Političen list za slovenski narod. ?* poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesce 1 gld. 40 Ur. V «isiiinlatTftelJl prejeman vcljd: Za celo leto 12 g-ld., za pol leta <5 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. voč na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija,) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če ie tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak (lan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. I^tev. O 58. 7 Ljubljani, v soboto !>. novembra 1889. Letnilt X VH. Knezoškof Mihael Hapotnik pa ,,Slo venec". Novi knezoškof labodski je tudi sloveč pisatelj s 1 o v e n s k i. Znani so njegovi novejši posebej tiskani spisi na pr. „Sv. Viktorin" leta 1888. „Pridiga o evangeljskih svčtih" leta 1885, „Na-grobnica" 1. 1884, „Pregled bosanskega slovstva" I. 1884, „Poročilo o prvi škofijski sinodi v Mariboru" 1. 1883. — Mikavni so njegovi dopisi na pr. v „Kres": „Prineski k bosanski slovstveni zgodovini", „Imeuopis konjiške nadfare I. 1886"; „Slov. Gospodarju": „Iz Gradca do Sarajeva, v Sarajevu", „Iz Metkoviča", „Veliki teden na Dunaji" itd. — A še bogoslovec in novomašnik je dopisoval v „Vestnik" in „Zoro" 1. 1873—1876, časih pod imenom Lipakov. —V Letopisu „Matice Slovenske", kateri je družnik od I. 1876, priobčil je 1. 1874 še bogoslovec Mih. Napotnik iskren ži-votopis: „Jože Kozman, častni korar labodske vladikovine, konjiški nadžupnik in dekan, konzisto-rijalni svetovalec" (str. 101—109). Pod geslom: Defunctus adhuc loquitur (Hbr. 11, 4) piše v začetku pomenljivo na pr.: „Istino stare prislovice: ,nezgoda nikdar ne miruje' menda nijeden narod tako pogostoma krvavo ni občutil in ne občuti, nego ubogi slovenski, ki si vže skoro domišljevati ne more, da še sreča ni popolnoma Slovencu-trpinu hrbet obrnila. Od zunaj preži kruti sovražnik z odprtim žrelom, da mu pri prvi priliki pograbi najdražja bisera — vero i narodnost; znotraj tuli i razsaja strašen orkan — pogibeljni braterni prepir, ki je hujši sovražnik od prvega, ker temu pot nadaljuje i gladi, da tem preje i sigurneje dovrši svoje hudobne naklepe; na drugej strani pa se mu rušijo trdi stebri trdnjave, ki krepko odbija lisičje napade obeh protivnikov . . . Bogoslovcu J. Rozmanu bili so v vsakem oziru duhovni oče pokojni nepozabljivi knezovladika MartinSlomšek. In v resnici postal je vreden sin i učenec svojega preblagega duhovnega očeta i zvedenega učitelja, kojemu je do smrti ostal prisrčno udau i posebno hvaležen ... A kakor je bil ranjki izgled in vzor vrlega duhovnika i dušnega pastirja, tako se je pa tudi povsodi kazal unetega, iskrenega i nesebičnega narodnjaka . . Podpiral je sleherno domačemu ljudstvu koristno podvzetje. Z veseljem je pozdravljal društva, katerim namou jo Slovencem dušne i gmotne moči pomnoževati. „Slovenski Matici" podaril je 1000 gld. ... Ko so se I. 1868, nekateri rodoljubi pogovorili, da hočejo Slovencem toliko potreben političen list ustanoviti, podpisal je takoj tudi on 500 gld. v gmotno podporo „Slov. Narodu". 300 gld. je izplačal. Ker je pa videl, da je vže takrat „Narod" večkrat s pravega pota krenil kljub danej obljubi, odtegnil je daljno podporo (str. 108)" itd. „Slovenec" ima prvi sostavek njegov 1. 1S74. v št. 25., 26.: Le style c'est 1' homme même (Bulïon), v katerem „Lipakov" dokazuje, na koliko je resničen ta izrek, kedaj pa ui in biti ne more. Drugi je 1. 1876 v štev. 121. do 138. v XI razdelkih s podpisom M, Napotnik pod naslovom : Vzor pravega katolika in rodoljuba, t. j. Daniel O'Connel. — „V našem viharnem času, katerega parola je: uničiti sv. katoliško cerkev, piše v vpeljavi, spominjajo se z veseljem udje te edino časno in večno osrečevalne družbe slavnih velemož, ki so z besedo in dejanjem, ponoči in podnevi, v sreči in nesreči, pred mogočneži in prostaki, pred sovražniki in prijatelji branili in zagovarjali svobodo sv. cerkve, s katero so voljno prenašali vse težave in nadlogo, in ki so iskali, a tudi našli lastno svobodo v svobodi sv. cerkve, nasproti pa tudi sužnost v njeni sužnosti, ki pa ima le začasni obstanek. Taki izgledi nam vlivajo nekako nove krepilne moči v tesno osrčje ter nas navdušujejo k strpljivemu prenašanju slehernih nezgod. Tak spodbudljiv vzor nam je Daniel O'Connell, rešitelj in osvoboditelj naroda Irskega . . . Dasi je „Slovenec" že ob času stoletnice O'Connellovega rojstva opozoril svoje čitatelje na najveljavnejšega moža novejšega časa, hočemo vendar še nekoliko natančneje opisati njegovo življenje ter ga vsem prav živo priporočiti v posnemo kot vzor pravega katolika in pravega rodoljuba (št. 121.)" itd. Jako zanimivi in čvrsti spis sklepa na pr.: „(Jitatelji bodo vprašali, kako da je mogel 0'0onnell tako vspešno delovati. Vzrokov je več. Najpoglavit-nejši bi bili ti-le: On ni ločil vere od narodnosti. Vera in narodnost ste mu bile nerazrušljivo zvezane. Pravice sv. cerkve ni nikoli izdal ali popustil, da pridobi kake narodne pravice. Iz dolgoletne skušnje je sprevidel, da stoji in pade narodnost z vero . . . 0'Conuell je bil odločen, pobožen, zvest katolik. Pred vsem svetom je to kazal. Ponosen je bil na ime papeževec ali papista . . . Osnoval je po Irski katoliška društva, ki so razšir-jevala njegove blage ideje in navduševala tlačeni narod k neprestanemu bojevanju . . Podpirali so ga zdatno tudi duhovniki katoliški, katerim je dal prav izvrstno spričevalo . . . Duhovniki in posvetnjaki so delali z združenimi močmi. In to skupno delovanje je gotovo jako pospeševalo 0'Connellovo prizadevanje. Zmagonosno so se borili proti svojim sovražnikom, dasi tudi uiso imeli enakih gmotnih moči v svojih rokah. A blažena sloga je nadomestovala vsak pri-manjkljej" itd. (št. 138.) Na koncu našteva pisatelj vire, katerih se je posluževal pri opisovanji tega preslavnega moža, kateri je sporočiti želel dušo svojo Bogu, srce počiva naj v Rimu, truplo pa na Irskem. Z veliko radostjo se je prebiral takrat omenjeni spis; zlasti so ga bili veseli možje, kateri so v svojih mladih letih vže mnogo čitali ter slišali o slavnem 0'Connellu . . „Slovenec" 1. 