PottnTna ptaSana v gotovini Maribor, sreda 26. oktobra 1932 MARIBORSKI stav. 244 Lato. VI. (XIII.; Cena 1 Din VECERNIK Ursdnlltvo fn uprava; Maribor, Gosposka ul. 11 / Telafon uredntitva 3440, upravo 3486 Izhaja razan nedalja In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja meseSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i Poitnl čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA’ 99 Mussolinijeva furinska dialektika BESEDE IN DEJANJA V OBJEKTIVNI LUČI. Mussolinijev govor v Turinu, katerega je ne le italijanska, ampak tudi svetovna javnost pričakovala z velikim zanimar njem, je za nami. In dasi je »duce« govoril ognjevito in patetično, kakor je pač njegova fašistična navada, je vendar razočaral, in sicer na obe strani. Fašisti so pričakovali, da jim bo napovedal, velike In usodne dogodke, svet se je pa nadejal spravljivosti in pomirjenja. Zdi se, da je celo brezobzirni Benito Mussolini postal v zadnjem času nekako nenavadno previden. Zaveda se pač, da v vnanji politiki fraze ne učinkujejo tako, kakor v no-franji, ljjer se da vladati, če je treba tudi z dekreti. Neuspehi zadnjega časa, ko je fašistična diplomacija doživela toliko vidnih porazov, so mu vtesnili besede. Največja senzacija pa je bila vsekakor napoved, da bo Italija še nadalje ostala v Društvu narodov, in sicer zato, ker je polno na smrt in ga ne sme prepustiti lastni usodi, v kateri trdi fašistični tisk, je samo zato na svetu, da podpira francosko hegemonijo! Tako vemo že Vnaprej, da fašistični veliki svet ne bo V teni oziru sklenil nič jjosebnega. . Kakor že tolikokrat, si je pa Mussolini uidi v Turinu zopet privoščil Združene države Severne Amerike. Pozval jih je, naj vendar že enkrat brišejo vojne dolgove. Govoril je previdno, a je vseeno izdal, da ga boli »nerazumevanje« Amerike, ki je že pred dvemi, tremi leti odrekla fašistični Italiji posebno naklonjenost in podporo. So pač tudi onstran Atlantskega oceana spoznali, da so besede rasistov eno> dejanjh in namere pa dru-20• Prav tako je govoril tudi o pacifizmu, kakor lisica o kislem grozdju, dasi n> Pozabil — menda zaradi pointe — Pripomniti, da ni nobenih hujših sovražnikov miru kot so oni, ki se poklicno izbijajo za materializem In mir za vsako Cen°. Kakor da bi o miru za vsako ceno govorili samo materialisti! Seveda bi tudi ne bil več Mussolini, če se ne bi bil znova obregnil ob Francijo, ki mu jepo-leR Jugoslavije menda najbolj v želod-®u* Očital ji- je znova hegemonizem, v Cem ta hegemonizem obstoja, pa ni po-Vedal in ga v Turinu, kjer so morali vsi sarn0 ploskati, tudi nihče ni vprašal. Cisto v duhu te svoje mržnje do France in njene evropske skuipine je treti-ra' tudi vprašanje nemške zahteve po ®nakopravnosti pri oboroževanju, dasi v Njegovih izvajanjih ne najdemo prave |°«ike. Je pač Italijan, in Italijanom je 'ostlka včasih tudi na glavo postavljeni s°fizem. »Glede nemške enakopravnosti v oborožitvi« — je dejal — »je fašizem zasledoval določene ideje in smernice (podpirati Nemčijo in jo s tem pridobiti za zavezništvo!). Nemška zahteva po enakopravnosti je popolnoma upravičena, treba jo je priznati, čim prej, tem bolje. Seveda pa Nemčija, dokler bo trajala razorožitvena konferenca, ne sme zahtevati, da se oboroži. Če pa bo končana razorožitvena konferenca negativno, ne bo mogla Nemčija ostati v Društvu narodov, ne da bi se ukinilo njeno zapostavljanje in poniževanje. Mi nočemo nobene hegemonije v Evropi. Mi bomo proti vsakomur, kdor bi hotel uveljaviti svojo nadmoč, posebno če bi to stremljenje hotelo napraviti očito stalno krivico.