalci centra. Zbirni center Videm je vrata odprl v maju, ko so prvi občani že pripeljali večjo količino odpadkov. Zbirni center Videm je občanom občine Videm na voljo v industrijski coni. Foto: Tatjana Mohorko cirajo z osebnim dokumentom ali prejetim računom podjetja Čisto mesto Ptuj, d. o. o. Vabimo vas, da svoje odpadke v skladu z odpiralnim časom skrbno in redno dostavljate v zbirni center ter skupaj z nami poskrbite za čisto in urejeno okolje. Vzoren način ločevanja odpadkov bo vzgled tudi mladim, ki bodo kot bodoča generacija skrbeli za življenja vredno okolje. KAJ VSE SE LAHKO ODDA V ZBIRNIH CENTRIH Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo naslednje vrste odpadkov: plastiko in plastično embalažo, kovine in kovinsko embalažo, papir in papirno embalažo, stekleno embalažo, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, pesticide, baterije in akumulatorje, embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, električno in elektronsko opremo (TV--aparate, računalnike, radie ...), izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo), kosovne odpadke (staro pohištvo, vzmetnice za postelje ...), male gospodinjske aparate (sesalnike, mlinč- ke, sušilnike za lase, likalnike ...)> belo tehniko (hladilnike, štedilnike, pralne in pomivalne stroje, mikrovalovne pečice ...), zavržena oblačila, les. Odpiralni čas zbirnega centra Videm v industrijski coni: — v ponedeljek od 9.00 do 12.00 in v sredo od 10.00 do 17.00. Izjema: vsak tretji koledarski teden v mesecu je zbirni center odprt: — v sredo od 10.00 do 17.00 in v soboto od 8.00 do 11.00. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje! Vaš zbiralec odpadkov Cisto mesto Ptuj, d. o. o. Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju, objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o načinu oddajanja telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol v uporabo (v nadaljevanju pravilnik) z dne 16. 6. 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB-1) JAVNI RAZPIS za oddajo telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov v uporabo za šolsko leto 2015/2016 1. Predmet razpisa je oddaja telovadnic v OŠ Videm in v podružnici Leskovec za šolsko leto 2015/16. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo društva, klubi, organizacije in fizične osebe s sedežem v Občini Videm in izven Občine Videm. V primeru več prijav za isti termin se določi prednostni vrstni red na podlagi 7. člena pravilnika. 3. Rok prijave Pisne prijave v okviru razpisa oddajte na naslov: Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju ali osebno v tajništvu šole od 17. 8. 2015 do 31. 8. 2015. Vloga je priloga pravilnika, ki je objavljen tudi na spletni strani Občine Videm in na spletni strani OŠ Videm. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Osnovne šole Videm (tel. 761 94 25). Številka: 382/2015 Datum: 16. 6. 2015 Odpadki imajo svoje mesto v zabojnikih Spis dijakinj Biotehniške šole Ko sva se nekaj dni nazaj v počasni koloni peljali po lokalni cesti blizu domačega kraja, sva iz dolgčasa začeli šteti, koliko pločevink, plastenk, vrečk in druge nesnage leži ob cesti. Kar zmrazilo naju je ob sklepu, da so robovi cest postali odlagališča za odpadke. Se bolj pa naju je jezilo dejstvo, da v današnjem času obstaja veliko nesramnih in nevestnih ljudi, ki mečejo smeti skozi okna svojih avtomobilov ali pa kot izletniki kar odvržejo odpadke v naravo. Takšna početja so zelo nizkotna in neopravičljiva. S tovrstnimi dejanji ne jezimo le naravovarstvenikov in lastnikov zemljišč, ampak močno onm snažujemo tudi naravo. Če je voznik ali njegov sopotnik tako hudo žejen, da mora to potešiti kar med vožnjo, potem naj bo vsaj toliko ozaveščen, da bo prazno pločevinko ali plastenko vrgel med domače odpadke, nikakor pa ne skozi okno svojega avtomobila! Z več kot tristo čistilnimi akcijami na leto se ljudje na lokalni ravni sicer trudijo, da bi svojo okolico le očistili, a ogromno nezakonitih odlagališč odpadkov kljub temu ostaja. Verjetno se še vsi dobro spomnimo akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki so jo ekologi izpeljali pred leti. Uspehi so bili res neverjetni, Slovenija pa je bila po dolgem času spet čista in urejena. Količino zbranih odpadkov so merili v tonah, v akciji pa je sodelovala nepregledna množica ozaveščenih Slovenk in Slovencev. Tovrstne akcije naj bodo torej vzgled! Sami osebno vidiva v tem velik problem, reševanje le-tega pa v vsakem posamezniku posebej. Dajmo prevzeti odgovornost za svoje ravnanje, poskušajmo doseči tudi nekatere spremem be v okoljski politiki in izboljšajmo zakonodajo, narava nam bo hvaležna. Resje, da so čistilne akcije ponekod zelo uspešne in da predvsem šole in vrtci v zadnjih letih veliko delajo na področju ravnanja z odpadki, vendar je še vedno vse preveč lahkomiselno odvrženih vreč tja, kamor ne sodijo. Torej, če bi imeli pozitiven, predvsem pa odgovoren odnos do naše narave, potem tovrstnega problema sploh ne bi bilo treba posebej omenjati. Tako pa moramo žal pospravljati za drugimi, ki jim je prav malo mar za čisto in urejeno okolico. Za konec ne bova posebej ponavljali tistega, kako tako radi pometamo pred tujimi pragovi, na domačega pa največkrat pozabljamo. In ko vas bo naslednjič zagrabil napad, da bi plastenko ali pločevinko vrgli skozi odprto okno svojega avtomobila, premislite in počakajte, da napad mine. Smetnjakov in zabojnikov za smeti je povsod dovolj! Valerija Gabrovec, Anja Rakuš, dijakinji 3. letnika Biotehniške šole Ptuj S sej občinskega sveta f ^lani Občinskega sveta Občine ■ Videm so na 3., 4., 5., 6. in 7. redni seji sveta, ki jih je v skladu z 21. členom Poslovnika o delu občinskega sveta sklical župan Friderik Bračič, potrdili naslednje: 3. redna seja sveta je bila 9. decembra 2014. Na seji so potrdili: - proračun Občine Videm za leto 2015, - vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Videm za leto 2015, - cenike Občine Videm za leto 2015. 4. redna seja sveta je bila 23. decembra 2014. Na seji so imenovali: predstavnika v Svet Zavoda Knjižnice ivana Potrča Ptuj, - odgovorno urednico za glasilo Naš glas, - upravni odbor za CaTV. 5. redna seja sveta je bila 31. marca 2015. Na seji so potrdili: - Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Videm, - elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih GJS ravnanja s komu- nalnimi odpadki na območju Občine Videm za leto 2015, - letno poročilo Občine Videm za leto 2014, - rebalans št. 1 proračuna Občine Videm za leto 2015, - novelacijo dokumenta identifikacijskega projekta za program: Rekonstrukcija in prizidava mrliške vežice Leskovec, - spremembo cenika Občine Videm za leto 2015, - program dela Nadzornega odbora Občine Videm za leto 2015, - letni program športa v Občini Videm za leto 2015, - spremembe Pravilnika o kriterijih in postopkih za sprejem otrok v vrtec ter o postopku zaposlovanja v vrtcu, - letno poročilo Zavoda Osnovne šole Videm za leto 2014. 6. redna seja sveta je bila 19. maja 2015. Na seji so potrdili: - poročilo o delu Policijske postaje Podlehnik na območju Občine Videm za leto 2014, - dodatni oddelek vrtca Videm za šolsko leto 2015/2016 v mansardi športnega objekta Videm, - pristop k EU projektu Erasmus + »Odprte zabavne šole nogometa« (od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018), - spremembe Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, - Pravilnik o sofinanciranju letnih programov športa mlajših selekcij v Občini Videm, - Odlok o spremembah Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Videm. 7. redna seja sveta je bila 30. junija 2015. Na seji so potrdili: - spremembe in dopolnitve Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm, - spremembe Statuta Občine Videm, - spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Videm, - Odlok o obliki in vsebini žiga Občine Videm. Občinska uprava Spoštovane sokrajanke, spoštovani sokrajani! Vroči dnevi kar kličejo po oddihu in počitku nekje v senci. Za šolarje so se zaslužene '^fežko pričakovane počitnice že začele, številni odrasli pa bomo na proste dneve morali še nekoliko počakati. Da boste čim bolj na tekočem glede dogajanja v državnem zboru, se bom v nadaljevanju osredotočila na najpomembnejše tematike, ki smo jih obravnavali v zadnjih mesecih. V aprilu je poslanska skupina SDS predlagala spremembo Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ta je za številne državljane uvedel zelo krut institut — vpis odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta zakon je povzročil predvsem to, da seje število prejemnikov varstvenega dodatka drastično znižalo, saj si vpisa države ali občine na njihovo nepremičnino številni niso dopustili, četudi so se s tem pahnili v še večjo revščino. Zal predlagana sprememba zakona ni bila sprejeta. Na mojo pobudo sta bili v aprilu sklicani skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo, na katerih seje obravnavala problematika območja Haloz. Za obravnavo te točke sem se odločila, ker me kmetovalci tega območja pogosto opozarjajo na neustrezne ukrepe v okviru novega Programa razvoja podeželja. Haloze se namreč marsikje vse bolj zaraščajo, ob tem času pa je priprava programov črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive še v polnem teku in obstaja možnost preusmeritve nekaj sredstev tudi v naš konec. Kazalniki razvitosti haloških občin se gibljejo med 76 in 88 % glede na slovensko povprečje in tako spadajo med najmanj razvita območja v Sloveniji. Na tem območju je skrb vzbujajoča tudi demografska slika, ki kaže zlasti manko mlajše generacije. Prav tako se številne kmetije soočajo z dejstvom, da nimajo naslednika. Posledice so vse bolj vidne v zaraščanju obdelovalnih površin. Pomembno je, da postane celotno območje haloških občin za mlajše generacije zanimivo, kar pa je odvisno predvsem od delovnih mest, ki so v bližini na voljo. Da na območju Haloz obstaja izjemen razvojni potencial, kaže dejstvo, daje bil na omenjenem odboru soglasno sprejet sklep, ki vladi nalaga, da do konca julija 2015 pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Prav je, da izpostavim še eno prihajajočo in pomembno novost — davčne blagajne. Sama se zavzemam za pravičen sistem plačila davka ter obsojam sivo ekonomijo in delo na črno, vendar pa menim, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili ključnega — ne bomo zajezili sive ekonomije. S predlaganim ukrepom ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo, in ti predstavljajo problem, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost. Bodo pa s tem ukrepom prizadeti zlasti mali podjetniki, za katere bo uvedba davčnih blagajn predstavljala predvsem dodatno finančno breme. Prizadeti bomo tudi vsi potrošniki, če ne bomo imeli pri sebi računa ob izstopu iz poslov- nega prostora. Nekateri statistični podatki in napovedi nakazujejo izboljšanje stanja v Sloveniji. Meni ti podatki še ne vlivajo optimizma, saj smo še zmeraj zelo daleč za časom pred krizo. Ce pogledamo trenutno stanje, vidimo, da imamo še zmeraj skoraj enkrat več brezposelnih, kot jih je bilo leta 2008. Dejstvo je tudi, da je gospodarska rast v preteklem letu posledica povečanega izvoza in javnih infrastrukturnih projektov, medtem ko večjega vlaganja v opremo pri podjetjih in večje potrošnje državljank in državljanov še ni zaznati. Rešuje nas zlasti izboljšanje stanja v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar ugodno vpliva na izvoz in posledično dviguje našo gospodarsko rast. Tudi iz priporočil, ki smo jih prejeli iz Bruslja, je več kot očitno, da moramo v državi še veliko narediti. O izboljšanju stanja bomo tako lahko govorili šele takrat, ko bomo ustvarili nekaj deset tisoč novih delovnih mest v zasebnem sektorju. Zal danes o tem še ne moremo govoriti. V soboto, 20. junija, me je doletela velika čast, saj so me v DZ obiskali naši najmlajši, otroci vrtčevske skupine Snežinke. Verjamem, da se še ne zavedajo pomena institucije, ki so jo obiskali, vendar jim bo zagotovo ostala v trajnem spominu. Prav je, da ob tem povabim tudi vse vas, tako posameznike kot tudi skupine, da obiščete državni zbor, kije za javnost pod določenimi pogoji odprt vse dni med tednom in eno soboto v mesecu. Ce potrebujete pomoč pri organizaciji ogleda, se lahko obrnete name in z veseljem vam pomagam. Spoštovani, želim vam, da poletje preždi te kar se da lepo. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Aktualno iz KS Lancova vas #' S vet KS Lancova vas, sestavljajo ga predsednik Dani Hliš in člani Bojan Emeršič, Marjana Mlakar, Jože Krajnc, Brigita Skuber, Stanko Cafuta in Mateja Podgoršek, se je v tem mandatu do sedaj sestal na štirih sejah. Razpravljali so o tekočih zadevah v KS, predvsem pa zastavili program investicij za letošnje leto. Želja in potreb je tudi v KS Lancova vas veliko, žal pa je njihova uresničitev odvisna predvsem od proračunskih sredstev, ki so na voljo. Predsednik KS Lancova vas letos marca izgradili rusko Dani Hliš je povedal, da so kegljišče pod nastreškom ob Dela za ureditev te črne prometne točke v KS so v polnem teku. Vključevanje na prednostno cesto bo odslej bistveno bolj pregledno in s tem tudi bolj varno. ■ , . .. . , vfmt. a* ** .>« - v/ L/ •' rx ' • / : v.ifi. ■ ,r : Izgradnja javne razsvetljave se bo nadaljevala na cestnem odseku Malinger-Sitar. vaškem domu. Prav gotovo so se nove pridobitve najbolj razveselili starejši krajani, ljubitelji kegljanja, saj imajo s tem boljše pogoje za trening. Ti bodo za žensko in moško ekipo ob ponedeljkih potekali skozi vse leto. Na področju cestne infrastrukture trenutno potekajo dela za ureditev črne prometne točke — križišča z vključevanjem na pred- nostno cesto iz smeri Rajha (pri M. Frangež). V preteklosti je na tem odseku prihajalo do številnih nesreč, razmere so se sicer s postavitvijo cestnega ogledala izboljšale, še vedno pa je bil ta odsek zelo nepregleden in nevaren. Dela predvidevajo prestavitev ograje v notranjost na zasebno dvorišče, prav tako pa so že podrli visoko smreko, ki Nova pridobitev za KS in njene krajane je tudi rusko kegljišče pri vaškem domu. Na enem izmed treningov smo ujeli zavzete igralce iz Lancove vasi, sicer člane DU Videm, ki so za fotografiranje ponosno postavili na ogled tudi osvojene pokale. je zastirala pogled. Investicija naj bi bila zaključena do 20. julija letos. Prav tako načrtujejo, da bodo še letos nadaljevali izgradnjo javne razsvetljave ob Polskavi, na odseku Malinger-Sitar, za zdaj bodo postavili dve svetilki. Želijo si, da bi izgradnjo razsvetljave nadaljevali v tej smeri, saj je ta pot zelo priljubljena tudi med sprehajalci in kolesarji, vse pa je seveda odvisno od proračunskih sredstev. Predvidena so tudi dela na cestni infrastrukturi, večje udarne jame na cestiščih, predvsem v naselju Popovci, so že sanirane, pristopili pa bodo tudi k obnovi cestnih talnih označb na območju KS. V letošnji program dela so uvrstili še asfaltiranje ceste ob vaškem domu na komasacijskem območju. DRUŽABNI SREČANJI KRAJANOV V KS se zavedajo tudi pomena medsebojnega druženja krajanov, zato bodo letos poleti organizirali dve srečanji za krajane. Predzadnja sobota v avgustu (23. 8.) bo namenjena družabnemu srečanju pri vaškem domu, na katerem se bodo krajani lahko pomerili v nogometu, različnih športno-zabavnih igrah in v turnirju v ruskem kegljanju, kegljišče pa bodo takrat tudi uradno predali svojemu namenu. Prvo soboto v septembru (3. 9.) pa bodo s krajšo slovesnostjo obeležili tudi 10. obletnico obnove Cohove kapele v spodnjem koncu vasi. Pred desetimi leti so namreč staro kapelo, ki jo je močno najedel zob časa, porušili in na njenem mestu po načrtu, ki je enak prejšnji kapeli, zgradili novo. Besedilo in foto: Petra Krajnc Ogled haloškega dela KS Videm pri Ptuju a seji KS Videm pri Ptuju sem kot predsednik dal I pobudo, da bi si ogledali tudi haloški predel kraj e v-A. ne skupnosti. Na ogled smo se odpravili 18. junija, udeležili so se ga vsi člani KS Videm, župan Friderik Bračič ter občinska svetnika Božo Varnica in Andrej Rožman. Pri samem ogledu smo videli kar nekaj plazov, ki so se sprožili lani jeseni, in nekateri neposredno grozijo cestni infrastrukturi oziroma so deli te že poškodovani. Po videnem bo potrebna čim hitrejša sanacija, da ne bi prišlo do popolnih zapor teh cest. Plaz pri Struclovih je prioriteta, gre tudi za povezovalno cesto Videm—Dravinjski Vrh-Majski Vrh-Podlehnik, ki je močno obremenjena. Ogledali smo si tudi cesto v Ljubstavi, upamo, da bo čim prej asfaltirana. Nato smo nadaljevali z ogledom vaškega doma na Dravinjskem Vrhu, ki tudi kliče po manjšem popravilu fasade. Zaključili smo pri vinotoču Maroh, kjer smo bili zelo lepo sprejeti. Na koncu smo bili enotnega mnenja, da se je haloški del krajevne skupnosti v zadnjih letih zelo spremenil, precej predvsem glede cestne in Na ogledu haloškega dela KS Videm pri Ptuju Foto: AP komunalne infrastrukture, mladi ostali v Halozah in Treba bo še marsikaj postoriti videli potenciale, ki jim jih in investirati, da obdržimo te Haloze ponujajo, vztrajne občane, ki radi živijo v Halozah, ter da bodo tudi Andrej Podgoršek Kristalne skulpture za posebne dosežke m T prostorih občine Videm je bil 19. junija krajši sve-% / čani dogodek, na katerem je župan Friderik Bra-▼ čič podelil priznanja v obliki kristalne skulpture za posebne dosežke in visok jubilej. Ob 80-letnici ŠD Videm je priznanje za uspešno delo in velik prispevek na področju športa v občini Videm podelil Renatu Bračiču, predsedniku ŠD Videm, posebno priznanje občine pa je prejel tudi mag. Janez Merc, letošnji prejemnik plakete Civilne zaščite. Ta se vsako leto podeli posameznikom za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah. Tretje posebno priznanje za izjemne dosežke pa je bilo za boksarskega šampiona Dejana Zavca. Besedilo in foto: TM Za visok jubilej je župan Bračič čestital predsedniku ŠD Videm. Čestitka mag. Janezu Mercu, letošnjemu nagrajencu ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite Županove petice letošnjim odličnjakom t b koncu šolskega leta je župan občine Videm Fride-■ ■ rik Bračič v prostorih občine Videm pripravil spre- jem za letošnje odličnjake iz OS Videm in podružnice Leskovec. Na sprejemu so se odličnjakom pridružili tudi razrednika, mentorici obeh nosilcev zlatega priznanja z državnih tekmovanj in ravnatelj OŠ Videm Robert Murko. Župan Bračič je ob tej priložnosti med drugim povedal: »Vsako leto, ko sprejemam skupino odličnjakov, je zame poseben dogodek in verjamem, da tudi za vse druge, ki so priča tej slovesnosti. To so dnevi, ko se veselimo uspeha naših odličnjakov in jim lahko čestitamo za ta izje- mni uspeh. Dragi odličnjaki, zdaj, ko ste na prelomnici življenja, ko vas čakajo novi, lepi trenutki tudi na poti izobraževanja, vam želim, da ste uspešni in ostanete ponosni občani občine Videm.« Zupanovo perico so prejeli letošnji devetošolci — odličnjaki OŠ Videm: Nina Bra- Županova čestitka letošnjim odličnjakom tušek, Rok Simonič, Jerneja Hebar ter Luka Lovenjak Burg, Karin Jurak in Kim in Alen Orlač iz podružnice Nagrajenci so v dar prejeli novo knjigo Franceta Planteua Kukavice. Leskovec. tušek, dobitnica zlatega pri- Posebno županovo priznanje znanja iz angleščine, njena ^Jjfi sta prejela še Nina Bra- mentorica je bila Aleksandra Še fotografija v spomin na slovesen dogodek v veliki sejni dvorani občine Videm Kukovič, ter Miha Mesarič, zna tudi njegova mentorica dobitnik zlatega priznanja iz Helena Šegula, matematike, za kar je zaslu- Besedilo in foto: TM Ob tednu gozdov »Človek je našel svoje prvo bivališče v gozdu, ne v votlini. Bilje bolj gozdni človek kakor jamski prebivalec. Seveda pa je les sprhnel, kamen ostal in tako govorimo o kameni kulturi, ne pa o leseni ali celo drevesni kidturi.« Slovenija je na četrtem mestu med evropskimi državami po poraslosti z gozdnimi površinami. Že več kot 130 let pa površina gozdov v Sloveniji ^trajno narašča, predvsem zaradi opuščanja kmetijstva v težje dostopnih predelih. Gozdnatost naše države je leta 2013 znašala 60 odstotkov. Lepota in ohranjenost slovenskih gozdov slonita na trajnostnem gospodarjenju naših prednikov. Gozd je za kmeta pomenil veliko več, kot to pomeni danes, ni bil dnevni kop lesa, ampak banka; ko je bila kmetija v krizi, se je poseglo v gozd, po pomoč, za odpravo finančnih težav. V slovenskih gozdovih letno priraste 3,7 m^ lesa na prebivalca oziroma 6,6 rrč/ ha. (A. Trstenjak: Za človeka gre) »Leto 2015 je posvečeno promociji nege gozda kot osnovnega orodja gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdov. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je še posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v lanskem žledolo-mu, nega pa spremlja rast in razvoj prav vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kakovosten, zdrav, stabilen in donosen gozd,« so zapisali v uvodnik ob tednu gozdov (Zavod za gozdove Slovenije). Gozd, najmogočnejši ekosistem na kopnem, je edinstvena biološka združba, ki ima usoden vpliv na obstoj življenja na planetu Zemlja. Ne trdi se zaman, da fotosinteza poganja svet. Med mnogimi nalogami, ki jih pripisujemo gozdu, sta predelava in skladiščenje ogljikovega dioksida (CO2) iz okolja v lesno biomaso. Upam in želim, da bomo sle- dili zgledu naših dedov in še naprej skrbeli za trajnostni razvoj gozda. Torej negujmo gozd. Mag. Ivan Božičko Vidova nedelja ■ pravijo, da je bilo lepo. Vidovo nedeljo obhajamo kot I -^župnijski praznik, saj je sv. Vid zavetnik naše župnij-M ske cerkve, župnije, samostana ter zavetnik našega kraja in občine. Torej imamo dovolj razlogov, da se potrudimo za slavnostno praznovanje. Vsako leto se to praznovanje nekoliko spreminja. Pred leti smo podpisali pobratenje z župnijo Bednja. Od takrat so vsako leto vključeni tudi v naše praznovanje. Že preteklo leto smo se pogovarjali, da bi naredili neko zgodbo, ki bi se počasi ustalila in postala tradicija Vidove nedelje. Ker projekt še ni dozorel, smo se odločili za tisto, kar je izvedljivo. Skupaj z občino Videm smo povabili folklorna društva, aktive kmečkih žena, pridružili so se tudi pobreški kletarji in naši Veseli Jožeki. Vsi skupaj so sestavljali lepo skupino, ki je ob lepih zvokih Veselih Jožekov in slovesnem pritr- kavanju zvonov naredila lep, slovesen sprevod v cerkev sv. Vida. SLOVESNO PRAZNOVANJE V CERKVI Slovesno mašo je vodil naš misijonar p. Miha B. Majerič iz Kazahstana. Z navdušenjem smo mu prisluhnili. Takoj drugi dan je odjadral nazaj na svoje delovno misijonsko mesto. Patra Miha je misijonarska pot popeljala Jjpf: j IHIkUL tudi v Zambijo, nekaj časa je deloval v Vietnamu, sedaj pa je v daljni deželi Kazahstanu. Poseben poudarek pri bogoslužju je bilo slovesno prinašanje darov pri darovanju. Otroci in zastopniki društev so prinašali češnje in druge darove kot darove hvaležnosti in priprošnjo Bogu za božji blagoslov. SLOVESNI BLAGOSLOV KRIŽA PRED CERKVIJO Okrog naše cerkve je bilo nekoč pokopališče. Vse nagrobnike so odstranili, ostal je samo velik pokopališki križ. Zob časa ga je dodobra načel, zato smo ga dali restavrirat. Nekaj dni pred birmo je že bil nameščen. Misijonar p. Miha ga je po končani maši tudi blagoslovil. VESELO, VESELO Tako se tudi spodobi za pri znovanje. Sledil je kratek kulturni program, ki ga je vodila Tatjana Mohorko. Predstavili so se muzikanti iz Bednje, nato so zaplesali še folklor-niki. Veseli Jožeki in Ljudski godci KD Videm so nas uvedli v veselo praznovanje ob obloženih stojnicah gospodinj, ki so kar tekmovale z dobrotami. Odlično vreme, dobra postrežba, prijeten kulturni program in županovo vino — pravo praznovanje. Vsem se zahvaljujem za lepo in vzorno sodelovanje. P. Tarzicij Kolenko Velik gasilski praznik na Selih obota, 4. julija, je bila praznična za gasilke in gasilce iz občin Videm, Podlehnik in Žetale, ki so združeni v GZ 3 Virlpm Na Selih so praznovali 19. Dan gasilcev, ki so ga združili s svečano predajo in blagoslovom novega gasilskega vozila GVM-1 z orodno prikolico PGD Sela. Slovesnost je spremljala gasilska parada, udeležili so se je mnogi gostje, med njimi tudi član UO GZS Uroš Leskovar, poveljnik GZ Videm Roman Cafuta, župan občine Videm Friderik Bračič, videmski podžupan Marjan Selinšek, poslanka Suzana Lep Šimenko, občinska svetnica Katja Svenšek in predsednica KS Sela Frančka Merkuš. Letos mineva 66 let od ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Sela, ki ima v ^|oji društveni kroniki zapisane pomembnejše mejnike, ki so zaznamovali delovanje društva in njegovih članov skozi zgodovino. V tem dolgem obdobju je bil narejen izjemen napredek, generacije gasilcev pa so zaslužne, da ima PGD Sela danes lepo urejen gasilski dom, sodobno tehniko, odlične tekmovalne enote in kar je najpomembnejše - ima podmladek in mlado generacijo, ki je voljna delati in iskati vedno nove in nove izzive. Delovanje mladih v gasilih društvih je pomembno ža zagotavljanje potrebnega kadra za prihodnost društev, hkrati pa za mlade pome- ni tudi aktivno preživljanje prostega časa. Prav tega se v PGD Sela še kako zavedajo, saj so v letu 2013 povsem na novo določili cilje dela z mladimi, mentorji mladine pa so v delo mladih vnesli več novosti, kar se je tudi obrestovalo na tekmovalnem področju. Jure Pignar, predsednik PGD Sela: »Z velikim ponosom lahko rečem, da se nam je uresničila dolgoletna želja po zamenjavi orodnega vozila Ford Transit, ki nam je sicer zelo dobro služilo, ampak najedal ga je zob časa in ni več ustrezalo operativnim potrebam društva. Prizadevanja za nabavo novega vozila so se začela v začetku leta 2014 in po dogovoru z občino Videm smo lani oktobra Ob prazniku gasilcev GZ Videm je bila na Selih gasilska parada uniformiranih gasilcev in gasilskih vozil - tehnike. na Selih dočakali prihod novega vozila VW Transporter. Nadgradnjo smo zaupali podjetju Avtocenter Žunko-vič iz Miklavža na Dravskem polju, ki je svoje delo opra- vilo več kot odlično. Orodno prikolico smo dokončali februarja letos, celotna finančna konstrukcija investicije pa znaša okrog 70.000 evrov; delno smo jo pokrili Na častnem mestu pred selskim gasilskim domom so parado pozdravili častni gostje gasilske slovesnosti. Svečani trenutek podelitve priznanj in zahval Botri novega gasilskega vozila selskih gasilcev Trenutek svečane predaje ključev novega gasilskega vozila; iz rok župana Friderika Bračiča je ključe sprejel predsednik PGD Sela Jure Pignar in jih zaupal skrbniku vozila Sandiju Ivančiču. s sredstvi društva in najemom lizing kredita. Veliko je pomagala tudi občina Videm, zato zahvala županu Frideriku Bračiču, ki je imel posluh za našo investicijo, hvala pa tudi našim krajanom, ki so nam pomagali po najboljših močeh. Zraven zagotavljanja operativnih potreb se v zadnjem času veliko posvečamo predvsem delu z mladimi, saj se dobro zavedamo, da je Blagoslov novega vozila je opravil p. Jože Petek ob pomoči p. Janeza Ferleža. V kulturnem programu so nastopile domače ljudske pevke in najmlajša FS FD Rožmarin Dolena. izobražen mladi rod temelj, na katerem se lahko gradi uspešna prihodnost vsak gasilske organizacije.