Poštnina v drlavi SHS pavžalirana. / Ureonišivo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. i General Zečevič pod obsodbo, j * ¦ Kakor v vseli ustavnih državah, stoji tudi pri nas ministrska odgovornost pod kazensko sankcijo. Kralj in narodna skupščina imata pravo, da obtožita ministra radi kršenja U3tave ali drugih zakonov, storjenega v izvrševanju službene dolžnosti. Obtožba narodne skupščine postane veljavna, ako; je zanjo glasovalo 7> navzočih poslancev. Ministra sodi posebno Državno sodišče, sestavljeno iz šestih državnih svetnikov in šestih kasacijskih sodnikov pod predsedstvom predsednika kaša-cijskega sodišča. Proti obsodbi ni pritožbe in obsojeni minister ne more biti amnestiran brez predhodnega pristanka parlamenta. V naši narodni skupščini se danes razpravlja o predlogih opozicije, ki poživlja parlament, da stavi bivšega ministra vojne in mornarice generala Zečeviča pod obtožbo. V stvarnem oziru je obtožba sledeča: Generalu Zečeviču se očita, da je lansko leto v decembru kot vrhovni šef vojne uprave klical rekrute na vojaško službo, akoravno je moral vedeti, da bodo vsled izredne zimo in slabega prometa mogli trpeti na svojem zdravju občutno škodo. Po podatkih sedanjega vojnega ministra generala Vašiča je res obolelo 6000 rekrutov in jih je od teh umrlo 161 na pljučnici, na drugih boleznih pa 138. Večinoma so se prehladih na potu, ker so se vozili v mrzlih vagonih in ker so se vojaški transporti vršili deloma z velikimi zamudami. General Zečevič da jo odgovoren po vojaških zakonih, ki nemarnost vojaških komandantov, katera upropasti zdravje ali celo življenje vojaka, kaznuje z desetlotno ječo in celo s smrtjo. Bivši minister Zečevič se brani, da je vpoklic rekrutov' sklenila celokupna vlada in da je v ostalem vse storil, da se njihov transport izvrši čim točnejše ter udobnejše. Pravi, da je dal v tem smislu zlasti tudi železnicam natančna navodila. Za nemarnost nižjih uradov ali pa za posebne neprilike vremena, kije takrat nastopilo, ne morebiti kazensko odgovoren minister. Priznati moramo, da so argumenti obtožbe tehtni, da pa je tehtna tudi obramba generala Zečeviča. To se mora doseči. Debata v skupščini bo gotovo svarilo vsem, ki imajo v rokah velike zadeve našega naroda in bo brez ozira na njene politične tendence pripomogla, da se vrhovna državna uprava bolj kakor dosedaj čuva nemarnosti in lahkomiselnosti. I t škof dr. Mihael Napotnik ! Profesor Franc Ferk, častni član Muzejskega društva v Ptuju. Muzejsko društvo v Ptuju je na dan zlate poroke profesorja Franca F e r k a, dne 10. februarja 1922, v seji soglasno sklenilo, občnemu zboru predlagati, da imenuje moža, ki si je stekel velikanske zasluge za mestni Ferkov muzej, za svojega častnega člana. Odborov predlog je na občnem zboru lepo utemeljeval g. odvetnik dr. Ant. Brumen. Občni zbor je izvolil soglasno profesorja Franca Ferka za častnega člana. Umestno je torej, da izvejo naši čitatelji kaj več o 'življenju moža, ki si je stekel za našo občino veliko, veliko zaslug. Profesor Franc Ferk se je rodil dne 16. novembra 1844 kot sin kmečkih stai'Šev v Gamlitzu (Gomilici) pri Arvežu. Doma je obiskoval ljudsko šolo. V 4. razred ljudske V torek, dne 27. marca je v Mariboru umrl knezo-škof lavatinski dr. Mihael Napotnik. Prva poročila o težki bolezni pokojnika so prišla v javnost lansko jesen. Močna na-tura se je borila z boleznijo več mesecev, dokler ni ugasnilo življenje, polno plodonos-nega dela. Dr. Mihael Napotnik je bil rojen v Te-panju pri Konjicah dne 20. septembra 1850. leta. Po dokončanih študijah je bil dne 25. julija 1875. posvečen v mašnika. Doktorjem bogoslovja je promoviral na Dunaju, nakar je služboval kot profesor cerkvene zgodovine in prava v mariborskem semenišču in pozneje kot ravnatelj Avgustineja, zavoda za višjo vzgojo duhovnikov na Dunaju. Dr. Napotnik se je leta 1878. udeležil kot vojni kurat okupacije v Bosni. Za knezoškofa je bil imenovan 27. septembra 1889. posvečen je bil 27. oktobra in introniziran 17. novembra istega leta. Pokojni škof si je iztekel velike zasluge v cerkvenoorganizatoričnem oziru, kakor tudi na cerkvenoprosvetnem polju. Slovel je kot znamenit cerkven govornik in je nastopil na evharističnem kongresu na Dunaju in na marijanskem kongresu v Solnogradu. Govoril je tudi na II. katoliškem shodu v Ljubljani. Literarno se je dr. Napotnik udejstoval najprej v