« Pariški »Journal des Debats« pravi k temu čisto pravilno, da se ne da spraviti v sklad z besedami o pacifizmu. »Mussolini nikakor ne deluje za mir,« pravi list, »ko spodbuja pruski militarizem in pangermanizem. Če Mussolini priznava upravičenost nemške zahteve po enakopravnosti, se mora obenem tudi zavedati, da je Nemčija to svojo zahtevo že dav no izvršila, tajno in flagrantno kršeč določbe versajske mirovne pogodbe. Nemčija se je že davno oborožila in bi bilo zato škandalozno, ji zato dati tudi še prav in jo nagraditi z razorožitvijo drugih držav.« Te besede zelo resnega in skrajno objektivnega glasila francoskih intelektualcev so zadele v živo in se jim ne da prav nič več dodati. Če je Mussolini za nemško oborožitev, potem ni za mir in ni za Društvo narodov, ki ima dolžnost čuvati striktno izvajanje določb mirovnih pogodb. Dokazov je torej več ko zadosti, da si Mussolini v Turinu ni prav upal na dan z odkrito besedo in bi bil rad dosegel, da bi bil volk sit in koza cela. Sicer pa nas to ne preseneča, kajti eno je dialektična taktika, drugo pa so dejanja. Ta kažejo vsak dan znova, da Italija ne dela za mir, temveč za vojno. Ona je tista, ki daje potuho vsem evropskim revizionistom, vsem rušilcem sedanjega ravnotežja in vsem najnizkotnejšim zločincem od makedonstvujočih do frankovskih izdajalcev. Dejanja demantirajo njegove besede, ki najdejo zato pri vseh razsodnih ljudeh gluha ušesa, posluh pa samo pri ljudeh kot so desperadi v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Bolgariji. Tako ni Mussolinijev turimski govor nič drugega ko kopica fašističnih fraz, krinka dejanske resnice, ki je kljub vsemu beljenju ko noč črna. Senzacionalni načrti Madžarov OBNOVITEV AVSTROOGRSKE MONARHIJE. —KONFERENCA GENERALNIH ŠTABOV ITALIJE. MADŽARSKE, BOLGARIJE IN ALBANIJE V BUDIMPEŠTI. v VARŠAVA, 26. oktobra. V tukaj-javnosti se govori v zadnjih dneh veliko o načrtu, ki ga pripravlja jNadžarski generalni štab za vpad na Vu,!aj, kjer naj bi se s pomočjo mad-Nrskifi domobrancev vzpostavila mo-»arhija in vzpostavila Avstro-ogrska, cprav v manjši obliki. Razen tega se ipriuje iz dobro poučenega in zanes-u'vega vira, da bo še v letošnjem f.cembru v Budimpešti važna kon-cp predstavnikov italijanskega, s,adžarskega, bolgarskega in alban-Ij eca generalnega štaba. Konferenci DredsedovaI general Artiglio. eden Iz ’etl vodilnih italijanskih častnikov »eneralnega štaba. Predstavniki ge- neralnih štabov držav, ki bodo sodelovale na budimneštansk! konferenci torej Italije, Madžarske, Bolgarske in Albanije, se bodo bavili z vojaškim in Političnim položajem, ki je nastal sedaj v srednji in južnovzhodni Evropi. Bolgarski generalni štab bo zastopal osebno načelnik štaba. FAŠISTIČNE AMAZONKE. PARIZ. 