« Selškim gasilcem je ob novi pridobitvi čestital tudi slavnostni govornik, župan Friderik Bračič, ter ob tej priložnosti izpostavil prostovoljno delo gasilcev in njihov izjemni trud in humanost, ki jo širijo v tej skupnosti. Čestital je gasilcem ob prazniku, v dobrih željah pa so se mu pridružili še drugi govorci, med njimi tudi poveljnik zveze Roman Cafuta in predstavnik GZS Uroš Leskovar, sicer tudi predsednik mladinskega sveta GZS. Ob prazniku gasilcev GZ Videm in pomembni pridobitvi za PGD Sela so na slovesnosti podelili tudi več kot 40 zahval za prispevek k razvoju društvu in uspešno sodelovanje, kipec gasilca je prejel predsednik PGD Sela Jure Pignar, podeljena pa so bila tudi priznanja GZ Videm in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Letošnji prejemniki so: Roman Blažek (gasilsko odlikovanje II. stopnje), Stanko Potočnik (gasilsko odlikovanje II. stopnje), Franc Smi-goc (gasilsko odlikovanje II. stopnje), Jože Kolednik (gasilska plamenica II. stopnje), Rudi Intihar (gasilska plamenica II. stopnje) in Slavko Stein" Gasilska (gasilska plamenica I. stopnje). Tatjana Mohorko Fotografije: Matej Pal Praznično leto svetlobe Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2015 razglasila za mednarodno leto svetlobe. Ta pobuda naj »po vsem svetu razširi zavest o tem, kako tehnologije na podlagi svetlobe podpirajo trajnostni razvoj in ponujajo rešitve za svetovne izzive v energetiki, izobraževanju, poljedelstvu, komur kacijah in zdravstvu«. Pobudo podpirajo številne znanstvene ustanove in združenja po svetu. Več na spletnem naslovu www.light2015.org/home/about. html. IB Preverili operativne sposobnosti "V "T" Žetalah so člani tamkajšnjega PGD Žetale na pra-% / znični četrtek, 25. junija, uspešno organizirali leto-T šnji pregled operativne sposobnosti gasilk in gasilcev iz vseh gasilskih društev GZ Videm iz občin Videm, Podlehnik in Žetale. Sodelovalo je 5 pionirskih, 3 mladinske, 15 članskih in 2 veteranski enoti, ki so na koncu prejele tudi posebno zahvalo in najboljši pokal. Za sodelovanje se je vsem tekmovalnim enotam zahvalil tudi mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm. Besedilo in foto: TM 1 Nagrade tudi našim razstavljavcem ■ 'm tu j je bil med 21. in 24. majem znova v znamenju I -J osrednjega festivala kulinaričnih dobrot slovenskega JL podeželja. V Minoritskem samostanu je bila na ogled že 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Pod organizacijski odbor so se tudi letos podpisali Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetij sko-gozdarski zavod Ptuj, razstava pa je bila znova velik doprinos k promociji slovenskega podeželja in pestre kulinarične ponudbe. Na letošnji razstavi je bilo nagrajenih 1019 izdelkov, podelili pa so 492 zlatih, 316 srebrnih in 211 bronastih priznanj ter 78 znakov kako- vosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Med nagrajenci so tudi nekatere kmetije iz občine Videm. Kmetija Zavec iz Lancove vasi je prejela bronasto priznanje za sivi pinot (mirna suha vina) ter srebrni priznanji za penino Brut clas-sic in za sauvignon (mirna suha vina). Kmetija Muršek iz Pobrežja je znova prejela zlato priznanje za kislo zelje, Stanislav Kmetec iz Lancove vasi je prejel zlati priznanji za jogurt z jagodami in navadni jogurt, Štefanija Vidovič iz Zg. Leskovca je prejela srebrno priznanje za domači kruh, Ida Vindiš Belšak iz Sp. Leskovca je za sadni kruh znova prejela zlato priznanje, prav tako zlato priznanje pa je za krofe brez nadeva prejela Klavdija Vidovič iz Pobrežja. TM 10. tradicionalno srečanje Šturmovčanov in knjiga o Šturmovcih V' / 4 turmovčani smo se po tradiciji že deseto leto zapored srečali na našem druženju prvo soboto v juniju. Zdi se, kot da je bilo pred le nekaj meseci, ko smo organizirali prvo srečanje Šturmovčanov, a je od takrat minilo že celo desetletje. Na Petrovi domačiji v Šturmovcih se je na sončno soboto zbralo lepo število vaščanov in gostov. Kot se spodobi za tak jubilej, smo vaščanom pripravili posebno presenečenje. Ob obletnici druženja smo napisali in izdali knjigo z naslovom Šturmovci — Zgodbe iz Viharne Loke. Knjiga je polna zgodb, prigod in fotografij iz vasi, ki govorijo o življenju v Šturmovcih v preteklosti in danes. V knjigo je bilo vloženih približno 700 ur dela. Vsi avtorji in lektorica smo delali prostovoljno. Laura Rožman sem prispevala besedilo, Ivan Ciglar je poskrbel za izbor fotografij, ob strani pa nama je ves čas stal Andrej Rožman. Petra Krajnc je poskrbela za slovnični pregled besedila. Rado Škrjanec je poskrbel za oblikovanje in tisk. Knjiga je posvečena vsem Šturmovčanom in moji družini. Ob tej priložnosti se zahva- 10. tradicionalno srečanje Šturmovčanov in predstavitev knjige Zgodbe iz Viharne Loke Dobitniki zahval TD Šturmača Foto: Ivan Ciglar ljujemo Občini Videm za dolgoletno uspešno sodelovanje, za pomoč in prispevek k ohranjanju dediščine Petrove domačije ter za prispevek k organizaciji srečanja Šturmovčanov. Krajevna skupnost Videm pri Ptuju je sofinancirala izdajo knjige, za kar se iskreno zahvaljujemo. Ker se zavedamo, da so v sam obstoj in obnovo Petrove domačije veliko dela vložili tudi vaščani (od leta 2007 je bilo opravljenih nekaj tisoč ur prostovoljnega dela), smo najbolj zaslužnim družinam in posameznikom podelili zahvale. Da je bilo srečanje res odlično, priča podatek, da smo se ob dobri glasbi, za katero je poskrbel Jože Topolovec, družili in zabavali do poznih jutranjih ur. Vendar pa srečanje ne bi bilo tako uspešno brez vseh, ki so prispevali k organizaciji; vaški odbor in člani TD Šturmača s predsednico Sonjo Predikaka na čelu in predsednikom vaškega odbora Andrejem Rožmanom, ki sta vodila celoten projekt. Hvala vaščanom, ki so pomagali pri organizaciji, prispevali denar za pogostitev in prinesli slaščice. Gregor Gosak, Šturmovčan in lovec, je poskrbel za divjačinski golaž, ki ga je pripravil Srečko Fajt iz Dražencev. Občinski odbor stranke SDS Videm je prispeval sredstva za organizacijo srečanja. Veseli Jožeki in Blaž Fridrih Gosak so poskrbeli za glasbene nastope med uradnim delom srečanja. Kot vsako leto je tudi letos potekalo tekmovanje v zabijanju žebljev. V ostri konkurenci sta zmagala Dušan Hrga v kategoriji odraslih in Rok Jus v kategoriji otrok. Srečanje nam bo vsem ostalo v lepem spominu in že se veselimo, da se spet srečamo prihodnje leto ob istem času na istem mestu! Laura Rožman S predstavitve novega romana izpod peresa našega občana Franceta Planteua »Pisatelj se mora angažirati za dobro« eljska Mohorjeva družba je v soboto, 20. junija, v ■ občinski dvorani v Vidmu pripravila predstavitveni literarni večer — pogovor ob novi knjigi, romanu z naslovom Kukavice, ki jo je napisal naš občan France Plan-teu. Predstavitve so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi Matija Remše v imenu Celjske Mohorjeve družbe, župan občine Videm Friderik Bračič in patri iz župnije sv. Vida. France Planteu, rojen leta pa je dočakal kot bibliotekar 1937 v Mariboru, je že od in profesor slovenščine na svojega otroštva zapisan sve- OŠ Videm. Nekaj časa je bil tu knjig. Zaposlen je bil kot tudi lektor našega občinskega učitelj na različnih osnovnih časopisa. Leta 2006 je izšel in srednjih šolah ter biblio- njegov roman Obsojeni na tekar, zasluženo upokojitev preteklost, v katerem je opisal Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba. V imenu založbe je spregovoril Matija Remše, nekdanji dolgoletni urednik redne zbirke CMD. France Planteu (desno) je že od nekdaj zapisan knjigam in pisani besedi. V Vidmu je 20. junija ponosno predstavil svoj drugi roman z naslovom Kukavice. Ob njem Tomaž Galun, moderator literarnega večera. odmev na dogajanje po osamosvojitvi Slovenije. Letos junija, torej devet let kasneje, pa je luč sveta ugledal njegov drugi roman z naslovom Kukavice. »V LEPOSLOVJU SE NAUČIMO MARSIČESA ZA SVOJE SRCE« O romanu je najprej spregovoril Matija Remse, predstavnik Celjske Mohorjeve družbe. Na kratko je predstavil delovanje prve najstarejše slovenske knjižne ustanove — Mohorjeve družbe, ustanovljene leta 1851. V svoji predstavitvi romana pa je med drugim poudaril, da so Kukavice vstopile v široko družino knjig Mohorjeve družbe. Roman tako nikakor ni »sirota«, ampak je zaželen in dobro sprejet med vsemi tistimi knjigami, ki jih je Mohorjeva družba dala Slovencem. M. Remše je poudaril tudi pomen branja leposlovja in med drugim dejal: »Danes se marsikje sliši, da leposlovja ni treba več brati, da gre za izgubo časa, za domišljijo avtorjev. Leposlovje govori o človekovem srcu, človekovi notranjosti, o medčloveških odnosih. O vsem tem pa govorijo tudi Kukavice, o tem, kaj lahko poštenost, dobrota in ljubeznivost med ljudmi naredijo dobrega, ne samo za človeka, ki mu nekdo pomaga, ampak tudi sami zase; v ljubezni namreč rastemo — to je temeljno sporočilo te knjige. V leposlovju se tako naučimo marsičesa za svoje srce in za medsebojne odnose. Zato smo pri Mohorjevi te knjige tako veseli kot vseh drugih in jo prijazno pozdravljamo. Želimo si, da bi jo čim več ljudi kupilo in prebralo ter iz nje vzelo tisto dobro sporočilo, ki ga knjiga vsebuje.« BESEDE AVTORJA O KNJIGI - »VSE NAJ PELJE K DOBREMU« Besedo je nato prevzel avtor Kukavic in zbranemu občinstvu v svoji predstavitvi med drugim dejal: »Ljudem se včasih dozdeva, da ni več primeren čas za pravljice. Redko si jih odrasli pripovedujejo, največ otrokom pred spanjem. Pravljice pritegnejo tudi odraslega, če ima odprto dušo za občudovanje od realnosti odmaknjenega sveta. Pravljice nam vzbujajo hrepenenje po lepšem svetu, dobrotljivosti, Kulturni utrinek so dodali tudi (z leve) Primož, Božena, Marinka in Dani - družinski kvartet Planteu - Simonič - Galun. odprtosti do sočloveka. Tako morete razumeti mojo knjigo Kukavice. Knjiga je nastajala iz povsem realnih osnov — vse naj pelje k dobremu. Pri kritiki so dobro ocenjena le tista dela, v katerih glavni junak nesrečno končna. Pa sem takrat sam pri sebi protestiral. Zdaj sem želel upodobiti človeka, ki na lastno pobudo sklene z donacijami pomagati ljudem, kraju in državi. Poudarek je na velikem pomenu karitativnega delovanja posameznikov, organizacij in civil-nodružbenih gibanj, ne samo z dobrimi deli, temveč tudi z različnimi donacijami večjih razsežnosti. Kmalu bo minilo 10 let, kar se zastavil pisanje Kukavic. Spodbudo sem dobil prav tukaj v Vidmu. Skupaj s svojimi protagonisti sem sam občutil čas, v katerega smo bili postavljeni. Zanimale so me posamezne usode ljudi. Če hočeš likom tlakovati življenjsko pot, jim moraš najprej vdihniti življenje, in to na podlagi svojih izkušenj in s pomočjo fantazije- V svoji knjigi sem se dotaknil tudi teme, ki štrli tudi iz mojih drugih literarnih poskusov in morda kdaj koga spravi v zadrego. To sta namreč cerkev in vernost posameznih oseb. Ta stran človekove zavesti je v mojih likih zajeta. Knjigo sem pisal tri leta, jf potem pustil dolgo ležati in nato vzel v roke, preden sem se odločil, dati jo na svetlo. Skoraj bi se zgodilo, da bi ostala v predalu kot marsikaj doslej, če je ne bi dal v branje nekaterim prijateljem. Nisem pisal na dušek; moj način pisanja je tak, da počasi gradim. Marsikaj se mi pojavi spontano in postane ušesu všečno. Saj tudi življenja ne moreš načrtovati in ga potem po alinejah odkljukati. Nekdo je nekoč zapisal, da mora pisatelj živeti toliko življenj, kolikor jih ustvarja ^ papirju. Pisatelj se mora angažirati za dobro, pa četudi ne zaznava prav velikega odmeva v družbi, ki duhovne vrednote celo omalovažuje.« V KUKAVICAH DEL PISATELJEVE DUŠE Svoj pogled na pričujoče delo sem na literarnem večeru podala tudi avtorica tega članka Petra Krajnc. »Vsak pisatelj pusti v zgodbi, ki jo prenese na papir, del svoje duše, del sebe. Tako moremo tudi v Kukavicah zaslediti del pisateljeve duše; torej osebnosti, ki ceni naravo v vsem svojem bogastvu in raznolikosti, še posebej lepoto in tišino slovenskih gora, kamor sta se Tine in Nežka tako rada podala; ki spoštuje sakralno arhitekturno delo - tako na tujem, ko je mladi par na potovanju občudoval Plečnikovo cerkev v Pragi, ali domačo posvečeno arhitekturo ob Bohinjskem jezeru; predvsem pa dušo, ki je usmerjena "onkraj", ter dušo, ki ceni umetnost in spoštuje pisano besedo. Prav gotovo pa avtor s pričujočim delom trka na srce bralca z eno temeljnih človeških vrednot — medsebojno pomočjo in s tem povezano naklonjenostjo in empatijo. Kaj je drugega resnično bogastvo nekega človeka, če ne to, da je v vsej polnosti pravi človek do človeka?« Avtorju je ob izidu knjige čestital tudi videmski župan Friderik Bračič, moderator večera Tomaž Galun pa je za konec literarnega večera doživeto prebral še odlomek iz knjige. Literarni večer so obogatili tudi člani Francetove družine: Blaž in Vid Galun na violini in violončelu, družinski kvartet Planteu - Simonič - Galun, gospod France pa se je še posebej razveselil, da se jim je pridružil domačin Alen Krajnc in zaigral na klaviature. Besedilo in foto: Petra Krajnc Zaključek sezone v KD Videm V' eprav so se v minuli sezoni v kulturnem društvu ■ srečevali z mnogimi težkimi trenutki, so jih skupaj ^^C_^zmogli prebroditi. Za konec so si privoščili nekaj ^.zvedrila v naravi, da okrepijo prijateljske vezi med seboj, si naberejo moči, volje in idej za naprej ter hkrati še spoznajo prekrasne kotičke naše bližnje okolice in nekaj oddaljenih krajev. . Pevci mešanega pevskega zbora so se z zborovodkinjo Matejo Krajnc na vročo junijsko soboto podali na čolnarjenje po Dravinji in Dravi. V dveh čolnih so očarani nad neokrnjeno naravo uživali v petju ptic, žuborenju vode, opazovanju kačjih pastirjev in ptic, pa tudi v zabavnih igrah, ki jih je pripravil Jure Čuček. V tako sproščenem vzdušju so si tudi malo ponagajali in se izdatno hladili z vodo iz reke. Razposajeno so se škropili, tako da nobeden ni bil suh niti pet minut, ker ga je že doletela nova mokra pošiljka. Od smeha so jih bolele trebušne mišice. Po pristanku pod Borlom so se prijetno utrujeni podali še na težko pričakovano večerjo. Člani gledališke skupine so konec sezone okronali z dvodnevno ekskurzijo na Primorsko in Obalo. V soboto so si ogledali prekrasno jamo Vilenico, v kateri vsako leto podelijo mednarodno literarno nagrado. Popoldan je sledil ogled oljčnega nasada družine Morgan, ki se ukvarja s pridelavo oljčnega olja, za katerega vsako leto prejmejo več naj višjih nagrad siroma po svetu. Postregli so jim z olivami, olivnim oljem, s pecivom, v katerem so bile olive, neverjetno okusen je bil tudi sladoled z oljčnim oljem. Sledilo je prosto popoldne v zaledju koprskega zaliva, na obronkih slovenske Istre, od koder se s krajev Šmarje in Pomjan ponuja pogled na obalno-kraški del in del hrvaške Istre. V nedeljo so se gledališčniki sprehodili med polji soli v Sečoveljskih solinah. Sonce, morje, veter in vonj po soli so delovali zelo sproščujoče. Po kosilu so se v Piranu oglasili pri patru Slavku Stermšku. Prisrčno jih je sprejel in jim je velikodušno razkazal prečudovit minoritski samostan. Najbolj pogumni pa so se šli kopat v za zdaj še hladno slovensko morje. Vse dobre stvari se hitro končajo. Videmski kulturniki so si bili edini, da sta bila ta dva dneva izjemno bogata. Z odličnimi vtisi in doživetji bodo jeseni zagotovo lažje začeli načrtovano delo. Vse, ki bi se želeli priključiti kateri koli sekciji videmskega kulturnega društva, vljudno vabimo v naše vrste. Zberim pogum in se vidimo septembra. Kulturno bogato poletje vam želimo člani KD Franceta Prešerna Videm. Manja Vinko Foto: Jure Čuček in Manja Vinko Nedeljsko popoldne z Mejaši TT nedeljo, 10. maja, so ljudski pevci Mejaši iz Repišč % / ponovno izvedli srečanje ljudskih pevcev in godcev ▼ Nedeljsko popoldne z Mejaši. Na prireditvi, ki je potekala v gasilskem domu v Leskovcu, je sodelovalo 18 skupin ljudskih pevcev in godcev. Člani skupine ljudskih pevcev Mejaši so prijatelji že vse od otroštva. Družijo jih prijateljstvo in sosedske vezi, saj vsi prihajajo iz ene vasi in so med seboj sosedje oziroma mejaši. Ravno od tod izvira tudi njihovo ime. Veselje do petja, ohranjanje ljudske tradicije, razveseljevanje ljudi in širjenje dobre volje so jih pripeljali do tega, da so se odločili in se združili v skupino ljudskih pevcev. Z veseljem se odzovejo vsakemu povabilu in tako imajo letno okrog 50 nastopov široma po Sloveniji in tudi čez mejo k sosedom jih včasih ponese. Zelo radi obiščejo domove upokojencev in tako polepšajo predvsem dolge zimske dni najstarejšim prebivalcem. Ti se jih zelo razveselijo in jih vedno znova povabijo medse. Udeležujejo se tudi strokovnih revij in tudi tam dosegajo zelo dobre ocene, tako da so tudi s strokovne strani dobro ocenjeni in pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti zapisani kot zelo dobri pevci. Kot skupina skupaj prepevajo šest let, v tem času pa so posneli že tudi eno zgoščenko, verjetno pa ne zadnjo. Ker jim prijateljstvo in ohranjanje dobrih odnosov največ pomenita, so medse povabili svoje pevske prijatelje, da si skupaj polepšajo nedeljsko popoldne. Veseli so, da je prireditev, je napolnila dvorano gasilske- ga doma v Leskovcu. PCD Leskovec in občini Videm se zahvaljujejo za pomoč pri organizaciji tega dogodka. Veselijo se nadaljnjih nastopov in uspehov ter si želijo, da jim organizacija takšne prireditve še kdaj uspe. Damjana Cebe Pestro pevsko dogajanje t W e začetek letošnjega leta je bil za žensko vokalno sku-M pino KD Leskovec zelo delaven. Zborovodja in orga-■» Jr.iot Srečko Zavec je za pevke pripravil nekaj novih pesmi, sicer pa so pevke vse do poletja veliko nastopale na raznih prireditvah v domačem kraju, prepevale pri nedeljskih svetih mašah, z velikim veseljem pa so se udeležile tudi revij pevskih skupin. Med letošnjimi dogodki pevkam posebej ostaja v spominu nastop v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, kamor so bile povabljene in kjer so nastopile skupaj z ženskim vskim zborom Feri Mari- bor. Bilo je enkratno, so po nastopu povedale pevke, ki se veselijo poletja in jeseni, ko bodo lahko veliko nastopale in prepevale najlepše pesmi. AZ Ženska vokalna skupina je nastopila tudi na ptujski pevski reviji. Foto: Langerholc Na snemanju TV-oddaje s Petrom Polesom V' ^^"^lanice Društva podeželskih ■ žena in deklet Lancova vas se z navdušenjem odzvale povabilu produkcijske hiše Pro Plus za sodelovanje na snemanju oddaje Dan najlepših sanj. Na poti so se jim v petek, 8. maja, pridružile tudi društvene prijateljice iz Sel, Pobrežja in Vidma. Letos spomladi je POP TV ob ponedeljkih predvajal oddajo Dan najlepših sanj, v kateri je priljubljeni televizijski voditelj Peter Poles uresničeval majhne, izvirne, skrite pa tudi velike želje ter tako uresničeval sanje. Ustvarjalci oddaje so si namreč zadali za cilj, da bodo poskušali uresničiti čim bolj širok spekter želja. Oddaja pa je v času predvajanja poskrbela tudi za marsikatero čustveno snidenje sorodnikov ali prijateljev. Številno občinstvo s štajerskega konca je bilo tako v snemalnem studiu na Krajnčevi ulici 26 v Ljubljani deležno prav Skupinski posnetek pred vhodom v stu- dio POP TV v Ljubljani Foto: Petra Krajnc posebne izkušnje, saj je lahko v živo spremljalo, kako poteka snemanje take oddaje. Domov so se vrnile z odličnimi vtisi, saj so ustvarjalci oddaje pred samim snemanjem in tudi med njim poskrbeli za obilo humorja, Peter Poles se je izkazal kot zelo preprost in dostopen voditelj, prav vse gledalke pa so obdarili še s kuharsko knjigo z recepti Gostilna išče šefa. PK Pogled v studio oddaje Dan najlepših sanj, v kateri je priljubljeni TV-voditelj Peter Poles to pomlad uresničeval najrazličnejše želje in tako marsikomu pričaral dan najlepših sanj. Foto: Miro Majcen Videmčanke na ocenjevanju kruha na Dolenjskem e1 ruštvo podeželskih žena in ■ deklet Bela Cerkev je ljubite-JLS Ije peke kruha povabilo, da se udeležijo petega državnega ocenjevanja kruha, ki je potekalo 11. in 12. aprila v nekdanji Prešernovi gostilni na Dolenjem Kronovem. Razstava, degustacija kruha in zaključna prireditev so potekale 12. aprila. Letos so ocenili 160 hlebov odličnega kruha. Predsednica društva Nežka Dule je povedala, da so za 74 hlebov podelili zlata priznanja. Najvišje ocenjeni kruh je bil poprtnik, ki ga je prinesla gospodinja iz Velikih Lašč. Zlato priznanje za kruh je med drugim dobil vrtec Cici- ban, enota Marjetica iz Lešnice. Sodelovale so tudi članice Društva kmetic občine Videm in z veseljem lahko poročamo o uspešnem sodelovanju na razstavi. Zlata priznanja so prejele: Milena Gabrovec za haloški kruh s polento, Marjana Majhen za beli praznični kruh in Katica Purg za kamu-tov kruh. Srebrno priznanje je prejela Ana Hrga za sadni božični kruh. Vsem nagrajenkam iskrene čestitke. Marija Kolednik Črni S folklornega gostovanja na Slovaškem ■ ^ evke ljudskih pesmi, muzikanti I J in plesalci FD Lancova vas so od JL 3. do 6. julija gostovali na Slovaškem. Slovensko ljudsko izročilo so ponesli v kraje Nitra, Cah in Dražovce, s svojimi nastopi na različnih prizoriščih pa tudi tokrat navdušili. Strokovni vodja odrasle FS FD Lancova vas Janko Jerenko je povedal, da so sti- Lancovovaški folklorniki vedno pripravijo izvirne nastope. Foto: arhiv FD Lancova vas ke s folklorno skupino Tradicija iz kraja Dražovce na zahodu Slovaške stkali že pred leti, tako da letošnje gostovanje pri njih ni bilo prvo. Lancovovaški folklorniki so imeli prvi nastop že na dan prihoda, saj so se zvečer skupaj s svojimi gostitelji predstavili tamkajšnjemu občinstvu. V soboto popoldan so se odpeljali še do bližnjega Caba, kjer so se udeležili srečanja domačih pevskih, plesnih in glasbenih skupin. Sobotni in nedeljski dopoldan pa so izkoristili za ogled nekaterih kulturno-zgodovin-skih znamenitosti bližnjega mesta Nitra, najstarejšega mesta na Slovaškem, med drugim so obiskali tudi grad in veličastno katedralo sv. Emerama. SLOVAKI PRIJAZNI GOSTITELJI, KOT NAROD PA VEDNO BOLJ ODPRTI IN SPROŠČENI V nedeljo so zapeli in zaplesali na odru 7. mednarodnega folklornega festivala Slavica fest, ki je potekal v Nitri. Gre pravzaprav za srečanje slovanskih skupin, letos pa so na njem poleg FD Lancova vas sodelovale še tuje skupine iz Rusije, Belorusije, Češke in Poljske. Gostovanje so člani FD Lancova vas zaključili s še enim krajšim nastopom v samem središču mesta na nekoliko manjšem prireditvenem prostoru. »Za nami je prijetno, ne preveč naporno gostovanje, če seveda odmislimo zelo visoke temperature. Slovaki so bili dobri gostitelji, so prijetni ljudje, zadnja leta tudi vedno bolj odpri in sproščeni. Pokazali smo, kar znamo, gostitelji pa so nam ponudili kar najboljše pogoje za to,« sklene svoje vtise o letošnjem gostovanju J. Jerenko. Petra Krajnc Utrinek s festivalskega odra v Nitri, kjer je v začetku julija potekal mednarodni festival Slavica fest. Novo doživetje na Obali V KTD Klopotec Soviče - Dravci smo 30. junija potovali po naši lepi Sloveniji. Tokrat smo se odločili za primorsko regijo. Najprej smo si izbrali triurno vožnjo z ladjo ob celotni slovenski obali, nato so si ogledali eno večjih ladij v Luki Koper, obiskali koprsko klet in doživeli odlično pokušino njihovih vin. Ogledali smo si tudi Piran, nekateri pa so tudi zaplavali ob krasnem sončnem dnevu. Doživeli smo lepo druženje skozi ves dan. Besedilo in foto: F. Vindiš Člani KTD Klopotec Soviče - Dravci na druženju v Kopru pred velikanko Ir v485 ^03 Okrog 70 krajanov na prvem srečanju b zaključku Vidovih dnevov smo izvedli prvo sreča-■ ■ nje krajanov KS Soviče - Vareja - Dravci. V nede- ljo, 14. junija, se nas je zbralo približno sedemdeset krajanov. V popoldanskih urah smo izvedli zabavne igre, v katerih sta se pomerili dve ekipi — razdeljeni sta bili na levi in desni del krajevne skupnosti. Na koncu smo zmagali vsi. V popoldanskih urah se nam je pridružil tudi videmski župan z ženo, ki je ob koncu Vidovih dnevov nagovoril prisotne. V poznih večernih urah smo se razšli in si zaželeli, da se drugo leto spet vidimo. Prvo srečanje je bilo kar dobro obiskano, vendar upamo, da bo naslednje leto še boljše. Zahvaljujem se vsem prisotnim na srečanju, predvsem svetnici in svetnikom krajevne skupnosti, pri izvedbi tega projekta. BM Foto: Franc Vindiš Krajani so se pomerili v zabavnih igrah. 