1877. kaže v št. 33. do 40. v IV oddelkih učeno in zelo mikavno razpravo po Chateaubriandu, katero je priobčil M. Napotnik pod naslovom: Biblija. „Po vsem je gotovo, da se nahaja v svetem pismu: Začetek sveta in napoved njegovega konca; podlaga človeških znanosti; državne ustave od vladarstva družbinskega očeta do despotizma, od veka pastirstva do stoletja popače- LSSTEK. Kritiška pisma. i. Gospod urednik, znano mi je, da je Vaš uredniški papirni koš polu delavniških in tudi nedeljskih pisem, s katerimi Vas zakladajo v obilici Vaši nadepolui in sentimentalni, veseli in čmerikavi listkarji, a vendar sem pomočil tudi jaz pero v politiško in socijaluo črnilo naše in napisal sem pismo, ki bode romalo po širni Sloveniji, če se namreč srečno ogne „Scjlle" Vašega kritiškega svinčnika in pa „Karybde" papirnega koša poleg uredniške mize. In da ne bodete mislili, da sem jaz Vaš najnovejši nadepolni listkar, politiški „homo novus", ki pričenja svojo karijero s poročili, kako se sadi krompir in koruza in koliko je „dala" letošnja pozebla ajda, dolgočasil Vas bodem osobito z visoko politiko, z dolgočasno kritiko in z narodnogospodarskimi vprašanji našimi, kar je sicer začasno, ko zborujejo naši deželnozborski očetje, nepotrebna in kočljiva stvar. Zaradi tega hočem govoriti danes le o zavarovalnicah, da ložje zavarujem pred Vašim papirnim košem svoje pismo — in da zaprečim, ako je še mogoče, da se ne odpovedo vsi slovenski zavarovanci svojim dosedanjim zavarovalnim zaščitnikom. Jaz trdim, da smo „zabankani" Slovenci, da se nam niti las ne „prismodi" na glavi in da nam ne pade niti gumb od suknje, da bi se ne preiskovala po kakem generalnem agentu, ali pa celo po najvišjem inšpektorji vseh generalov — v naslovih naši zaščitniki namreč niso izbirčni — nam prizadeta škoda. In ob taki priliki se „obžnorajo" naša jetra in obisti in vse skrivne nade in misli, da se najde „kalkil", koliko da bi se plačalo nesrečnemu zavarovancu, ki je doživel nenadno srečo svojo, in pa za koliko stopinj bi se mu ogrenila ta zavarovana sreča. Nihče ne ugovarja pri taki redki priliki, saj prejema jeden pot zavarovanec denar, mesto da plačuje, kakor je že vajen, če se odščipne tu in tam kakov petak, desetak ali pa še kakova lepša cesarska podoba „a conto ignoto", saj šteje se tak denar navadno v krčmi, kjer se leskeče poleg zavarovalnih protokolov vino, in v vinu človek ne gleda na vsak krajcar. Ni čuda, da se fuzijonujejo najbolj slavne banke in njihovi generali, ako jame tarnati njihova politika, ki se ravna navadno po „kurzu" njihovih polic. Zaradi teh sicer važnih vzrokov v naši vže a priori „zabankani" dobi je v istini prav neumesten klic iz-mej slovenskega občinstva, ki zahteva brez odlašanja narodno deželno banko, v katero se bode moral zapisati v bodoče vsak, če je tudi iz samega „azbesta" in če stanuje tudi v medvedovem brlogu. Ako se nam vsili kak nepotreben zavod, proč bode z našo svobodo in tudi z našim dobičkom, saj je vsakemu znano, da Slovenci nismo posebno „goreči" za novinarstvo, in brez „gorečnosti" in „požrtvovalnosti" je pri zavarovalnicah dobiček nemogoč. Izginilo bode z novo prisilno deželno zavarovalnico povrh tudi mnogo sedanje poezije v društvenem življenji našem, saj vendar nihče ne more zahtevati, da bi plačevala uboga dežela naša toliko generalov, podgeneralov, inšpektorjev in „subsub" agentov, ki baje ne živ4 samo o krasnih naslovih svojih, kakor sedanje zavarovalnice, akoravno skrbe le za blagor svojih klijentov. V taki zabankani dobi naši rodila se je, kar je naravno in logično, povrhu izvirna misel, da ne bodemo zavarovali v bodoče samo svoje kože in svojih koč v deželni zavarovalnici , temveč tudi svoje zelnike s kroditnimi pismi bodoče hipotekarne banke slovenske, za katero baš merijo plenico v našem deželnem zboru. ¡¡osti; nravne postave, prikladne za srečo in ue-srečo, za najviše in najniže stanove; naposled vse vrste zlogov; zlogov, ki napravljajto iz sto različnih kosov jedno celoto, pa vendar nimajo nikake slič-nosti s človeškimi zlogi ... V čem je biblija enaka in v čem se loči od umotvorov Homerovih, to smo sklenili preiskovati v uaslednjih poglavjih . . . Točke našega primerjanja pa bodo: priprostost, starodav-nost običajev; povest, popis; primere ali podobe; vzvišenost (št. 35) . . . Ako hrani sv. pismo, pravi sv. Gregorij Veliki, v sebi skrivnosti, ki zamorejo uajbolj razsvetljene može v vaji vzdržati, obsega tudi priproste resnice, ki so pripravne, tudi niže in manj učene odgojevati. Ono nosi v svojem zunanjem mleko za otroke, a v svojih najskrivnejših gubah nekaj, kar sili največe veleume k občudovanju" itd. (št. 40.) Eksaktne znanosti je naslov razpravi, katero je priobčil M. Napo t ni k v „Slovencu" 1. 1877., št. 119 in 120 tudi po Chateaubriandu, češ: „Vpliv materijalizma se pokazuje dandanes kakor v praksi tako v teoriji. Ali morebiti ni res, da se počenši od ljudskih šol gori do vseučilišč gojijo najbolj one znanosti, o katerih se v obče trdi, da le one zaslužijo častno ime istinitih, reelnih znanosti, kakor so n. pr. matematika, lizika, astronomija itd.?... Zanimivo pa podučljivo je čitati, kako je mislil o matematiki in astronomiji učen francoski minister in kako je branil katoliško cerkev, katerej se je očitalo in se očita, da se je ustavljala in se še ustavlja napredku omenjenih eksaktnih znanosti" itd. „Slovenec" 1. 1 87 9. kaže v št. 3—5 razpravo z napisom: Solza. — „Kdo ni se še nikdar v svojem življenji posolzil? Dete se rodi in že se mu vtrinjajo po nežnem licu gorke solzice. In poprej ko se človek nazaj vrne v krilo matere zemlje, kolikokrat se še razjoče! Kdo bi zamogel našteti in preračuniti vse one položaje in trenotke, v katerih zeinljičana hote ali nehote posilijo solze ? Iz skušnje vsakdo zna, da je ta svet — dolina solz — vallis lacrymarum. Smelo bi se skoro reči: človek se rodi v joku in umrje v joku. Ta majhna, drobna kapljica v čudapolnem očesu — solza, ki se da hipoma zbrisati, je vkljub svojej navidezni neznanosti vendar stvar, o katerej se lahko pove marsikaj, kar posameznim ni tako znano, kakor jim je solza vsakdanja reč . . . Voltaire, mož trdosrčnega značaja, solzil se je neprenehoma, ko je čital v prvih Mosesovih knjigah povest o Egiptovskem Jožefu. A ko je prišel do prizora, v katerem se je dal Jožef svojim bratom spoznati s presunljivimi besedami: „Jaz sem Jožef", odložil je biblijo ter se je glasno zjokal. Veličastna priprostost sv. pisma genila je sicer marmornato srce — do solz .. . Kakovo moč ima vendar ta majhna, skoro nevidljiva rosa v človeškem očesu — solza! Mirabile testimonium Dei! V joku se človek rodi, okoli stoječi se mu smejo; blagor mu, kdor umrje, smehljaje se, okoli stoječi pa se za njim solze." Tako M. Na potnik. To so znamenitnejši sestavki, s katerimi se je, kolikor jaz vem, v „Slovencu" poslavil že nekdaj premilostni sedanji mladi vladika Mihael. Po njih smemo radostni se nadejati, da bode v vseh ozirih Obilo posla čaka brez dvoma tudi to našo bodočo banko, akoravno ne bode „silna in prisiljena", kajti naši barjani so vže sklenili, da zastavijo njej vse svoje vodene hipoteke, da oskrbe z dovoljenim kreditom dijete bodočim kulturnim inženerjem, ki bodo baje zopet kmalu merili njihovo vodo, in da kupijo pergament za njihove osuševalne črteže, ker so baje sedanje, ki so