narodnem gospodarstvu ter zgodo- vini. V „Mariborskem Vestniku" je leta 1873. napisal razpravo „Kmetijstvo podlaga civilizacije." V mariborskem „Slov. Gospodarju" je opisoval doživljaje po slovanskem jugu in leta 1884. izdal knjižico „Kratek pregled bosanskega slovstva." Kot cerkven pisatelj je napisal več razprav, med katerimi je doživela knjiga „Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov" tri izdaje. V celem je škof dr. Napotnik izdal 25 slovenskih knjig. Pokojnik je imel vplivne zveze z bivšim avstrijskim dvorom še iz onega časa, ko je služboval kot ravnatelj dunajskega Avgustineja. Po prevratu so se te zveze v slovenski javnosti večkrat obravnavale. Vendar je bil dr. Napotniii eden izmed prvih cerkvenih veljakov, ki se je moško izrekel za jugoslovansko državo. Stališče dr. Napotnika je bilo pod avstrijsko vlado večkrat zelo otežkočeno. To pa vsled šovinističnih nastopov Nemcev, ki so odločevali na Štajerskem. Dr. Napotniko-vemu previdnemu in taktnemu nastopanju se je zahvaliti, da je lavantinska škofija ostala v rokah slovenskega škofa, kar je bilo v narodnostnem oziru za tedanje čase velikega pomena. Pogreb pokojnega škofa se bo vršil v pondeljek, dne 3. aprila. Zjutraj ob pol 8. uri bodo blagoslovili truplo v škofijski palači, nakar je bodo prenesli v stolno cerkev, kjer se bo pel mrtvaški oficij. Ob pol 10. uri bo slovesen rekvijem in cerkveni govor. Nato se bo vršil slovesen sprevod v baziliko Matere Milosti, kjer bo visoki pokojnik pokopan pod velikim oltarjem. Ali so državne slavnosti potrebne ? Potreba po izpremembi je globoko vko-reninjena v človeški duši. Po napornem j delu si hoče človek oddahniti in se razvese-I liti v prijetni družbi. Za takšno razveselje-j vanje porabi važne dogodke v človeškem živ-| ljenju. če je kdo še tak revež, vendar žrt- šole pa je hodil v našem mestu. Tako je želel njegov stric Matija Ferk, ki je bil tedaj tukaj mestni kaplan in ki je prej služboval na Hajdinu. Učitelj Amschl je zezn&nil svoje učence z važnimi zgodovinskimi dogodki našega mesta, stric Matija pa je doma tolmačil fantu učiteljeve zgodovinske nauke. Na ta način se je vzbudilo v dečku zanimanje za zgodovino. Fant je vstopil nato na stričevo željo na mariborsko gimnazijo, kjer ga je blagi stric gmotno podpiral. V počitnicah je bival vsako leto nekaj tednov pri očetovem bratu v Ptuju. Čim bolj se je širilo njegovo znanje v zgodovini in rimski mitologiji, tem večje je postajalo njegodo zanimanje za rimske spomenike mesta Petovija. Stric mu je podaril Raispovo zgodovino ptujskega mesta (Geschichte der Stadt Pettau), ki se mu je jako priljubila. Med Ferkovimi učitelji imenujemo le našega Davorina Trstenjaka in znanega zgodovinarja Puffa, ki sta vplivala na dijaka v zgodovinski smeri. Po dovršeni I septimi ga je povabil oče součenca Pomerja v Celje. Celjski rimski spomeniki na cerkvenem zidu in v zasebnih hišah so ga zanimali. Spoznal je tudi celjskega gimnazijskega profesorja Fichna, ki je bil pozneje ravnatelj ptujske spodnje gimnazije. Ta ga je nagovarjal, naj obiskuje oktavo v Celju, kjer lahko študira arheologijo. Odzval se je vabilu, obiskoval osmi razred v Celju, kjer je tudi maturiral. Tam je na gimnaziji ustanovil numismatično zbirko, ki je postala temelj poznejšega celjskega muzeja. Z učenci višje gimnazije je ustanovil pevski zbor, ki je na izletih v Svetino in Store složno prepeval slovenske in nemške pesmi. Starši so želeli, naj postane duhovnik, a posvetil se je na graški univerzi germani-stičnemu in zgodovinskemu študiju. V tistih časih je bilo Še malo srednjih šol. Zato ni imel veliko upanja, da bi dobil učno mesto na kaki srednji šoli. Lahko bi bil dobil mesto na „grško orientalski" gimnaziji v Čer- — 2 — vuje vse, kar premore, da dostojno proslavi poroko svojega sina ali hčere. Pri boljših posestnikih pa traja „gostiivanje" po več dni. Razvili so se običaji in nekaki obredi za gostije, katere učenjaki študirajo, da bi iz njih spoznali značaj ljudstva. Še večje slavnosti so „primicije", to je gostija o priliki prve sv. maše, katero poje novo posvečeni duhovnik. Odkar je mladi „gospod" v bogoslovju, že štedijo sorodniki in znanci za veliki dan primicije. Ta redi svinjo, oni vola, tretji čuva polovnjak dobrega vina, vsak prispeva po svojih močeh, da je slavnost čim bolj sijajna. Od blizu in daleč pridejo sorodniki in znanci, na okrašenih vozovih se