90-letnik Franc Mlakar red kratkim je visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, I -^praznoval Franc Mlakar iz Spodnjega Leskovca, po JL domače »Njivarov Franček«. Rodil se je 27. marca leta 1925 v Belavšku pri Leskovcu. Njegova otroška leta in mladost niso bila lahka, saj je divjala druga svetovna vojna, pa tudi časi po njej so bili zelo težki. S trdim in poštenim delom ter s pomočjo življenjske sopotnice Marije, s katero sta še danes nerazdružljiv par, si je ustvaril dom in družino, v kateri so se jima rodili trije otroci, danes pa ju razveseljuje šest vnukov in devet pravnukov, ki jima dajejo voljo do življenja. Frančeku je bil že v zibelko položen in pisan na kožo poklic krojača, v katerem je užival in v katerem se je nedvomno pokazal kot mojster, ki mu ni para. V ožji in širši okolici skorajda ni družine, ki je ne bi »oblekel«, hkrati pa ni gasilskega, lovskega, folklornega in še kakšnega društva, ki mu Franček ne bi šival »uniform«. Preko poklica in delavnosti ga je spoznalo na tisoče oseb, tej svoji prepoznavnosti pa je dodal še skromnost, preprostost, poštenost, dobronamernost in pravičnost, lastnosti, ki ga krasijo vse življenje in zaradi katerih je Franček ena najbolj priljubljenih in znanih oseb v Krajevni skupnosti Leskovec m tudi sirse. V naši bližnji m daljni okolici bi težko našli človeka, ki Frančeka ne bi poznal, spoštoval in cenil, saj je slavljenec v svojih 90 letih življenja toliko vsega spoznal, videl in doživel, hkrati pa ožji in širši skupnosti veliko dal. Franček se občasno še vedno usede za svoj šivalni stroj, drugače pa sedaj že več kot tri desetletja uživa sicer skromno, a zasluženo pokojnino. Na jesen življenja se posveča počitku, sprehodom, naravi in branju zgodovine, ki je njegova najbolj priljubljena tema. O tej temi mu nikoli Slavljenec Franc Mlakar ne zmanjka besed kakor tudi ne o spominih, ki so se mu nabrali v 90 letih življenja. Z veseljem in zanosom jih deli z vsakim, ki mu prisluhne. Veliko upokojenskega časa nameni tudi svoji ljubljenki — črni mački z imenom Muca, brez katere ne more, in seveda ženi Mariji. Kljub častitljivi starosti Franček let zagotovo ne kaže, še vedno je presenetljivo bistrega in dobrovoljnega duha, zgovoren, zabaven in čil. Ob rojstnem dnevu so mu poleg domačih vse najboljše voščili mnogi, med dru- gim župan Občine Viderr! občinsko delegacijo, predstavniki društva upokojencev, cerkvenega sveta, Karitas in še mnogi drugi, zapele pa so mu najljubše pevke, »Leskov-čanke«. Živeti dolgo življenje je gotovo želja vsakega, seveda ob pogoju, da mu ob tem služi zdravje, zato je bilo slavljencu ob visokem jubileju izrečeno neskončno veliko lepih besed z eno, edino in največjo željo: da bi svoje bližnje še veliko let razveseljeval s svojo prisotnostjo. Vse čestitke! v( 90. rojstni dan Ane Vindiš f M županom Friderikom Bračičem sva 17. junija obiska-M la slavljenko Ano Vindiš. Ravno na ta dan je prazno-M ^vala častitljivi, 90. rojstni dan. Dolgo sva se zadržala v prijetni družbi. Jubilantka Ana že vse od rojstva živi na domačiji Vindiše-vih, kjer je bilo sedem otrok, s svojo svakinjo Ivanko in pranečakinjo Matejo, ki pridno skrbi za obe ostareli. Vedno je delala na kmetiji, ni pa si ustvarila družine. Kljub letom je še zmeraj dobre- ga zdravja, saj še vedno bere brez očal in brez težav napelje nit v šivanko. Pridno jo obiskuje 22 nečakov in vnukov, posebno Gal in Neža. Jubilantki želimo še najprej veliko zdravja, zadovoljstva in lepega počutja s sorodniki. Bernarda Galun Slavljenka v družbi sorodnikov ter župana Friderika Bračiča in Bernarde Galun Foto: arhiv občine V Leskovcu srečanje zakonskih jubilantov ~r a binkoštno nedeljo so se v župnijski cerkvi sv. Andraža pri nedeljski sveti maši, ki jo je daroval „1. 'I domači župnik Edvard Vajda, zbrali letošnji zakonski jubilanti. Med jubilanti sta bila tudi organist Srečko Zavec s soprogo in pevka cerkvenega zbora Marija Feguš. Ob ponovni zaobljubi zvestobe v sreči in nesreči, ki so si jo podelili pri sveti maši, se človek zave, kakšna milost je to. Vsak zakon na skupni poti prinese tudi ovire, različ- ne preizkušnje, ki jih je treba premagati. Ob tej priložnosti so pevke ženske vokalne skupine KD Leskovec pripravile krajši koncert in s pesmijo popestrile slovesnost, Slavica pa je jubilantom v imenu KD zaželela še veliko zdravih in srečnih let. Po končanem obredu so jubilante pred cer- kvijo pričakali muzikanti in jih pospremili do župnišča, kjer so obujali spomine, se družili in prijetno zabavali, ob tem pa so se bogu zahvalili za vero in v prošnji, da jih z vero vodi na poti njihovega življenja. AZ Slovesnost v leskovški župnijski cerkvi je s petjem obogatila ženska vokalna skupina pod vodstvom Srečka Zavca. Letošnji zakonski jubilanti v župniji sv. Andraža Foto: arhiv KD Velikonočni motivi iz Leskovca in s Sel "V TT dneh velikonočnih praznikov so v Leskovcu in na / Selih pripravili všečni praznični razstavi. V Leskov-T cu so za razstavo zaslužni člani TD Klopotec Leskovec v Halozah. K sodelovanju so znova pova- kmetic ter osnovno šolo in bili članice društev žena in vrtec. Na Selih pa so razstavo VRTEC SONČEK )> . VIDEM OSNOVNI) ŠOLTj VIDEN v prostorih župnijskega doma pripravile članice aktiva žena Sela. Z velikonočnimi izdelki so sodelovali tudi naj mlajši iz šole in vrtca. Besedilo in foto: TM Slovesno s prvoobhajanci in birmanci pri sv. Vidu V podružnični cerkvi sv. Družine na Selih je v nedeljo, 24. maja, potekala slovesna sveta maša za selske prvoobhajance. Zakrament prvega svetega obhajila je letos prejelo osem prvoobha-jancev. Praznično sveto mašo je daroval p. Jože Petek. V nedeljo, 17. maja, je v župnijski cerkvi sv. Vida potekala slovesnost svete birme. Ta zakrament je letos prejelo 56 dečkov in deklic. Na fotografiji so letošnji videmski birmanci v družbi birmovalca kanonika Stanislava Slatineka in p. Janeza Ferleža. Foto: Tone Foto: Matjaž Klasinc Hektika Ko hektika človeka čisto zares prime, gotovo ga miru čas in spokojnost brž mine. Vestno delo se v pravo ipiko spremeni, a rezultatov pravih od nikoder ni in ni. Hektika v življenju grenki je zares pelin, z njo se ne pride do življenja umetnin. Ko želiš vse narediti takoj in danes, zvečer nezadovoljen praznih rok ostaneš. Ce človek cilj ima in se ga zvesto drži, z zbrano dušo in srcem več naredi. Vedno pa je naj slabši hektičen odnos, še ob najboljšem prijatelju ostaneš bos. Pomiri svoje misli, uredi svoje želje, s predanostjo in mirom pride vse. Kdor srce zares modro v roke vzame, mu uspeh in mir srca nikoli ne izostane. Kdor sovraži svoje delo, mu ne tekne niti jelo, uspeha ni, kdor vse delo veže le na kariero. Kadar naša čustva padejo iz ravnotežja, pot iz hektike in težkih stresov bo vse težja. Ptuj, 18. 9. 2014, dializa št. 1654 T. Kolenko Slovesna sveta maša je bila v nedeljo, 31. maja, tudi v župnijski cerkvi sv. Vida, ko je zakrament prvega svetega obhajila prejelo 28 otrok. Na fotografiji videmski prvoobhajanci v družbi p. Tarzicija Kolenka, ki je daroval sveto mašo. Foto: Tone PK Novičke iz videmske župnije GOST IZ VARAŽDINA ANTONIO TKALEC Na binkoštno nedeljo je pri deseti maši prepeval Antonio Tkalec. Že nekajkrat je gostoval v Vidmu, kljub temu pa ga večina še ne pozna. Verjetno ne veste, da je bil finalist hrvaškega super talenta na HTV. Če bi izvajal zabavne pesmi, bi verjetno postal kar znan, ampak on se je odločil, da bo prepeval ^hovne pesmi. Ima izjemen vokal in je odličen glasbenik s svojim studiem v Varaždinu. Med mašo je zapel nekaj pesmi, druge mašne pesmi je pel naš mladinski pevski zbor sv. Vida. Po maši je imel Antonio še krajši koncert, zapel pa je pesem še ob druženju ostarelih v občinski dvorani. UTRINKI Z REVIJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV \Lsoboto, 23. maja, je bila .župnijski cerkvi sv. Vida revija otroških in mladinskih pevskih zborov dekanij Ptuj in Zavrč. Organizator je bil p. Janez Ferlež, ker je tudi referent za liturgijo in cerkveno glasbo za ti dve dekaniji. Predstavili so se trije zbori naše župnije: otroški pevski zbor Frančiškova mlada srca iz Vidma, otroški pevski zbor Lunin sij iz Sel in mladinski pevski zbor sv. Vida. Gostujoči zbori so bili: mladinski pevski zbor Stoperce, otroški pevski zbor Dorotejini otroci iz Dornave, otroški pevski zbor iz Gorišnice, mladinski pevski zbor iz Juršincev in otroški pevski zbor iz ptujske proštije. Bilo je lepo vzdušje. Cerkev je bila polna. Ob poslušanju smo se naužili lepih duhovnih pesmi. VIDOV KONCERT V petek, 12. junija, smo imeli na samostanskem dvorišču Vidov koncert, ki ga je pripravila moška vokalna skupina Glasniki. V goste smo povabili tamburaše KUD Majšperk in narodno-zabavni ansambel Razpon. Program je bil razgiban. Vsaka skupina je najprej izvedla nekaj pesmi. Glasniki smo se predstavili s črnskimi duhovnimi pesmimi, v drugem delu pa smo se predstavili skupaj s tamburaši KUD Majšperk z dalmatinskimi pesmimi in Oliverjevim miksom. Nato je sledil nastop z ansamblom Razpon s slovenskimi narodno-zabavnimi vižami. Veseli smo bili lepega obiska ljudi, ki so napolnili dvorišče samostana. Vse skupaj je odlično povezoval Marjan Nahberger. ORGELSKI KONCERT V soboto, 13. junija, po večerni maši v čast sv. Anto- nu Padovanskemu smo bili priča čudovitemu orgelskemu koncertu Luke Gojkoška. Potem ko smo blagoslovili lilije ob prazniku sv. Antona Padovanskega in prejeli blagoslov, so začeli prihajati v cerkev mnogi domači, prijatelji Luke Gojkoška in drugi ljubitelji orgelske glasbe. Bili smo ponosni na naše orgle, iz katerih je Luka izvabil najrazličnejše čudovite melodije in zvoke. Luka je koncert opravil z odliko. Na njegovi glasbeni poti mu želimo še naprej obilo božjega blagoslova. P. Janez Ferlež Za blagoslov pri delu I '%ri sv- Družini na Selih je v nedeljo, 7. junija, potekal ■ ^tradicionalni blagoslov traktorjev in drugih kmetij--1- skih strojev. Že sam pogled na prostor okrog cerkve je pričal o tem, da bo ta nedelja spet praznično obarvana -okolico so namreč napolnili traktorji in drugi kmetijski stroji, ki so jih kmetovalci pripeljali k blagoslovu. Zbrane je na začetku sv. maše KS Sela Frančki Merkuš in najprej pozdravila Rozika občinski svetnici Katji Sven-Murko in poseben pozdrav šek. Se posebej tople dobro-namenila predsedniku Stroj- došlice in šopka cvetja pa je nega krožka Posestnik Anto- bil deležen p. Slavko Sterm-nu Zemljaku, predsednici šek, ki je ob somaševanju p. Praznično sveto mašo je na Selih daroval p. Slavko Stermšek ob somaševanju p. Jožeta Petka. Jožeta Petka opravil mašno daritev in blagoslov. Pater Slavko je bil leta 2009, ko je služboval na Selih, med tistimi, ki so dali pobudo za to srečanje. Tudi letos so zbrani domačini in lastniki kmetijskih strojev prosili za pomoč in varstvo pri delu in da ne bi doživljali nesreč. Priporočili so se sv. Izidorju, zavetniku kmetov in kmečkega stanu, pripro-šnjiku za dobro žetev, proti suši in za dež, ter bi. Antonu Martinu Slomšku, zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Slovesnost je obogatil otroški pevski zbor Lunin sij pod vodstvom Ane Murko in ob spremljavi Jakoba Murka na kitari. Po maši je sledil še blagoslov traktorjev in drugih strojev, zbrani pa so se v lepem vremenu še nekaj časa zadržali na prostem, saj so na Selih tudi letos gostoljubno poskrbeli za pogostitev. Besedilo in foto: Petra Krajnc In hHri ■ Wm■ M F S Po maši je sledil še blagoslov traktorjev in drugih kmetijskih strojev za blagoslov pri delu. Aktivnosti DU Videm v drugem četrtletju 2015 m 'T" občini Videm deluje več kot 40 društev, med njimi % / so tudi štiri društva upokojencev: DU Leskovec, V DU Dolena, DU Sela in DU Videm. DU Videm spada med večja društva. V letu 2015 je vplačalo članarino 448 članic in članov. Dvainosemdeset odstotkov naših članov plačuje v sklad Vzajemna samopomoč, tako imenovano posmrtnino. Omenjena sredstva zbira Zveza društev upokojencev Slovenije in tudi izvaja izplačilo, ki znaša 235 evrov. Za sklad veljajo stroga pravila, kar nam v društvu povzroča težave. Nekateri naši člani se namreč ne držijo roka, do katerega je treba poravnati članarino VS. Zadnja leta število članov rahlo upada, saj smo imeli pred leti vpisanih več kot 520 članic in članov. Razveselimo se vsake nove članice ali člana. Vodstvo se trudi, da bi našim članom popestrili del njihovega življenja. Da lažje izpolnjujemo aktivnosti, smo hvaležni za vsak finančni prispevek. Pohvaliti moramo občino Videm in naše članstvo, ki prispevata del sredstev za različne aktivnosti. Glede na zakonodajo, ki velja za društva, so izleti in razna druženja vsak dan dražji in zakonsko zahtevni. Ne glede na to pa pogumno nadaljujemo svoje delo. Drugega aprila smo organizirali že tradicionalni nakupovalni izlet v Lenti na Madžarsko ter se po dobrem nakupu okrepčali in veselo družili v gostišču Marta v Cvetkovcih. Za ta nakupovalni izlet je še vedno zanimanje, saj se avtobus hitro napolni. Pod geslom Vsi na kolo za zdravo telo smo 19. maja kolesarili okrog Ptujskega jezera. Udeležba je bila dobra, tudi dobre volje je bilo na pretek. Zadnjega maja se nas je nekaj članov DU Videm udeležilo meddruštvenih rekreativnih športnih iger, letos je bilo organizator DU Dolena. Vse pohvale vodstvu DU Dolena in voditelju iger. PZDU Spodnje Podravje Ptuj je bila 19. junija organizator meddruštvenega sreča- nja v Kidričevem. Tudi tega srečanja se je udeležilo nekaj naših članov. V juliju pripravljamo izlet, v avgustu kopalni dan in septembra romarski izlet. Organizirati nameravamo še kolesarjenje, kakšen pohod in jeseni trgatev. Sekcija za šport, predvsem kegljanje in pikado, je zelo aktivna in na tekmovanju dosega lepe uspehe. Sicer pa naj bo za nas upokojence vodilo "ni pomembno zmaga pomembno je sodelovati". Tudi skupina ljudskih pevcev DU Videm pripravlja v avgustu srečanje ljudskih pevcev; kot ponavadi bo tudi letos veselo. Spoštovani članice in člani, družimo se, dokler se še lahko. Spremljajte obvestila na oglasni deski in lepo vabljeni. Želimo vam lepo in prijetno poletje. Besedilo in foto: Franci Hliš Aktualno iz 00 DeSUS Videm "V TT stranki DeSUS OO Videm je bilo lani dela na pre-% j tek, saj je bilo volilno leto. V letu 2015 je manj dela V in tudi bolj umirjeno. Končali smo plačevanje članarine, sestajamo se po potrebi, člani odbora pa se sej udele- žujejo redno. Na sejah odbora poročamo s sej sveta stranke DeSUS, katere član je Venčeslav Tra-fela, in s sej občinskega sveta občine Videm, svetnika sva Božidar Varnica in Franci Hliš. Aprila smo se zbrali na zboru članstva v gostišču Pal. '■ogledali Smo delo za nazaj W sprejeli smernice za vnaprej- Člani stranke DeSUS smo znani po tem, da se radi družimo, saj je udeležba vedno velika, naj je to zbor članstva, izlet ali piknik. V juliju bomo spet organizirali izlet za naše člane, kot ponavadi bo spet veselo. O tem boste obveščeni, že sedaj pa vabljeni k udeležbi. Do takrat lepo pozdravljeni in uživajte poletne dni. Besedilo in foto: Franci Hliš Predsednik NO Milorad Pavlovič poroča o delovanju stranke na finančnem področju, ki je vzorno in gospodarno. Spomladanski dogodki v PD Haloze "W T" PD Haloze smo v pomladnem času organizirali veli-% j ko lepih pohodov. V naše društvo se je v tem času T vključilo tudi veliko novih članov. Veseli smo vsakega izmed njih ter jim želimo zanimivo in prijetno druženje v našem društvu. Uspelo nam je tudi markirati del Poti med vinogradi in jo označiti s tablami. V marcu smo nadaljevali Dohode po načrtu in obiskali ™ planinski vrh v ljubljanskem delu Slovenije - Krim (1107 m). Pohod smo začeli v Preserju, pot nadaljevali proti vrhu, na katerem sta planinski dom in oddajnik. Dom na Krimu je bil do leta 1991 zaprt, potem so ga znova odprli za obiskovalce. Ob vsej lepoti cvetlic sta nas spremljala lepo vreme in razgled z vrha Krima. Planinski pozdrav s Krima V APRILU NA TRADICIONALNI POHOD Na velikonočni ponedeljek smo se skupaj s PD Hajdina znova podali na naš tradicionalni pohod Oplotnica—Črno jezero -Trije kralji. Na startu nas je znova pričakala godba, lahko pa smo se okrepčali s čajem, potico in pirhi. Celotno traso smo prehodili v štirih urah in pohod zaključili na Treh kraljih. Celotno pot nas je spremljalo zelo spreminjajoče vreme, od sonca do snega na koncu. V aprilu smo izpeljali čudovit pohod v Karavanke, na Dobrčo (1634 m). Iz vasi Bistrica pri Tržiču smo se podali proti vrhu Dobrče, kjer smo lahko občudovali lepoto žafranov, ki so poraščali celotno pot proti vrhu. Z vrha smo se spustili po brezpotju in opazovali balo-narje, ki so se spuščali po Na pohodu na Dobrčo pobočju. Pohod smo zaključili v naši naj večji romarski baziliki na Brezju in se zahvalili za varno izpeljane pohode. OB PRAZNIKU DELA NA VELIKO PLANINO Na praznik dela smo obiskali našo najvišje ležečo planoto Veliko planino z najvišjim vrhom Gradišče (1534 m). Pohod smo začeli v Podvolovljeku in nadaljevali pot proti vrhu. Vetrovno in oblačno vreme sicer ni omogočilo, da bi videli vso lepoto Velike planine, smo pa se malce več zadržali na Jarškem in Domžalskem domu, kjer je bil čas za druženje in kramljanje. Obiskali smo tudi kraj Radmirje, kjer smo si ogledali znamenito cerkev in zbirko mašnih plaščev, ki so jih darovale cesarica Marija Terezija (1750), poljska kraljica Marija Jožefa (1753) in mati francoskega kralja Ludvika XVI. (1763). Pohod na Golico smo morali zaradi vremenskih razmer žal odpovedati. Poskušali ga bomo izvesti v naslednjem letu. V PD Haloze se veselimo novih druženj in podvigov. Čaka nas še nekaj lepih pohodov v poletju: 18. julija Karavanke — Stol (2236 m), 2. avgusta Sv. Donat - žegna-nje na Donački gori, 21. Še utrinek z Velike planine in 22. avgusta 2015 Triglav (2864 m). Vabljeni, da se nam pridružite. Še vedno nas lahko spremljate na Facebook strani in na spletni strani, kjer vas o vsem obveščamo in prikazujemo naše dogodke. Veliko lepih trenutkov in doživetij v planinah vam želi UO PD Haloze. Majda Na Musali, najvišjem vrhu Balkana V tirje člani Planinskega društva Haloze smo se podali na najvišji vrh Balkana — na Musalo v Bolgariji. Ob 1. uri zjutraj smo se z avtomobilom podali na 970 km dolgo pot. Čakalo nas je 11 ur vožnje v smeri Zagreb—Beograd— Niš-Dimitrovgrad-Sofija, končen cilj je bilo smučarsko središče Borovec v Bolgariji. Med potjo smo se ustavili v Beogradu, da se malce spočijemo, pomalicamo in okrepčamo z jutranjo kavo. Pot smo nadaljevali proti Sofiji in nato do smučarskega središča Borovec, do katerega nam je uspelo priti do 12. ure. Nastanili smo se v hotelu Flora, razpakirali in se odpravili na ogled kraja Borovec, od koder smo drugi dan startali z gondolo proti vrhu Musale. Smučarsko središče Jezerca pod vznožjem Musale Bolgarija spada po standardu med revnejše države, ima 7,2 milijona prebivalcev, njihova denarna valuta je lev, govorijo bolgarsko in uporabljajo cirilico. Največ prebivalcev, 80 %, je Bolgarov, 10 % Turkov in 4 % Romov, nekaj je tudi Makedoncev. Leži ob Črnem morju in meji s Srbijo, Grčijo, Makedonijo, Romunijo in Turčijo. Je parlamentarna republika, predsednik je Rosen Plevneliev, ministrski predsednik pa Bojko Borisov. Borovec ima veliko trgovinic, restavracij in kavarn, kjer se lahko okrepčate z njihovo hrano in pivom Zagorka. Drugi dan smo se ob 8.30 z gondolo odpeljali na 20-minutno vožnjo proti ^Drnji postaji žičnice Jastre-bac na višini 2396 m, od koder smo nato peš nadaljevali pot proti vrhu. Res smo imeli srečo z vremenom, saj nas je celotno pot proti vrhu spremljalo lepo vreme s prekrasnimi pogledi na jezerca, kar pet smo jih lahko videli, nekaj jih je bilo zaledenelih. V 2,40 h nam je uspelo priti na malce zamegljen vrh. Bili smo presenečeni in navdušeni nad pogledom na kočo na vrhu in celoten vrh, kjer sta poseben stolpič in križ, ki ponazarjata vrh. Ime vrha Musala pomeni v bolgarskem prevodu »blizu boga«. Med potjo smo srečali veliko planincev, pretežno mladih in družin, ki so bili obuti kar v navadne športne copate in oblečeni v preprosta oblačila, brez kake posebne opreme. Navdušeni smo bili, ko smo na 2925 m videli planinsko kočo; skoraj neverjetno je, da je na taki višini možno zgraditi kar tri koče, dve malce nižje, eno čisto na vrhu. Po krajšem postanku in fotografiranju smo se začeli spuščati v dolino. Pri vrnitvi nismo več imeli takšnega pogleda, ker se je začela spuščati megla. V nedeljo zjutraj po zajtrku smo zapustili Bolgarijo ter se polni vtisov in lepih doživetij podali na dolgo pot proti domu. GORA MUSALA NAM JE PODARILA RESNIČEN DOTIK NARAVE Čudovit pogled na Rilsko Pogled na ledeno jezero pogorje, dosežen vrh Musale, možnost, da vse to občutimo, so nam prinesli izjemno doživetje in izkušnjo. Hvaležni smo, da nam je bilo podarjeno vse to in da nam je uspelo brez težav priti do zadanega cilja, do Bolgarije, doseči vrh Musalo in se srečno vrniti domov brez težav. Res hvala bogu! Besedilo in foto: Majda F. Selški gasilci počastili svojega zavetnika V f članice in člani Prostovoljne-I ga gasilskega društva Sela že vrsto let ohranjajo lepo tradicijo, da se ob prazniku sv. Florjana zberejo v cerkvi sv. Družine na Selih pri praznični sveti maši, ki jo darujejo za vse pokojne in žive selske gasilce. Slovesnost je letos potekala v nedeljo, 3. maja, vodil jo je p. Jože Petek. Slovesno sveto mašo je vodil p. Jože Petek. Preden so selski gasilci slovesno ponesli kipec sv. Florjana in društveni prapor v cerkev sv. Družine, so pred tamkajšnjim gasilskim domom naredili še skupinski posnetek v spomin na Florjanovo nedeljo 2015. Gasilci so se zbrali pred tamkajšnjim gasilskim domom ter nato v slovesnem mimohodu ponesli svoj društveni prapor in kipec sv. Florjana v cerkev. Kipec so letos zaupali v roke naj mlajšim predstavnikom PGD Sela — lani so se namreč odlično odrezali na gasilskem državnem kvizu. Pater Jože Petek se je v pridigi selskim gasilcem zahvalil za njihovo požrtvovalnost in trud ter med drugim dejal, da so gasilci aktivni na mnogih področjih in da priskočijo na pomoč ljudem v nesreči tudi izven svojega kraja. Za to poslanstvo se je treba nenehno usposabljati, in prav je, da gasilci na slovesen način počastijo svojega zavetnika in se mu priporočijo, da bi jih varoval pri njihovem odgovornem delu. Ob koncu maše je zbrano občestvo nagovoril tudi poveljnik PGD Sela Alojz Auer. Patru Jožetu se je zahva- lil za darovano sveto mašo, mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Družine pod vodstvom zborovodje Sandija Potočnika za ubrano petje in ministrantom za sodelovanje — večina od njih je tudi gasilcev. Po maši se je vesel dogodek nadaljeval s pogostitvijo v tamkajšnjem gasilskem domu. Besedilo in foto: Petra Krajnc Pomladanske aktivnosti trževskih gasilcev M T Prostovoljnem gasilskem dru-% / štvu Tržeč je vsak mesec pose-V ben, saj se vedno kaj dogaja. V marcu so štirje člani zaključili tečaj za strojnika in dobili nova uporabna znanja za varno uporabo strojev in naprav. Prav tako so trije člani v marcu opravili tečaj za varno delo z motorno žago. Trije člani so se udeležili strelskega tekmovanja v Apačah v organizaciji Slovenske vojske. V aprilu smo bili aktivni pri urejanju okolice gasilskega doma in notranjih prostorov. 