veljali le deset tisoč goldinarjev, v muzeji, kjer se hranijo vse zanimivosti sedanjega veka, vže davnej molji snedli. Na podlagi naše bodoče hipotekarne banke se bodo zidala tudi ložje dolenjska železnica, kajti Dolenjci imajo „zaradi", ali bolje rečeno „brez" svoje železnice tudi vže nekaj znanja v hipotekarnih zadevah. Mirno smemo zreti torej mi Slovenci v izvrstno „ zabankano" bodočnost svojo. In ako živimo še nekaj let, doživeli bodemo brez dvoma še več izvrstnih narodnogospodarskih načrtov svojih, ki preživljajo navadno vsi „krst" svojega nadepolnega imena, a ko se hočejo birmovati, ne najde jim nihče odgovornega in požrtvovalnega botra. Vendar nič ne dd. Krstna zabava je tudi nekaj vredna v dolgočasni dobi naši. Psevdonim. Slomšek II. Sv. Duh naj ga vedno vödi in krepča, in iskreno čestita o njem vsej vladikovini mariborski tudi — „Sloveftec" ! J. M. Šolska debata v deželnem zboru dne 5. novembra. Poslanec Žitnik: „Slavni zbor! Izprosil sem si besedo, da poročilu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1890 dodam kratko opazko, izrazim občno željo, ne ravno kot pedagog, temveč kot zastopnik kmetskega prebivalstva, ki plačuje poleg raznovrstnih drugih davkov z ostalimi davkoplačevalci tudi 10% priklado na vse direktne davke za nor-malno-šolski zaklad. Kakor razvidimo iz poročila, proračunjena je vsa potrebščina na 294.280 gld. 66 kr.; to je svota, ki se v primeri z deželnimi fiuancami ne more imenovati mala in ki dokazuje, da je deželni za-stop, ki dovoljuje to svoto, naklonjen ljudskemu šolstvu, prijatelj vzgoje in omike deželnega prebi-" valstva, ne glede na narodnost. Mislim torej, da ima vsak zastopnik v tej visoki zbornici, bodisi iz katerekoli skupine, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da na tem mestu in pri tej priliki izrazi svoje nepristransko mnenje glede nedostatkov, katere ali sam opazi, ali ga minje opozori javno mnenje, javna kritika. Iu moja malenkost si usoja opozoriti slavni zbor na skeleči raui našega šolstva, vsled katerih ni doseglo onega cilja, one stopinje prave ljudske vzgoje in omike, ki bi bila mogoča z ozirom na davčna bremena, na število šol in učiteljskih močij. Te dve rani sta narodno in versko vprašanje, kateri vprašanji naše ljudsko šolstvo ne izvršuje v isti meri, kakor zahtevajo deželne razmere, kakor zahtevajo potrebe in koristi prebivalstva. Kot prijatelj učiteljstva v obče ne morem in ne smem irditi, da so si gg. učitelji sami zadali te dve rani, da morda sami delajo proti svojemu prepričanju in ne dosezajo onih vspehov gledč prave vzgoje in omike, ki bi bili sicer mogoči, ako ne bi bil drugje vzrok teh nedostatnih vspehov. In ta vzrok je najden na naši c. kr. preparandiji ali učiteljski pripravnici. Slavna gospoda! Občno mnenje je po deželi in mestu, da c. kr. preparandija niti v narodnem, niti v verskem oziru ne izvršuje v oni meri svoje važne, — smem reči, vzvišene, — naloge, kakor bi si moral želeti kranjski rodoljub, ali da naravnost govorim, slovenski katolik. Tu na pripravnici se vzgojujejo in poučujejo odrasli mladeniči, ki naj bi po kranjski naši domovini razširjali krščansko omiko, ki naj bi narod poučevali in odgajali v onem duhu, ki ga more rešiti duševnega in deloma materijalnega propada, ki ga more vzdržati na površini krutega boja za obstanek v obojnem oziru. Tu se pripravlja za prevažni pokiic oni faktor, ki je poleg duhovniškega v prvi vrsti poklican, da mladini odpira pravo pot v svet, podaje ji na roke zaklade prave omike, ter vsaja v nežna srca kali onih kreposti, ki dajejo človeku trdno zaslombo in podporo v boji za duševni in telesni blagor. Danes imam pred očmi le eno vprašanje, in to je narodno. Slavna gospoda! Prištevam se po svojem prepričanji onim, katerim velja geslo: „Vsakemu svoje!" Ne pride mi na misel, da bi želel ali zahteval, vsa tukajšnja učiteljska pripravnica naj se posloveni od a do ž, naj se nemščina izključi iz nje. V deželi prebiva do 30.000 Nemcev, in ti naši sodeželani imajo enake pravice do svojih šol, kakor mi do svojih; torej je naravno, da se na pripravnici goji v toliki meri nemščina, da si more pripravnik pridobiti toliko znanja in izvežba-nosti v nemščini, da more z vspehom poučevati nemško mladino na nemških ljudskih šolah. Pripravnik torej naj si pridobi potrebnih ved-nostij v onem jeziku, v katerem bode mogel točno in spretno poučevati mladino, in to je pri nas vendarle slovenščina. Gospoda moja! Cul sem večkrat pritožbe, da učitelji mnogokrat, bodisi iz zgodovine, p r ir o d oslo vj a , zemljepisa ali kmetijstva niso mogli tako jasno razložiti tva-rine, ker jim je manjkalo teh ničnih izrazov. Učil se je pripravnik, da ima nemški človek „Wirbelsäule", ali kaj ima slovenski, tega ni vedel, in moral si je pomagati s slovarjem. Slavna gospoda! Cemu ta pedanterija, čemu ona tesnosrčna skrb, da po naših dolinah iz- van mest ne zamre nemški glas? Ali to zahtevajo pedagogična načela, ali je obstanek naše Avstrije v resnici odvisen od toga, da zn4 naša mladina nekoliko nemških besedij? In torej, ali je na pripravnici prvi namen gojitev nemščine, ali onega znanja, katero bode moral prihodnji učitelj razlagati v slovenskem jeziku? Vém, učiteljišče je državna naprava, država skrbi torej za vzgojo učiteljstva. S tem pa je država osnovala podlago za izvršitev šolskih postav, osobito one z dné 14. maja 1869. Na ta način je olajšala breme deželam, ki bi sicer morale same skrbeti za izobražbo, pa bi si tudi same smele vrejati šolske zavode. Država pa si je pridržala najvažnejšo pravico, namreč notranjo vredbo zavodov. Za nas Slovence to ni bilo in še danes ni koristno. Zavod je bil de facto do najnovejšega časa nemškega značaja. Imel sem priliko sam ogledati si prostore, in v teh prostorih ne najdete niti besede slovenske pri napisih, kateri so se oskrbeli in obesili, predno je novo poslopje imelo vrata in okna. Tu je vladal neki železni obroč, izkovan iz nemškega jekla in slovenskega vareža, ki je krotil slovenske duhove, ki je kot mora ležal na našem učiteljstvu, ki je, skrit za nemški Lehrerverein, s spretnim jezikom in občudovanja vredno navdušenostjo opisaval velike nemške domovine ponos in kras ter tako razširjal oni prusko-neraški duh, ki se nikakor ne more čutiti zdravega pod našim obnebjem. In tu tiči pravi vzrok, da se učitelj v ljudski šoli sam ne čuti domačega, ker mu vedno zvene po ušesih sladki glasovi Hü I ty je vi. Slavni zbor, pred seboj imam „Organisations-Statut der Bildungsanstalten für Lehrer und Lehrerinnen". Z dovoljenjem velesp. g. predsednika bodem prečital drugi odstavek §. 3., ki se glasi: „Wo es das Bedürfnis erheischt, soll den Zöglingen auch die Gelegenheit zur Ausbildung in einer zweiten Landessprache geboten werden, damit sie die Befähigung erlangen, eventuell auch in dieser zu lehren." In zadnji odstavek §. 