peljejo v v cerkev, možnarji pokajo, ljudje slavijo in se veselijo, skupno molijo in pojejo, godbe ne sme manjkati, tudi zaraja in zapleše se na travniku blizu „veselja doma." To je vendar strahovita potrata: na marsikateri gostiji se zapravi toliko, da bi mladi par mogel leto in leto živeti s tem, kar se je brez potrebe potrošilo v 2 do 3 dneh. Mladi duhovnik bi v prvih letih ka-planovanja mnogokrat bil vesel, če bi imel le del tega, kar je požrla primicija. In vendar si ljudje ne dajo vzeti gostij, primicij in drugih slavnosti. Še ptujski socijalni demokrati so svojega župana slavili s šampanjcem, na Bregu pa so celo streljali, ko je bil njihov župan potrjen. Pretekli teden je naš kralj, predstavnik cele države, obhajal svojo zaroko in v Mariboru je vojaštvo ta dogodek proslavilo z veliko slavnostjo. Pri tej priliki pa so se baje slišale razne kritike, ljudje so računali, koliko stane vsak od 21 strelov, ki so bili oddani, ter so se zgražali nad to potrato. Ne vemo, ali je to zgražanje bilo odkritosrčno, ali dotičniki še nikdar niso zapravljali na gostijah in drugih slavnostih. Gotovo pa je, da te kritike niso bili umestno. Kraljeva zaroka je dogodek, ki se tiče csle države, zato se tudi mora slaviti v vseh delih države. S takšnimi slavnostmi prebivalstvo dokazuje svoje državno čustvovanje, državna misel se utrjuje in krepi. Če so se med vojno pri vsaki „zmagiu prirejale bakljade in druge svočanosti, tem bolj so umestne in potrebne slavnosti o veselih dogodkih, kakor je kraljeva zaroka in poroka, ki utrjuje stališče naše države. Jugoslovani! Jugoslovanke! ¦ ¦ « ¦ i..........................................................s Janko Vučak, karvarnar v Ptuju nam piše: Povodom obletnice aneksije našega Pri-morja po Italiji, od časa, ko je zasedel nenasitni sovrag naše kraje tam ob Adriji. Udarec za udarcem je padal in še pada po naših, že itak krvavečih plečih. Sinje nebo je zažarelo, goreli so narodni domovi, gorele vasi. Narod prevzet od groze, je nemo stiskal pesti, njegova duša je hlepela po maščevanju. Ječe so se polnile, obup je objemal mučenca in v tem obupu je izpel roke proti nam osvobojencem, ter šepetal molitev za osvoboditev. novicah, toda profesor splošne zgodovine Dr. Wei6, avtor znane svetovne zgodovine, mu je odsvetoval hoditi tja — v Cernovicah pijejo ljudje žganje. — Tudi profesor juri-dične fakultete Demolius mu je odsvetoval. Prevzel je službo asistenta na „Munzen- und Antikenkabinet-u" na Joaneju v Gradcu, kjer se je nam nameraval popolnoma posvetiti arheologiji. Toda 1. 1868. je ustanovil štajerski deželni zbor več meščanskih šol : v Voitsbergu, Judenburgu, Hartbergu, Fiirsten-feldu in v Radgoni, katerim je hotel dati značaj srednjih šol. Zato se je pobrigal za učne moči z vseučiliščno izobrazbo. Ferk je prevzel 1. novembra 1869 mesto za geografijo, zgodovino in nemščino na meščanski šoli v Furstenfeldn, ker na Joaneju ne bi bil imel prilike napredovati. Tam je služboval 3 leta, kjer se je 10. februarja 1872 tudi oženil. Nato je 2 leti služboval na meščansko šoli v Judenburgu, 1. 1874. pa je Jugoslovani! Jugoslovanke.' Srce se krči človeku od gnjeva, ko čita dan za dnem o strašnih grozotah, ki se vpri-zarjajo nad našim ljudstvom tam ob Adriji in onstran Karavank. To kar smo si sezidali v teku desetletij v potu svojega obraza, to nam je dvatisočletni kulturonosec vpepelil v eni noči. Kot hijene, žejne krvi, so kričale množice, videč, da plamen objema našo trdnjavo, naš dom. Z ognjem in mečem mislijo končati sleherni naš živelj tam preko z ostudno gonjo nameravajo iztrebiti naše ljudstvo z rodnih tal in s tem izbrisati vsako sled, da je nekdaj tu bival narod, ki je govoril slovenski jezik. Fašistovske druhali mučijo, morijo in preganjajo naše ljudstvo, ki je vsak trenutek v nevarnosti svojega življenja. Toda naše ljudstvo je trdno. Ne zgane ga vihar italijanske besnosti. Z mirno roko vodi krmilo svoje ladjice po razkurkanem valovju. Ono vidi samo en cilj, vidi samo zvezdo vodnico, katera ga vodi k vstajenju — k osvoboditvi. Bratje in sestre ! Med nami se nahaja še mnogo takih, ki se še dandanes ne zavedajo, da ječi pol-; milijonski narod pod tujim jarmom. Da pa I se temu ljudstvu kolikortoliko obelodani j položaj naših trpečih bratov tam preko in j da istemu vcepi sočustvovanje do naroda, i ki trpi muke in se zvija pod krutimi udarci, katere mu zadaje neusmiljeni tiran, to je ' naša sveta dolžnost. Jugoslovanskemu narodu pa vzklikamo: Narod, vzdrami se! Posnemaj, podpiraj ; „Jugoslovensko Matico", bodi ji zvest, stoj ji ; ob strani v teh težkih časih, da bodemo I enkrat dosegli to, po čemer hrepeni srce j vsakega Jugoslovana. i •'..........................................................