17. aprila smo organizi- rali informativni dan za mlade gasilce, bil je dobro obiskan. Otrokom smo predstavili gasilstvo, vozila in opremo ter praktično prikazali posredovanje ob požaru na vozilu. Ob koncu aprila smo postavili mlaj. Prvo nedeljo v maju smo se že tradicionalno udeležili Florjanove maše v cerkvi sv. Vida v Vidmu. Skupaj s kolegi iz PGD Videm smo v cerkev ponesli kip zavetnika gasilcev svetega Florjana. Po končani maši je sledilo prijetno druženje gasilcev in občanov. Na povabilo Etnografskega društva Tržeč smo se udeležili tekmovanja v pečenju pečenk na Djočanovi domačiji v Tržcu. Z nekaj operativnimi člani smo kot markiranti sodelovali na preverjanju ekip prve pomoči v Podlehniku, ki ga je organizirala ptujska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje. V juniju smo se predvsem pripravljali na vsakoletno tekmovanje Gasilske zveze Videm, ki je letos potekalo 25. junija v Žetalah. Na področju intervencij beležimo dva dogodka: 6. aprila smo dobili poziv na požar gospodarskega poslopja v Šturmovcih, intervencije smo se udeležili s tremi vozili in štirinajstimi gasilci, mmmm Tečajniki na tečaju za strojnika ; 1 HUp p . ^ HBLr pomagali smo gasilcem PGD Videm pri pogasitvi požara; aprila smo intervenirali " njivi v Jurovcih blizu reke Polskave, kjer je zaradi udara strele zagorel drog za elektriko. Manjši požar smo tudi pogasili. AKTIVNOSTI V PRIHODNJE Tudi v prihajajočih mesecih nam dela ne bo zmanjkalo. Še naprej se bomo usposabljali za našo primarno dejavnost: zaščita in reševanje ob požarih, naravnih ter drugih nesrečah. Udeležili se bomo Dneva gasilca GZ Videm, ki ta potekal 4. julija pri PGD "la. V soboto, 22. avgusta, bomo organizirali srečanje članic GZ Videm, naslednjo soboto, 29. avgusta, pa želi- mo prvič v zgodovini našega društva izpeljati prvi gasilski vikend za mlade, kjer bi mladim omogočili tudi prenočitev v gasilskem domu, jim predstavili gasilstvo, vozila in opremo ter jim predstavili gasilske veščine v dveh zaporednih dneh. POVABILO MLADIM V GASILSKE VRSTE Kot vsako društvo si tudi naše prizadeva za podmladek. Zato vabimo vse otroke, stare 7 let ali več, ter srednješolce in študente iz Tržca, Jurovcev ali Lancove vasi, da se nam pridružijo. Kontakt: Marko Jazbec (tel. 041 378 339), vodja mladine v PGD Tržeč. Članice in člani PGD Tržeč se zavedamo, da gasilstvo nikoli ne obstane na mestu, zato se Ekipa pionirjev z mentorjema Foto: arhiv društva trudimo za nenehen razvoj. Delovanje PGD Tržeč je javno dostopno vsem, zato vas, dragi občanke in občani, vabimo v naše vrste ali da nas obiščete. Predstavili vam bomo gasilstvo, gasilski dom, vozila in opremo. Obiščete nas lahko vsako soboto opoldne ali po predhod?iem dogovoru s poveljnikom Janijem Požarjem (tel. 031 741 481). Z gasilskim pozdravom Na pomoč! PGD Tržeč Srečanje starejših gasilk in gasilcev GZ Videm "V TT maju je Prostovoljno gasilsko % j društvo Tržeč organiziralo vsa-T koletno srečanje veterank in veteranov Gasilske zveze Videm. Srečanje vsako leto v maju gosti eno izmed gasilskih društev GZ Videm. Namen srečanj sta druženje in ohranjanje prijateljskih stikov starejših članic in članov iz vseh šestih prostovoljnih gasilskih društev v GZ Videm (Tržeč, Sela, Videm, Leskovec, Podlehnik in Žetale). V gasilskih vrstah med starejše članice in starejše člane uvrščamo ljudi, ki so stari 63 let in več. Ti člani po pravilih gasilske službe ne morejo več biti dejavni v operativi, vendar so še zmeraj pomemben člen v gasilstvu predvsem na področju organizacije, preventivnih dejavnosti ter prenosa znanja in izkušenj na mlajše generacije. Skoraj 60 udeležencev se je zbralo v gasilskem domu Tržeč, kjer so si najprej ogledali gasilski dom ter vozila in opremo PGD Tržeč. Nato so srečanje nadaljevali pri Čebelarstvu Šibila v Tržcu, kjer so jim pokazali postopke pridelave medu in izdelkov iz medu. Po ogledu je sledil premik na igrišče Tržeč, kjer se je druženje nadaljevalo ob igranju ruskega kegljanja. Po končani igri je sledila vrnitev v gasilski dom Tržeč, nato pa zakuska in nekajurno druženje. Kljub slabe- mu vremenu je srečanje dobro uspelo. Ob tej priložnosti se trževski gasilci zahvaljujemo vodji veteranov v PGD Tržeč tovarišu Jožetu Muršku za dobro organizacijo, Čebelarstvu Mitja Šibila iz Tržca za lepo predstavitev in Športnemu društvu Tržeč za odstopljen prostor za rusko kegljanje. Vsem starejšim gasilkam in gasilcem iz Gasilske zveze Videm želimo v tretjem življenjskem obdobju še veliko zdravja in še na mnoga leta! Na pomoč! PGD Tržeč Udeleženci letošnjega srečanja starejših gasilcev Foto: arhiv PGD Naše gasilke na vsepodravskem srečanju v Cirkulanah ^ rganizacijo letošnjega, že 28. regijskega srečanja H ■ članic podravske regije je prevzela OGZ Ptuj, za izvedbo pa so poskrbeli gasilci PGD Cirkulane, ki so dogodek vključili v praznovanje 8. praznika občine Cirkulane. Za vseh 365 članic je bil to poseben dan, ki so ga preživele v dobri družbi, v zabavnem tekmovalnem delu srečanja in ob navzočnosti nekaterih gostov, ki so bili priča enkratni gasilski zgodbi. V družbi župana občine Cirkulane Janeza Jurgeca, predsednika in poveljnika PGD Cirkulane, Antona Kokota in Ivana Tetičkoviča, so bili tudi predsednik sveta podravske regije mag. Janez Merc, podpredsednik sveta Janez Liponik, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, Marica Mlakar, odgovorna za članice v podravski regiji, gostje iz Vatrogasne zajednice Vara- Vprireditvenem šotoru je bila odlična gasilska zabava in lepo je bilo videti nešteto barv, po katerih so se ločile članice po posameznih gasilskih zvezah. V ospredju članice GZ Videm. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm, v družbi članic iz videmske zveze ždinske županije, nekaj lepih trenutkov na srečanju pa sta s članicami podoživela tudi poveljnik GZS Franci Petek in podpoveljnik GZS Zvonko Glažar. Vrhunec regijskega srečanja so bile spretnostne igre, v katerih so se v lovljenju vode, pospravljanju jabolk, kuhanju jajc in v vlogi natakaric pomerile ekipe iz 12 gasilskih zvez. Vzdušje na tekmovalnem prostoru je bilo ves čas izjemno, boj za točke med ekipami pa izrazit in samo najbolj spretnim z malo več športne sreče je uspevalo iz igre v igro. Zmage in pokala za prvo mesto so se zasluženo veselile članice GZ Majšperk, podeljen je bil tudi pokal za drugo in prvo mesto, prehodni pokal pa so že dobile članice GZ Videm, ki bodo regijsko srečanje gostile v letu 2016. Besedilo in foto: TM Občinska liga Videm v kegljanju s kroglo na vrvici y nano je, da je stezno kegljanje M že desetletja prisotno v naših krajih. Zadnja leta pa je predvsem med upokojenci vse bolj priljubljeno kegljanje s kroglo na vrvici. Vedno večje potrebe po primerni rekreaciji in druženju med upokojenci in želja posameznikov po tej zvrsti kegljanja so botrovale k ustanovitvi sekcij med upokojenskimi društvi. V ZDU Slovenije ta zvrst rekreacije do nedavnega ni bila priznana kot športna panoga. Pred dvema letoma je ZDU Slovenije prisluhnila željam ter izdala *avila za kegljanje in načrt za postavi-™ kegljišča. Tako veljajo enaka pravila za celo Slovenijo. V DU Videm je bila želja žal že pokojnega takratnega predsednika Mirka Černila, da se ustanovi sekcija kegljanja s kroglo na vrvici. Nastala je težava ... Mirko se je dogovoril z Rudijem Palom, da se na dvorišču Pal uredi kegljišče za naše potrebe. Mirkova želja se je uresničila in v petek, 4. aprila 2014, je sekcija za vrvično kegljanje DU Videm pod vodstvom Venčeslava Trafele začela podirati keglje. Ta zvrst rekreacije se je med upokojenci tako prijela, da so kegljišča rasla kot gobe po dežju. Na pobudo Franca Kirbiša st. iz Tržca uno 7. julija 2014 v športnem parku wžec prerezali trak za dve igrišči vrvič-nega kegljanja. Za to se moramo zahvaliti tudi vodstvu, predvsem predsedniku Športnega društva Tržeč Dušanu Serdin-šku in županu občine Videm Frideriku Bračiču. Na pobudo Franca Kirbiša iz Tržca je bila v letu 2015 ustanovljena Občinska liga Videm v kegljanju s kroglo na vrvici. Na njegovo pobudo so se s sodelovanjem KS uredila kegljišča v KS Sela, KS Lancova vas, KS Tržeč, KS Pobrežje in KS Soviče - Vareja - Drav-ci. Na vseh kegljiščih pridno trenirajo moške in ženske ekipe. ZAKLJUČEK LIGE V soboto, 20. junija, je bil zaključek lige v športnem parku Tržeč. Nagrajeno delo je bilo podeljeno v obliki pokalov, prispevali so jih DU Videm, KS Tržeč, Sveča Pobrežje, Dani Hliš in Zvonko Tušek. Rezultati: Sela — 1. mesto (ženska in moška ekipa), Videm — 2. mesto (moška ekipa), Pobrežje — 2. mesto (ženska ekipa), Lancova vas — 3. mesto (ženska in moška ekipa). Vse druge ekipe so prejele priznanja za sodelovanje. Posebno priznanje si zaslužijo vse članice v občinski ligi Videm, ki brezplačno poskrbijo za bogato pogostitev ob druženjih dveh ekip. Hvala vam — zmaga je vaša! Spoštovani članice in člani občinske lige Videm v kegljanju s kroglo na vrvici, naše vodilo naj bo, da ni pomembna zmaga, pomembno je prijateljsko druženje! Besedilo in foto: Franci Hliš Kegljanje v Pobrežju "V JT naši občini je v zadnjem času % / kegljanje postalo aktualen T šport. Do sedaj ta šport ni bil znan v naši okolici, zato vam ga na kratko predstavljamo. Morebiti se najde še kdo, ki se bo z veseljem pridružil kateri izmed ekip v naši občini. RUSKO KEGLJIŠČE Rusko kegljišče je lahko različnih veli- kosti. Metanje krogle pri ruskem kegljanju se razlikuje od tistega pri običajnem kegljanju. Krogla se meče tako, da zadeva od zadaj. Keglji so razporejeni v obratnem vrstnem redu. Pri tovrstnem kegljanju imajo različne kombinacije podrtih kegljev svoja imena. V primeru, da krogla ne zadene nobenega keglja, je to luknja. Največ se lahko podre devet kegljev. Pri ruskem kegljanju poznamo različne vrste iger: - cirkuška igra je igra na en kegelj. Začne se s prednjim ogelnikom; ko se ta podre, se postavlja leva prednja dama. Ko se podre leva prednja dama, se postavlja levi kmet, potem pa zadnja leva dama, zadnji ogelnik, desna zadnja dama, desni kmet, desna prednja dama in na koncu kralj. Če en igralec v istem krogu podre vse po vrsti, se to imenuje cirkus. Cirkus šteje 50 točk. Vsak posamezen kegelj šteje 5 točk; - libek je igra, pri kateri ima vsak igralec na voljo tri mete. Keglji se med meti ne postavljajo. V primeru, da uspe igralcu zadeti kakšno kombinacijo, se keglji postavljajo na novo. Pomembno je, da dobi na začetku igre vsak igralec 200 točk, ki se mu odštevajo; - igra na dame je igra, v kateri se postavljajo samo dame. Vsak kegelj šteje 5 točk. V primeru, da se keglji podrejo diagonalno (desna prednja in leva zadnja oziroma leva prednja in desna zadnja), to šteje 12 točk. Vsak igralec meče trikrat v treh krogih. V primeru, da igralec z enim metom podre vse keglje, to šteje 30 točk; - igra za pravico je igra s petimi keglji (leva in desna prednja dama, oba kmeta in prednji ogelnik). Igralec ima na voljo dva meta v vsakem od šest krogov. Prednji ogelnik šteje 5 točk, dama 3 točke, kmet 1 točko, mala luknja 2 točki, velika luknja 4 točke. Keglji se postavljajo po vsakem metu; - igra za naj večje število točk je igra v štirih krogih s po enim metom za vsakega igralca v krogu. Velika luknja šteje 3 točke, mala luknja 2 točki, vsak podrti kegelj pa 1 točko. Ustanovljena je bila tudi občinska liga Videm, sestavljena iz naslednjih ekip: KS Sela, Lancova vas, Videm, Pobrežje, Tržeč in Vareja. Posebej tekmuje^ moške in ženske ekipe. V spomlada. skem delu tekmovanja je zmagala moška ekipa iz Sel. Prvo mesto v ženski ekipi so prav tako osvojile kegljačice iz Sel. V Pobrežju imamo dve ruski kegljišči v vaškem domu Pobrežje in eno pri Gečevem ribniku. Ekipa kegljačev iz Pobrežja je imela zaključek v kegljanju, kjer je ženski del ekipe premagal moške. AV Ribiška tekma za pokal Pobrežja / ■ turistično društvo Koranti iz Pobrežja in Športno--ribiško društvo Krap sta organizirala ribiško tekmo JL. za pokal Pobrežja. Na tekmi so sodelovali vaščani Pobrežja vseh starosti, izkušeni in amaterski ribiči. Glavni moto bi lahko bil druženje ribičev ali pa mogo- če največ rib ali naj večja ulovljena riba. Kljub deževnemu vremenu so ribiči opravili svoje delo, tekmovanje pa sklenili z druženjem. Največjo količino rib je na plan potegnil Ludvik Fekonja (36,150 kg), drugo mesto je osvojila Biserka Lovren- ko (34,750 kg), tretje mesto pa si je prilovil Boris Geč (32,040 kg). Predsednik dt štva Damijan Geč je nalovil 14,310 kg rib. SODELOVANJE MED ŠRD KRAP IN RD ŽEJNE RIBICE Športno-ribiško društvo Krap iz Pobrežja in Ribiško dru- štvo Žejne ribice iz Dražen-cev dvakrat letno organizirata tekmovanje, na katerem se pomerita obe društvi. V vsaki ekipi sodeluje 12 Denis Drevenšek z ulovljeno veliko ribo, težko približno 7 kg ribičev. Zmaga tista ekipa, ki ribice pa 81 kg. Čestitke za skupno nalovi več rib. Člani uspešen ulov ribičem, ekipe SRD Krap so nalovili 113 kg rib, člani ekipe Ženje Besedilo in foto: AV Dobitniki medalj in predsednika društev na tekmi za pokal Pobrežja Postavitev mlaja v Šturmovcih sredini aprila smo imeli občni zbor TD Šturmača, na katerem smo oblikovali načrt dela TD Šturmača za leto 2015. Ena izmed točk načrta dela 1. maja nikakor ne moremo je vsako leto tudi postavitev predstavljati brez kresov, mla-mlaja, saj si praznikov okrog jev in zabav. Tako smo tudi v Postavitev mlaja v Šturmovcih Foto: LR Podiranje mlaja Foto: IC Šturmovcih na Petrovi domačiji zadnjega aprila postavili mlaj. Seveda so ga vaški možje postavili, kot se spodobi, na tradicionalen način — na roke. Zbrala se je lepa druščina vaščanov in naših prija- teljev. Dobra hrana in pijača seveda nista manjkali. Mlaj smo podrli v nedeljo, dan po 10. tradicionalnem srečanju Šturmovčanov. LR Ob prazniku dela mlaj tudi v Lancovi vasi r u ludi v Lancovi vasi že vrsto let ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, ohranjajo tradicijo postavljanja -1- mlaja, simbola svobode in bujne rasti. Pri vaškem domu so se tako v četrtek, 30. aprila, zbrali številni domačini in drugi, da bi s skupnimi močmi mlaj dvignili v nebo. Priprave na dogodek, ki ga organizira FD Lancova vas ob pomoči drugih krajanov, potekajo že nekaj dni prej, saj je treba priskrbeti primerno smreko ali jelko ter jo nato še okrasiti s smrečjem in barvnimi trakovi, na vrh pa pripeti slovensko zastavo. Pravijo, da je lancovovaški mlaj v bližnji okolici daleč najbolj visok in najlepše okrašen. Ko se je mlaj že ponosno dvigal v nebo, je sledilo še druženje za obloženimi mizami, saj organizatorji vsako leto pripravijo pogostitev vseh obiskovalcev, muzikanti FD Lancova vas pa so s poskočnimi vižami poskrbeli za še bolj prešerno razpoloženje. PK V Lancovi vasi že tradicionalno postavijo mlaj le s pomočjo močnih moških rok. Foto: arhiv FD Lancova vas Tudi v Halozah postavili mlaj "W" frajani Haloz iz Ljubstave, Maj-skega Vrha in z Dravinjskega .A. iLVrha so se 30. aprila zbrali pri vaškem domu v Majskem Vrhu na že 4. tradicionalnem praznovanju 1. maja in postavitvi mlaja. Za dobo razpoloženje so skrbeli Ljudski godci KD Franceta Prešerna Videm. Vse zbrane je pozdravil Rudi Potrč, svetnik KS Videm pri Ptuju, še posebej župana Friderika Bračiča, podžupana Marjana Selinška in svetnika KS Videm pri Ptuju Branka Habjaniča. Zahvalil se jim je za udeležbo in vsem čestital za praznik dela. Nato je sledil nagovor župana Bračiča. Dotaknil se je pomena delavskega praznika ter povezovanja ljudi med seboj, strpnosti in sožitja vaščanov - občanov med seboj. Sledila je postavitev mlaja. Vrli krajani so mlaj skupaj z županom na tradicionalen način počasi dvigovali do končne postavitve. Sledili sta pogostitev vseh prisotnih in veselo druženje ob prijetni glasbi ljudskih godcev. Rudi Potrč Ob mlaju v Majskem Vrhu Foto: Nino Selinšek Skorišnjačani na tradicionalnem pohodu m T" Društvu za napredek in % / razvoj Kocil iz Skorišnjaka je T pohod na velikonočni ponedeljek postal tradicionalen, vendar je v zadnjih letih zaradi slabega vremena velikokrat odpadel. Letos pa je vreme služilo pohodnikom in tako so se na velikonočni ponede- ljek, 6. aprila, zbrali pohodniki na sedežu društva v Skorišnjaku. Od tam so se z avtomobili najprej zapeljali čez mejni prehod s sosednjo hrvaško do Cvetlina, kjer se jim je pridružilo še nekaj pohodnikov. Tam so pustili avtomobile in pot nadaljevali peš proti Ravni gori, kamor se je povzpelo več kot 40 pohodnikov. Z najvišje točke Ravne gore so si ogledali čudovito okolico in se kasneje malo nižje okrepčali z malico iz nahrbtnika. Med potjo so občudovali prebujajočo se naravo, nekateri pa so nabrali spomladansko cvetje. Zadovoljni pohodniki so si po premaganem vetru in vzponu na Ravno goro izmenjali vtise in se poveselili na zaključku pri organizatorjema pohoda, Žaliki in Janezu Bel- Nekaj udeležencev pohoda pred sedežem društva v Skorišnjaku Postavljanje mlaja Foto: arhiv društva Kocil Jkku v Skorišnjaku. Alen Orlač in Patrik ■idovič sta zaigrala nekaj melodij na harmoniko. Če bo vreme dopuščalo, se ponovno podajo na velikonočni pohod prihodnje leto. POSTAVITEV MLAJA IN KRESOVANJE Na predvečer praznika dela, 1. maja, se povsod po Sloveniji postavljajo mlaji in prižigajo kresovi. Tako je bilo tudi v Skorišnjaku, kjer so v okviru Društva za napredek in razvoj Kocil tudi letos organizirali ta dogodek na stalni lokaciji pri Branetu in Ivanki Orlač. Za ta dogodek se v društvu pripravljajo od zgodnje pomladi, saj je treba pripraviti material za kres in kasneje tudi mlaj. Letos so se v postavljanju mlaja preizkusile tudi ženske, vseeno pa so jim na pomoč priskočili moški in tako s skupnimi močmi mlaj postavili na svoje mesto. Ko se je stemnilo, so prižgali še kres ter se ob dobri hrani in pijači poveselili. Na harmoniko sta nekaj viž zaigrala Alen Orlač in Patrik Vidovič. PRAZNOVANJE GODU SV. URBANA PRI BLAŽEVI KAPELI Kapela sv. Urbana, po domače Blaževa kapela, v Skorišnjaku šteje po podat- kih častitljivih 310 let. Skozi stoletja so vaščani pridno skrbeli zanjo in jo redno obnavljali, da je še dandanes v ponos mladim rodovom. V počastitev in poklon svetniku Urbanu vsako leto v Skorišnjaku darujejo sveto mašo. Tako je bilo tudi letos v soboto, 23. maja. Bogoslužje je vodil farni župnik Edvard Vajda. Po opravljenem obredu so domačini in gostje še malo poklepetali, zaradi slabega vremena pa se niso dolgo zadržali. Upajo, da jim bo vreme prihodnje leto bolj naklonjeno. MT * Članice in člani SDS Videm obiskali Koroško "V TT soboto, 23. maja, smo se članice in člani SDS % / Videm podali na enodnevno druženje. Tokrat smo ▼ spoznavali delček lepot, ki jih skriva Koroška. Poln avtobus je krenil zgodaj zjutraj iz Pobrežja. Pot nas je vodila skozi Maribor mimo Ruš ob reki Dravi po Dravski dolini do Dravograda, kjer smo zavili v smeri Ravne na Koroškem. Naš prvi postanek je bil ob Ivarčkem jezeru. Spoznali in naužili smo se lepo urejene okolice jezera, nekaj malega pojedli in že smo hiteli naprej v smeri Mežice. Naš drugi postanek, ki je bil načrto- van tri ure, je bil namenjen podzemljem Pece ter ogledu rudnika svinca in cinka. S posebnim rudniškim vlakcem, preoblečeni v rudarsko opravo, smo se spustili v podzemlje, v osrčje rudnika, kjer so nam pokazali in povedali zgodovino rudarjenja in življenje rudarjev skozi čas. Ogled je trajal dve uri, temperatura pa je bila le 10 sto- pinj Celzija. Polni vtisov in doživetij, globoko tam doli pod Peco, smo nadaljevali pot v smeri Prevalj. Na Dolgi Brdi na Prevaljah, na turistični kmetiji Povh, smo si ogledali več kot 150 let star mlin, ki še vedno melje, a le za ogled in prikaz, kako je bilo nekoč z mlinarstvom na Sentanelski reki. V mlinarski sobi smo se tudi okrepčali z dobrotami, kot so ržen kruh, pogače, ocvirki s prilogo, in se odžejali z jabolčnim moštom ali sokom. Prijetno druženje smo zaključili na Selih, kjer so se nam pridružili prijazni domačini in prijatelji. Naše aktivno delo se nadaljuje, saj prav letos mineva 20 let, odkar je bil v Vidmu ustanovljen odbor SDS. Osrednja prireditev v počastitev 20-letnice našega delovanja v Vidmu bo v jesenskem času. Branko Marinič, predsednik OO SDS Videm Na skupnem izletu in druženju '"Jk Ta dan državnosti, 25. junija, smo se člani SLS OO I ^^1 Videm odpravili na izlet v sosednjo Avstrijo. Obi-JL ^ skali smo Vulkanland, kjer smo si ogledali čokola-dnico Zotter in bili priča hranjenju ptic ujed na gradu Rie- gersburg. Po obilnem kosilu na kmečkem turizmu smo si ogledali kmetijo z dolgodlakimi svinjami in okusili vina, domači kruh in zaseko. Sledil je ogled starin, kjer smo videli veliko starodobnikov - od traktorjev, različnih strojev do motornih koles. Končna postaja našega izleta je bil športni park SD AS na Poslančecevi domačiji v Vare-ji, kjer smo skupno druženje nadaljevali s piknikom do poznih večernih ur. Zahvaljujemo se turistični agenciji Majolka za čudovito izpeljan izlet in pogostitev. Vseh 76 izletnikov se je strinjalo, da je bil nepozaben dan, ki ga moramo še kdaj ponoviti. BM Člani in simpatizerji SLS so se družili na junijski ekskurziji. Tradicionalni kletarjev pohod 2015 "V Taška kletarja sta skupaj s KS Pobrežje organizirala že % / tradicionalen pohod. Pohodniki smo se zbrali pred T vaškim domom Pobrežje, kjer nas je čakal sprejem. Nato smo se registrirali in s tem prejeli svoj kozarec v priročni platneni vreči, primerni za na pot in hkrati kot lep spomin na pohod, in pohodno palico. Pohoda se je udeležilo veliko število pohodnikov, nekdanjih kletarjev, podkletarjev, krajanov Pobrežja, znancev, ljubiteljev dobre družbe, pridružila pa sta se tudi župan občine Videm Friderik Bračič in poslanka v državnem zbo- ru Suzana Lep Šimenko. Po nagovorih predsednika KS Pobrežje Ivana Fridauer-ja in kletarja Janeza Sodeča je sledilo tradicionalno fotografiranje pohodnikov pred vaškim domom, nato pa pot pod noge. Določen je bil tudi Zbrana družba pred začetkom kletarjevega pohoda Predsednik KS ob registraciji Na poti Pohodniki na razgledni točki nad Vidmom vodja pohoda, ki je nosil posebej za ta dogodek izdelano kletarjevo zastavo. nas je vodila po vasi Pobrežje sko-Wcenter Vidma na Dravinjski Vrh, do razgledne točke, kjer smo imeli počitek in malico. V lepem sončnem sobotnem Kletarjevi kuharji, vodja pohoda in kletarja dopoldnevu sta se nam na tej točki raz- katerih naloga je bila pripraviti hrano za pirala pogled na našo občino in čudovit pohodnike. Nalogo so odlično opravili, pogled na Ptujsko polje. saj smo se pohodniki pošteno okrepčali. Pot nas je kasneje vodila med haloškimi Kletarjeva ekipa je organizirala čudovit