26. oktobra. Iz Rima poročajo, da bo fašistična milična organizacija rekonstruirana in bo ustanovljena nova dekliška organizacija. V njene vrste bo vsto pilo okrog 50.000 mladih Italijank, ki se hočejo udejstvovati y organizaciji. Rezultat londonskih posvetovanj NAJPREJ NAJ SE UREDI POMORSKA RAZOROŽITEV. RAZOROŽITVENA IN SVETOVNA GOSPODAR SKA KONFERENCA NAJ SE ZDRUŽITA. LONDON, 26. oktobra. Posvetovanja med Macdonaldom in ameriškim delegatom Normanom Davisom so končana. O rezultatih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, iz dobro poučenih virov pa se doznava, da sta razpravljala razen o vprašanju razorožitve tudi o zadevah svetovne gospodarske konference. Kakor se zatrjuje, je stavil Davis v imenu svoje vlade predlog, naj bi se najprej v pospešenem postopanju uredilo vprašanje razorožitve na morju, in so se v tem oziru iskali tudi že stiki s Fran cijo in Italijo. Američani prisojajo razorožitvi na morju zelo veliko važnost, ker požira vzdrževanje velike flotilje ogromne vsote in veča od leta do leta deficit proračunov. Mimo tega je bil stavljen tudi predlog, naj bi se razorožitvena konferenca in svetovna gospodarska konferenca združili, in sicer iz praktičnih vzrokov, ker je saniranje svetovnega gospodarstva pač v prvi vrsti odvisno od razorožitve. Macdonaid in Davis pa nista zavzela nikakega stališča do novega francoskega razorožitvenega predloga, ker jima v podrobnostih še ni bil znan. PARIZ, 26. oktobra. Ameriški delegat Norman Davis se bo na svojem povratku iz Londona v Ženevo ustavil tudi v Parizu in konferiral s šefom francoske vlade. Gre za nadaljevanje razgorov, ki so bili začeti v Londonu med Macdonaldom in Her-riotom, h katerim so bili na Macdonal-dovo iniciativo pritegnjeni tudi Američani. Dvajseto stoletje je stoletje fašizma MUSSOLINIJEV GOVOR V MILANU. FAŠISTIČNA ITALIJA JE VODNICA EVROPSKE CIVILIZACIJE. V DESETIH LETIH BO FAŠISTIČNA VSA EVROPA MILAN, 26. oktobra. Mussolini se je na svojem povratku iz Turina v Rim ustavil za kratek čas tudi v Milanu ter spregovoril na nekem velikem trgu ogromni množici fašistov in ostalih meščanom, ki so se temkaj zbrali. V glavnem je »duce« orisal smotre, namene in naloge fašizma. Dejal je, da je dvajseto stoletje staletje fašizma. Fašizem je tretjič v zgodovini obnovil in utrdil veličino Italije. Fašistična Italija je danes vodnica vse evropske civilizacije. Vse drugo je sedaj gnilo in razpada samo po sebi: demokracija, parlamentarizem, socializem in boljševizem. Živi samo fašizem in gre svojo nezadržno pot k zmagi. V desetih letih bo fašistična vsa Evropa. Smrt dr. Karla Hinterlehnerja LJUBLJANA, 26. oktobra. Davi je umrl tu po daljši mučni bolezni dekan tehnične fakultete Aleksandrove univerze, profesor dr. Karel Hinter-lechner. Pokojnih je bil svoječasnc tudi rektor. Zasedanje narodne skupščine BEOGRAD, 26. oktobra. Včeraj popoldne je bilo sklenjeno, da bo prvi redni sestanek narodne skupščine v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 10. uri dopoldne. Dnevni red obsega: 1. Otvoritev seje narodne skupščine na podlagi člena 32. ustave In 2. Določitev dnevnega reda. Prvi nastop angleških fašistov LONDON, 26. oktobra. Voditelj nove fašistične stranke sir Oswald Mos-Iey Je imel predsinočnjim svoje prvo zborovanje. Prišel je v črni srajci in je pozdravil navzoče s fašističnim pozdravom. Zelo ostro ie napadal Žide in izjavil, da prav oni podkonavajo temelj angleškega imperija. Po končanem zborovanju je Mosley odkorakal na čelu svojih pristašev v strankino pisarno, prepevajoč med potjo patrio-tične pesmi. Prišlo