\ • • Gospodarstvo. Repica. Repico zamenjujejo čestokrat z ogrščico. Pri opisu ogrščice je bilo že omenjeno, da je repica bolj repnata, ogrščica pa bolj zelj- J nate zvrsti. Repica da tudi drobnejše in • manj olja vsebujoče seme, kakor ogrščica ; ¦ prednjači pa v tem, da preje zori in da se zadovoljuje z manj ugodnim podnebjem in s slabejšo zemljo ter je proti raznim škodljivcem bolj odporna. j Tudi pri repici razlikujemo j aro in ozimno. Ozimna se seje v istem času, kakor . ogrščica, jara pa koncem maja ali celo po kaki rani strni n. pr. po ozimnem ječmenu. j Če se seje v vrstah naj bodo te 30 do ¦ BO cm druga od druge. Na 1 ha se rabi semena ozimne repice ! nekako 10 kg pri setvi v vrstah, sirom pa okoli 12 kg; pri jari bo pa treba vzeti v ' obeh slučajih približno eno tretjino več. Način pridelovanja, oz. oskrbovanja in I žetve je enak onemu pri ogrščici. Ozimna repica da na 1 ha 8 do 16 q j semena in 18 do 30 q slame, jara pa 4 do i prišel na spodnjo gimnazijo v Ptuj. Po tej i poti se upal je priti na višjo gimnazijo. To se • je zgodilo po enem letu, ko je dobil mesto ; na moškem in ženskem učiteljišču v Gradcu, j Od tod je prišel na drugo državno gimnazijo ] v Gradcu in je stopil 1. avgusta 1905 v po-S koj. Sedaj živi v Gradcu. Ob upokojitvi so mu podelili naslov i „cesarskega svetnika", katerega pa je odklonil j in v graških dnevnikih „Tagespošti" in „Tag-! blattu" izjavil, da želi, naj ga imenujejo samo . profesorja. Ferk je tudi častni član historič-| nega društva v Gradcu, muzejskega društva j v Mariboru, častni občan občin Gamlitz, Ratsch j in Hajdina. V počitnicah je rad potoval, bil .je v Italiji in v Švici. Navadno jih je pa • porabil za poučevanje rimskih cest v štajerski • Sloveniji, kjer je veliko kopal, deloma iz | lastnih, deloma iz deželnih sredstev. Predvsem ' pa je arheološko preiskoval nekdanji Poetovio. Njegovi izsledki so tvorili temelj poznejšemu 8 q semena in 10 do 18 q slame. Slama je uporabna za nastelj. Repično seme vsebuje nekoliko odstotkov manj olja, kakor ogrščino, zato ima tudi nižjo cene. Repično olje se lahko rabi v enake s vrhe, kakor ogrščino; njene prge so istotako dobro krmilo. Slično obdelovanje kakor ogrščica in repica zahtevata oljčnici ridžek in bela gorčica. Sta to jarini, ki se sejeta koncem aprila, začetkom maja in ki uspevata tudi v manj gnojni, peščeni ali prodnati zemlji. Razni škodljivci, posebno živalski ju ne napadajo posebno. Donos teh dveh je pa tudi dosti manjši in pride njih pridelovanje le tam v poštev, kjer prvi dve oljčnici ne uspevate. Zupane. Trošarine prosto kuhanje žganja. Trošarine prosto kuhanje žganja za domačo potrebo smo imeli v Sloveniji — razen Prekmurja — že izza leta 1845 ; v Prekmurju in v ostalih „prečanskih" pokrajinah naše kraljevine se je pa uvedla ta ugodnost šele z dnem 20. septembra 1920, ko je stopil v veljavo zakon o proračunu za leto 1920/21. V Srbiji še danes ne poznajo trošarine proste žganjekuhe, ker tam za kuhanje žganja sploh ne plačujejo nobene trošarine. Novi predpisi o trošarine prostem kuhanju žganja so vkljub njih veliki važnosti Se precej malo poznati, zato menimo, da bomo ustregli mnogim našim čitateljem, ako te predpise natančnejše obravnamo. A. Kdo sme kuhati žganje trošarine prosto ? Trošarine prosto sme kuhati žganje za domačo potrebo vsakdo, ki je pridelal snovi, iz katerih želi kuhati žganje, sam, če ne izdeluje začinjenih tekočin in če ne prekuhava žganja za druge. Trošarine prosto smejo kuhati žganje po novih predpisih torej tudi gostilničarji, trgovci .itd., ki prodajajo alkoholne tekočine, ne izdelujejo pa „začinjenih tekočin" likerjev, ruma, rozolije, grenčic, krem itd. Pod onimi, ki „prekuhavajo žganje na tuj račun", (za druge) se ne razumevajo morda oni, ki kuhajo žganje drugim proti plačilu, temveč le oni destilatorji, ki žganje za druge prežigajo (rektificirajo). Takih desti-latorjev v Sloveniji ni mnogo, ako je sploh kateri. Žganje se sme kuhati trošarine prosto le iz „lastnih proizvodov." — Snovi, iz katerih želi kdo kuhati žganje, mora