20. se glasi: Bei diesem Unterrichte ist die Aneignung des correcten mündlichen und schriftlichen Gebrauches der Sprache als Ziel anzustreben." Torej ustno in pismeno naj bi imeli v oblasti drugi deželni jezik, kateri je na tukajšnji pripravnici ne nemški, temveč slovenski. Narobe svet! Trditi smem, ne boječ se ugovorov od koderkoli, da se slovenščina na tukajšnji pripravnici ni gojila in ne goji v oni meri, kakor zahteva ta organizacijski Statut, kamo li, kakor zahtevajo zdrava pedagogiška načela in resnične potrebe. Učna uprava je sama priznala ta nedostatek in dne 1. aprila 1. 1881. št. 2178 izdala odlok, ki se glasi: „1. V slovenskem učnem jeziku se ima poučevati a) na moškem učiteljišči: v voronauku, v slovenskem jeziku, v matematiki in geometerskem risanji, v prirodopisji, v sadjereji in v specijelni metodiki teh naukov; b) na ženskem učiteljišči: v veronauku, v slovenskem jeziku, v aritmetiki in geometerskem oblikoslovji, v ženskih ročnih delih in v specijelni metodiki teh naukov. — 2. V drugih naukih se ima poučevati v nemškem učnem jeziku. — 3. Pri pouku v petji se gré posluževati nemških in slovenskih pesni. — 4. Pri poučevanji v vseh drugih naukih naj se ozir jemlje, kar moči, U3 slovensko in nemško terminologijo in pri praktičnih vajah ter pismenih izdelkih, ki so ž njimi združeni, gré se ozirati primerno na oba deželna jezika". Torej pet predmetov naj se poučuje v slovenščini in dvanajst v nemškem jeziku. Med temi predmeti, ki se poučujejo v nemščini, so zgodovina, zemljepis, nauk o ustavi domovine, kmetijstvo, torej predmeti, v katerih bi se kandidati ali kandidatinje najlaglje vadili in urili v jeziku, ki ga bodo potrebovali v svojem poklicu. Po učnem načrtu ima torej nemščina prvo mesto, in slovenščina velja tu še vedno kot drugi deželni jezik. Država skrbi za naraščaj učiteljstva in daje mnoge žrtve, to zasluži priznanja od strani posameznih kionovin. Vendar hvaležnost Slovencev ne more bili tolika kakor Nemcev, ki dobivajo iz učiteljišč to, česar potrebujejo, v dovršeni obliki. Učna uprava jim je dobra mati, a nam je, posebno glede preparandije, vedno še mačeha. Nemci Priloga 258. štev. „Slovenca" d né 9. novembra 1889. imajo masten kruh, a mi se davimo z ovsen1 m. Hrana je vsem po istem receptu odmerjena, vendar Slovencem drugače skuhana, da v praksi ne tekne. Vspehi pouka morajo biti vsled tega slabejši, naj se ugovarja, kolikor drago, če tudi učiteljstvo stori, kolikor more. V drugem jeziku se učitelj izobražuje, v drugem poučuje mladino. To je težavna naloga. Sicer za nadaljno izobrazbo zelo pomenljiva. Ponovitev pridobljenih naukov, preložitev v materinščino, je dobro sredstvo k nadaljni omiki mladega odgo-jitelja, a težavna in zamudna, pa tudi za obloženega učitelja nepremagljiva. Duševno in telesno utrujen si težko nalaga tako delo. Posledica temu je površnost, celo malomarnost. B e a 1 i s t i š k i pouk je v novejšem času nekoliko restringovan, vendar po jezikovni vredbi trpe stroke kot naravoslovje, zgodovina, toli važni predmeti. Petje je vendar predmet, ki naj blaži in razveseljuje srce; a tudi to je tako osnovano in vrejeno, da gladi nemška ušesa. Učiteljišča so torej draga naprava, a vspehi niso primerni z žrtvami dežele, ki troši vsako leto nad 280.000 gl. Kadi nosimo veliko breme za ljudsko oliko, a še rajši bi je nosili, ko bi imeli take delavce, ki bi bili opasani z uma ostrim, a ne skrhanim mečem. Kako skrbno čuvajo šolska oblastva nad izvršitvijo šolskih zakonov, kako tekmujejo med seboj, katero bode več novih ljudskih šol ustanovilo. Naučno ministerstvo se mora radosti topiti videč, da se ustreza njegovim naredbam tako vestno in vsestransko. Zato bi bilo umestno, da bi nam učna uprava tudi enkrat nasproti prišla in dejanjsko priznavala našo brezpogojno pokorščino s povračilom, kakoršno krvavo potrebujemo. To povračilo bi se pojavilo s preosnovo učiteljišča na podlagi našega materinega jezika, ki ga govori ogromna večina prebivalstva. Non scholae sed vitae discamus! In reči smem tudi: Non Gcrmaniae scd Austriae discamus! To je želja, katero sem hotel razodeti pri tej priliki. (Dobro I dobro 1) (Konec sl®di) Šolska debata v koroškem deželnem zboru. (Konec.) Dr. Ubl se dalje huduje, da je državno sodišče zavrglo prošnjo občanov v Šentlenartu, ker je bajd uradno dokazano, kako se je sostavila, češ, da podpisniki niso vedeli, česa prosijo. Govornik je v deželnem šolskem svčtu povedal svoje misli o koroških razmerah; akti poslanca Kluna so bili čudovito porabljeni, in za to se gre. Na enak način je skušal dr. Ubl ovreči druga očitanja državnega poslanca Kluna proti koroškemu šolstvu Ako Kiu-spieler splošno trdi, da se strahujejo slovenski duhovniki in učitelji, tedaj odgovarja splošno, da so pri nameščenji župnikov v slovenskih občinah zahtevali snovanje podružnic sv. Cirila in Metoda, kar je po kanoničnem pravu — simonija. Poslanec Seebacher, ki je dobil spisan govor in ga čital, je trdil kot načelnik „Rauernbuuda", da slovensko prebivalstvo po deželi noče vedeti o hujskanji in obsoja sumničenje o delovanji deželnega predsednika in šolskega nadzornika. Predlagal je resolucijo, da je deželni zbor zadovoljen s sedanjimi šolskimi razmerami in izreka zahvalo imenovanima gospodoma. Poslanec Einspieler je vprašal dr. Ubla, od koga dobivajo župniki pogoje, o katerih je govoril. Dr.-Ubl je odgovoril, da ne ve in je le slišal. Poslanec dr. Luggini je priznal, da je E;n-spieler govoril zmerno, česar pa ne more trditi o načinu izvan dežele. Govornik je prečital posamezne odstavke iz govora državnega poslanca Kluna. V Ljubljani se je tiskala knjižica o tisočletnici sv. Cirila in Metoda, katere vsebina hujska proti Nemcem, in vendar se ta knjiga kot sveta legenda razširja med mladino. Na § 19. državnih osnovnih postav se ne gre sklicavati, temveč se je treba ozirati na dejanjske razmere v deželi; koroški Slovenci potrebujejo nemščine, ker Karavanke ločijo Koroško od Kranjskega. V Plajbergi je devet desetink Nemcev, in vendar je božja služba slovenska itd. Deželni predsednik baron Sc h m i d t-Z abi d-row se zahvali za priznanje deželnemu šolskemu svetu in obljubi, da bode zvrševal svojo dolžnost po postavah. Na svojem potovanji po deželi ni slišal takih pritožb glede slovenskih šol, kakor od poslanca Kinšpielerja. Vlada noče ponemčevati, pa tudi ne sloveniti. Želeti je, da bi bil mir v deželi. Deželni šolski nadzornik dr. Goban z trdi, da so očitanja poslanca Kinšpielerja neosnovaua. Ako se pri razpisu učiteljsko službe ne zahteva slovenščina, je to naravno in umljivo. Govornik dalje trdi, da