griči nazaj proti Pobrežju. Na začetku se pohod. Hvala za vaš trud. nam niso pridružili kletarjevi kuharji, Besedilo in foto: AV Odlični vtisi tudi z letošnjega pohoda korantov Skupinski posnetek udeležencev 15. tradicionalnega pohoda je nastal pri Ruški koči na Arehu. ekcija korantov FD Lancova vas ^^je letos organizirala že 15. pohod korantov Lancova vas, vaščanov in prijateljev. V soboto, 30. maja, se je 57-glava množica pohodnikov izpred vaškega doma v Lancovi vasi odpravila na odkrivanje lepot Pohorja. Z avtobusom so se najprej odpeljali do ® dvanja v Mariboru, od koder so se s krožno kabinsko žičnico popeljali na vrh Pohorja, do zgornje postaje Pohorske vzpenjače in hotela Bellevue. Sledil je kratek postanek za jutranje okrepčilo s kislo juho, marsikdo pa je s 1040 m nadmorske višine občudoval lep panoramski razgled na Maribor in okoliške Kuharska ekipa je tudi letos poskrbela za odlično okrepčilo. hribe. Pohodniki so se nato podali na pot po Mariborskem Pohorju v smeri Mariborske koče, vmes pa naredili še krajši postanek pri razglednem stolpu. Nekaj pohodnikov se je povzpelo na 20 m visok stolp in z vrha občudovalo lep razgled na okoliško hribovje. Pri Mariborski koči, prvi kontrolni točki Slovenske planinske poti, je sledil nekoliko daljši postanek za okrepčilo iz nahrbtnika. Pot je nato potekala večinoma po makadamski gozdni cesti, drevesa pa so pohodnikom nudila prijetno senco. Zaključek letošnje trase je bil pri Ruški koči na Arehu, najstarejši planin- ski postojanki na Pohorju, odprli so jo leta 1907. Tam je pohodnike že čakala kuharska ekipa, ki je poskrbela za odlično okrepčilo. Sledilo je druženje na prostem, nekateri pa so prosti čas izkoristili še za sprehod do bližnje cerkve sv. Are- ha, ki velja za osrednji kulturni spomenik vzhodnega Pohorja. Predsednik sekcije korantov Danilo Turk je bil zadovoljen tudi z izvedbo letošnjega pohoda. Vreme je bilo idealno za potepanje po naravi, število pohodnikov ravno pravšnje, vsi pa so se lahko prepričali, da imamo tudi v naši neposredni bližini lepe kotičke narave, ki jih je vredno obiskati. Besedilo in foto: Petra Krajnc Ustanovitev nogometne šole NK Videm "TL "T"a rednem mesečnem sestanku upravnega odbora I ^^1 ŠD Videm 1. aprila je bil sprejet sklep o ustanovi -JL ^ tvi nogometne šole Nogometnega kluba Videm z namenom ustanavljanja, delovanja in vodenja nižjih selekcij za potrebe NK Videm. Selekcije NŠ NK Videm sestavljajo: mladina U-19, starejši dečki U-15, starejši cicibani U-ll, cicibani U-9 in mlajši cicibani U-7. V vadbeni proces je trenutno vključenih več kot 80 igralcev. V tekmovalni sezo- ni 2015/2016 načrtujemo ustanovitev še šeste selekcije, mlajši dečki U-13. Vodja NŠ NK Videm je Darko Jeza, namestnik vodje Miran Selak, član vodstva pa Milo-rad Šipek. Trenerji: U-19 Robert Pečnik, U-15 Jer- Utrinek s proslave ob 80-letnici ŠD Videm nej Simonič, U-ll Vinko Ciglar, U-9 Miran Selak in U-7 Milan Šeliga. ČLANSKA EKIPA PRVAK SUPERLIGE Članska ekipa NK Videm je po odigranih 22. krogih zasluženo osvojila naslov prvak Superlige MNZ Ptuj in si s tem priigrala neposredno napredovanje v 3. SNL, kar je največji uspeh v zgodovini kluba. ZAKLJUČNA PRIREDITEV MNZ PTUJ V VIDMU V petek, 12. junija, je v športnem parku Videm potekala še zaključna prireditev MNZ Ptuj ob zaključku sezone M14/2015. V tem sklopu so v popol-Hnskem času odigrali revijalni tekmi. Pomerile so se ekipa sodnikov in delegatov z ekipo trenerjev ter ekipi NK Videm in reprezentanca MNZ Ptuj. Glede na to, da so bile tekme revijalnega značaja, rezultat tokrat ni bil v ospredju. Po odigranih tekmah se je dogajanje preselilo na lokacijo slavnostne podelitve priznanj in pokalov. Pred začetkom podelitve sta navzoče nagovorila župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik MNZ Ptuj mag. Stanislav Glažar. Sledila je podelitev priznanj in pokalov za najboljše ekipe in posameznike. V čudoviti naravni kulisi se je z »gasilsko« fotografijo vseh dobitnikov priznanj in pokalov zaključil uradni del. Sledilo je veselo druženje vseh prisotnih. PRIREDITEV OB 80-LETNI-CI ŠD VIDEM V soboto, 13. junija, smo s prireditvijo in ob navzočnosti mnogih gostov obeležili 80-letnico delovanja ŠD Videm. Najprej so se nam predstavile mlajše selekcije U-7, U-9, U-ll in U-15 na svojih tekmah, nato pa je sledila proslava, na kateri so nastopili Veseli Jožeti, Glasniki, učenci 1. in 3. razreda OŠ Videm ter vrtčevski otroci s plesom. Prireditev je uspešno povezovala Biserka Selak. Ob tej priložnosti je bil izdan tudi bilten ob 80-letnici društva. Po prerezu vrvice ob odprtju novih klubskih prostorov in ogledu je sledila še otvoritev nove čistilne naprave in pomožnega nogometnega igrišča. Nato so se vsi skupaj preselili pod šotor ter se ob dobri hrani in pijači prijetno družili. Prireditev so z medsebojnimi tekmami zaključili veterani NK Videm, NK Lovrenc in NK Ježica Ljubljana. Miran Selak Tržeč boljši tudi letos obota, 6. junija, je bila v Tržen spet rezervirana za tradicionalni dvoboj družine Emeršič, ki izhaja iz teh k M koncev in velja za zelo veliko ter športno naravnano, in nogometašev Tržca. Letošnja, že 11. izvedba, katere idejni oče je Alojz Emeršič, je bila še posebej odmevna, saj je bila zaradi lepega in vročega vremena udeležba najštevilnejša do sedaj, zbralo se je več kot 300 ljudi. Obenem pa so igralci Tržca v tej sezoni dosegli zgodovinski uspeh, saj so se uvrstili v Superligo. Druženje ob glasbi, odlični stni kategoriji U-ll pomerili jedači in pijači se je začelo KS Lancova vas in KS Tržeč, že opoldan, ko sta se v staro- Slavili so mladi Lancovljani. Nogometna srečanja med družino Emeršič in NK Tržeč imajo že 11-letno tradicijo. Tudi na tekmi deklet gre zares. Foto: Bojan Emeršič Osrednji dogodek je bila tekma med družino Emeršič in nogometaši Tržca, ki so ga s teniških 6 : 4 dobili slednji, čeprav je družina Emeršič ob polčasu vodila 3:1. Srečanje je vodila sodniška avtoriteta Jože Klinc. Za ekshibicijski vložek so nato poskrbela še dekleta, potem ko so se med seboj pomerila dekleta igralcev Tržca in dekleta fantov družine Emeršič. Po kazenskih strelih so slavile članice družine Emeršič. Sicer pa ob tem ni treba omenjati, da se je nadvse prijetno druženje zaključilo v zgodnjih nedeljskih urah. Seveda se vse skupaj ne konča, saj organizatorji že snujejo načrte za vnaprej. Samo srečanje oz. športni praznik družine Emeršič, nogometašev Tržca, krajanov in vseh radovednežev, ki na ta vedno odmevnejši dogodek pridejo, pa želijo še nadgraditi. Kako? Kot pravijo Alojz Emeršič in njegovi »pomagači«, naj to za zdaj ostane še skrivnost. Alojz Emeršič, glavni organizator prireditve: »Čeprav vsako leto poudarim, da je za nami uspešno izpeljano srečanje, lahko za letošnjega zatrdim, da je resnično tako. Lepo vreme, najštevilnejši obisk do sedaj, Tržeč prvak 1. lige MNZ Ptuj in še kaj, so največ doprinesli k pravemu prazniku. Organizacija takega projekta je kar precej zahtevna, vendar nam za zdaj dobro uspeva. Posebej bi izpostavil posameznike družine Emeršič, ŠD Tržeč, tako igralce prvega moštva kot veterane, in ŠD Lancova vas, vsi skupaj pa se bomo trudili zadevo v prihodnje še nadgraditi.« Družina Emeršič - Tržeč 4:6(1 : 3) Strelci: 1 : 0 Joži Emeršič, 2 : 0 Joži Emeršič, 2 : 1 Dejan Skrbinšek, 3 : 1 Domen Klajnšek, 3 : 2 Marko Pečnik, 3 : 3 Tomaž Fideršek, 3 : 4 Tomaž Fider-šek, 3 : 5 Dejan Skrbinšek, 4 : 5 Joži Emeršič, 4 : 6 Marko Pečnik. Družina Emeršič: Miha Emeršič, Marjan Emeršič, Ivan Emeršič, Mitja Emeršič, Boris Emeršič, Darjan Emeršič, Bojan Emeršič, Joži Emeršič, Franci Emeršič, Domen Klajnšek, Danilo Emeršič, Timi Petek, Borut Emeršič, Denis Merc, Damjan Merc, Alen Emeršič; trener: Alojz Emeršič. Tržeč: Mišič, Mlakar, Marko Pečnik, Dukarič, Andrej Pečnik, Krajnc, Tomaž Fideršek, Darko Fideršek, Mitja Fideršek, Podpečan, Sitar, Fras, Uroš Krušič, Luka Krušič, Robert Pečnik; trener: Janko Pečnik. Tadej Podvršek Zgodovinski uspeh kluba "W Tsi cilji, ki so bili zadani za tekmovalno sezono % / 2014/15, so doseženi. Vse selekcije so uspešno odi-▼ grale prvenstvene tekme, članski selekciji pa je uspel zgodovinski uspeh kluba, saj so postali prvaki 1. MNZ Ptuj in se tako uvrstili v ptujsko Superligo. Vsekakor višji rang tekmovanja zahteva tudi več truda, večjo kakovost igralcev, in zato so potrebne tudi okrepitve. V svoj igralski kader smo dobili že kar nekaj igralcev, pri trenerskem vodenju ostaja Andrej Dukarič, pri okrepitvah pa hočemo, da so igralci iz domače ali okoliških vasi. Kakor vsako leto do sedaj nas tudi letos vodi klubska strategija, da igralcem ne plačujemo premij za igranje, temveč si želimo, da se vklopijo v kader in uživajo v igri na igrišču. V novi sezoni bomo pri mlajših selekcijah nastopili z najvišjim številom ekip doslej. Pod okriljem MNZ Ptuj bodo tako tekmovale štiri selekcije: U-7, ki jo bosta vodila Jernej Pauman in Nejc Kovačič, trener U-9 je Šibila Marjan, U-ll bosta na novo prevzela Tadej Podvršek in Borut Emeršič, starejše dečke pa bo vodil Bojan Emeršič. V vseh igralnih selekcijah imamo še prosta mesta, zato vabimo vse mlade iz občine Člani NK Tržeč so postali prvaki 1. MNZ Ptuj. Foto: arhiv NK Videm, da se pridružijo NK naslednji tekmovalni sezo Tržeč. še boljši. Vse vljudno vabimo Prejšnja tekmovalna sezona je na naše prireditve, turnirje in bila izjemna, toda v NK Trž- prijateljske tekme. Se vidimo cu verjamemo, da ni nepo- v Športnem parku Tržeč, novljiva in da smo lahko v BE Na Selih 8. memorial Srečka Tominca "V T organizaciji ŠD Selan je v nedeljo, 26., in v ponede-% / ljek, 27. aprila, na Selih potekal 8. memorial Sreč-T ka Tominca. Turnirja se je letos udeležilo 11 ekip iz severovzhodne Slovenije in ekipa UŠR Cvetlin iz sosednje Hrvaške. V prvem delu so se ekipe pomerile v štirih skupinah, iz katerih sta v nadaljevanje napredovali prvi dve ekipi. V četrtfinalu se je tako pomerilo osem ekip. V polfinale so se uvrstile ekipe Picerija Špaj-za, Atmos Maribor, Orodjarstvo Jurkovnik iz Mozirja in KMN Majolka. V tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi Picerija Špajza in KMN Majolka, zmagala je ekipa Picerija Špajza (2 : 1). Finale sta odigrali ekipi Atmos Maribor in Orodjarstvo Jurkovnik. Več nogometnega znanja je pokazala ekipa Atmos iz Maribora in osvojila 1. mesto. Ekipa ŠD Selan je izpadla v četrtfinalnem delu prav proti zmagovalcem turnirja. PK W Nogometni uspehi ŠD Lancova vas lani Športnega društva Lancova vas so v zadnjem času obogatili svojo bero pokalov z nogometnih turnirjev. Veteranska ekipa je v sezoni Videm. Predstavniki ekip so 2014/15 sodelovala v občin- se dogovorili za dvokrožni ski zimski nogometni ligi sistem tekmovanja, po odi- Veteranska ekipa ŠD Lancova vas je v zimski nogometni ligi občine Videm osvojila 3. mesto. Foto: arhiv ŠD Lancova vas Ekipa ŠD Lancova vas, ki je na turnirju za pokal občine Videm v Pobrežju osvojila odlično 1. mesto. granih desetih krogih pa je v športnem parku Pobrežje ekipa veteranov ŠD Lancova potekal nogometni turnir za vas izmed šestih ekip osvojila pokal občine Videm. Ekipa 3. mesto. ŠD Lancova vas je pometla z V nedeljo, 7. junija, je ob vso konkurenco, saj je izmed 20-letnici ŠD Pobrežje in v sodelujočih 13 ekip osvojila sklopu prireditev ob prazni- odlično 1. mesto. Čestitamo! ku farnega zavetnika sv. Vida PK Praznovanje 20-letnice ŠD Pobrežje in nogometni turnir za pokal občine Videm b praznovanju 20-letnice Športnega društva % ■ Pobrežje je bilo organizirano tekmovanje v kuhanju najboljšega pobreškega golaža. Pomerilo se je osem ekip: Veseljaki, ŠD Pobrežje Koti, d. o. o., Kuharji iz Boršta, Društvo ribičev Krap, Bronx, Sosedje, Gadi Videm in Haloški avanturisti. Foto: arhiv ŠD Pobrežje Letošnje tekmovanje je odlično uspelo, organizatorji pa napovedujejo, da bo to postala tradicionalna prireditev, in že kar vnaprej sprejemajo prijave za naslednje leto. Zmagovalna ekipa, ki je pre- pričala strokovno komisijo za najboljši pobreški ciganski golaž, je bila ekipa Bronx iz Pobrežja. NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE VIDEM Vzporedno ob praznovanju obletnice ŠD Pobrežje je potekal tudi nogometni turnir za pokal občine Videm, na katerem je sodelovalo 13 ekip: ŠD AS, ŠD Videm, ŠD Selan, ŠD Pristava, Ehm team Jo Fernandez, ŠD Tržeč, ŠD Pobrežje - člani, ŠD Pobrežje — veterani, Vinc team, KMN Majolka, FC Optimist, ŠD Lancova vas in Koranti Demoni. Prvo mesto je osvojila ekipa ŠD Lancova vas, drugo mesto je zasedlo domače moštvo ŠD Pobrežje in tretje mesto ŠD Selan. Domača ekipa ŠD Pobrežje je ob obletnici nastopila v novih dresih, ki so jih sponzorirali Bar Štajerc, Frizerstvo Glorija, Sveča, d. o. o. in Zavarovalnica Triglav. Vodstvo društva se jim najlepše zahvaljuje. Andrejka Vidovič Varno v poletje na slovenskih cestah pet smo zakorakali v vroče, dolgo poletje, ko se boste eni prej, drugi spet malo pozneje odpravili na dolgo pričakovan in zaslužen dopust. Nekateri se boste odpravili proti morju, drugi proti planinam, tretji pa proti drugim turističnim krajem. Dovolite mi, da vam pred odhodom na dopust posredujem nekaj koristnih nasvetov. Z njihovim upoštevanjem si lahko prihranite marsikatero nevšečnost. Med poletno turistično sezono se prometna varnost navadno precej poslabša. Vožnja poleti se namreč v marsičem razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Večja gostota prometa in raznovrstnost prometnih udeležencev sta poglavitni značilnosti prometa v najbolj vročih mesecih. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč z najhujšimi posledicami sta prehitra oz. neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Vozniki, počasi, strpno in previdno med zastoji! Poleg vročine in gostejšega prometa oz. zastojev se na cestah v večjem številu pojavijo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji in navadami. Poletni meseci so bolj kritični. Na cestah je veliko voznikov, gneča povzroča nejevoljo, svoje naredi še vročina. Vse to vpliva na manjšo varnost. Vse udeležence v cestnem prometu v tem obdobju posebej opozarjamo: • Kljub vročini, gostemu prometu ter morebitnim zastojem ostanite strpni in upoštevajte cestnoprometne predpise! Do cilja vas lahko varno pripelje samo defenzivna vožnja. • Spremljajte prometne informacije o morebitnih zastojih in čakalnih dobah na mejnih prehodih in cestah. • Če je le mogoče, se na pot odpravite takrat, ko na cestah ni zastojev, oz. za pot izberite lokalne, regionalne in druge, manj obremenjene cestne povezave. • Pri daljših potovanjih je priporočljivo načrtovati več postankov. Pri tem vozilo dobro prezračite, naredite nekaj razgibalnih vaj ter uživajte osvežilne brezalkoholne pijače. To še zlasti velja, če vozilo ni opremljeno s klimatsko napravo. • Poleti se pri voznikih pogosteje pojavi tudi utrujenost, ki je posledica sončne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo. Utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega počutja ne gre podcenjevati, saj se znakov velikokrat zavemo prepozno, ko smo že vpleteni v prometno nesrečo. Najpogosteje se utrujenost pojavi med 1. in 6. uro zjutraj ter med 14. in 16. uro popoldne. Na pot se zato vedno odpravite spočiti; če postanete med vožnjo utrujeni, pa se čim prej ustavite in se odpočijte. Ce jemljete zdravila, jih ne pozabite vzeti s sabo. • Alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi bistveno vplivajo na varno in zanesljivo udeležbo v cestnem prometu. Zato vozite trezni! • Prilagodite hitrost svoje vožnje ne le veljavnim omejitvam, temveč tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter lastnostim in stanju ceste. • Vozite na zadostni varnostni razdalji! • Za voznike in potnike v osebnih in tovornih vozilih je obvezna uporaba varnostnih pasov, za voznike motornih koles in koles z motorjem pa je nujna uporaba zaščitnih čelad. • Med samo vožnjo bodite popolnoma zbrani ter pozorni na dogajanje na cesti in ob njej. Vse nepotrebne opravke v vozilu odložite na čas, ko boste vozilo ustavili. • Pri vožnji poskušajte predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih, da se lahko nanje pravočasno pripravite. • Zavedajte se tudi, da na cesti niste sami! Od vašega ravnanja ni odvisna zgolj vaša lastna varnost, temveč tudi varnost vseh drugih udeležencev v prometu. • Pokličite policijo na interventno telefonsko številko 113, če v prometu opazite alkoholiziranega ali utrujenega voznika ali voznika, ki s svojim ravnanjem na drug način ogroža varen potek prometa. Policisti bomo zoper takšnega voznika ustrezno ukrepali in s tem zagotovili varnost drugih udeležencev in njega samega. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Nasilje v družini prizadene tudi otroke "TTasilje v družini je pojav, ki je prisoten v vseh okoljih. Iz statističnih podatkov s področja javne varnosti na območju občine Videm lahko J*. razberete, da tudi občina Videm pri tem ni izjema. Pri tako imenovanih kršitvah javnega reda in miru v zasebnih prostorih, kot policisti imenujemo takšna posredovanja, ugotavljamo veliko število nasilnih dejanj v družinah. Še posebej je skrb vzbujajoče, da je pri teh kršitvah že po nepisanem pravilu skoraj vedno prisoten alkohol. Ugotavljamo, da so otroci vse prevečkrat priče takšnim ravnanjem, nemalokrat pa tudi žrtve. Zaradi zaščite najbolj prizadetih udeležencev vas opozarjamo na nekatera dejstva, ki vplivajo na otroke, ki so priče — žrtve nasilja v družini. Morda mislite, da je otrokom vseeno in 5? niso zaskrbljeni, kadar se starši doma prepirajo, kaj šele pretepajo. Morda ocenjujete, da bodo otroci hitro pozabili, kar so videli - pretepeno mamo ali starša, ki kričita in vpijeta drug na drugega. OTROCI NE POZABIJO Raziskave so pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini utrpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Veliko otrok je prepri- čanih, da so tudi sami delno krivi, da so odgovorni za ustvarjanje mirnega vzdušja v družini. KRIVDA NI NIKOLI OTROKOVA Nekatere posledice na otrocih zaradi nasilja v družini: Med takojšnjimi učinki so: - pri dojenčkih: nemirno spanje, počasnejši razvoj, zaspanost, zanemarjena zunanjost, prestrašeno odzivanje na močnejše glasove; - pri predšolskih otrocih: pogostejša obolevnost, izredna sramežljivost, premalo samospoštovanja, agresivnost, grizenje, težave v predšolskem varstvu; - pri šoloobveznih otrocih: pogostejša obolevnost, kraje, laganje, nočne more, prehrambne težave, ponavljajoče se samopoškodbe, slab učni uspeh, alko- hol, mamila. Dolgotrajne posledice: - otroci prevzamejo enak način vedenja, kot so ga imeli starši. To velja še posebej za fante; - fantje pogosto postanejo sovražni do žensk v svoji bližini, kasneje lahko celo zlorabljajo svoje otroke; - deklice sprejmejo vlogo »žrtve« s spremljajočimi občutki nemoči ali pa same zlorabljajo svoje otroke. Ce je pomoč nujna, pokličite policijsko postajo! Sporočilo o zlorabi otroka ni tožarjenje, tudi ni ovajanje. OTROCI IMAJO PRAVICO DO MIRNEGA IN SREČNEGA ŽIVLJENJA Dolžnost staršev je, da pomagamo otrokom, kadar potrebujejo pomoč. To je tudi dolžnost drugih odraslih, če starši trenutno tega ne zmorejo. Vedite, da zlorabljanje otrok prizadene celotno družbo, ne samo otroka in njegove družine. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Vlomi in drzne tatvine na vasi t W a ta sestavek sem se odločil, da vas ponovno opozorim na nepridiprave, ki prežijo na vas, vaše domove in vašo lastnino. Še posebej v času dopustov in s tem povezane odsotnosti od doma poskrbite za lastno premoženje, da tako imenovani nepridipravi - vlomilci ne bodo imeli prelahkega dela in dostopa do vašega premoženja. Storilci običajno svoje žrtve izberejo vnaprej in objekte skrbno opazujejo. V lanskem in tudi v prvi polovici letošnjega leta smo na območju policijske uprave Maribor, tako tudi na širšem območju policijske postaje Podlehnik, obravnavali kar nekaj tatvin in vlomov v stanovanjske in poslovne objekte. Soočeni smo bili tudi s predrznostjo tatov, ki so iz stanovanjskih hiš kradli sredi belega dne ob prisotnosti oškodovancev. V teh primerih gre predvsem za starejše občane. Taktika vlomilcev in tatov je takšna, da se običajno na dvorišče hiše pripeljejo z avtomobilom, eden ali dva izstopita iz vozila, se z oškodovancem pogovarjata in ga zamotita, zvabita iz hiše, tretji tat pa se skrije za sedeži vozila, nakar se iz vozila neopazno pretihotapi v hišo ter iz nje odnese denar in druge vredne predmete. Zato vam svetujemo, da doma ne hranite večjih vsot denarja, saj se je že velikokrat zgodilo, da je starejši človek ostal brez svojih življenjskih prihrankov. Prav tako ne hranite bančnih kartic skupaj z listki, na katerih imate zapisane PIN-kode, saj s tem tatovom omogočite, da vam izpraznijo račun. Prav tako smo obravnavali več vlomov in tatvin iz stanovanjskih hiš v času, ko so bili lastniki odsotni zaradi poroke ali pogreba. Vlomilci v časopisih prebirajo obvestila in osmrtnice, obvestila poslušajo tudi preko radijskih sprejemnikov in so tako točno informirani, kdaj ste odsotni. Ta čas nato izkoristijo za tatvine iz domov. Zato vam priporočam, da v primeru odhoda na poroko, pogreb ali kakšno drugo prireditev poskrbite, da bo vaš dom varovan s strani sosedov, policije ali ne nazadnje za ta čas najemite varnostno službo. Storilci torej običajno svoje žrtve izberejo vnaprej in objekte skrbno opazujejo. Žrtve drznih tatvin so običajno ženske in starejši ljudje, ki živijo sami. Svetuje- mo vam, da v primeru takšnega obiska preverite, kdo je obiskovalec, še preden odprete vrata, hkrati pa ne nasedajte pretirani prijaznosti, zvijačam, raznim izgovorom in opravičilom neznanih obiskovalcev. Zavedajte se, da vse to počnejo samo z enim jasnim ciljem — kako vas okrasti ali ogoljufati. Svetujem vam še, da si o takšnih obi- skovalcih poskušate zapomniti čim več podrobnosti (spol, velikost, starost, obleko), kar pa je najbolj pomembno -poskušajte si zapisati registrsko številko vozila, s katerim so se pripeljali na dvorišče, barvo, znamko, tip vozila in smer, v katero so se odpeljali z dvorišča. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Selani na vseslovenskem srečanju na Bledu "T"a Selu pri Bledu je bilo konec I ^^1 junija 19. srečanje prebivalcev JL ^ krajev z imenom Selo, Sela, Sele, na katerem se je zbralo okrog 1500 gostov iz več kot štiridesetih vasi iz Slovenije in zamejstva, ki nosijo naj-pogostejše ime slovenskega naselja. Tudi letos so se družili pod sloganom Da se bolje spoznamo in po skoraj dveh desetletjih bogatili to enkratno zgodbo. Na srečanju Selanov so bili tudi Selani iz občine Videm, iz KS Sela, v dobri družbi pa sta se jim pridružila tudi videmski župan Friderik Bračič in predsednica KS Sela Frančka Merkuš. Na Selu pri Bledu sta se že tudi dogovorila in potr- dila, da bo jubilejno, 20. srečanje prihodnjega junija na Selih, v občini Videm, kar bo prav gotovo izjemen dogodek. Selani so prepričani, da bo to enkra- tna priložnost za ta mali kraj in občino Videm. TM Foto: Janez Š. IZ NASE SOLE IN VRTCA Kaj delamo, kako se veselimo, kaj se učimo ... In smo pri koncu ... Ne zdi se mi dolgo nazaj, ko sem na začetku šolskega leta nagovarjala prvošolce in druge učence naše šole ter jim zaželela uspešno in varno novo šolsko leto. Čas v tcčilnicah je hitro mineval, učenci so si polnili glave in doživljali utrip šole. Delavci šole smo se trudili, da bi učence največ naučili in jim obenem poskusili privzgajati vrednote, zaradi katerih bodo v življenju lažje shajali. Na račun tega so bili kdaj karani in postavljeni v situacijo, ko jim ni bilo prijetno. Veliko je bilo prijetnih in veselih trenutkov, zaradi katerih smo učenci in delavci radi prihajali v šolo. Kot bi pihnil, je minilo letošnje šolsko leto. In zdaj je Čas za počitek in zato počitnice. Dragi učenci, želim vam prijetne počitnice. Veselite se, najbolj se veselite doma, kjer je tako ali tako najlepše. Družite se s prijatelji, sosedi in sošolci, družite se s starši, starimi starši, saj so domači najboljša družba. Pomagajte jim, to vas bo okrepilo. Opazujte svet okrog sebe, poslušajte žuborenje Polskave, mukanje krav, žvrgolenje ptic ...Se vidimo spet v jeseni. Claudia Beguš-Mihelič, vodja šole Sela Čarobni poljub (morska pravljica) Nekoč sta živela mlada zaročenca. Devet dni po zaroki sta se poročila. Mož je bil mornar, žena pa bodoča mama. Nekega dne sta hodila po obali in gledala sončni zahod. Tisti dan sta se poljubila. S tem poljubom je žena dobila super moč. Naslednji dan je moral mož odpluti. Žena se je z dojenčkom in obrazom, polnim solz, poslovila. Čez nekaj tednov so ženi sporočili, da se je ladja potopila, in sklepali so, da je njen mož mrtev. Žena je bila žalostna in zaskrbljena, kajti kmalu ji bo zmanjkalo denarja. Žena in dojenček sta bila kmalu zelo revna. Nekega dneva je žena odšla na pomol, kjer sta se z možem zadnjič poljubila. In nenadoma je skočila v vodo in odplavala na dno morja. To je bilo čudno, kajti žena ni znala plavati. Žena je nabrala školjke in korale. Posušila jih je in naredila ogrlice iz koral in biserov iz školjk. Nato jih je prodala in tako obogatela. In vse to zaradi enega, zadnjega poljuba. Pia Narat, 5. d OŠ Sela Morski konjiček (morska pravljica) Nekoč je za devetimi gorami in devetimi vodami živela žena, ki je imela dva sinova in eno hčer. Sinova sta bila dvojčka, stara že 21 let, in sta si že iskala delo. Želela sta postati ribiča ali kapitana potniške ladje. Njuna sestrica, ki je bila stara šele pet let, pa je že sanjarila, da bo postala kapitanka gusarske ladje. Na dan, ko sta imela sinova svoj že 22. rojstni dan, se je mala deklica zbudila zelo zgodaj, kajti svojima bratoma je hotela prinesti prav posebno darilo. Oblekla se je in stekla iz hiše na plažo. Zadala si je, da bo poiskala školjko z biserom in jo odnesla bratoma. Ko je prispela do plaže, je zagledala majhnega morskega konjička, ki ga je naplavilo z odprtega morja. Stekla je do njega in ga pobožala. Kar naenkrat pa je zaslišala droben, tenek glasek, za katerega ni vedela, čigav je. Obrnila se je, da bi videla, ali stoji kdo za njo, vendar ni videla nikogar. Tedaj je zopet zaslišala ta glasek, ki je rekel: »Pozdravljena, deklica, jaz sem morski konjiček, prosim, pomagaj mi.