torej dotičnik sam pridelati. Generalna direkcija posrednih davkov je s posebno naredbo pojasnila, da se sadje, vzeto v zakup, ne more smatrati za lastni proizvod zakupnika in da se zato zakupniku sadja ne sme dovoliti, da bi kuhal iz tega sadja žganje trošarine prosto. Seveda je mišljen tu le slučaj, da se je vzelo v zakup celo posestvo, in da se je pridelalo sadje na tem posestvu. Tudi užitkarjem, ki dobijo za preužitek sadje, se ne more dovoliti, da bi ga pokuhaii uspešnemu izkopovanju na našem ozemlju. Bavil se je tudi z obsežnimi narodopismicni in jezikovnimi študijami, posebno preiskoval pripovedke, običaje in navade naših krajev, keltske, latinske, slovenske in nemške jezikovne idiome, o katerih ima zbrano bogato rokopisno zbirko. Žalibog sedaj ne more biti objavljen ta bogati material, ker so tiskovne cene tako nenavadno poskočilo. Izmed njegovih znanstvenih del imenujemo: 1. Erlituterungen zu Schillers „Kassandra" (Ptujski gimnazijski program). 2. Uber Druidismus in Noricum. 3. Eine keltisehs Festung bei Peggau. 4. Vorlaufige Mitteilungen uber das romisehe Strafienwesen in Untersteiermark. 5. Volks-tiimliches aus dem Reiche der Schwamme. Svojo knjižnico, ki šteje nad 4000 zvezkov in svojo zbirko portretov, tudi okoli 4000 številk, je podaril Ferk graškemu Joaneju. (Dalje prihodnjič.) — 3 — trošarine prosto, ker to sadje ni njihov lastni | proizvod temveč proizvod onega, ki jim daje užitek. Drugače je, če imajo prevžitkarji izgovorjeno kot prevžitek kos zemljišča ali vsaj določena drevesa. V tem primeru smejo po-kuhati tudi oni sadje, pridelano na dotičnem zemljišču ali dotičnih drevesih, trošarine prosto. Jagode (brinje, maline, robidnice, opar-nice, jerebikovina itd,) so morejo smatrati za lastni proizvod le, če jih je nabral proizvajalec žganja na lastnem posestvu ali pa na posestvu, ki ga ima v zakupu, ne pa tudi, če jih je nabral na tujem ali na skupnem (občinskem, selškem) pose8t7u. Posebna izjema glede snovi lastnega proizvoda velja za viničarje, ki dobijo po pogodbi od svojih gospodarjev kot del zaslužka vinske tropine. Te tropine niso „lastni proizvod" vini-čarjev, ker so jih pridelali na vinogradni-kovem posestvu in ne na svojem, zato, bi jih praviloma ne smeli pokuhati trošarine prosto. Na zahtevo slovenskih poslancev je pa zakonodajni odbor narodne skupščine pri obravnavanju začasnega zakona o državni trošarini vpošteval posebne gospodarske od-nošaje med viničarji in vinogadniki in določil, da smejo, tudi viničarji pokuhati vinske tropine, ki so jih dobili od svojih gospodarjev kot del zaslužka, trošarino prosto, če stanujejo na posestvu vinogradnikovem. Ta izjema velja le za vinske tropine, ne pa tudi za druge snovi, četudi jih dobijo viničarji od svojih gospodarjev kot del zaslužka, Za vinotržce in gostilničarje je še važno vedeti tudi to, da se smatrajo vinske drože le takrat za lasten proizvod, če je pridelal njih lastnik vino, iz katerega izvirajo te drože, na lastnem zemljišču, ne pa tudi če je to vino (grozdje, mošt) kupil. V trošarinskem pravilniku je v določilih o trošarine prostem kuhanju žganja rabljena poleg besede „rodbina" vedno tudi beseda „zadruga.u Te „zadruge" nimajo nič skupnega z našimi zadrugami (društvi) in pomenijo toliko kakor familija. (Daije prihodnjič.) Dopisi. Občni zbor krajevne organizacije JDS v Ptuju se vrši v soboto, dne 8. aprila 1922 ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Gremij trgovcev v Ptuju sklicuje za petek, 31. marca t. 1. v dvorani Zupančič v Ptuju ob 18. (6.) uri protestno zborovanje proti vedno naraščajočim davkom, vojnemu, prometnemu davku in tihotapljenje takozvanih taks. Dolžnost vseh pridobitnih slojev je, da se tega zborovanja vdeleže. Gremij trgovcev v Ptuju naznanja vsem svojim članom v Ptuju in na Bregu, da morajo ostati v pondeljek, 3. aprila t. 1. vse trgovine celi dan zaprte. Vdeležite se v čimvečjem številu protestnega zborovanja v Ljubljani 3. aprila t. 1. Gremij trgovcev v Ptuju poživlja vse gospode obrtnike, kot pridobitni sloj, da se udeleže našega protestnega zborovanja v Ptuju, kakor 3. aprila v Ljubljani. Dne 3. aprila t. L, to je v pondeljek, naj v znak protesta tudi pri g. obrtnikih delo počiva. Gremij trgovcev v Ptuju naznanja vsem svojim p. t. članom, da se jo določil v zadnji seji začenši z 1. aprilom t. 1. delovni čas ob delavnikih od 7. do pol 1. in od pol 2. do