so šole na Koroškem po postavah vravnaue. Slovensko prebivalstvo želi, da se pouk prične s slovenščino. Ako želi kaka občina več slovenskega pouka, naj se oglasi. Prešernovega berila pa ne mislijo preosnovati na podlagi koroškega narečja. Konečno je bila resolucija poslanca Seebacherja (Jezernika) z vsemi proti dvema slovenskima glasovoma vsprejeta. Temu poročilu, katero smo posneli iz koroškega uradnega lista, nam je dostaviti, da je Nj. eksce-lencija g. deželni predsednik koroški posredno grajal početje nemškega „schulvereina" na Koroškem. Ce pa je gosp. deželni predsednik navzlic temu izrazil upanje, da bode vladal v deželi narodnostni mir, je s tem potrdil spravljivost in miroljubnost od Nemcev zatiranih in izzivanih koroških Slovencev. Nespravljivost in nemiroljubnost pa naj zagovarjajo slovenski nasprotniki. Politični pregled. V Ljubljani, 9. novembra. Notranje dežel«. Kazenski odsek se bo dne 16. t. m. sešel. Do tedaj bo večina deželnih zborov že zaključila zasedanje, češki in menda tudi gališki deželni zbor se bo le preložil ter po novem letu zopet sešel. V dunajskem katoliško-političnem društvu je dr. Porrer razpravljal bodoče delovanje konservativne stranke. Zagovarjal je načrt, da se ustanovi velika nemško-konservativna stranka in da Liechten-steinovemu klubu ne bo treba spojiti se s Hoheu-vvartovim, kar bi gotovo katoliški stvari ne bilo posebno na korist. Naznanil je ob enem, da bo v kratkem katoliško tiskovno društvo osnovano, ž njim v zvezi pa katolišk korespondenčni bureau. Ogerska zbornica je predvčeraj v tretjem čitanji nagodbo s Hrvatsko potrdila. Ker odsek še ni končal svoje delo glede proračuna, pretrgalo se je zasedanje za toliko časa, da bo mogla zbornica pričeti proračunsko razpravo. Tnanje držav«. „Narodni Dnevnik", ki je v zvezi s srbskim regentom Rističem, trdi, da je ruski car poslal kraljici Nataliji pismo in da se bo v kratkem z lepo doseglo sporazumljeuje mej Milanom in Natalijo. Vladni krogi se pa vendar boje, da bo M;lan zahteval, naj vlada iztira kraljico. Dne 6. t. m. so je ministerski sovet sešel k trem posvetovanjem, pri katerih je poleg te zadeve razpravljal tudi neki resni dogodek ob bolgarski meji. Došla je namreč vest, da je bolgarsk orožnik ustrelil srbskega podanika. Vlada je svojemu agentu v Sufiji naročila, naj od bolgarske vlade zahteva zadoščenje. Stambulov ima v bolgarskem sobranji še vedno veliko večino. To se je pokazalo pri izvolitvi sobranjskega predsednika: 160 proti 74 glasovom. Toda tudi združena opozicija, konservativci, Can-kovci in Radoslavovci, je skupina, s katero mora vlada računati. Ako bodo te tri stranke v celem zasedanji ostale zložne, imela bo vlada težak posel. Sicer opozicija ne goji posebnih n;id glede tega za- ¡' sedanja ter je že mnogo njenih članov odpotovalo : domov; upa pa, da bodo nove volitve v prihodnjem letu ugodnejše zanjo. lluska vlada no kaže svojega narodnostnega terorizma samo na severu, marveč tudi na jugu. Iz Besarabije prihajajo britke tožbe tamošnjega ru-munskega prebivalstva. Po vasdh se klatijo vladni agentje, ki pobirajo mej kmeti podpise na prošnjah do vlade za odstop državnih zemljišč. Kmalu potem pridrvi v dotično selo stotnija kozakov ter odžene kmete vzlic vsem ugovorom v kaspiške pustinje, kjer jim vlada odkaže prostrane puščave v obdelovanje. V Resarabijo pa prihajajo v prazne vasi ruski kmetje. Menda je vsaka nadaljna opazka odveč. Stanje nizozemskega kralja je premenljivo; danes mu je bolje, jutri se mu bolezen zopet shujša. Kralj ne sprejema več ministrov, niti nizozemskih, niti luksemburških. Minister Eyschen je bil nedavno osobno v Hagi, da bi se s kraljem posvetoval o pro-stolnem govoru. Toda odpotovati je moral, ne da bi bil videl kralja, in luksemburška zbornica se je morala otvoriti brez prestolnega govora. V francoskem ministerstvu so velike razprtije. Večina ministrov je za to, da se odpokliče vojna iz Toukina, mornarični minister pa se temu ustavlja. Tudi predsednik Tirard sam se je bajo že naveličal vladanja. Pravijo, da bo takoj, ko se bo sešla zbornica, dal svojo ostavko. — Pravosodnji minister Thévenet je pretekte in državne pravdnike pozval, naj mu poročajo, kako je duhovščina pri zadnjih volitvah postopala. Neki višji uradnik je v tem oziru pisal županom svojega okraja: „Ne zadostuje mi zvedeti, da so se duhovniki sploh bavili s politiko, marveč mi morate naznaniti, kam so hodili, Kaj storili, kaj govorili." Z eno besedo: Thévenet je tirjal od državnih pravdnikov, naj postanejo vohuni. S tem se pa ni strinjal M. Rilaud, državni pravdnik v Clermontu. Pisal je tedaj ministru, naj ga rajši izpusti iz službe. Minister je to storil, toda v odurni obliki, da je uradnim potom odstavil tega uradnika. Čuditi se pri teh razmerah ne sme nikdo, če raste nezadovoljnost mej narodom od dne do dné zoper sedanjo vlado. Zanimiva je vest „London Gazette", da je angleška kraljica generala sira Henryja Lintorna Anabina Simmonsa v posebni zadevi otoka Malte poslala k papežu. Revolucija 1. 1688. je pretrgala občevanje med Anglijo in sv. Stolom. Kar je bilo neizogibno potrebno, preskrboval je večinoma kak poslaniški tajnik, katerega je neuradno v to pooblastilo kako tuje poslaništvo. Se-Ie 1. 1850. je vložil takratni državni tajnik zunanj h zadev, lord Pal-merston, postavo o občevanji s papežem („Papal Intercourse Rill"), katero sta obe zbornici potrdili. Od takrat je imela Anglija 16 raznih državnih tajnikov zunanjih zadev, toda diplomatsko občevauje z Rimom se ni več uživelo. Anglikanski pravniki so vedno trdili, da vlada niti ne smé imenovati zastopnika pri Vatikanu, ker postava iz leta 1850. govori le o občevanju z vsakokratnim vladarjem rimske države. Salisbury je vzlic temu formalno imenoval zastopnika, ki se bo pogajal s papežem. Rimski dopisnik frajburške „Liberté" vidi v tej na-redbi angleške vlade jako važen korak, ki bo ugodno vplival posebno na irske razmere. Konečno pravi, da je nalog generala Simmonsa pričetek stalnega angleškega poslaništva pri Vatikanu. Dnevne novice. (Iz Gorice) se poroča, da j? č. gosp. dr. Gregorčič odložil deželnozborski mandat. Ta korak je posledica obžalovanja vrednega prepira med goriškimi narodnjaki. (Sokolov večer na čast dež. poslancu gosp. J. Gorupu) je bil jako sijajen. Ni ga bilo še Sokolovega večera, ki bi bil privabil toliko in tako odličnega občinstva in na katerem bi bila vladala tolika vedra navdušenost, kakor ravno predsinoči. Poleg veliko deželnih poslancev bilo je posebno mnogo narodnih dam, sploh narodnih odličnjakov. — Vojaška godba je jako točno izvrševala svoj program; posebno hvaležni jej moramo biti tudi za to, da sestavlja v novejšem času zopet nepristranski svoje vsporede ter