« Deklica se je vsa začudena obrnila in rekla: »Ti znaš govoriti?« Morski konjiček ji je le pokimal in zajokal. Deklica ga je sočutno pogledala in ga vprašala, kaj je narobe. Odgovoril ji je, da se je ločil od mame in ga je morje naplavilo na tole plažo. Deklici se je zasmilil in ga je vzela v roke. Ugotovila je, da ima zlomljen rep. Povedala je, da ga bo odnesla domov, ga hranila in skrbela zanj, dokler si ne bo opomogel. Morskemu konjičku se je to zdelo zelo prijazno, vendar se je bal, da potem ne bo več mogel najti svoje mame. Deklica ga je potolažila in mu med potjo do doma povedala vse o svoji družini. Ko sta prispela do doma, je deklica potrkala na vrata in zagledala mamo. Mati je začudeno pozdravila in pogledala deklico in morskega konjička. Ko sta vstopila, je mama deklico vprašala, kje je bila. Deklica ji je povedala, da je odšla na plažo, ker je hotela poiskati darilo za brata, vendar je zagledala tegale morskega konjička. Mama se na deklico ni jezila, ker je vedela, da je hotela samo pomagati. Rekla je, da mu bodo pripravili akvarij in skrbeli zanj, dokler si ne bo opomogel. Morski konjiček je vse to poslušal in se zahvalil. Mama se je začudila in se ozrla na morskega konjička. Vprašala je enako kot njena hči: »Ti znaš govoriti?« »Ja,« je odgovoril. »Zelo ste prijazni, da boste skrbeli zame. Hvala.« Takrat pa so se zaslišali koraki po stopnicah. Deklica je zaklicala: »To sta brata!« In res, po stopnicah sta prišla brata. Najprej ju je pozdravila mati. Brata sta ji odzdravila. Deklica jima je voščila za rojstni dan in jima povedala v zgodbo o morskem konjičku. Ko je končala, jima je voščila še mati in jima za darilo dala mornarski čepici. Zahvalila sta se in kar naenkrat zaslišala čuden glasek. Nista vedela, čigav je, kajti sestrica jima ni povedala, da zna morski konjiček govoriti. Ko sta pogledala, sta videla, da govori morski konjiček. Ni se jima zdelo normalno, vendar sta ugotovila, da njuna sestrica zgodbe tega konjička ne bi mogla vedeti, če je ne bi slišala. Naslednje dni je ta družina lepo skrbela za morskega konjička in si je hitro opomogel. Eden od teh dni, ko je družina skrbela za morskega konjička, je bil še posebej vesel, kajti brata sta dobila službo ribiča. Tako so čez tri tedne z morskim konjičkom odpluli na odprto morje, kjer je konjiček zagledal svojo družino. Poslovil se je od deklice in njunih bratov ter matere, se jim zahvalil in skočil v vodo. Bil je srečen, da je bil zopet ob mami. Tako so vsi živeli srečno do konca svojih dni. Gaja Železnik, 5. d OŠ Sela Zaključna ekskurzija (opis doživetja) Včeraj smo imeli zaključno ekskurzijo. Šli smo v Prekmurje. Peljali smo se z brodom na Otoku ljubezni. Ogledali smo si mlin. Pred njim je stal znak, ki je pomenil, da lahko na mlin gre 15 otrok. Ogledali smo si muzej in gospa Andreja nam je na televiziji pokazala, kako so se v davnih časih zavarovali pred reko Muro. Potem smo si lahko kaj kupili. Jaz sem kupil spominke in sladoled. Lahko smo se igrali, nato smo imeli malico. Šli smo v Radence, kjer smo si ogledali vrelec in se sprehodili. Ko smo pojedli, smo šli na igrala. Bilo jih je veliko. Nato smo šli na avtobus. Voznica nas je odpeljala v šolo, kjer so nas čakali starši. To je bila najboljša zaključna ekskurzija do zdaj. Nejc Pauman, 3. r. OŠ Sela Želim si lisami. Rad bi jedel m na Zunaj bi se igral z in . Imel bi njej bi pisalo PUFKO. Naučila bi ga veliko različnih spretnosti. Ko bi se naučil kakšen nov trik, bi dobil nekaj in odpravila bi se na sprehod v skakal za ^5 , podil } '? 1 /V , brskal med se plazil za iskal skrivne Katarina Murko, 5. d, OŠ Sela PIKI Moj Piki je zelo lep. Rad se crklja. Včasih me tudi grize. Igra se tudi z našim -ISfRobijem, išče -V"* po Poleti, x > # ko cvetijo < > % •r-' rad lovi * I . Igra se tudi z ^ ^ , in še s kakšnimi letečimi y^/ >yy> . Ko pa W8W@*W8WWS®i^B# WWeWWlMWiWB#8H*8 8SSSll!S®a*S®a‘d8S'6£ BWi8»«WW®W**W r-, se skrije pod saj sovraži Zelo rad pleza po in si na njih brusi Maruša Lozinšek, 4. d, OŠ Sela Bruno * Moj Bruno je nagajiv. Rad se igra na za našo uležem, me Igra pa se s Popoldan sem v . Ko pridem domov, naredim , rad ima tudi Ko se Potem ga grem nahranit s . Se preoblečem in se greva je miren. Rad me ima. Jan Lenart, 4. d, OŠ Sela Z ravnateljem OŠ Videm Robertom Murkom ob koncu šolskega leta "V "Tsako leto je nekaj posebnega. %/ Tako je tudi vsako šolsko leto T drugačno od preteklih. Menjajo se generacije, ki so prav tako različne. Kakšno je bilo šolsko leto, ki se je pred dnevi končalo za učence, sicer se uradno konča šele zadnjega avgusta, smo se pogovarjali z ravnateljem mag. Robertom Murkom. Naš glas: Skoraj eno leto mineva, odkar ste prevzeli vodenje Zavoda OS Videm kot vršilec dolžnosti oz. ravnatelj. Kot vemo, ste za obdobje naslednjih petih let bili imenovani za ravnatelja. Verjamem, daje tisto najzahtevnejše prvo leto za vami. Če so bili pred letom še pomisleki v kolektivu in lokalni politiki o ustreznosti, je bil po letu dni vodenja šole pogled povsem drugačen. Izvolitev za naslednji mandat je bila namreč sprejeta s soglasjem vseh prisotnih članov sveta zavoda, kar gotovo kaže, da ste si pridobili široko podporo in zaupanje v kolektivu. To vam daje dober občutek in še večjo motiviranost za delo v mandatnem obdobju. Ce se osredotočiva na iztekajoče se šolsko leto: ali so bile v tem letu kakšne novosti v sistemu in posledično tudi v organizaciji? R. Murko: »V tako kratkem obdobju je težko vpeljati večje spremembe, vsekakor pa je nekaj sprememb. Poudarek pri delu je bil na dobrih medsebojnih odnosih zaposlenih in ustvarjanju enakih pogojev za delo, predvsem pa pozitivni klimi v kolektivu. Pomembno vlogo je odigrala tudi dobra komunikacija s starši in ustanoviteljico, občino Videm. Skozi vse šolsko leto smo sledili zastavljenim ciljem razvojnega in vzgojnega načrta zavoda. Na vzgojnem področju smo delali predvsem na pripadnosti družini, razredu, šoli, kraju, domovini. Samostojnost in odgovornost sta bili vtkani v vzgojno delo, vendar je to proces in rezultati bodo vidni šele čez čas. Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm Foto: arhiv Murko Verjamem pa, da smo na dobri poti. V razvojnem načrtu smo zastavili visoke, ampak realne cilje na področju bralnih učnih strategij in raziskovalnega dela. Dolgoročno bomo to področje nadgrajevali in se lotili še formativnega spremljanja učenčevega napredka. V tem šolskem letu smo prešli s papirnate dokumentacije na e-dokumentaci-jo, tako da so vse redovalnice, dnevniki, zvezki opažanj, obvestila za starše s tem šolskim letom v elektronski obliki. Trudili smo se vzpostaviti dober sistem obveščanja in prenosa informacij vsem uporabnikom. Ocenjujem, da nam je dobro uspevalo, vem pa, da bomo v prihodnje še nadgrajevali in bomo še uspešnejši.« Naš glas: Nam lahko postrežete s podatki o učencih po šolah in vrtcih, ki sodijo v okvir šole, in o uspehu, ki so ga dosegli? R. Murko: »V tem šolskem letu je vrtec na treh lokacijah obiskovalo 179 otrok, šolo pa skupaj 390 učencev, od tega 279 OŠ Videm, 72 podružnico Leskovec in 39 podružnico Sela. Učenci so dosegli 99,5-odstoten učni uspeh. Tudi pri nacionalnem preverjanju znanja smo bili uspešni, saj so učenci pri matematiki in državljanski kulturi in etiki dosegli rezultate nad slovenskim povprečjem.« »BILI SMO ZELO USPEŠNI« Naš glas: Seveda pa se uspehi šole ne merijo samo s podatki o učnem uspehu, ampak tudi po dosežkih učencev izven šole, kjer se pomerijo v znanju in spretnosti v medobčinskih in najboljši še na državnih tekmovanjih. Ker so vsa tekmovanja zaključena do sredine junija, imate gotovo že zbrane podatke tudi o tem. R. Murko: »Ob zaključku leta smo zbrali rezultate in analizirali uspehe na tekmovanjih. Z veseljem ugotavljam, - 1 smo bili zelo uspešni, saj so med dtu gim učenci osvojili dve zlati priznanji na državni ravni. Angleški jezik (9. razred) — tekmovalo je šest učencev, učenci so dosegli eno srebrno, učenka Nina Bratušek pa zlato priznanje; tekmovanje iz matematike - tekmovalo je 198 učencev, 64 učencev je osvojilo bronasto priznanje, na področnem tekmovanju je tekmovalo sedem učencev, trije učenci so osvojili srebrna priznanja, učenec Miha Mesarič pa se je udeležil državnega tekmovanja in osvojil zlato Vegovo priznanje; logika - tekmovalo je 35 učencev, 12 učencev je doseglo bronasto priznanje, štirje učenci so se uvrstili na državno tekmovanje; tekmovanje znanja slovenščine — tekmovalo je učencev, 40 učencev je dobilo bronasto priznanje; Preglovo priznanje - devet učencev je osvojilo bronasto priznanje, dve učenki sta osvojili srebrno Preglovo priznanje; Vesela šola - tekmovalo je 25 učencev, 21 učencev je osvojilo bronasto priznanje; tekmovanje iz znanja fizike — tekmovalo je 17 osmošolcev in deve-tošolcev, sedem jih je osvojilo bronasto priznanje in na področnem tekmovanju so trije učenci dosegli srebrno priznanje; tekmovanje mladih tehnikov (konstruktorjev) — tekmovalo je šest učencev, dva učenca sta dosegla 4. mesto; tekmovanje modelarjev — v kategoriji raket so tekmovali štirje učenci, en učenec je osvojil 3. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje; tekmovanje iz geografije — tekmovalo je 18 učencev, osvojili smo šest bronastih priznanj, dve učenki sta osvojili srebrno priznanje na področnem tekmovanju in ena učenka srebrno priznanje na državnem tekmovanju; tekmovanje iz zgodovine — dosegli smo eno bronasto priznanje; na literarnem natečaju Naravne in druge nesreče - ogenj ni igrača so sodelovali štirje učenci, na regijskem nivoju so bili nagrajeni trije učenci, na državnem pa en učenec; tekmovanje za angleško bralno značko Bookworms - tekmovali so učenci od 4. do 9. razreda, ki so prebrali 188 knjig; tekmovanje RK in PP - tekmovalo je šest učencev, uvrstili so se na 7. mesto; otroška varnostna olimpijada - tekmovalo je 12 učencev 4. razreda, uvrstili so ^ia 12. mesto. obrtna tekmovanja - učenci so sodelovali na tekmovanjih iz odbojke, nogometa, v krosu in atletiki. Odbojka - starejši dečki so bili prvi na medobčinskem in drugi na področnem tekmovanju, starejše deklice prve na medobčinskem in četrte na področnem, mlajši dečki prvi na medobčinskem in prvi na področnem, mlajše deklice prve na medobčinskem in druge na področnem; nogomet ~~ starejši dečki so bili tretji na medobčinskem, drugi na področnem in so se uvrstili na državno prvenstvo, mlajši dečki prvi na medobčinskem in drugi na področnem; atletika - na medobčinskem tekmovanju je nastopilo 16 'jKencev, Žiga Maroh je osvojil 1. mes-v metu žvižgača, Domen Šeliga pa 3. mesto na 60 m. Na področnem tekmovanju je našo šolo zastopalo pet učencev, David Vinko je osvojil 1. mesto na b00 m in Žiga Maroh 1. mesto v metu žvižgača. Bralna značka - sodelovalo je tričetrt učencev celotnega zavoda. Med njimi je tudi 20 zlatih bralcev, ki so vsa l£ta šolanja osvajali bralno značko.« Naš glas: Na šolah se izvajajo različni projekt, nekateri enoletni, nekateri Večletni. Tudi videmska šola je bila vedno med njimi. Kateri so tisti večletni} v katere je vključena naša šola, in kateri so se začeli v tem šolskem letu? R. Murko: »Na šoli se že vrsto let vključujemo v različne projekte — šol-ske, lokalne, državne in tudi medna-r°dne. Letos so bili zraven Zdravega življenjskega sloga in Popestrimo šolo še nekateri utečeni. V tem šolskem letu sta nova projekta Lahkotni svet in projekt Prometna kača, ki spodbuja okolju prijazne, varne in zdrave oblike potovanja. Šolski projekt je bil, da združimo oba pevska zbora — Videm in Leskovec, bogatejši smo za šolsko in vrtčevsko himno, skupaj pa smo pripravili dva šolska koncerta v Vidmu in v Leskovcu. Učenci so pripravljali e-časopis z naslovom Face, kjer so spremljali dogajanje na šoli in pripravljali zanimive ankete. V tem šolskem letu smo pridobili tudi naziv kulturna šola, na kar smo zelo ponosni. Ob koncu počitnic pripravljamo prve poletne zabavne igre za naše učence, k sodelovanju smo povabili tudi OŠ Kidričevo in šolo iz sosednje Hrvaške.« PONOSNI NA MUZIKAL LAHKOTNI SVET Naš glas: Eden od odmevnih projektov je bil muzikal »Zaplešimo in zapojmo v lahkotni svet«, kije nastajal kar pol leta v sodelovanju s šolo Kidričevo in podjetjem Talum, kije v veliki meri pokrivalo stroške nastopov, saj so nastopi vedno povezani s stroški. Ogledali smo si ga lahko tudi na lokalni televiziji. Opaziti je bilo veliko navdušenje gledalcev in posledično tudi zadovoljstvo številnih nastopajočih učencev in njihovih mentoric. Morda še nekaj besed o tem. R. Murko: »Seveda smo zelo ponosni na muzikal, ki je bil res na nivoju. Imeli smo tudi nekoliko sreče in veliko dogovarjanja, saj smo združili dva projekta - Popestrimo šolo in Talumov Lahkotni svet, iz tega je nastal muzikal Zaplešimo in zapojmo v lahkotni svet. Res je vse povezano s financami, in če ne bi imeli podpore POŠ-a in Taluma, bi težko izpeljali tako velik projekt, saj so sredstva za šolstvo iz leta v leto manjša. Zato smo še posebej veseli, da smo lahko našim učencem omogočili takšno izkušnjo, in seveda hvaležni tudi staršem, da so jih pri tem podpirali in jih vozili na vaje, ki so bile ob popoldnevih in sobotah. Ko doživiš takšen spektakel in vidiš zadovoljne obraze nastopajočih, je ves trud poplačan.« Naš glas: Na koncu še o vašem zadovoljstvu z doseženim v tem šolskem letu. Ali ste dosegli vse cilje, ki ste jih zapisali v svoj program dela? Mislim na cilje, ki so imeli enoletni značaj. Vem, da je večina ciljev na daljše obdobje in da se doseganje le-teh sprotno spremlja. R. Murko: »Nekaj ciljev smo že dosegli, na kar kažeta tudi zadovoljstvo staršev in največja nagrada za naše delo - vzgojeni učenci z znanjem, in teh je kar nekaj. Vesel sem tudi, ko slišimo od staršev, da so zaznali pozitivne spremembe, in to nam daje še dodatno energijo za dobro delo naprej. Dolgoročnih ciljev je še kar nekaj. Verjamem, da jih bomo dosegli, saj smo dober kolektiv, ki si zaupa in zna.« ŠM Na Osnovni šoli Videm radi nastopamo Gledališka vzgoja je čudovita aktivnost, ki otroku/učencu pomaga pri njegovem odraščanju. V igri se uči sodelovati, odpovedovati, graditi pozitivno samopodobo in oblikovati samozavest. S pomočjo ustvarjalnega izražanja širi meje domišljijskega sveta in osvaja prostor okoli sebe. Ne govorimo torej le o umetniški izraznosti in igralskem podajanju dramskega besedila. Otroku/učencu da veliko več. Gledališka dejavnost na šoli živi že zelo dolgo časa. Menim, da je za učence izjemnega pomena, saj vpliva na njihov celostni razvoj. Na šoli je dejavnih več gledaliških skupin. Učenci jih zelo radi obiskujejo in se jih veselijo vsako leto znova. Letošnje leto je število prijavljenih tako naraslo, da sem oblikovala štiri skupine, ki zajemajo vsa tri vzgojno-izobraževalna obdobja. Vpisujejo se učenci različnih starosti, z različnimi pričakovanji in interesi — večina z željo igrati v gledališki predstavi, nekateri z željo po pridobivanju novih znanj, spet drugi z upanjem, da si najdejo dejavnost, v kateri se bodo počutili sprejeti, uspešni. Čeprav poudarjam, da cilj gledališke dejavnosti ni ustvariti predstavo, temveč dati učencem možnost, da se razvijajo (pridobijo samozavest, se počutijo sprejeti, osebnostno rastejo, se oblikujejo, se učijo sodelovanja, potrpežljivosti, izražanja, nastopanja, odrekanja, predanosti, sprejemati kritiko, premagujejo strahove ...), vsako leto znova nastane predstava — predvsem zaradi njihove izredne želje pokazati in predstaviti se okolici - vrstnikom, staršem, učiteljem. vse skupine izka lil P P 1 način predstavili zmedo, ki nastane, kadar se priljubljeni liki iz pravljic med seboj pomešajo. Odigrali so tri ponovitve. Skupina četrtošolcev je bila to šolsko leto izredno uspešna, saj smo se z gledališko igro Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak s področnega tekmovanja gledaliških skupin uvrstili na regijsko tekmovanje in si tako pridobili srebrno plaketo. Igro so učenci odigrali kar osemkrat in s komičnostjo likov prav tako dodobra nasmejali ljudi. V drugi polovici šolskega leta smo začeli priprave na muzikal, ki ga ustvarjamo že tretje leto. Več dejavnosti (gledališka igra, petje, ples, literarno in likovno ustvarjanje) je združilo moči in ustvarilo izreden gledališki spektakel - muzikal z naslovom Zapojmo in zaplešimo v lahkotni svet. K sodelovanju smo povabili tudi podružnično šolo Leskovec in našo partnersko šolo OS Kidričevo. Muzikal je nastajal v okviru projekta Popestrimo šolo in s pomočjo tovarne Talum, ki ji je bil muzikal tudi namenjen. Da je muzikal ugledal luč sveta, je zaslužnih več kot petdeset učencev pod vodstvom šestih mentorjev. Učenci literarnega krožka so prebrali in preučili knjigi Kolo v žepu in Lahkoten svet Janje Vidmar. Odločili so se, da napišejo svojo zgodbo s svojimi zamislimi, pri tem pa vključijo mite in zgodbe iz zgodovine tovarne Talum in ohranijo delček zgodbe iz knjig Janje Vidmar. Tako je nastala čisto naša različica lahkotnega sveta, muzikal z naslovom Zaplešimo in zapojmo v lahkotni svet pod mentorstvom Damjane Hliš. Muzikal je skoraj v celoti avtorsko delo, razen instrumentalnih podlag. Besedila za pesmi je napisala mentorica petja Ana Delin in za instrumentalne podlage izbrala znane hite, ki so najstnikom blizu in gredo hitro v uho. Za izvrstne plesne gibe je poskrbela mentorica plesa Aneja Cafuta. Scena, kostumi in vsa likovna podoba muzikala so nastali z idejami naših učencev pod mentorstvom Aleksandre Vidovič in Biserke Selak. Za gledališko igro in režijo sem poskrbela Mojca Kamenšek. Zamislili smo si, da napišemo zgodbo, ki bo opozarjala na pomen aluminija v našem okolju, hkrati pa opominjala lju_ zakaj je treba skrbeti za naravo in jo ohranjati čisto. V zgodbo smo vključili mit o škratih šumarjih in aluminijasti jablani, vse skupaj pa oblikovali tako, da je mladostno, najstniško, zanimivo in zabavno. Začelo se je trdo delo, ki se je močno prepletalo z vsemi vključenimi dejavnostmi. Te so zahtevale dobro timsko delo, dobro organizirane vaje in veliko dobre volje. Tako je nastalo izjemno delo, na katerega smo zelo ponosni. Muzikal smo premierno odigrali v torek, 26. maja 2015, v dvorani Restavracije Pan v Kidričevem. V dopoldanskem času so si predpremiero ogledali učenci OS Videm s podružnicama in OS Kidričevo. Popoldanska premiera je bila namenje- na predstavnikom Taluma in drugi javnosti. V sredo, 27. maja 2015, smo predstavo ponovili še za učence osnovnih šol Hajdina, Cirkovce, Cirkulane in Majšperk. Skupaj si je muzikal ogledalo že 1500 učencev. Nastopajoči so se resnično izkazali in dokazali, da zmorejo veliko več, kot so od njih pričakovali. Pohvale prihajajo od vsepovsod. Ljudje govorijo o presežku in o resničnem gledališkem spektaklu, s katerim bi se lahko pokazali in predstavili še širši javnosti, l^emu so seveda pripomogli ™pogoji, ki smo jih imeli: velik oder, kakovostno ozvočenje in seveda igra z lučmi. Za našteto je bil zaslužen Talum, ki nam je poma- gal izpeljati muzikal, kot smo si ga želeli. Najlepše pri vsem ustvar-j a n j u in nastajanju je bilo opazovati učence, kako napredujejo, se razvijajo in postajajo prijatelji. V tem času smo preživeli skupaj veliko časa, saj so vaje potekale tudi med vikendi, in tako postali ena velika družina. Učenci si od vsega najbolj želijo še kakšne ponovitve, saj so ponosni na to, kar jim je uspelo doseči. Nanje smo ponosne tudi mentorice, saj z vsakih dosežkom učencev raste in se razvija tudi učitelj. Na odru so žareli in to delili tudi s publiko. Se enkrat iskrene čestitke našim učencem in vsem mentorjem ter zahvala vsem, ki so pripomogli, da smo izpeljali tako velik projekt. Mojca Kamenšek Um potrebuje knjige, tako kot meč potrebuje brus, če hoče ohraniti svojo ostrino Šolsko leto se neizbežno približuje h koncu, veliko knjig je že prebranih. Upam, da bo kakšna še vseeno zašla v vaše roke, da si boste popestrili tudi vroče počitniške dni. V aprilu smo zaključili bralno značko, pri kateri je v letošnjem šolskem letu sodelovalo 219 učencev od skupno 279, torej ^re tri četrtine. Verjamem, da tudi druga četrtina kaj prebere, vendar jim letos ni uspelo zadostiti pogojem za pridobitev bralne značke. Morda jim uspe v prihodnjem šolskem letu! V ponedeljek, 20. aprila, smo pridne bralce od 6. do 9. razreda nagradili z ogledom nagrajenega (filmski festival v Tokiu ~ nagrada grand prix) švedskega filma Najboljše smo v ptujskem kinu. Film sodi med nekoliko zahtevnejše, večplastne, v ospredju pa sta moč pristnega prijateljstva, ki pomaga skozi številne ovire v življenju, in drugačnost, ki si kljub predsodkom drugih zna izboriti svoj prostor in uživati med bližnjimi. Mlajši učenci od 1. do 5. razreda so lahko dan pozneje, 21. aprila, uživali ob zanimivi pravljici karizmatične pravljičarke Liljane Klemenčič, za kar se zahvaljujemo njej in Knjižnici b'ana Potrča Ptuj. Lohvale vsem učencem, ki ste osvojili bralno značko, vsem Mentorjem in drugim učiteljem, ki učence vztrajno spodbujate k branju, in seveda vsem staršem, ki veste, da kakovostna knjiga bogati otroka na vseh ravneh. Lepo je slišati, ko otroci v šoli povedo: »Moja mami pa si iz ptujske knjižnice prine-Se domov debele knjige ... Moj ati pa mi vsak večer prebere pravljico ... moja babi ... moj dedi ... pri nas imamo veliko knjig ... vsi radi beremo ...