pol 6. ure ; ob nedeljah za špeceriste in jestvinarje od 7. do 11. ure, za vse druge stroko pa od pol 8. do pol 12. ure. Ker bo se odslej naprej odpiranje in zapiranje trgovin strogo nadziralo, ter bo se vsak prestopek kaznoval, se opozarjajo vsi člani gremija, da se ravnajo natančno po navedenem določilu. Pozor! Kor moramo plačevati davek za vsako naznanilo kako prireditve, veselice ali predstave bodisi v uredniškem ali v inserat-nera delu našega lista, izjavljamo, da takih naznanil ne moremo več prinašati brezplačno. Kdor torej želi, da objavimo v našem listu kako prireditev, predstavo, veselico ali kaj sličnega, nam mora vposlati vnaprej za objavo 3 Din. bodisi v denarju, znamkah ali v kolkih. Najboljše je, da se nam ta znesek pošlje po poštni nakaznici, toda na odrezku nakaznice se naj napiše besedilo, ki se naj objavi. Ako se nam ta znesek ne vpošlje, naj nihče ne pričakuje, da bi se mu naznanilo objavilo. Tudi računov za take objave ne bomo pošiljali, ker so stroški previsoki. Našim pridobitnim stanovom. Zopet smo prejeli dopis, v katerem se precej obširno utemeljuje zahteva na pridobitne stanove, da posvečajo materijalne dobrine med drugim tudi za idealne narodne svrhe. Iz tega dopisa posnemamo : „Ne sme se zgoditi, da pre-možon, ali vsaj dobro situirau državljan odganja brez daru nabiratelje, ki pridejo nabirat za dobre narodne namene." Tudi se ne sme zgoditi, da bi tak državljan godrnjal ter s tem natezal potrpežljivost in ubijal navdušenost nabiratelja. Radodajnost ob takih prilikah je reklama za podjetje, ker vsak misli, da je podjetje dobro in trdno, ako zmore znatne zneske za dobre namene. Kdor pa neprijazno sprejema takšne nabiratelje, škoduje svojemu podjetju ; odbije ne le nabiratelja, temveč tudi druge, ker se takšne stvari hitro razširijo. Potrebno je, da se o tej 6tvari odkrito spregovori, ker se pri vsakem dobrodelnem nabiranju slišijo podobne pritožbe. To škoduje ne le dotičnemu podjetniku, temveč kulturnemu ugledu celotnega naroda. Danes je še malo blaga; kdor ga rabi, ga mora kupiti, kjer ga dobi. Toda prišli bodo zopet čzsi, ko bodo podjetniki in trgovci iskali odjemalce. Mislite naprej na tisto čase in bodite tudi zdaj prijazni in dobro ti j i vi ! V kavarni „Balkan" Ptuj vsak večer koncert izvstne damske glasbe. Moški podružnici CMO je daroval znesek po 300 K g. Rola pri Sv. Andražu v Si. g., ki jih je nabral na Dolinarjevi gostiji. Da bi imel mnogo posnemalcev, katerim že v naprej izreka vodstvo iskreno zahvalo ! Za dijaško kuhinjo V Ptuju se je nabralo ob priliki prleških kolin v Narodnem domu v Ptuju v prijetni družbi znesek po 400 K, kateri znesek sta izročila gostilničarja Josip in Ana Berlič. Priporočati je, da se gostje večkrat spomnijo gostilne v Narodnem domu ter tamkaj razstavljenih nabiralnikov, ki goste milo prosijo za prispevek. Za Jugoslovansko matico, podružnico v Ptuju se je v gostilni v Narodnem domu nabralo ob godovanju gostilničarja Berliča na Jožefov dan znesek po 200 K. Priporočamo, da se godovanjšeki spomnijo ob svojem godu naših dobrodelnih društev, kakor se je to v Narodnem domu zgodilo Za Jugoslovensko Matico je odposlalo šolsko vodstvo Sv. Andraž v Slov. gor. 80 Din. kot zbirka tamošnjih šolarjev, za kar izreka podružnica Jugosl. Matice v Ptuju najgor-kejšo zahvalo ter želi posnemalcev od strani drugih šolskih vodstev. Nakup plemenskih bikov. Okrajni zastop v Ptuju naznanja, da se bode vršil dne 19. aprila t. 1. v Št. Jurju ob j. ž. plemenski sejem za prodajo in nakup plemenskih bikov v starosti od V/t do 2 let pšeničnosive barve. Kmetovalci, ki se žele kupiti plemenske bike in se tega sejma udeležiti, naj se takoj prijavijo na okrajnem zastopu, da potem udeležence naznani na pokrajinsko upravo, oddelku za kmetijstvo, ki ta sejem priredi. Glej objava v Uradnem listu štev. 28. Vurberg. Šolska mladina je nabrala vkljub revščini, ki vlada po večini njih domovih 480 K za pirhe Jugoslovanski Matici. Istočasno pa je s svojo dobro izvršeno gledališko predstavo dne 25. marca obogatila šolski knjižnični sklad za 400 K. Politične vesti. Predsednik demokratske stranke g. Davido-vič V Sloveniji. Predsednik demokratskoga kluba g. Davidovič namerava po Veliki noči priti v Zagreb in Ljubljano oziroma v Slovenijo, da se sestane z demokratskimi organizacijami. Na Veliko nedeljo se udeleži javnega shoda demokratske stranke v Varaž-dinu. V