ne zametuje naših krasnih slovanskih skladb. Čitalnični pevski zbor pod izbornim vodstvom ' g. Gerbica je nastopil v lepem številu. Zatrjevati moramo, da tako krepko, polnoglasno in tehnično dovršeno nismo še kmalu slišali peti, kakor je predaval pevski zbor Nedvedovo „Pomlad in ljubezen". Tudi ostale točke so izzvale zasluženo pohvalo. Obžalujemo le, da se je v dvorani pričelo prezgodaj pušiti. Pevec na odru vsled vročine in dima preveč trpi. Vzlic tej okolnosti pa jo g. Meden dokazal zopet svojo prvenstvo mej slovenskimi pevci. Njegova Vilharjeva „Mrtva ljubav" je vzbudila tako burno odobravanje in navdušenost, da jo je moral ponavljati. Dramatični prizor „Ni moj okus" je tako vsled svojo šaljive vsebine, kakor tudi vzgledne igre gospe in gospoda Roštnika popolnoma prodrl. Tudi „Sokol" je s svojimi mramornatimi kipi častno rešil svojo nalogo. Mej posameznimi točkami vršili so se razni govori. G. dr. Triller je napil narodni požrtvovalnosti in njenemu zastopniku, slav-Ijencu g. J. Gorupu, g. I. Hribar prijateljstvu jugoslovanskih mecenov, gg. Gorupa in StrossmaJ yerja, g. dr. M aro lt g. Gorupu kot deželnemu poslancu in vsem deželnim poslancem, g. Gor up se jo zahvalil napitnicam, rekoč, da današnji večer ne velja njemu, marveč idejaloni njegovim, ces. svetnik Murni k sejo odzval v imenu dež poslancev ter izrekel za ta večer zahvalo posebno društvu „Sokolu", g. Hribar jo napil g. dr. Zupancu kot najstarejšemu častnemu članu „Sokola", g. dr. Zupane slovenski mladini, g. T rs ton j a k slovenskim damam, v imenu Hrvatov g. Levstok, v imenu Čehov pa g. IIrasky. Reditelja tega večera gg. dr. Triller in Bezenšek pa smeta biti zadovoljna z vspehom in sadovi svojega velikega truda. (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 10. t. m. igrala se bode narodna drama „čarovnica pri jezeru". Kakor se nam poroča izza kulis, je p r o 111 e 11 a drugega dejanja, v k a t e r i K r a u e e usmrti Matijo pred rugač 011 a ter se vrši uboj za prizoriščem. Ker je igra ena najboljših v repertoirju dramatičnega društva, nadejati se smemo zopet razprodanega gledališča, lzvou naslovne uloge, katero igra gospa Borštnik Zvonarjeva, so vse ostale glavne uloge v rokah naših najspret-nejših igralk in igralcev. Očeta igra letos g. Sršen, ljubimca g. Danilo, blaznega Martina g. Borštnik. (Potuhnil se je.) Dokazali smo jasno tudi z izjavo dne 5. t. m., katero nam je poslal prijatelj v imenu vodje okr. glavarstva kočevskega, blag. gosp. dr. Thomanna, kako ueosnovana in neresnična so bila poročila „Slov. Naroda" o koprivniškem gibanji, in vendar starejši naš tovariš ne prekliče svoje predrzne trditve, da smo prisiljeno lagali) temveč se je potuhnil. Taka t e n d e n c i j o z n a po ročila postala so mu že druga narava, ki pa se gotovo ne strinja z dostojnostjo prod javnostjo, ki jih mora obsojati. Ako pa se to ne zgodi v oni meri, kakor bi zahtevala narodni ponos in čast, moramo reči: „Iniuria non (it volenti." (Iz Plauine); Da bi bil presvetl« knez H. W i n d i seh-Gr a e t z te dni ustrelil medveda, kakor so poročali listi, ni istinito. Kes je le, da se po gozdeh Javoruika klatijo trije kosmatiui, kateri se čutijo zdaj tu zdaj tam in si privoščijo marsikatero večerjo po repnih in korenjih njivah. Pravijo, da je bil eden izmed te trojice ubit na Pivki. Knez pa letos še ni imel tega veselja, dasi željno pričakuje par centimetrov snežička, po katerem bi se dalo ložje priti medvedu do kože. Majhen medvedček je bil ubit v cerkniški okolici od tatiHskega lovca meseca oktobra. Knez je letos postrelil G jelenov na Ogerskem, v gozdih krog Haasberga pa že mnogo srnjakov. (Divjega mačka) 108 cm dolgega in blizu 9 lclg težkega je daroval logaški lovski klub deželnemu muzeju. Zver jo bila ubita v logaškem okraji. — Miuoli torek so s Prestrauka pripeljali v 1'ostojino mlado medvedko 23 leg težko. Ubil jo je} lovec s Prestrauka. Velik medved se nekda klati okolu Po-stojine. (Iz Oseka) se poroča, da je škof Slrossmayer vložil pritožbo proti sekvestraciji djakovskih gozdov. (V Divači) so v četrtek odprli brzojavno postajo v zvezi s poštno z omejeno dnevno službo. (Ogenj.) Včeraj popoludne okolu 4. ure je stre na Gradu naznanil ogenj. Gorelo jo v stari Seuni-govi hiši v Igriških ulicah. Zgorel je hlev s krmo. Požarna bramba pod vodstvom gosp. S c h a 1111 a je bila takoj na mestu in zabranila večjo nevarnost. (Bivši vodja g. dr. J. Mrhal) na tukajšnji c. kr. veliki realki in član deželnega šolskega sveta, ki je bil nedavno odlikovan še z Fran-Josipovim viteškim redom, proglašen je od tukajšnjega deželnega sodišča za slaboumnega. Varuhom mu je imenovan g. Tem m en, železniški uradnik v Gradci. (Mestni proračun ljubljanski.) V smislu § 37. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano naznanja mestni magistrat, da so proračuni o dohodkih in potroških mestne blagajnice ljubljanske, mestnega ubožnega zakiada, zaklada meščanske bolnišnice in ustanovnega zaklada za 1890. leto že sestavljeni in bodo od 6. do 20. t. m. razgrnjeni v ma-gistratnem ekspeditu občanom na vpogled, da vsak lahko svoje opazke v njih navede. (Bolniške blagajnice.) Vsled ravnokar objavljenega izkaza je vseh okrajnih bolniških blagajnic v Avstriji 579, koje brojijo 432.718 "členov. (Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska.) Z vštetim 31. oktobrom letos izkazanih je 10G moških in 12 ženskih obolelih članov. Umrli so 4 moški blagajuični člani. Bolniščine se je izplačalo na roko 499 gl. 52 kr. Bolniški oskrbovalni (roški iznašajo 192 gld. 20 kr, nagrada zdravnikom 407 gld. Za zdravila izplačalo se je 129 gl., nadalje vožnine in za prenos 13 gl. 46 kr., pogrebnih stroškov 64 gl., za kopelji 12 gld. 50 kr. in za terapeutične pripomočke 6 gl. Skupnih stroškov za bolniko in umrle blagajnične člane je torej 1323 gl. 68 kr. v prvem četrtletji blagajničnega poslovanja. (Ustrelil) se je 7. t. m. v Monte Carlo neki Ljudevit Premuda, ki pohaja z južne Štirske in je trideset let star. Vzrok samoumoru so ogromne izgube v igri. (Zgrabilo) je redarstvo v Monakovem v četrtek nekega Morica Tuvoro, — imo je baje izmišljeno, — kojega je ljubljansko redarstvo, dalje dunajsko in tržaško že dlje časa zasledovalo radi ponarejanja menjic in sleparskih dolgov. (Vknjižene tvrdke.) Pri c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišči v Ljubljani so je v trgovinskem registru za posamezne tvrdke vpis tvrdke „Fran Potrič" za trgovino z manufakturuim blagom v Ljubljani ter lastnika te tvrdke g. Frana Petriča, trgovca v Ljubljani, nadalje vpis med Fr. Petričom, trgovcem v Ljubljani, in njegovo soprogo Marijo Petrič rojeno Več v Ljubljani skleuene žeuitno pogodbe z dne 7. oktobra 1889 izvršil. Dalje je vknjižena tvrdka „K llieng", lesna obrt na Rakeku, katere jo lastnik g. Nruest llieng, trgovec na Rakeku; istotako kot posamična tvrdka „Karol C. Holzer", materijalna, specerijska in železarska trgovina v Ljubljani, vsled smrti dosedanjega lastnika Leop. Bilrgerja njegova soproga gospa Friderika Bilrgerjeva kot lastnica in za prokuro pokojnikov sin g. Leop. Biirger. (Trideset milijonov krajcarjev.) Vsled ukaza finančnega ministerstva mora biti najkasneje do konca marca 1890. 