le tudi do spopada s policijo, vendar ranjencev ni bilo. Francoski razorožifveni načrt PARIZ, 26. oktobra. Vrhovni svet za narodno obrambo je imel predsinočnjim sejo, ki je trajala do 2. zjutraj. Po konferenci je bil izdan kratek komunike, v katerem se pravi, da je bil dosežen med člani popoln sporazum. Izgleda, da je vlada sklenila v tej zadevi spregovoriti zadnjo besedo. Komunike pravi nadalle, da bo načrt redigiran na seji vlade in bo že najbrže v novembru dostavljen uradu razorožitvene konference. POHOD BREZPOSELNIH NA LONDON. LONDON, 26. oktobra. Od včeraj je mestni magistrat popolnoma nepričakovano postavljen v obrambno stanje. Nad tisoč stražnikov, deloma peš, deloma na konjih, se neprestano giblje okrog magistrata. Vsa vrata poslopja so zaprta in z notranje strani zabarikadirana s pohištvom. Te odredbe so naperjene proti brezposelnim delavcem, zlasti proti udeležencem »pohoda lačnih«, ki se vali kot mogočen val iz vse države proti glavnemu mestu. Prve čete brezposelnih so že prispele v Oxford- kjer so jih pričakali dijaki in jih nasitili. FUNT PADA. PARIZ, 26. oktobra. Iz Newyorka poročajo, da je nagli padec angleškega funta sterlinga povzročil na tamkajšnji borzi najrazličnejše komentarje. V newyorških borznih krogih prevladuje mnenje, da je bil ta padec v Newyorku namenoma izzvan s prodajo funtov za dolarje, ki jo je izvedla Francoska narodna banka. V borznih krogih se pričakuje, da bo angleški funt padel še na 3.25 dolarja, nato pa se bo po preteku enega meseca stabiliziral na približno 3 dolarje. OBSEDNO STANJE V PEKINGU. LONDON, 26. oktobra. Kakor poroča »Morning Post« iz Šanghaja, so morali v Pekingu zaradi napetega položaja na severnem Kitajskem proglasiti obsedno stani«. 'Strah 2 'MSHHoTsR! IV E C E ITN n&T Jutri MM J»IWI1>*]||U1IIiliui MIW——HP!—gg——w—n Dnevne vesti Slika skrajne moralne propasti MORILEC KRISTOVIC IZ STOJNCEV PRED VELIKIM KAZENSKIM SENATOM OKROŽNEGA SODIŠČA OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO. V Stojncih pri Moškanjcih sta nekaj časa potem, ko sta se vzela, dobro gospodarila zakonca Kristoviča. Kristovi-čeva žena Marija pa je kaj kmalu obupala nad svojim možem, ki je bil znan kot nasilnež in je bil že večkrat kaznovan. Zato je uredila tako, da' se je vse posestvo prepisalo na njo in je bila ona sama lastnica vsega. Ko je bil mož znova obsojen zaradi nekega razbojništva na osem let ječe, ki jo je odsedel le deloma, ker je bil pomiloščen, se je zopet vrnil v Stojncek svoji ženi. Baviti se je začel s prekupčevanjem, vendar pa je ostal nepoboljšljiv in je znova zašel na kriva pota. S prijateljem, ki sta skupno zagrešila pred devetimi leti razbojništvo, sta neke nedelje v letošnjem aprilu pogrevala pri vinu stare spomine. Njima se je pridružil sosed Štefan Kranjc, katerega je pogostil Kristovič z vinom. Domenili so se, da o-biščejo vinotoč Elizabete Silakove, ki jo je Kristovič v zadnjem času zalezoval. Dogovorjeno, storjeno. V vinotoči pri Silakovi pa je sedela že večja družba domačinov, in ker je bilo že pozno, je Elizabeta ležala v postelji. Kristovič je prisedel k njej in se začel z njo zelo po domače zabavati, me oziraje se na ostale goste, ki so ga zbadali. Groziti je pričel .vsej družbi, da bo streljal, oeividno hoteč se je znebiti, da bi ostal sam s Silakovo. Ko