« Posebna pohvala gre zlatim značkarjem, učencem, ki so vsa leta osnovnega šolanja dosegali bralno značko. Letos so to: Nina Bratušek, Jerneja Burg, Maša Dukarič, Kirn Hebar, Klara Hliš, Karin Jurak, Samanta Pignar, Rok Simonič, Laura Škrabi, Anamari Šteharnik in Eva Verdenik. Za devetletno zvestobo bralni znački je vsak izmed njih od Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS prejel knjigo Janje Vidmar in Benke Pulko z naslovom Otroci sveta. Naj bo dobra knjiga vedno vaša zvesta spremljevalka! ji 3 .jžcs M ■e-j - gjmm ESE fifSm mm ■E? " V začetku šolskega leta smo se dogovorili, da bo vsak izmed nas skušal brati vsaj 10 minut vsak dan, in to karkoli, kar nas zanima, pritegne, obogati ... Nam to uspeva? Vsak ve sam zase, posledice pa so že opazne ali pa še bodo ... »A mind needs books as a sword needs a whetstone if it is to keep its edge« ali »um potrebuje knjige, tako kot meč potrebuje brus, če hoče ohraniti svojo ostrino« (Tyrion Lannister, literarni lik iz dela Georgea R. R. Martina v delu Pesem ledu in ognja — Igra prestolov). Z željo, naj bo vaš um oster kot nabrušen meč, vam privoščim obilo užitkov ob zanimivih in dobrih knjigah tudi v prihajajočih počitniških dneh. Vesna Voglar Pulko Na podelitvi priznanj na državnem natečaju Naravne in druge nesreče V četrtek, 21. maja, sem se z učiteljico Dragico Majhen in atijem odpravil na Ig pri Ljubljani na podelitev državnih nagrad natečaja Naravne in druge nesreče, ki ga vsako leto razpiše Ministrstvo za obrambo. Najprej nas je pozdravil generalni direktor, g. Darko But. Nato smo si ogledali predstavo Pikec Ježek in gasilko Jež, ki je bila zelo smešna. Po predstavi so nam predstavili projekt in podelili nagrade za likovna in literarna dela. Nekateri otroci so napisali celo knjigo. Sledila sta fotografiranje in kosilo. Nato so nam predstavili celotni učni center za izobraževanje poklicnih gasilcev in urjenje ter izpopolnjevanje prostovoljnih gasilcev. Ogledali smo si labirint, bazen za urjenje potapljačev, jašek za urjenje reševalcev jamarjev in vasico za urjenje gasilskih psov. Pokazali so nam tudi klasično gasilsko opremo, odporno proti visokim temperaturam, ter opremo za gašenje nevarnih snovi. Prvič sem videl tudi škarje in razpiralke za rezanje avtomobilov pri najhujših prometnih nesrečah. Bilo je zelo zanimivo, izvedel pa sem tudi veliko novega. Najbolj všeč pa mi je bilo, ko smo se z gasilsko lestvijo v kovinski košari dvignili petindvajset metrov visoko. Tam je bilo nekatere strah, mene pa skoraj nič. Jernej Maroh, 6. a Zgodba O alu jablani — o projektu Lahkotni svet »V naši beli šoli je doma cela mavrica: majhni in veliki otroci, mlajši in starejši učitelji. /.../ Naša bela šola je polna vprašanj in odgovorov, zakajev in zato-jev, pik in klicajev. Naša bela šola je res lepa in vabljiva, za našo radovednost vedno zanimiva,« so delčki pesmi, ki jo je ob 20-letnici naše šolske zgradbe zapisala Manja Vinko, prof. razrednega pouka. In res. Naše šolske prostore so ob praznovanju 20-letnice v marcu okrasile mavrice, ki pa z vključitvijo v Talumov projekt Lahkotni svet dobivajo novo podobo in novo zgodbo. Učenci in učitelji smo celo šolsko leto pridno zbirali, reciklirali, raziskovali, ustvarjali ter tako vstopili v blišč in lahkotnost alumi- nija. Mavrice iz kartona so se spremenile v jabolka, ki smo jih kaširali s časopisnim papirjem in dodali alu folijo. Naša jabolka z listjem so v jesenskem času v šolski avli lahkotno visela in migetala v zraku. Luči, na katerih so visela, pa so dodatno poudarile lesketajoč material — aluminij. Pri izbirnem predmetu likovno snovanje so učenci od 7. do 9. razreda zvijali žico, lepili in oblikovali z alu folijo in kombinirali z drugimi materiali. Tako je nastala tudi naša jablana, ki že celo šolsko leto krasi šolsko avlo. Vsi smo radovedno opazovali, kako je jablana skozi šolsko leto in letne čase dobivala vedno novo podobo. Aluminij nas je ves čas presenečal. Koliko različnih in vedno novih možnosti nam je ponujal pri ustvarjanju. Iz odpadne aluminijaste embalaže, rondelic, aluminijaste žice in alu folije so nastajali vedno zanimivi izdelki. In ko smo dodali sliki, risbi ali grafiki še košček svetlečega aluminija, se nam je zdelo, da je dobil likovni izdelek drugačen videz in novo zgodbo. Čeprav smo se pri oblikovanju včasih srečali s tehničnimi zapleti, kot so, kakšno moč pri oblikovanju uporabiti, kako pritrditi, katero lepilo bo najbolje držalo, nas je vedno presenečalo, da lahko ta krhki in lahki material zvijamo, prepogibamo, režemo, sestavljamo in oblikujemo v nove oblike ter ga kombiniramo z različnimi umetnimi in naravnimi materiali. Tako so se učenci OS Videm v zimskem prazničnem času lotili izdelovanja likovnih izdelkov, okrasja in voščilnic iz aluminija. Da smo pričarali praznično vzdušje v avli šole, smo na našo alu jablano dodali lučke in okrasje iz pločevink. V šolski knjižnici so v delavnice po pravljičnih uricah vključili tudi izdelovanje okraskov iz alu folije in z njimi okrasili knjižnico. Osmošolci pa so pri izbirnem predmetu poskusi v kemiji raziskovali aluminij in o tem pripravili razstavo plakatov. Učenke izbirnega predmeta likovno snovanje so z našimi okraski okrasile božična drevesa v avli uprave podjetja Talum, A- smo se pridružili drugim šolam in vrtcem, vključenim v projekt Lahkotni svet. Učenci so v kombinaciji alu folije in linoreza odtisnili več sto voščilnic in vabil za praznični koncert naših pevcev. Da smo v telovadnici na koncertu pričarali Zimsko pravljico, smo izdelali sceno v kombinaciji papirnatih snežink in alu folije. V decembru smo se razveselili tudi obiska predstavnice podjetja Talum Aleksandre Jelušič in pisateljice Janje Vidmar, ki sta nam predstavili podjetje Talum, projekt Lahkotni svet ter knjigi Kolo v žepu in Lahkoten svet. Videmski fašenk se je prav tako zasvetil v blišču aluminija. Učenci prve triade so šolo zastopali kot alušumarčki, majhni gozdni škratje, ki so pobegnili iz kidriče-vskih šum, pridružili pa so se jim še trije učenci s predmetne stopnje v podobi alu metuljev. Pustne kostume so učenci sami izdelali pri pouku. Cvetoča pomlad je napolnila tudi hodnike naše šole. Alu jablana je dobila svojo novo barvito in cvetočo obleko. Naša jablana je svojo pomembno vlogo odigrala tudi v muzikalu Zapojmo in zaplešimo v lahkotni svet, ki so ga učenci pripravili v sklopu projekta. Kot nam kaže jablana, bo letina prav gotovo dobra. Idej in ustvarjalnosti nam ne zmanjka! Aleksandra Vidovič, prof. lik. umetnosti Prometno kača — zabavna, preprosta in učinkovita igra Našo šolo je 13. aprila obiskala posebna kača — prometna kača. Od 13. do 24. aprila je vsak dan čakala, da jo učenci okrasijo z različnimi barvami nalepk. To so bile posebne ^ppke, ki so nagradile vsakega, ki je prišel v šolo na trajnostni način (peš, s kolesom, avtobusom, skupinskim prevozom ali kombinirano). Sodelovali smo v zabavni, preprosti in učinkoviti igri prometna kača, ki spodbuja okolju prijazne, varne in zdrave oblike potovanja. Dva tedna pred začetkom igre smo učence vprašali, kako so prišli v šolo, in ugotovili, da jih 50 % uporablja trajnostne oblike potovanja. Skupni cilj šole v času izvajanja igre je bil 70 % trajnostnih prihodov v šolo (za 20 % več v primerjavi z izhodiščem). Dokazali smo, da lahko spremenimo potovalne navade. Bili smo zelo uspešni, saj smo dosegli kar 88 % trajnostnih prihodov v šolo. Učenci so zavzeto in z veseljem lepili nalepke za posamezen dan, v odmorih so se večkrat ustavili ob kači (transparentu) in spremljali način prihoda tudi za druge sodelujoče na šoli. Tri tedne po zaključku igre smo učence še povprašali, kako so prišli v šolo, in rezultat je pokazal dvig ozaveščenosti, saj je d 5 % učencev prišlo v šolo na trajnostni način, kar je 15 % več kot pred začetkom igre. Učinek igre je bil torej dosežen. S sodelovanjem v igri smo učence spodbudili k razmišljanju o pomenu uporabe kolesa in javnih prevozov ter hoje kot načina prihoda v šolo. Naredili smo prvi korak k bolj ustaljenemu delovanju na področju trajnostne mobilnosti. Se naprej spodbujajmo in izbirajmo okolju prijazne, varne in zdrave oblike potovanja. Na ta način varujemo naše okolje, s hojo ali kolesarjenjem pa naredimo nekaj dobrega tudi za svoje telo. Mateja Gabrovec, koordinatorica projekta Otroška varnostna olimpijada V torek, 5. maja 2015, je na OS Miklavž pri Ormožu potekalo prvo predtekmovanje v 10. Otroški varnostni olimpijadi. Četrtošolci z območja policijskih postaj Podlehnik, Gorišnica in Ormož so se v štirih različnih igrah pomerili v znanju o varnosti in samozaščitnem ravnanju ter spretnostnih preizkušnjah. Sedemnajstim ekipam domačih osnovnih šol so se pridružile še tri ekipe iz Hrvaške. Zavod OŠ Videm so zastopale tri ekipe četrtošolcev. Ekipa OŠ Videm se je uvrstila na 12. mesto, ekipa podružnice Leskovec na 7. mesto, ekipa podružnice Sela pa si je z 2. mestom priborila vstop v finale. Tekmovalci so si med igrami lahko ogledali vozila in opremo gasilcev, carinikov, vojakov in policistov. Posebno vzdušje je med obiskovalci pričaral policijski helikopter, tik pred razglasitvijo rezultatov tekmovanja pa nam je dih zastal ob prikazu vaje poslušnosti s policijskim psom v izvedbi policista. Mateja Gabrovec Tekmovalci zavoda OŠ Videm z mentoricami in policistoma IZLET Z AVTOBUSOM SMO SE ODPELJALI DO TURNIŠČ. KO SMO IZSTOPILI, SMO VIDELI LEP TRAVNIK. NAJPREJ SMO SI OGLEDALI, KAKO SE STRELJA Z LOKOM. NATO NAM JE DVORNI NORČEK POKAZAL SVOJE TRIKE. ZELO SMO SE ZABAVALI. ODŠLI SMO V DVORANO, KJER NAS JE Prihaja poletj Prihaja poletje, ta prečudoviti čas, ko toplo je zelo, ko se radi kopamo, sončimo in na plaži poležavamo. Ko pa sonce močno žge, nam vroče je, si sence zaželimo in na sladoled odhitimo, da se malo ohladimo. Teo Šibila, 4. a (mentorica Stanka Vogrinec) SPREJEL BARON. PRAVLJIČARKA NAM JE POVEDALA PRAVLJICO IN NA KONCU ŠE ZAPELA. PRI KOVAČU SMO NAREDILI KOVANEC. PO MALICI SMO OBISKALI ŠE GOSPODINJE, KI SO NAM POKAZALE, KAKO SO VČASIH PRALI. OB ZANIMIVI GLASBI SMO ZAPLESALI. PRI VITEZU SMO SI OGLEDALI VITEŠKO OPRAVO. MENI SO JO NADELI IN BILA JE TEŽKA. ČEBELAR V STARI OPRAVI JE PRIPOVEDOVAL O ČEBELARJENJU. UČITELJICA MANJA SE JE SABLJALA S KOVAČEM IN GA PREMAGALA. S TURNIŠKEGA GRADU SMO ODŠLI NA AVTOBUS IN SE ODPELJALI PROTI ŠOLI. HANA JEROMEL, 1. A (mentorica Olga Zelenik) Ostržek v šoli, Žan Valenko, 2. a | A S - <- :'c I f- o M j j e L H V s ra U v Ostržek se je odločil, da bo šel v šolo in se naučil brati in pisati tako dobro, da bo Pepe ponosen nanj. Vendar je naneslo, da je Abecednik zamenjal za vstopnico v lutkovno gledališče. Tako je izpustil priložnost, da bi postal dober bralec. Res škoda, kajti če znaš dobro brati, lahko ... • tudi pišeš; • bereš zgodbe; • dobiš dobro oceno; • rešiš besedilno nalogo; • prebereš navodilo na zdravilu; • prebereš plakat in izveš, kdaj in kje bo kakšen koncert; • postaneš zelo dober bralec; • napišeš pravljico ali pesem; • postaneš pisatelj; • prebereš recept za juho, piškote ...; • prebereš spričevalo; • postaneš blagajničar; • po navodilu sestaviš predmet; • postaneš zdravnik ali ravnatelj; • se lahko izogneš nevarnostim; • postaneš pravljičar; • prebereš novice na spletni strani ali v časopisu; • prebereš sporočilo na telefonu ali računalniku in nanj odgovoriš; • pišeš zgodbice ... Učenci 2. a OŠ Videm (mentorica Darja Ostroško) REBEKA MURKO -U Xz- Sola v naravi V šoli v naravi v Ankaranu mi je bilo najbolj všeč, ko smo se z ladjico peljali v Piran in si tam ogledali akvarij in si kupili spominke. Zabavno in smešno mi Je bilo, ko je Timiju odneslo kopalke z njegovega balkona na mojo teraso. Najbolj poučno pa se mi je v šoli v naravi zdelo, ko nam je biolog Luka razkazal botanični vrt. Všeč mi je bilo tudi, ko Srno prijemali meduze, ki ne opečejo. Eva Podgoršek, 5. a Sola v naravi Ko smo prišli v Ankaran, nobeden ni bil zaspan. Zbežali smo v sobe in razpakirali garderobe. Ko smo prišli na plažo, nam je Tim ponudil masažo. V bazenu smo plavali in se zelo zabavali. Nato še v morje smo skočili in si glave namočili. Meduze smo lovili in z njimi Elo in Lana strašili. Ko smo domov odšli, smo malo žalostni bili. Nato smo starše objeli in bili vsi zelo veseli. Nik Fideršek, Sara Pernek in Eva Podgoršek, 5. a (mentorica Nataša Varnica) Bili smo v poletni šoli v naravi V ponedeljek, 8. junija 2015, smo se petošolci OŠ Videm s podružnicama Sela in Leskovec za pet dni odpravili v šolo v naravi v Ankaran. Tam smo nadgrajevali svoje znanje plavanja in spoznavali značilnosti Koprskega primorja. V četrtek, 11. junija, smo imeli popoldanski izlet. Z ladjico smo se peljali od Ankarana do Pirana. Vožnja je trajala uro in pol, vendar nam na poti ni bilo dolgčas. Med vožnjo smo opazovali morje, šteli meduze in se zabavali. Peljali smo se tudi mimo gojišča školjk. Po izkrcanju z ladje smo odšli do akvarija in si ga ogledali. Tam je bilo veliko vrst rib, najbolj všeč mi je bila murena. To je zelo dolga riba, podobna jegulji. Nato smo se odpravili do cerkvice sv. Jurija, kjer smo pojedli malico. Imeli smo tudi nekaj prostega časa za nakup spominkov. Privoščili smo si tudi sladoled, ki nas je v vročini prijetno ohladil. Zatem smo se z ladjico vrnili nazaj v Ankaran. Bili smo zelo utrujeni, vendar nam je bil izlet zelo všeč. Jaka Elorvat, 5. b (mentorica Danica Tili) ' ------ ( . i i Spomini na šesti razred Zagotovo si ga bom zapomnila. Če ne zaradi sošolcev, pa zaradi učiteljev, ki so se tudi pri resni snovi znali z nami nasmejati. Zapomnila si bom tudi dogodke, ki smo jih letos skupaj doživeli - od prepirov, ali so boljši dečki ali deklice, do lepih skupnih trenutkov in izletov. Spomnim se ure, ko smo pri slovenščini poslušali radijsko igro. Pogovarjali smo se o črkah, kako lahko z njimi izražamo tudi različna čustva. Učiteljica je za primer izgovorila aaaaaa, in ko je naslednjič izgovorila ooooo, se je sošolec oglasil z aaaaaaa in vsi skupaj z učiteljico smo planili v smeh. Klara Vaupotič, 6. a (mentorica Dragica Majhen) Prvo leto v Vidmu V začetku že skoraj preteklega šolskega leta smo se šesto-šolci delili v dva oddelka. Nas, ki smo prišli iz podružnične šole Sela, je bilo v začetku strah, da se z novimi sošolci morda ne bomo dobro razumeli, pa tudi učiteljev in šole same nismo poznali. Takoj smo ugotovili, da je bil ves strah odveč, saj smo že hitro postali prijatelji. Že res, da smo se včasih tudi skregali, a smo to hitro pozabili. Zelo sem vesela, da imam take sošolce. Upam, da se bom med počitnicami s kom srečala in malo poklepetala. Nika Princi, 6. a (mentorica Dragica Majhen) Drevo, ki mu pod soncem ni enakega Živel je star gozdar, ki svoje službe ni več opravljal. A imel je srečno življenje, saj je bil zdrav in nič mu ni manjkalo. Živel je v majhni hišici sredi gozda v kraju Kidričevo. Vsako jutro se je najprej umil, preoblekel, si skuhal kavo ali čaj, se najedel, nato pa se sprehodil po gozdu. Rad se je sprehajal po gozdu in poslušal ptičje petje. Ko se je nekega dne sprehajal po gozdu in zašel malo globlje vanj, se mu je zazdelo, da je nekaj videl. Zdelo se mu je, da ga izza drevesa nekdo opazuje. Pomislil je, da je le privid, in se raje vrnil domov. Menil je, da se mu prikazujejo stvari, a počutil se je dobro in zato se mu je zdelo vse skupaj nekam čudno. Naslednje jutro ga je radovednost gnala še globlje v gozd in spet je dobil tisti neprijetni občutek, da ga nekdo opazuje. Za nekaj časa je obstal in opazoval, vendar spet ni videl ničesar. Tisti, ki ga je opazoval, se je najverjetneje skril. Odpravil se je domov in med potjo razmišljal, le kdo bi lahko to bil, kaj sploh dela tam, zakaj se skriva ... Naslednje jutro je gozdar s seboj vzel še malico, saj je tam nameraval ostati dalj časa. Ko je prišel do kraja, kjer je dan prej imel občutek, da je nekaj videl, je obstal, se ozrl naokrog, nato pa se podal še globlje v gozd. Ko je našel primerno mesto, je sedel pod drevo, se nanj naslonil in opazoval. Ker je bilo vse mirno, se je dolgočasil, postal utrujen in nehote zaspal. Čez nekaj časa se je prebudil. Vanj je strmelo polno različnih obrazov. Sprva je mislil, da sanja, saj so to bili obrazi škratov. In bili so prav grozljivi. Bili so sive barve, ki je bila sicer lepa, a najbolj jim ni pristajala. Najbolj čudno pri vsem tem pa je bilo, da so si bili čisto različni. Niti malo si niso bili podobni. Ker je mislil, da sanja, se je uščipnil, a ugotovil, da ne spi, kar je vso stvar naredilo še bolj grozljivo. Ni vedel, ali jih naj ogovori in če sploh govorijo. Želel je zbežati, vendar se ni mogel premakniti. Ker ni nič rekel, so ga čudna bitja ogovorila. Govorili so malo drugače kot ljudje, vendar se jih je dalo razumeti. Govoril je največji in najbolj grozen med njimi. Očitno je bil glavni. Rekel je: »Glej, ti si gozdar. Skrbel si za ta gozd, torej ti je nekaj pomenil in ti še pomeni, saj se vanj vsak dan rad vračaš. Vem tudi, da se zavedaš, kako pomemben je ta gozd za ljudi in za nas ter za vse živali. Moraš opozoriti ljudi, da naj varčujejo z lesom in gozdom.« Nehal je govoriti in čakal, da bo gozdar kaj rekel, vendar je samo strmel vanj. Zato je nadaljeval: »Pokazal ti bom nov material, ki je lahek, trden, lepega videza, in kar je najpomembnejše, da se ga reciklirati.« Gozdar, ki je malo prišel k sebi, je vprašal: »Kaj pomeni reciklirati?« »To pomeni, da stare izdelke, ki jih več ne potrebuješ, uporabiš znova tako, da jih predelaš v nove izdelke. S pomočjo tega procesa boste ljudje lahko ta material uporabili znova in znova. Ta material je kovina, imenovana aluminij. Tudi mi smo narejeni iz njega. Izvoli, tukaj imaš seme.« Seme je bilo sivo, zato je gozdar sklepal, da je iz aluminija. »Posadi ga in čez noč bo zraslo drevo iz aluminija, okoli drevesa pa tovarna, ki bo izdelovala aluminij. Zaposli tam ljudi, nato pa širi posel in tovarno. Posel bo nedvomno cvetel, kajti aluminij je lahko zlato. Ljudem ne smeš povedati za nas, kajti ko bo r bodo na pravi način za nas izvedeli.« Nato so odšli. Gozdar je želel še nekaj vprašati, a že jih ni bilo več. Nekaj časa je gozdar še sedel in premišljeval o tem, kar se je zgodilo in kaj je glavni škrat rekel. Nato je poiskal primerno mesto, posadil tisto seme, ga zalil in opazoval, vendar zgodilo se ni nič. Naslednje jutro je namesto sprehoda po gozdu šel pogledat seme, in res - tam je stalo drevo iz aluminija, okoli njega pa majhna tovarna. Mislil je, da bo našel le majhno rastlinico, našel pa je pravo drevo. Ni mogel verjeti svojim očem. Ker se je to uresničilo, je tudi drugo naredil natanko tako, kakor mu je naročil škrat. Zaposlil je ljudi in posel je cvetel. Dve leti kasneje je gozdar umrl. Njegov sin se je vrnil v svoj rojstni kraj in poi- skal očetovo hišo. V njej je našel skrinjo, ki je bila zaklenjena. V skrinji je pisalo vse, kar je gozdar vedel o škratih. Pisalo je tudi, kako je nastala tovarna in da so ti škrati Sumari, kakor jih je sam poimenoval. Skrinjo je zaprl in jo pustil v hiši. Prevzel je vodstvo v tovarni, in ko je nekega jutra šel v livarno, kjer so ulivali aluminij, so tam stali Sumari. Z njim je bil tudi eden od delavcev, ki pa prave zgodbe ni poznal. Ker so bili Sumari iz aluminija, je nastala legenda, da jih je naredil livarski stroj. Gozdarjev sin ni nikomur povedal resnice in tako je resnica umrla z njim. Sumare je po tistem videlo le malo ljudi. Tovarna pa je cvetela in se razcvetela v mogočno in veliko tovarno, ki stoji in deluje še danes. Pa tudi aluminijasta jablana je še vedno tam. Primož Burg, 8. b (mentorica Damjana Hliš) Počitnice Na zadnji šolski dan bo vsak nasmejan. Veseli bomo vsi, saj testov nam reševati več treba ni. Na morje bomo šli in veselo zaplavali, ife: skrbi, da se učiti kaj bi morali. A ko se dnevi počitnic začnejo iztekati, hitimo vsi nabavljat novih reči za nove šolske dni. Prvega septembra pa bomo pred šolo spet zbrani vsi, pripravljeni, da v šoli začnemo poslušati, si novih znanj nabirati ter dni do počitnic začnemo odštevati. Maja Ferk, Žara Muzek, 6. b (mentorica Dragica Majhen) Juhuhu, šola, zdaj pa grem domu! Počitnice bližajo se, pred sabo pa imam še test, katerega rezultat mora biti »the best«. Bog, pomagaj mi, od znanja glava me boli. Komaj čakam dne, ko pridem domu in rečem: »Počitnice so tu!« Zdaj je konec vsega. Že sedaj pa vidim mamo, ki je vsa bleda od mojih norčij in nereda. Miha Krajnc, 6. b (mentorica Dragica Majhen) Rdeča kapica - malo drugače Rdeča kapica seje k bolni babici odpravila, mama ji je vse v košaro pripravila. Želela bolj hitro je k babici priti, zato se ji je zdelo pametno po gozdni bližnjici iti. V globinah gozda je srečala volka, sledile so minute groznega molka. Naenkrat pa Kapica vse mu je priznala, s tem volku nevede pot do babice je izdala. To bil začetek je njegovega načrta, da babico s seznama živečih črta. In če mu uspe, še Kapico preslepi, jo poje in sit naprej živi. S tem načrtom do babice hitro je šel, jo pojedel in njene obleke oblekel. Zatem še Kapico želel je pojesti in ob prihodu k babici jo zavesti. Ko je prispela, sta se zapletla v dialog, ona gaje spraševala vse naokrog. Debata je na?tesla na njegova velika usta in mu dala priložnost, dajo pohrusta. Sit kar nekaj časa v babičini postelji je ležal, spal in zraven še smrčal. Te zvoke lovec je ujel in pogumno v babičino hišo prišel. Razparal volku je trebuh, po tem se mu je zdel kar suh, saj iz njega sta pogledali babica in Kapica, vanj pa skupaj so naložili polno kamenja. Volk ves žejen seje zbudil, na poti do potoka se večkrat zgrudil. Ko pa končno je vodo popil, se poln kamenja je v potok zvalil... ... in se utopil. Nina Bratušek, 9. a Rdeča kapica se je špancirala skoz šumo in te je srečala vuka. Vuk jo je htel požreti, ker je bil lačen, pa si je premislo. Rdeča kapica se je rešla, ker je šla nabrat rože. Vuk je odlaufal v šumo, Rdeča kapica pa se je spravla na pot do bakice. Ampak vuk jo je že prehiteu, pogoltno bakico in v pojstli počako Rdečo kapico. Ko je Rdeča kapica prišpancirala do bakice, je ofnala vrata in vstopla v bajto. Na pojstli je ležo vuk, oblečen v bakičine cunje. Rdeča kapa je šla do pojstle in pitala bakico, zakaj ima tak vlke oči, uhe in uste. Pri zadnjem pitanji jo je bakica oz. vuk požrl. Ko jo je popapco, se je vlego in zaspančko. Mimo bakičine bajte se je sprehajo jager, ki je zaslišo glasno hrgoljenje. Vstopo je v bajto in na pojtsli zaglejo vuka. Iz njegovega lampa se je čulo dretje. Jager je takoj trofd, da je vuk popapo Rdečo kapico in bakico. Hitro je vzel iglo in škarne in iz vukovega lampa rešo bakico in njeno vnukico. Zahvalile so se jagri, podi pa prinesle kameje in ga vsipale v vukov lamp. Jager ga je zašil vkup. Potem so čakali, da se je vuk zbu-do. Ko se je zbudo, se je odmajal do vodjaka, da bi ke cukno, pa je pal v vodjak. Maruša Cernezel in Maša Dukarič, 9. a (mentorica Vesna Voglar Pulko) Narisal Nino Selinšek, 9. a Zaključek v vrtcu Zvezdice Vsak začetek ima svoj konec, tako je tudi s šolskim letom. V vrtcu Zvezdice smo 4. junija pripravili prireditev ob koncu šolskega leta in v slovo minimaturantom. V dopoldanskem času je minimaturante obiskal župan občine Videm Friderik Bračič, popoldan pa so se minimaturanti predstavili s pesmijo in plesom. Zaplesali so četvorko, prav tako pa so se predstavili tudi otroci, ki obiskujejo nadstandardne programe. Starši so poskrbeli za družabni del, vzgojiteljice pa za športne igre. V petek, 12. junija, je svoj rojstni dan praznoval tudi vrtec Zvezdice. Otroci in vzgojiteljice iz vrtca smo se na ta dan odpeljali z avtobusom v Videm in si v občinski dvorani ogledali pravljico Čebelica Lenka, nato pa smo se družili z otroci iz vrtcev Sonček in Mavrica na vrtčevskem igrišču v Vidmu. Posladkali smo se tudi z rojstnodnevno torto. Vzgojiteljice vrtca Zvezdice j®'-' M' ' 'V- 'Uj niir Lafill mm ji L Ji Dan vrtca F M a otroke, ki obiskujejo naše vrtce, je bil petek, 12. M junija, prav poseben dan. To je namreč dan vrtca. M 1; smo ga s skupnim samopostrežnim zajtrkom na terasi vrtca, nato pa smo si v občinski dvorani ogledali lutkovno predstavo Čebelica Lenka v izvedbi Gledališča za najmlajše Makarenko. Pridružili so se nam otroci iz Leskovca in Sel, za katere je bila pravo doživetje že vožnja z avtobusom. Hvala vsem, ki ste jih spremljali. Otroci so na predstavi spoznali čebelico Lenko, ki je bila zelo lena in je na delu velikokrat zaspala olgčasa. To je izkoristil sršen, ki je čebelam najprej ukradel med, nato pa se je polastil še panja. Predstava je bila zaigrana tako, da je k sodelovanju pritegnila tudi otroke. Sledilo je druženje na vrtčevskem igrišču, ki smo ga sladko zaključili s torto. Kot je ob takih priložnostih nava- kako pomembna je pridnost, da, nam je čas kar prehitro vestnost in odgovornost tako minil. Otroci so uživali v pri majhnih kot tudi velikih druženju, se igrali in se hkra- obveznostih, ti od čebelice Lenke naučili, VR Šah kotni svet Tudi naš vrtec v Vidmu je bil povabljen v Talumov projekt Lahkotni svet. Talum nam je podaril material iz aluminija (folijo, žico, rondelice, izparilnike ...), k temu pa smo doda- li še zbiralno akcijo aluminijastih odpadnih izdelkov (različni pokrovčki, posodice, papirji od čokolade in bombonov ...), v katero smo vključili otroke in njihove domače. Poleg aluminijastih izdelkov nam je Talum podaril še ves drugi material, ki