Zagrebu ostane g. Davidovič več dni ter pride v Ljubljano sredi tedna po Veliki noči. G. Davidovič ne želi velikih shodov, pač pa, da se spozna z voditelji in zaupniki dem. organizacij in da se pouči o naših razmerah ter bo v to svrho posetil razne kraje ljubljanskega in mariborskega okrožja. Buren shod v Št. Lenartu. Zadnjo nedeljo je sklicala SKS političen,shod v Št. Lenart v Slov. gor. Shoda se je udeležil poljedelski minister g. I. Pucelj ter poslanec Mermolja. Klerikalci so se pripravljali, da shod razže-nejo, kar pa jim ni uspelo. Klerikalizem nastopa pot nasilja med narodom, ker se boji resnice. Značilno je, da je med aranžerji nemirov stal v prvih vrstah klerikalni poslanec Zebot. Tako se v kulturni in civilizirani Sloveniji pojmuje dolo in naloge narodnega poslanca. Ker imamo Slovenci preveč poslancev, ki svoje poslanstvo pojmujejo tako kakor g. Žebot, ni čuda, da so razmere v naši domovini tako žalostne. Razno. Močan potres v Srbiji in Banatu. 24. marca ob 13. uri in 23. min. 35 sok. je pretresel ves iztočni del naše kraljevine močan po-i tresni sunek, ki je trajal z intervali celih ! enajst minut z menjajočimi se vibracijami. Potresni sunek je imel precej znatne posledice. V Beogradu se je podrla neka stara hiša ter dva nova krova, od hotela Moskve do hotela Srpski kralj av popadali s treh hiš vsi t dimniki, novazgradba češke kreditne banke je dobila od strehe do tal 20 cm široko razpoko. Tudi na drugih zgradbah v Beogradu I se poznajo manjše po&kodbe. V mnogih jav-' nih lokalih je nastala panika. Tako v hotelu Moskvi, ki je tačas najbolj poln. Ko so se gostje zavedli, da se majejo tla pod nogami ne zaradi slučajno mimo vozečih dveh težkih i avtomobilov, ampak zaradi potresnega sun-j ka, so skoraj vsi naenkrat planili proti izho-i du, ki je v tem hotelu precej nerodno zgra-I jen, zagvozdili so se pred vrati. Pričela je ! ljuta in mučna borba. Vsak si je hotel prvi i izsiliti izhod na prosto. — Nekaj žensk je (padlo v nezavest, nekaj oseb je poškodovanih. V izložbenih oknih steklene, papirne in j galanterijske stroke, so se zdrobile vse stek-i lene plošče, na katerih je bilo razstavlieno j blago. Ulice so polne opeke in ometa, ki je j popadal z zgradb in streh. Škoda se ceni na j več milijonov. Tudi po drugih krajih Srbije in Vojvodine je bjl hud potres, ki je napravil še več škode kakor v Beogradu. Samomor vsled strahu pred kaznijo. V Velikem Mengšu se je te dni obesila 47 let | stara Marija Koncilja. Ker je letel nanjo sum; ! da je izvršila več tatvin, je bila pri njej 1 hišna preiskava. Našlo se je v njenem stanovanju raznega ukradenega blaga v vrednosti nad 4000 kron. Iz strahu pred kaznijo je Šla Koncilja v smrt. Nesreča v Sarajevu. Pred nekaj dnevi je j nesla trinajstletna Jožica Ilič svojega 18 mesecev starpga brata iz pritličja v prvo nad-j stropje. Noga se jej nekako izpodnesla in padla je s prvega nadstropja s svojim bratcem vred v pritličje s tako silo, da je prebila s svojim telesom steklena vrata v pritličju. Deklica si je pri padcu zlomila desno nogo ter levo roko, fantek pa je dobil tako rano na glavi, da je ostal pri priči mrtev. I *..........................................................*. j • • Književnost. Dr. Josip Goršič, Socialna zaščita dece in mladine. Zbirka političnih, gospodarskih ia 4 — socijalnih spisov TX. zv. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Str. 126. Cena Din. 10, po pošti 75 para več. Skrb družbe in države za sirote in nezakouske otroke je postala po vojni silno važna, ker je število takih otrok zelo naraslo. Samo Slovenija jih šteje okoli 76.000. Zato je zelo hvalovredno, da je pisatelj zbral vse tozadevne podatke, povedal kaj smo do sedaj že pri nas za mladoletne in sirote storili, ter kako je skrb za nepreskrbljeno mladino urejena v drugih državah. Zanimiva so zlasti poglavja o zaščiti mater in dojencev, dece. v predšolski in šolski dobi ter moralno zanemarjene mladine. Spis je neobhodno potreben za učitelje, sodnike in duhovnike, ki se največ bavijo z mladinsko oskrbo. Knjiga, ki je spisana zelo pregledno, poučno, pa zanimivo, bo izpolnila veliko vrzel v našem socijalnem slovstvu. Izdala jo je Tiskovna zadruga v Ljubljani. RAZGLAS. Mestna Občina Ptuj proda na prostovoljni javni dražbi dne 15. aprila 1922 ob 10. uri V Ternovcih pri Seli posestvo prej egrazitno skladišče vlož. št. 29 kat. obč. T r n o v e