so ga pivci pomirili, je pa u-gotovil neki domač fant, ki je bil na vojaškem dopustu, da mu je nekdo snel s pasu bajonet in ga skril. Ke1* ga je začel zbadati tudi Kristovič, češ, da je slab vojak, ko mu zaupajo samo pas, bajoneta pa ne, se je vojak raztogotil in nastal je usoden prepir. Vojak je vrgel pas pred Kristoviča, ki je segel po pištoli in nameril proti vojaku. V tem hipu je vstopil v sobo Štefan Kranjc in skočil k Krištoviču, da bi preprečil streljanje. Med ruvanjem pa se je Krištoviču pištola sprožila in krogla je orestrelila Kranjcu desno stegno. Kristo- teseni domovi Ogromno zanimanje vseh slojev za gradnjo lesenih hiš. Kako ogromno je zanimanje za gradnjo lesenih hiš v Mariboru, je pokazal sestanek, ki je bil sklican pretekli petek zvečer v veliko dvorano Narodnega doma. Sestanek je sklical predsednik železničarskega združenja g. Rudolf Tum-pej, ki je prvi pokrenil akcijo za gradnjo lesenih domov. Prostorna dvorana je bila nabito polna in so navzoči z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem, iz katerih posnemamo, da se je že doslej prijavilo za gradnjo 515 reflektantov. Od teh ima 90 zanimancev nekaj lastnega kapitala, in sicer 23 do 5000 Din, 19 od 5000 do 10.000 Din, 23 od 10.000 do 20.000 Din, 9 od 20.000 do 30.000 Din, 12 od 30.000 do 50.000 Din, nad 50.000 Din gotovine imajo štirje, lastna stavbiščapa ■ima 37 reflektantov. Skupna finančna moč resnih zanimancev presega vsoto 1.900.000 Din. Največ prijavljencev je iz magdalenške&a okraja, in sicer 383, iz koroškega predmestja jih je 58, iz Melja 22,Jz Studencev 15, s Pobrežja 2, in iz Krčevine 5. Dvesobne hišice z vsemi pritiklinami namerava graditi 393, enosobne z vsemi pritiklinami 37, dvesobne s podstrešno sobo in kopalnico 17, trisobne 44, štirisobne hišice z vsem kon-fortom pa bi gradilo 24 reflektantov. Na sestanku se je konstituiral tudi pripravljalni odbor s predsednikom Tumpe-jem na čelu. V odbor so bili izvoljeni: Mirko Glaser, Janko Vernik, Jože Ogo-relec, France Nekrep, Štefan Beribak, Tone Komac, Alfred Kralj, Jože Justin, Anton Jare, Rudolf Tiefengruber, Lojze Vidmar in Alojzij Zupančič. Dolžnost pripravljalnega odbora bo, da bo preskrbel zanimancem načrte in proračune, obenem pa skušal najti finančne možnosti, da bi se tako realizirali projekti tudi tistih, ki nimajo lastnega kapitala. Imenovanie v notarski službi. Dosedanji notar na razpoloženju dr. Rasto Kunc je imenovan za notarja v Slovenjgradcu. vič jo je ponovno vzel v roko in jo nastavil Kranjcu popolnoma mirno na srce in — sprožil. S prestreljenim srcem se je zgrudil Kranjc ,v; mlaki krvi na tla in izdihnil. Po umoru se je Kristovič obrnil s smehom na obrazu popolnoma miren, ko da bi se nič ne bilo zgodilo, k Silakovi, s katero je ostal sam v sobi ter ji rekel, da je zadel Kranjca tako, da ne bo več dihal, obenem pa jo je začel nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami, rekoč: »Liza, zdaj sva sama...