1. kovanih za 300.000 gl. novih krajcarjev, torej trideset milijonov. Za nove krajcarje rabili bodo stare, zelo obrabljene in odrgujene, ne več v prometu nahajajoče se krajcarje in četverake. Novih četverakov sedanje oblike ne bodo več kovali, pač pa manjše, ker bodo uveli nove — petice. Prej pa morajo v to privoliti postavodajui zbori obeh državnih polovic. (Vodstvo c. kr. poštne hranilnice) je te dni razposlalo izkaz o prometu meseca oktobra. Vložilo se je v varčevalnem in v čekovnem prometu skupaj 570.428krat za 74,191.110 gl.; od tega na Štajar-skem 29.202krat za 2,9S1.292 gold.; na Koroškem 8217krat za 801 725 gld.; na Kranjskem 6966krat za 722 298 gl.; v Primorji 8528krat za 1,137.085 gl. Vrnili so pa 160.594krat skupaj za 73,567.544 gl.; od tega pride na Štajarsko 462Gkrat za 1,422.930 gl.; na Koroško 1040krat za 197.334 gld.; na Kranjsko 932krat za 261.370 gl.; na Primorsko 2854krat za 1,175.931 gl. Od 12. jau. 1S83 do konca miuoiega meseca se je v hranilnico vložilo 25,044.816krat za 2.750,883.556 gold. 23 kr., a vrnilo 7,431.166krat skupaj 2.701,883.738 gold. 28 kr.; v blagajnici je torej preostalo 48,999.817 gold. 95 kr. — Vložnih knjižic je v prometu 709.218, čekovnih 15.706, a rentnih 95G2 v vrednosti 9,193.080 gl. — Med izplačili je 11,597.895 gl., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. — Število vložnikov narastlo je za 5265 oseb v prometu varčevalnem, v čekovnem pa za 154, a v clea-ring-prometu za 118 oseb. — Novo pošto z nabi-ralnico dobil je kraj Boršt na Primorskem. — Umrla sta gg. olicijal Bsirske in računovodja Večera. — V neuradnem delu okrožnice nahajajo se podatki o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljan-skem, Nizozemskem in Ruskem. Z ukazom z dno 26. julija (7. avgusta) ustanavlja se na Ruskem poštna hranilnica, vloge ne bodo nižje od 25 kopejek in presegati ne smejo 1000 rubljev; rabili bodo tudi poštno-hranilne karte, kakor pri nas. — Konečno bodi še dostavljeno, da so trije slovenski vložniki izgubili svoje knjižice: v Radovljici, v Borovnici in pri sv. Ivanu poleg Trsta. Telegrami. Gradec, 9. novembra. Ponedeljek popoludne hode rojak Vladko Zitek sub aspiciis promoviran. Inomost, 8. novembra. Cesar Franc Jožef se bo z nemškim cesarjem Viljemom I.'!. dan novembra sešel. Praga, 8. novembra. Deželni zbor je nadaljeval adresno razpravo. Knez Windisch-griitz jo v nemškem svojem govoru razpravljal, da nikakor ni mogoče sprejeti adreso. Dobo koronanja jo treba prepustiti cesarjevi previdnosti. Knez Windischgratz je imenoval Gregrovo postopanje ostudno. Pesede knezove so vzbudile burno odobravanje. Soinograd, 0. novembra. Zaradi odklonilne ministerstvene naredbe jo deželni zbor deželnemu odboru naročil, naj v ugodnejšem času vloži načrt, da se zopet uvede dovoljevanje zakona. Budimpešta, 8. novembra. Grof Ilerbert Pismarck je s 40 osobami cesarjevega spremstva došel. Del spremstva bo šel v Penetke. Budimpešta, 9. novembra. Grof Pismarck je ob 8. uri zjutraj z nemškim generalnim konzulom na Dunaj potoval. Kajiro, 8. novembra. Vesti iz Kartama poročajo, dit nialidi z nova prodira proti Abe-siniji. Prvi vojaki njegove vojne so baje že pri jezeru Tsani. Umrli ho: V bolnišnici: 0. novembra. Andrej Sinrokar, delavoo, 63 lot, earcinoma. Vroiiicnsko »poročilo. Cas opazovanja Stanje zraltomorii toplomora y inm po Colziju 74110 40 744 2 72 742 9 5-2 Veter brozv. Vreme megla o S rt O 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zve«. Srednja temperatura 5-5° za 01° nad normaloin. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 9. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gld. 75 Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 8(> „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 43 Papirna ronta, davka prosta......100 „ 95 Akcije avstr.-ogerske banke...... 923 „ — Kreditne akcije..........318 „ 25 London.............119 „ 10 Srebro .............— „ — Francoski napoleond.........9 „ 47 Cesarski cekini...........5 „ 67 Nemške marke ..........58 „ 42' 0-00 kr. Hiša v Cirknici Št. 242 in nekoliko zraven pripadajočega 1PF" zemljišča je iz proste roke na prodaj. lliša stoji blizu cerkve sv. Roka. — Kupci naj se blagovolijo obrniti osebno ali pismeno do lastnika Antona Brezica v Hre-novice št. 13, pošta Postojna. (3—i) St. 19264. O) Razglas. V 2. dan prihodnjega meseca decembra je oddati cesar-Fran-Josipove jubilejne ustanove namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz mestne ubožne zaklade. Teli ustanov je dvanajst: dve po 25 gld. in deset po 20 gld. Prošnje za njih podelitev je «lo 23. dno t. 111. vložiti pri mestnem magistratu. V Ljubljani 8. dan novembra 1889. Župan: Grasselli, s. r. lBr.it«! Eberl, izdelovalca oljnatih barv, iirnežov, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. XiJ ■■ *»■ J » mm «, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene. Posobno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušlcah (Bleehbiichsen) v domačem lancnom oljnatem firneži najfineje naribane in boliie nego vse te vrste v prodajalnah. (16) Conik« na ¡ciihtevnijo. 'VB Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani nn velikoin Mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Ti nk6ezy-jeve tvrdke jo pot, in sicer: N a D u n aj i Viktor pl.Trnkoczy, V , II unds-thurmstrasse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl.Trn-koczy, III., Hadeekjplatz 17, in Julius pl. Trnkbczy, VIII., Josetstadteretr. 30. V Gradei (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu jo na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi. Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urtik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, gluvo-bOI, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni ua vranici, na jetrih in zoper zl»to žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gold., 5 tueatov samo 8 gl. Svarilo I Opozarjamo, da se tiste lstlnite iniirijaceljskc kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ju zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Cvet zoper trganje (Cricntj, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatiiem, trganje po udih, bolečine v krizi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet ¡zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tueat 4 gl. 50 kr. Ge nI na steklenici zraven stoječega znamenja ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. JSdjufjmnrff. i zeliščni Ml, zn odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : i stekl. 