c, obstoječi iz travnika pare. št. 214/2,217/2, stavb. pare. 28, 29, 30, v skupni izmeri 85 a 94 m2. Izklicna oena znaša 12.000 Din., beri dvanajsttisoč dinarjev. Kot varščino je založiti pred začetkom dražbe 1000 Din., beri tisoč dinarjev. Zdražitelj mora najvišji ponudek takoj izplačati. Mestna občina si pridrži pravico, tekom 8 dni odobriti ali zavrniti najvišjo ponudbo, j Vse stroške dražbe, zemljoknjižnih listin, j prenosnino in druge pristojbine trpi kupec. ! Natančnejša pojasnila daje ptujska mestna uprava. Mestna uprava Ptuj, dne 28. marca 1922. Župan: T. Lozinšek. Lepo sladko seno proda po dnevni ceni JAKOB TREBUC, PTUJ Miklošičeva ulica 10. Za hišne posestnike. Novi žlebi za streho, 1 m . . . . 90 K Padajoči žlebi, 1 m........90 K Šluhte, 1 m ...........120 K Ploščnata strehe 1, m2.......240 K vse iz precinkane pločevine Nr. 18. Žlebov barvanje, m.......10—14 K Ploščnato streho barvati m2.....12 K potem Brizgalke za vinograde proti peronospori, se po ceni popravijo, dobivajo se tudi nove brizgalke in zelo pripravne ročne žvepljenke. Alojzij Majcen, klepar, Ptuj, Hrvatski trg 1 Rabiien stroi za pletenje se proda. Vprašati pri J. Hotko Ptni, Sp. Dravska ui. 6 Dobra sladka jabolčnica na debelo in drobno se proda. — Kje, pove uprava lista. Kleparski učenec pošten, priden se takoj sprejme pri M. Maurer-ju, kleparskemu mojstru, Ptuj poleg starega farbarja. Vinograd v najboljšem stanju z malim travnikom in z novo hišo v Halozah Se proda. Naslov pri upravi lista. Svinjske kože kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Gonilni jermeni iz Ia usnja za tovarne mline žage in poljedelske stroje v vsaki širini, v zalogi pri IV. KRAVOS, Maribor, Aleksandrova c. 13. Posojilo 100.000 kron se išče proti zasiguritvi in dobremu obresto-vanju. Vpraša pri upravi lista. Dolžnost vsakega dobrega gospodarja je, da zavaruje svoje imetje proti požaru in tresku. ^ Kapital za požar: Delniška glavnica : 20,000.000 frankov. Rezerve : 52,000.000 irankov. „1/ UNION" Dolžnost vsakega roditelja je, da zavaruje svojo družino in otroke na življenja. Police na življenje veljajo kakor kavcija za gg. častnike. Kapital za življenje: Delniška glavnica: 10,000.000 frankov. Rezerve : 342,000.000 frankov. francoska zavarovalna delniška družba. Ustanovljena v Parizu leta 1829. Zavaruje : proti požaru in tresku, hiše in ostala poslopja, pohištvo, blago v prodajalnah, skladiščno blago, tovarne, mline, žage itd. Zavarovanje Življenja na doživetje in za primer smrti z raznimi kombinacijami in s pravico na delež v čistem dobičku. Dota deklicam in glavnica dečkom. PV" Vsa pojasnila dajejo podružnica v Zagrebu, vsa „generalna zastopstva", vsi „mestni zastopniki" in potniki. ^B| Iščejo se mestni zastopniki za Štajersko, Koroško in Prekmurje za Generalno zastopstvo v Mariboru, Mlinska ulica št. 30. POZOR! POZOrT3S2 POCDVtilllfnifl Sllltfllllflhillll ln m°tQrJev» žag, mlinov in kmetijskih obratov 1 UJlMIsiiiVIII mi PllfflliU i nudimo po nizkih cenah rafinirano strojno kakor [ tudi „cilinder" olje za motore in parne stroje, potem tovotmast, bencin in vazelin. 1 fHafaAfStA družba z o. z. poprej petrolejska družba ¦« D t IIS iS J* llZaijfVI RVt PanonsKa ul. 4. Zastopnik Karol Heller. VrlMjM* r nae liti lr Q Usnjarska industrija d- d. na Bregu pri Ptuju n * ii- ¦ n ii ii ii »i ti u—11 at: =ll=lt= n tt 99 PETOVIA" - n atne =»t Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo, m. Cene nizke, postrežba točna. (ffirii ir- —ii ii— v=t\ ¦ ic= it=—irr^H franko vagon vseh postajah v Sloveniji, kakor tudi večje količine na"panju kupuje Tovarna za taninski ekstrakt MAJŠPERK, pošta Ptujska gora. POZOR MESARJI! I • posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu „Ptujskega lista." KUPIM vsako množino posušenih in svežih telečjih želodcev, govejih in svinjskih čreves, osnaženih ali neoznaženih, kakor tudi loja v surovem in raztopljenem stanu po najvišjih ©8© dnevnih cenah. — če je večja množina, pridem k osebnemu prevzetju. ©8@ STEFII IELTIEI •*¦! u in HJtJBINA PSI PTUJU. Glavno zastopstvo I** Josip osnik mehanik, v Ptuju, Miklošičeva al. 18. Novi, kakor tudi posamezni deli, igle itd. vedno v zalogi. Cene primerne, tudi na obroke. Popravila se izvršujejo točno in po solidnih cenah. Glavno zastopstvo Singer šivalnih strojev „Bourne" *fe Co. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: V. Blanke v Ptuju.