« Nato je odšel na dvorišče posestnika Vajde in poklical njegovo hčer Marijo, s katero je imel pokojni Kranjc tri nezakonske otroke in ji sporočil, da je ustrelil Kranjca in da bo odslej morala sama skrbeti za otroke. To je povedal tudi njenemu otroku in občinskemu odborniku Turku ter ga prosil, naj ga primerno zagovarja. Opisani krvavi dogodek je spravil 41-letnega Josipa Kristoviča na zatožno klop. Danes dopoldne se je zagovarjal pred velikim kazenskim senatom s popolno pijanostjo, kar pa so zanikale skoraj vse zaslišane priče. Ker se je obtoženec izgovarjal tudi na bolezen, so bila mnenja sodnih izvedencev glede krivde različna. Po krajšem posvetovanju pa je senat obsodil obtoženca Josipa Kristovičama dosmrtno težko ječo in na plačilo pogrebnih stroškov ter stroškov sodnega postopanja. Obto-ženčev zagovornik je prijavil revizijo in priziv. Obsojeni Kristovič je zelo apatično sprejel kazen, med občinstvom, ki je napolnilo razpravno dvorano, pa sta ob raz glasu kazni milo zajokali obtoženčeva žena in hčerka. Razpravo je vodil v. s. s. g. Lenart, prisedniki pa so bili višja sodna svetnika gg. dr. Tombak in Zemljič ter okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Zor-jan, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Makso Žnuderl. Seja Banovinskega odbora JRKD. Pred sedstvo banovinske organizacije JRKD sklicuje II. redno sejo banovinskega odbora JRKD za soboto, dne 5. novembra 1932 ob 16. uri v Mariboru v prostorih Narodnega doma, n. nadstropje. Dnevni red: 1. Otvoritev in odobritev zapisnika I. redne seje Banovinskega odbora z dne 19. junija t. 1. v Celju. 2. Določitev šestih zastopnikov banovinske organizacije v glavni odbor stranke (čl. 32. t. 1. statuta). 3. Poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca. 4. Poročila ministrov dr. A. Kramerja, Ivana Puclja in Ivana Mohoriča. 5. Debata o vseh poročilih in razgovor o morebitnih predlogih za kongres stranke (čl. 32. Statuta). 6. Slučajnosti. Vsa ostala navodila dobe člani banovinskega odbora pismeno. — Banovinsko tajništvo JRKD. Ustanovni zbor JRKD za kolodvorski okraj v Mariboru bo v soboto 29. t. m. v prostorih g. Vlahoviča s pričetkom ob 20. uri. Zbor mora biti veličastna manifestacija državne misli ob obletnici toliko pomembnih dogodkov. Ni dvoma, da se zbora udeleži vsakdo, ki želi, da se razmere v naši domovini urede v korist in blagor vsem. Poročila na shodu bodo pojasnila ^ težave, s katerimi se morate boriti naša država in naša občina. Odlikovanje zaslužnega mestnega očeta. Jutri ob pol 18. uri bo v mestni posvetovalnici svečana seja mariborskega mestnega ubožnega sveta, na kateri bo izročil mestni župan g. dr. Lipold odlikovanje bivšemu okrajnemu predstojniku g. Pelikanu. O balkanski vojni bo predaval drevi v Sokolskem domu v Studencih g. prof. Baš. Začetek predavanja bo ob 19. uri. Predavanje je obvezno za članstvo studenškega Sokola. Na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru se prione redni pouk v II. razre-du dveletne šole 3. novembra t. 1. Glede pričetka rednega pouka na enoletni šoli in v I. razredu dveletne šole ni mogoče ničesar ukreniti, ker še ni rešeno vprašanje o nadaljnjem obstoju enoletne kakor tudi I. razreda dveletne šole. t Katarina Bogosavac. Včeraj je umrla v splošni bolnišnici v Mariboru gospa Katarina Bogosavac, žena policijskega uradnika pri obmejnem komisarijatu. Pogreb bo dne 27. oktobra ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Preostalim naše sožalje! Iz šolske službe. Za učiteljico je imenovana pripravnica Elizabeta Grafena-uerjeva pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Grobovi. Zavratna bolezen je