smo ga potrebovali za delo v tem projektu. Iz vsega tega smo skozi vse šolsko leto pridno ustvarjali. Prvi vidnejši izdelki so nastali pod prsti naših otrok in njihovih staršev v delavnici okraskov v Veselem decembru. Vsak, ki je v tistem času obiskal vrtec, je v naši avli lahko občudoval prelepo okrašeno novoletno jelko, vso v alu okraskih. Drugi odmevnejši dogodek, kjer smo se predstavili tudi širši javnosti z alu izdelki, pa je bil naš nastop ob materinskem dnevu. Pripravili smo modno revijo s kolekcijami za različne priložnosti. Darila, ki smo jih podarili najprej našim povabljenim gostom, kasneje pa tudi mamicam in atijem, so bila prav tako iz aluminija (šopki rož, obeski za ključe ...). Tretji vidnejši dogodek v okviru Lahkotnega sveta pa je bil likovni natečaj, ki ga je razpisal Talum kot zaključek projekta. Poslali smo svoje izdelke in čakali, ali se nam morda prismeje kakšna nagrada. In se nam je res! Otroci iz skupine Snežinke smo skupaj z vzgojiteljicami in ob tehnični pomoči dobrih ljudi in našega hišnika za natečaj ustvarili sliko iz aluminija z naslovom »Varujmo naravo«. Enak naslov smo z našo skrivno minimaturantsko abecedo, ki smo jo sami ustvarili, zapisali na sliko. Prikazuje razne cvetlice, od katerih vsaka pomeni svojo črko. Slika je bila na natečaju nagrajena s kipcem Sumarčka, priznanjem in izletom v belo Ljubljano. In smo šli. Najprej na svečano podelitev nagrad (vzgojiteljica), 20. junija 2015 pa še na izlet (otroci skupine Snežinke in zaposleni iz vseh treh vrtcev). Talum nam je v okviru nagrade podaril prevoz, malico, ogled Hiše eksperimentov in dogodek v Hiši eksperimentov (zobo-logija) za 40 oseb. Da bi nam bilo še lepše, nas je Suzana Lep Šimenko tej priložnosti prijazno povabila še na ogled državnega zbora. Skupaj z njenim možem sta nam ta ogled tudi organizirala. V državnem zboru so nas lepo sprejeli, nam marsikaj o njem razložili in nam ga, kolikor je bilo mogoče, tudi razkazali. Lahko rečem, da smo uživali v ogledih in eksperimentiranju, le vožnja tja in nazaj je zaradi zastojev dolgo trajala. Pa smo kakšno rekli in zraven zapeli ter se srečni in zdravi tudi vrnili v Videm. Iskrena hvala vsem, ki ste nam vse to omogočili! Ana Trafela Izleti v videmskem vrtcu Otroci in vzgojiteljice vrtca Videm smo se 27. maja odpravili na izlet - mlajši v bližnjo okolico vrtca, otroci iz skupine Snežinke pa z avtobusom na Ptuj. Na Ptuju smo se na Mestnem stadionu pomerili na mednarodnem krosu v organizaciji ptujskega vrtca z otroki različnih vrtcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Po podelitvi medalj smo se podali v mestni park, kjer smo imeli malico in čas za igro na igralih. Odšli smo še na krajši sprehod po delu starega mestnega jedra Ptuja. Ogledali smo si nekaj znamenitosti (Mestno hišo, Florjanov spomenik, Orfejev spomenik, mestni stolp, proštijo, gledališče) in se na kratko seznanili z njihovo zgodovino. Na koncu smo se vrnili pred Mestno hišo, kjer smo se posladkali s sladoledom in se polni novih doživetij odpravili nazaj v vrtec. Tea Jerenko Videmski minimaturanti so se poslovili od vrtca Vrtčevsko leto se bliža h koncu. To je čas, ko najstarejši otroci iz vrtca postanejo minimaturanti. V petek, 29. maja, smo tako v skupini Snežinke oblekli minimaturantske majice ter se z glasnim petjem minimaturantske himne in piskanjem na piščalke veselili našega slovesa od vrtca in skorajšnjega vstopa v šolo. Odšli smo tudi na obisk k županu Frideriku Bračiču, kjer so nas prijazno sprejeli in pogostili. Ob tej priložnosti smo se zahvalili županu za donacijo za minimaturantske komplete. Poleg minimaturantske himne pa smo prvič javno zapeli še vrtčevsko himno. Ves čas so nas spremljali tudi nekateri starši naših otrok. Iz občinske stavbe smo se nato podali po Vidmu, potem pa še v vrtec in šolo, da se poslovimo tudi od »domačih«, kot se spodobi. Našim minimaturantom želimo vsi iz vrtca Videm uspešen vstop v šolske klopi in prijetno počutje v šoli. Tea Jerenko Kulturna šola 2015 "y avni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti H vsako leto poziva šole, da oddajo prijavo za naziv kul-jl turna šola. Letos smo na OS Videm natanko pregledali, katere kulturne dejavnosti smo pripravili in izvedli v minulih treh letih. Komisija je pregledala prijave osnovnih šol iz vse Slovenije, ki so se kulturno udejstvovale na vsaj petih področjih: glasba, gledališče, lutke, folklorna dejavnost, film in video, ples, likovna in fotografska dejavnost, literatura, varovanje kulturne dediščine. Prijavilo se je kar 98 osnovnih šol, ki so po določenih kriterijih lahko zbrale največ 35 točk. Komisija za vrednotenje vlog za naziv kulturna šola je OŠ Videm dodelila kar 32 točk. V četrtek, 21. maja, je bilo v Ljubljani zelo slavnostno, $aj je potekala zaključna prireditev. Nanjo sta se odpra- Javna tribuna na temo drugačnosti, ki jo je povezoval Boštjan Gorenc - Pižama. OŠ Ledina. K pisanju jih je bili: Mitja Čander, urednik, spodbudil mladinski roman pisatelj in scenarist, ki se Čudo. kljub slepoti že vse življenje Pogovor je moderiral Boštjan uspešno ukvarja z vsem, kar Gorenc - Pižama. Gostje so je povezano s knjigami, Alja vili tudi učenki 8. a razreda Rebeka Fridrih Gosak in Neli Selinšek. Najprej sta odšli v staro elektrarno, kjer je potekala javna tribuna na temo ČUD Oviti - vsak je svoj svet v vesolju kulture z rdečo nitjo drugačni in uspešni. Povod za to tematiko je priročnik za učitelje za izvajanje razrednih ur, ki so ga napisale učiteljice Rebeka in Neli z Vidom Valičem Klara Ugovšek, študentka prava, ki od rojstva boleha za redko boleznijo, cistično fibrozo; večino življenja je preživela v bolnišnici, kjer je obiskovala bolnišnično šolo, Simona Semenič je dramatičarka in performer-ka, ki se bori z epilepsijo in brez zadržkov razbije tabuje o boleznih, ko prizna, da še vedno občasno moči posteljo, Branka Grujičič je novinarka in mati deklice z dovvnovim sindromom, ki je predstavila zahtevno življenje in vzgojo drugačnega otroka, Ajda Rooss, igralka, lutkarica, režiserka, ki se je v otroštvu soočala z burno ločitvijo staršev; čeprav je v sebi izjemno trpela, je navzven kazala sliko zelo uspešne, a tihe deklice. Pripovedi gostov so pretresle vse prisotne, celo zvabile kakšno solzo v oči. A zaključek je vsekakor pozitiven: kljub številnim težavam, boleznim, oviram je mogoče uspeti, če le verjameš vase in v vsem vidiš izzive, ki jih je moč preseči. Sledil je ogled ljubljanskih kulturnih ustanov. Rebeka in Neli sta si z učenci še treh osnovnih šol ogledali Slovensko filharmonijo, kjer sta prisostvovali celo vaji moškega komorne- ga zbora. Ker je sledilo nekaj prostega časa, sta se odpravili po centru Ljubljane, kjer sta srečali Vida Valiča in se fotografirali z njim. Za pomiritev od razburljivega srečanja sta si privoščili sladoled, nato pa se z vzpenjačo odpeljali na ljubljanski grad. Tam je bilo vse nared za svečano zaključno prireditev. Navzoče so pozdravili ljubljanski župan Zoran Jankovič, direktor JSKD mag. Igor Teršar in ravnateljica OS Ledina Marija Valenčak. Učenci OS Ledina, najbolj kulturne šole leta 2014 v Sloveniji, so kulturni program poimenovali 24KULtur, ki je združil veliko področij kulturnega ustvarjanja. Strokovna komisija je med posebej nominirane šole takole porazdelila nazive: OS Franceta Bevka Tolmin — glasbeno področje, OŠ Dolenjske Toplice — gledališko področje, 2. OŠ Slovenska Bistrica — področje lutkovnega ustvarjanja, OŠ Mirana Jarca Črnomelj - folklorno področje, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer — področje filma, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica - likovno področje, OŠ Bogomirja Magajne Divača — literarno področje, OŠ Brusnice — področje ohranjanja kulturne dediščine, II. OŠ Celje in II. OŠ Slovenj Gradec — področje kulturnega ustvarjanja in solidarnosti med generacijami. Vznemirjenje je naraščalo do podelitve najprestižnejših nazivov: OŠ Petrovče — najboljša kulturna šola leta 2015, OŠ Artiče - najboljša kulturna šola v kategoriji male in podružnične šole, OŠ Franja Goloba Prevalje — najboljša kulturna šola v kategoriji srednje velike šole, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina — najboljša kulturna šola v kategoriji velike šole. Te šole so prejele še posebno nagrado, ogled svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. Za zaključek kulturno bogatega dneva so učence in mentorje povabili na pogostitev. Ob tem so uživali ob melodijah tamburaškega orkestra Majšperk pod taktirko Draga Kleina s solistko Ano Karne-ža, ki je prav tako kljub drugačnosti nadvse uspešna. Ob koncu dneva sta Rebeka in Neli prijetno utrujeni povedali, da je bilo celodnevno dogajanje zanimivo, poučno in da je zelo hitro minilo. Manja Vir Šolska himna Pisci besedila: Anja Vidovič, Timotej Krajnc, Alen Orlač, Lucija Voglar, Andreja Bedrač, Dejan Štuhec Sola super je, če jo narišeš, šola super je, če jo opišeš, najboljša je, če jo obiščeš. Smo nekateri face, zabavljači, spet drugi strastni navijači. Cisto vsak je v svojem svetu kot v Murnovem sonetu. Tudi eko vsi mi znamo biti in naravo s tem razveseliti, s tem okolju izboljšamo izgled in vam vsem skupaj dober smo vzgled. Sola super je, če jo narišeš, šola super je, če jo opišeš, najboljša je, če jo obiščeš. Tako mogočna in bogata, vsako jutro, vsakdan šola čaka nas, a ne zaman! Bistroumni zdaj postali smo, življenje zdaj nam vsem še lepše bo. Morda v dežele tuje pojdemo, z znanjem srečo svojo kujemo. Poslavljamo se srečo v očeh, z mislijo, da gremo v novi svet. V nov svet, ki nam je odprt, kot rože cvet v prihodnost sem zazrt! Sola super je, če jo narišeš, šola super je, če jo opišeš, najboljša je, če jo obiščeš. Obiskal nas je Franjo Gnilšek "V TTjuniju nas je obiskal pesnik, naš domačin in ponosen %/ Haložan, rojen pred dvainosemdesetimi leti v Slatini ▼ pri Cirkulanah, Franjo Gnilšek. Učenci od 1. do 4. razreda so pripovedim iz njegovega življenja z zanimanjem prisluhnili. »Nisem poklicni pesnik in ne čen recitator je prebral iz svo-pisatelj, vendar sem močno je zbirke Življenja krog dve povezan s pesmijo,« je pove- pesmi (Moja zemlja, Mati), dal gospod Franjo. Kot odli- ki sta prepojeni s spomini na Utrinek s prijetnega druženja s pesnikom Franjem Gnilškom Foto: arhiv OŠ njegovo življenje. Vse življenje je rastel s pesmijo; kot otrok je bil vsak večer soudeleženec petja v domačem krogu, kot srednješolec (obiskoval je ptujsko gimnazijo) je svoje misli vrtel okrog pesnikovanja, kot odrasel pa je začel pesmi zapisovati. Nastala je pesniška zbirka, ki jo je v dveh izvodih poklonil naši šolski knjižnici, za kar smo mu zelo hvaležni. OŠ Leskovec Kolesarski izpit in kolesarski izlet Selški petošolci so z vso skrbnostjo in upoštevanjem varnosti opravili kolesarski izpit. Za pridnost in upoštevanje navodil so bili nagrajeni z izletom na Ptuj. Po prihodu v zakladnico tisočletij smo se najedli in kolesa parkirali v minoritskem samostanu. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro. Pred Salonom umetnosti v Prešernovi ulici nas je pričakala arheolo- ginja Aleksandra in nas vodila po zbirki drobnega arheološkega gradiva. Učenci so s takšnim zanimanjem poslušali razlago, da so bili pohvaljeni in dobili vabilo za ponovni obisk. Kljub vročini smo prikolesarili nazaj na Sela. Kuharica je poskrbela, da so se učenci po prihodu dobro okrepčali. Claudia Beguš - Mihelič Mladi kolesarji so pozorno prisluhnili napotkom policista Mirana Nagrada je bil izlet na Ptuj. Brumca. Foto: arhiv OŠ Razstava likovnih del učencev zavoda OŠ Videm "V TT dneh okrog vidovega, ko naša občina praznuje, se % / vsako leto zgodi več prireditev, med njimi zagotovo T tudi odprtje kakšne razstave. V petek, 12. junija, so v razstavišču Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm, v Drvarnici, znova gostili mlade likovnike in fotografe iz videmske osnovne šole z obema podružnicama. Mentorica, profesorica likovne vzgoje Aleksandra Vidovič, in podpredsednica KD Videm Manja Vinko ob odprtju razstave likovnih del učencev videmske šole Sodelovanje med društvom in šolo ima že dolgoletno tradicijo, izraziteje pa se je sodelovanje okrepilo pred tremi leti, ko so videmska občina, šola in kulturno društvo sodelovali v projektu Come-nius Regio s podobnimi poljskimi ustanovami v mestu Poznan. »Osnovna šola Videm se vsa leta trudi približati kulturo - ljubiteljsko ali institucionalno, staro ali sodobno — svojim učencem. Prenašanje kulturne tradicije na mlade rodove je naša dolžnost, naša skrb. Zato se tudi v KD Franceta Prešerna trudimo, da se čim več povezujemo s šolo, skupaj pripravljamo kulturne dogodke, navdušujemo otroke za bodoče aktivno sodelovanje v naših sekcijah in v njih razvijamo spoštovanje do kulturne dediščine, zlasti še ljubiteljske,« je v uvodu povedala podpredsednica KD Videm Manja Vinko. »Bogato sodelovanje je letos obrodilo sadove: osnovna šola Videm je pridobila naziv kulturna šola. Vsebinski in organizacijski izvajalec projekta kulturne šole je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ob idejni zasnovi Zveze kulturnih društev Slovenije ter ob strokovni podpori ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za kulturo. Ob naši šoli je ta naziv letos prejelo še 45 šol v drža- Mladosten, igriv pogled na svet, ki so ga v fotografije ujeli mladi umetniki. Foto: Jože Šmigoc vi; te so od možnih 35 točk za svoje dejavnosti v zadnjih treh letih dosegle vsaj 20 točk. Ce se malo pohvalimo: komisija je tpBi šoli podelila kar 31 točk. Vsekakor bo sodelovanje med videmsko osnovno šolo in kulturnim društvom še raslo in se razvijalo, saj bo leta 2020 treba naziv obnoviti. Torej nas čaka še veliko zahtevnega, a koristnega in prijetnega dela.« Učenci vseh treh šol videmskega vzgojno-izobraževalnega zavoda — šol Videm, Leskovec in Sela — so vse leto ustvarjali v likovnih in fotografskih delavnicah ter s čopičem dajali vsebino slikarskim platnom na mali haloški koloniji v maju pod mentorstvom profesorice likovne vzgoje Aleksandre Vidovič: »K tistim prej omenjenim 31 točkam so veliko prispevale tudi likovne dejavnosti. Zelo ponosna sem na naše likovnike in fotografe. Zlasti fotografi so zelo samoiniciativni: sami iščejo lepoto, sami iščejo skrivnosti, z mano so se potepali po Halozah, po Ptuju, podnevi in ponoči ... Tudi mene opozorijo na stvari, mimo katerih hodim vsak dan, a jih sploh ne opazim. In vse to se vidi na njihovih fotografijah. Njihova razstava kaže mladosten, igriv pogled na svet, povedo nam, da lepota ^ da obstaja, da jo tudi oni iščejo, hkrati pa nas opozarjajo na kakšne druge, temačne strani sveta: da stvari izginjajo, da se jih moramo zavedati, jih ohranjati. Na razstavi sodelujejo fotografi devetošolci Jerneja Burg, Maruša Černezel, Maša Dukarič, Kim Hebar, Karin Jurak, Helena Medved, Samanta Pignar, Nino Selinšek in Eva Verdenik ter udeleženci 4. male likovne kolonije Haloze 2015 Karin Jurak, Kim Hebar in Nina Bratušek iz OS Videm, Luka Lovenjak, Blaž Krajnc in Alen Orlač iz OS Leskovec ter Aljaž Bračič, Gaj Železnik, Katarina Murko, Karin Vogrinec, Teja Svenšek in Gaja Železnik iz OŠ Sela. Kolonija je potekala 22. maja na podružnici Sela. Deževen dan se je spremenil v prav prijetno in ustvarjalno druženje učencev naših treh šol. Nadarjenim učencem 9. razreda iz Vidma in Leskovca so se pri ustvarjanju na temo Na polju pridružili petošolci s Sel. Učenci so si pri slikanju na platno pomagali s fotografijami in tako se je šolska telovadnica spremenila v pravi slikarski atelje. Kljub dežju zunaj pa na njihovih platnih ni manjkalo sonca.« Kot zanimivo glasbeno popestritev ob odprtju razstave smo slišali elektronsko glasbo, ki jo je zmešal devetošolec Nino Selinšek, in tako se je še enkrat pokazalo, da so mladi navdušeni nad najrazličnejšimi oblikami umetniškega izražanja. In prav je, da imajo možnost pokazati svojo ustvarjalnost tudi drugim. Zbrane je ob odprtju razstave pozdravil tudi župan Friderik Bračič. Mladim ustvarjalcem pa v razmislek še tale verz Toneta Pavčka: Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama — glavna. Člani KD Videm vsem mladim ustvarjalcem iz srca želimo, da poskrbijo za svojo pot, naj bo ravno toliko vijugasta, da jim bo obogatila življenje s številnimi izkušnjami in zanimivimi ljudmi. Veselimo se skupnega sodelovanja! Manja Vinko Otroška varnostna olimpijada V maju so učenci 4. in 5. razreda tekmovali na predtekmovanju otroške varnostne olimpijade v Miklavžu pri Ormožu. Odlično so opravili naloge, tako zelo, da so dosegli 2. mesti in se uvrstili v finale, ki je potekal v dvorani Tabor v Mariboru. Od vseh 106 ekip so v predtekmovanju dosegli tretje največje število točk. V finale se je uvrstilo 20 ekip in naši učenci so dosegli odlično 7. mesto. Za doseženo mesto jim seveda iskreno čestitamo. Z lepim obnašanjem so veliko storili za ugled naše šole. Claudia Beguš - Mihelič Ekipa OŠ Sela je bila odlična na otroški varnostni olimpijadi. Čestitamo! Foto: arhiv OŠ Na šoli Sela je bil živžav Vsako leto poteka na naši šoli prireditev živžav in tudi letos je bilo tako. Zbrali smo se v šolski telovadnici. Karin in Pia sta nas peljali skozi program. Pevski zbor je zapel pesmici Zadovoljni kmet in Kekčeva pesem, nato je sledil ples uptovvnfunk starejše plesne skupine. Zajček in veverica sta skoraj zamudila matematiko, ker sta si naredila športni dan z zeljno glavo. Program se je zaključil s plesom Okrog sveta v izvedbi mlajše plesne skupine. Napovedovalki sta nas povabili na igrišče, kjer smo igrali štafetne igre. Na šolskem igrišču smo po razredih s starši tekmovali v različnih igrah. Igrali smo igre poskočni zajček in njegov repek, pazi, bomba, teci s kolebnico in postani muzikant, nesi krožnik slastne juhe in priprava na vodne radosti. Vsi igralci smo se trudili, da bi zmagali, vendar smo v večini iger zmagali učenci. Na koncu smo se zelo zabavali v igri med dvema ognjema. Tudi v tej igri smo zmagali učenci. Igre je ves čas spremljala zabavna glasba, tako da smo lahko tudi poplesavali. Po igrah smo se še družili ob soku, sadju in pecivu. Pogovarjali smo se, nekateri otroci so se igrali na igrišču. Zelo smo se zabavali. Ta dan smo se imeli zelo lepo. Veseli smo, da smo premagali svoje starše. Mislimo, da so se tudi starši zabavali, ko so se igrali z nami. Učenci 5. d z učiteljico OŠ Sela Noč knjige 2015 "W" etos se je 23. aprila zgodila že druga Noč knjige, namenjena vsem ljubiteljem knjig, od najmlajših do najsta-M. J,-,.j:;l, Program je bil naslednji: ob 18. uri Pravljična urica (predšolski otroci in učenci 1. VIO), ob 19. uri Mladi in knjige (učenci 2. in 3. VIO, srednješolci), ob 20. uri Druženje ob knjigi (za odrasle), ob 21. uri Od knjige do filma: ogled filma, posnetega po knjižni predlogi Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil (Jonas Jonasson). Ves čas dogajanja so obiskovalce kratkočasili še uganke, anketni vprašalnik o branju, predlogi za dobro branje in knjižne nagrade. V Drvarnici KD Videm so najprej najmlajši ljubitelji pravljic uživali na pravljični urici. Popestrili so jo učenci 1. a in 1. b s kratkim medvedje obarvanim pevsko-gibalnim nastopom. Mladi ljubitelji pravljic in knjig Mili H' -18 ■—H R vi WBLZr A 1 jk [H | J jSjEihgf 31 L 1 ■H i ■UH J b ! m ® Prizora iz nastopa prvošolcev, ki so se predstavili tudi na zaključku bralne značke na OŠ Videm. F iEI Tudi nadaljevanje je bilo v znamenju medvedov, saj revija Ciciban letos praznuje 70 let in je jubilej obarvan z natečajem Medvedi in medvedki. Otroci so poslušali pravljico Pod medvedovim dežnikom Svetlane Makarovič. Sledilo je ustvarjanje, nato pa nekaj okrepčila in podelitev knjižnih in sladkih nagrad. V uri, namenjeni osnovnošolcem od 3. razreda naprej, je bilo v ospredju skladanje rim po zgledu pesmi Komu zvoni glasbene skupine Društvo mrtvih pesnikov. Jaka Horvat in Nika Širovnik sta iz naslovov najbolj branih knjižnih del zadnjih nekaj let izbrskala take naslove, ki so se lepo združili v pesem. Jaka Horvat in Nika Širovnik: NASLOVI matilda matilda ni je več ni je več popolna ljubezen popolna ljubezen nebeška vročica nebeška vročica polnočni vojvoda jutro v barvi sivke vztrajna nevesta klic kukavice tisoč veličastnih sonc ko šepetajo ciprese krive so zvezde ki so ob tebi vonj po jasminu garfield na vrhu sveta matilda dela snežaka ni je več garfield na dieti panika popolna ljubezen osebno in zaupno potovanje nebeška vročica moje skrivnosti morje težav petdeset odtenkov svobode spreobrnjeno srce pravilo štirih prosta linija in v gorah odzvanja pesem lune in morja poročena do ponedeljka dekle na pečini ustaljena popolna akustika Jaka in Nika sredi ustvarjanja nove pesmi V KD Videm smo zelo veseli sodelovanja z učenci OS Videm, ki so pokazali bogato domišljijo, veliko ustvarjalnosti in veselje ob druženju s knjigo. Želimo si še več takih druženj. Žal pa so se odrasli bralci tokrat slabše odrezali. Zagotovo je bilo razlogov za neudeležbo toliko kot letno izide knjig. Zato v KD Videm upamo, da bo naslednje leto bolje z več udeleženci in več dobrimi knjigami. ŠE NASVET To poletje vam želim, da ste moderni in se držite še ene moderne diete: digitalne diete. To pomeni, da se vzdržite prevelikega druženja s pametnimi telefoni, tablicami, računalniki, TV-sprejemniki $ tnli 11 d pektinu) cOHtt/lilKOJ R jujtro V bosVui 5>'n)l«5 fh fedtiuVtcc V &epedxi?jo z-ipsee? e VCRT Pc j<«st„no Vid, psSTtCr,. nu Jieli 0&ebh,5 in ^cvujj^^c ptovchrc. /ic^e ti < Nova pesem je ugledala luč sveta. ... in ga nadomestite s pravimi knjigami s platnicami in listi iz papirja. Berite veliko, berite dobro, sprostite se in uži- vajte v odkrivanju novih svetov in pridobivanju znanja! Besedilo in foto: Manja Vinko Zbor krajanov v KS Tržeč V gasilskem domu Tržeč je bil 29. maja sklican zbor kra- janov, na katerem se je kljub lepemu vremenu zbralo lepo število ljudi. Namen zbora je bil, da župan Friderik Bračič, občinska uprava in vodstvo KS Tržeč čim bolj seznani krajane o investicijah, ki so se in se še bodo v prihodnje izvajale v občini in naši krajevni skupnosti. Poudarek smo dali predvsem začetku izgradnje kanalizacije, ki je bila v občinskem svetu usklajena, in sicer v prvi polovici leta 2016 v smeri Tržeč—Jurovci— Lancova vas—Sela, prav tako je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ena izmed točk je bila tudi začetek izgradnje avtoceste in vzporedne ceste Draženci—Gruškovje. Ob zaključku zbora smo razpravljali o manjših projektih v krajevni skupnosti, predvsem v društvenem življenju, in na koncu dali besedo krajanom, da bomo na osnovi njihovih predlogov v prihodnje razvijali našo krajevno skupnost. Dušan Serdinšek, predsednik KS Tržeč Srečanje generacije 1977/78 obota, 6. junija 2015, je bila dan veselja, klepetanja, smeha in sre-Čanja po sedemintridesetih letih od konca osnovnošolskega izobraževanja. Bilo je srečanje razreda, ki je veljal za vzorno učno-vzgojno generacijo, ki se je razvila v uspešne in poslovne občanke in občane ter se razkropila po Sloveniji. Srečali smo se v gostišču Majolka. To je nepopisno veselje, ko se na sobotni dan v rahlo približujočem večeru rokujemo, se opazujemo, ali smo se kaj spremeni-^^in smo nekdanji osmi razred z razre-Piikom Antonom Roškarjem. Pridružili sta se nam tudi učiteljici Vida Voglar in Štefanija Zagoranski. Najprej smo se izpred gostišča Majolka odpravili v Osnovno šolo Leskovec, kjer nas je sprejela Marjana Srdinšek in nas popeljala skozi zgodovino in ogled šole. Koliko smeha in lepih želja je bilo izrečenih. Vsem življenje lepo teče in ga uspešno obvladujemo. Klepetali smo Katarina, Marija B., Jožica, Anica, Danica, Ana, Darinka, Milica, Anton, Albin, Bran- ko, Vlado, Viktor, Olga, Marija Z., Justina, Marjeta in Ivan. Ob okusni večerji je minil klepetavi večer, ki se je zaključil ob prihajajočem nedeljskem dnevu z željo, da se ponovno srečamo, ko bomo praznovali štiri- deseto obletnico. Hvala za lep večer in srečno čez tri leta. Iskrena hvala moji soorganizatorici Marjeti Vindiš za čudovito organiziran večer. Vaš sošolec Ivan Kmetec 'V' 1 V enem od leskovških razredov z nekdanjim razrednikom Antonom Roškarjem in učiteljicama Štefanijo Zagoranski in Vido Voglar Spominska fotografija pred šolo v Leskovcu, na katero imajo lepe spomine. Foto: arhiv Kmetec ffULs.