56 kr., 1 tueat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenili udih, skaženeiu želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. "^Zdravila za živino.^ .■Ml Št upa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črcvili, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-leznij,kašijn, pljučnih in vratliih bo-leznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe m .,go dobrega mleka. Zainotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., u zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazikz o konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku. v križi itd., otcknnjl nog, mehurjih na nogah, izrlnjenjl, tlfičanjl od sedlu in oprave, pri suSiei itd. s kratka pri vseh vniinjili boleznih in Iiibnli. Stoklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stoki, i rabil, navodom vred samo 1 gl. Svnrilo Z Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime Trnkoez.v in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih so sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovin (58) ¿bjf" ¿»i ne vsak dan s pošto razpošiljajo. "TlH Ppotlit, revmatizem se more prav za gotovo ozdraviti, ako se rabi moja mast, katere izdelovanje je v moji družini dedna pravica in ki leči za vedno in v kratkem času protin, pakostnlco, podagro in trganje po udih, tak6, da so osebe, ki so leta in leta ležale bolne v postelji ter so konečno rabile to mast, popolnoma ozdravele. Za vspeh jamčim. Pošiljam jo v steklenicah z navodilom. Viljeminn Suchn v Mladi Boleslavi (Jungbunzlau) na Češkem. Na tisoče pisem pričuje o vspežnem lečenju. Jedna steklenica 1 gld. 30 kr. Vaše blagorodje! Ne morem si kaj, da ne bi se Vam zahvalil za poslano mi mast z navodilom, ker nisem mislil, da bodem še kdaj ozdravil. Trpel sem strašne muke v levi nogi in v križu celo poldrugo leto, in večinoma nisem mogel vstati in se na noge postaviti, tako, da sem bil prisiljen plaziti se po zemlji. Poslušal sem Vaš svet in hvala Bogu, jedina steklenica Vaše masti me je popolnoma ozdravila, za kar se Vam srčno zahvaljujem in Bog naj Vas blagoslovi. V iS' VETKO VI pri 1'ardubicah, dne 2. maja 1SS7. (3—2) Fr. Buchta, poljedelec. ZA ZIMO!!! Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu v varstvo zoper prehlajenje najbolje priporočeno: 1 trlkot- flanelen telovnik in 1 take spodnje hlače skupaj.......gld. 2*75 isto za gospe....... „ 3-— otroška spodnja obleka . „ ldol-SO. Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-noviilnica v Krnu. (30 — 13) (I. oester. Handels - Auskunfts - Bureau Brilnn.) (3-1) .ov®« Št. 1911'.'. Za 1880. loto ima magistrat ljubljanski podeliti sledeče ustanove: Jan. Bernardinijevo v znesku gld. 80-35 Jurij Thalmeinerjevo „ „ 86-26 Jos. Jak. Schillingovo „ ,. 73 50 Jan. Jost. Weberjevo „ „ 82 52 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile. Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku gld. 75-60, do katere ima pravico hči ubogega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca šent-peterske fare, ki se je letos omožila. Jak. Anton Fancojevo v znesku gld. 71'40, do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. Jos. Feliks Sin-ovo v znesku gld. 48'30, do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. II. Anton Raabovo v znesku gld. 200-04. Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena vdova ljubljanskega meščana, do druge polovico pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči ljubljanskega meščana po poroki. 9. Jan. Nep. Kovačevo v znesku gld. 151-20. katera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove-ma-tere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 10. Helene Valentinijeve v znesku gld. 84-—. katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku gld. 50*40, katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vlože naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu do 4. decembra 4889. >iestni magistrat ljul>l jaiiMlti, dne 4. novembra 1880. äm 3g v H H v sledilna ognjišča Im iijiJi p o $mm ejEiie de le® Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako so tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za leseno cevi meslngaste trombe in ventile in železna okova. 1»«» UJ s (40) vsake vrsto orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. 3BHT Tudi se dobiva xmirom sveži dovski mavec (Lengenfeldcr Ot/ps) za gnojenje polja. okove za okna in vrata, štore za štokador arije, samokolnice, traverze in stare železniške šine za, oboke, znano najboljši kamniški Portland- in liotnan-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, Mor tudi 1<» in močno liaroieiia trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoči po zelo nizki ceni druge glinaste izdelke po najnižjih cenah. Za manufakturne trgovce in zasebnike. Izvrstne češke tkanine znane tvrdke Vflj. Marki, Wamberg (Češko). Struks ibombažnoblago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseli barvah, dobro vrste. Kanafasse (posteljno blago), razne vrsto, najle.ši uzorci, dobre vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Orizett /.a ženske in otroške obleko, izvrstno in trpežno blago. (10-14) Zahvala in priporočilo. Udano podpisani zahvali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter s« ob onem priporoča tudi v bodoče v izvševanje vseh v čevljarsko obrt vštovajočih so dol. Za točno, lično in trpožno izvršenje jamči, istotako za mogoče nizko cono. Spoštovanjem >I at i | Horvat čevljarski mojster, (25) v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32. Uzorci gratis in franko. Pošilja se proti povzetju p Anton Krejči, ^ klobučar I bi krznar Q B Kongresni trg v Ljubljani Kongresni trg 8 priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največjo zalogo najtinejših in čepic za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah. Posebno velika zaloga vsakovrstne (13 — 11) kožuhov! ne, t najlinejši kožiiliovinnsti j>liiiš<'iin muli I za gospe, lin-.Mtiii in potovalni pliiK0 kr. Akatljica dr. Heiderjevega zobnega praska, ki za dlje časa zadostuje, slano 30 kr Dobivajo se le v k £ deželni lekarni pri „Mariji pomagaj" ~ Ludov. C?ečel - a v LJubljani, ' Mestni trg št. 11, nasproti dobro znani tovarni dežnikov gospoda L. Mikuscha. (1) rez nalieila. id Vrelec „Oariiithia", peči in Pečarnica FRANA JEUNIKARJA v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 izdeluje mnogovrstne zelene, rnjave in bele