pobrala rodbini okrajnega tajnika tukajšnjega glavarstva g. Jakija devetletnega ljubljenca Danila, učenca III. razreda osnovne šole. Pokopali ga bodo jutri ob četrt na 17. uro na pobreškem pokopališču. Včeraj zvečer je preminula v starosti 51 let žena policijskega uradnika ga. Katarina Bogosav-čeva. Pogreb bo jutri ob 1". uri na mag-dalenskem pokopališču. Naj bo pokojnikoma lahka zemlja domača, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Navdušenje občinstva do viharnega aplavza v Ljubljani VALČEK SREČE najslajšem filmu te sezone Premiera v kratkem v kinu Union Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: France Radolič in Marjetica Suškova, Ivan Sori in Konstantina Marčinkova, Anton Mlinarič in Marija Škergetova, Avguštin Pound in Francka Martinjakova, France Letnik in Marija Kuzijanova, Mihael Blatnik in Marica Lončaričeva ter Anton Pernek in Ivanka Lešnikova. Mnogo sreče! Češkoslovaški državni praznik v Mariboru. V nedeljo 30. oktobra bo Maribor zopet izredno svečano proslavil češkoslovaški državni praznik. Ker so te proslave JČ Lige namenjene predvsem študirajoči mladini, prireditev ne bo na dan državnega praznika, t. j. »28. rijna«, ampak v nedeljo, ko je vsa dijaška mladina prosta. Letošnja prireditev JČL pa bo še tein bolj pomembna, ker pride v Maribor kot slavnostni govornik podpredsednik ene najagilnejŠih Češkoslovaško jugoslovanskih lig, g. univ. prof. ing. Vladimir Filkuka iz Brna. Odlični gost se bo pripeljal v Maribor že v soboto 29. oktobra z brzovlakom ob %14. uro ter bo sprejet na kolodvoru od odbora Jč Lige. Fvečer bo imela JČ Liga sestanek širšega odbora z gostom iz Brna v hotelu »Orel«, popoldne pa si bo gost ogledal Maribor. Slavnost bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v dvorani »Union«, kjer bo gotovo tudi letos okrog 2.000 udeležencev. Za zastojniike bodo rezervirane prve vrste sedežev, ki pa ne bodo riumerirani in naj zato vsakdo skrbi za točen prihod. Vstopnina je prosta in je vabljen vsak prijatelj Čehoslovakov. Spored slavnosti je sledeč: 1, Himna. 2. Deklamacije čeških pesmi, 3. B. Smetana: Slavnostna predigra, 4. Slavnostni govor (Unm prof. ing. Vladimir Filkuka), 5. Jugoslo-venski dijaki v Pragi pred 80. leti (Predsednik JČ Lige dr. Avg. Reisman). Odmor. 6. Bedrich Smetana: Fantazija iz opere »Dalibor«, 7. Anton Dvorak: Simfonična slika »Domov muj«, 8. Svoboda s^8* G jen«. Posebno so seve vabljeni tudi češkoslovaški državljani, katerih seje pri zadnjem ljudskem štetju v Mariboru vpisalo nad 650. Požara na Dravskem polju. Preteklo nedeljo ponoči je izbruhnil požar v gospo darskem poslopju Ane Sagadinove v Mihovcih. Ker je bil objekt s slamo krit, ga je ogenj, ki se je naglo širil, uničil do tal iti povzročil okrog 30.000 Din škode. Zgorelo pa je tudi Gospodarsko poslopje sosede Pematove, ki trpi okrog 20.000 Din škode. Na kraj požara so prihitele okoliške požarne brarnbc, ki so preprečile večjo nesrečo. Kako je ogenj nastal, se ne ve, sumijo, da je bil podtaknjen. Pogodbeni poštarji dravske banovine za svoje interese. Sestanek pogodbenih poštarjev dravske banovine, določen za 6. novembra t. 1. v Mariboru, je zaradi nekih težkoč preložen na poznejši čas. Podrobnejša navodila bo objavilo stanovsko glasilo: »Ugovorni poštar«. V Ma rib' o r u, dne Ž6. X. 1932 Narodne gledali??« Repertoar. Sreda, 26. oktobra. Zaprto, četrtek, 27. oktobra ob 20. uri »Friderika«. Red C. Petek, 28. oktobra: Zaprto. Sobota, 29. oktobra ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Kaj bo v gledališču? V četrtek 27. trn. se poje Lebarjeva divna opereta »Friderika«, delo, ki se prijetno razlikuje od običajne operetne robe po krasni, povsem operni glasbi in vsebini. Dirigira g. Herzog, režira g. Skrbinšek. Red C. V soboto 29. trn. se ponove »Trije vaški svetniki«, velezabavna kmečka veseloigra, ki je že ponovno napolnila gledališče. Prihodnja dramska premiera bo koncem prihodnjega tedna. V režiji g. J. Koviča se uprizori zgodovinska drama Bratka Krefta »Celjski grofje«, ki je ob začetku letošnje sezone dosegla v Ljubljani popoln uspeli ter je zbudila radi svojevrstnega orisa znanih dogodkov ob času Veronikine sodbe obilo zanimanja. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franc Jožefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da učinkuje »Franc Jožefova« voda v večini prime* rov hitro, sigurno in brez bolečin. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- Plesna šola Sokola Maribor Matice se bo začela v soboto dne 29. trn. Redne vaje bodo vsako sredo in soboto od 8.—1®' v spodnji mali dvorani Narodnega doma* Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru, prosi in vabi slavno občinstvo in celokupno javnost, zlastivse vojne žrtve in člane združenja k udeležbi parastosa ali žalne maše, ki bo v soboto 29. oktobra 1932 ob 9. uri v stolnici v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov in članov združenja. Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela od odvetnika g. dr. Fera Miillerja 615 Din, ki so jih poklonili mariborski odvetniki v spomin blagopokojnega v kateri je bil zadet prvi ranjenec, ln sicer prav v mojem vodu. Na vsej rd od Rtiče, tamkajšnjega najvažnejšega položaja do Prepolca, je prasketalo va obeh straneh. Kmalu so Arnavti pre-1 v napad, ki je bil grozen. Napadali so , strašnim hruščem in tuljenjem, s psov-«?nii in krvavimi grožnjami. Naši voja-J* Pod vplivom prvega boja in arnavt-vKega divjanja, so se v prvem trenutku t ^mirili in se pričeli umikati. V tem ojfkem trenutku pa je k sreči prispelo ^Učenje po srbskih obmejnih stražnikih. aPad je bi! odbit in zopet smo ležali v ari bojni črti. Strašna smrt 100 četnikov. V bližnjih obmejnih stražnicah so se bojevali četniki iz oddelka vojvode Voje Tankosiča, pomešani z obmejnimi stražniki. Sovražniku so nudili obupen odpor in niso zapuščali svoje postojanke niti v najtežjih trenutkih. V nedeljo 16. oktobra v prvem svitu se je borba zopet pričela na vsej mejni črti z napadi Ar-navtov. V tej borbi so se tudi oglasile prve štiri strojne puške drugega polka pod poveljstvom poročnika Ljube Živa-noviča. Jaz sem bil tedaj poveljnik tretjega voda tretje Čete drugega bataljona 2. pehotnega polka. Četi sami pa je poveljeval rezervni poročnik Petko Ilič iz Prokuplja. Vse napade Arnavtov smo srečno odbili, okrog 3. popoldne pa smo pričeli energično potiskati Arnavte nazaj in so se morali umakniti cel kilometer za mejo. Tu pa se je pripetil čuden dogodek, ki nam je prinesel prve občutne izgube. Tankosičev četnik, poročnik Popovič iz Beograda, je zapovedal energičen juriš z nekoliko svojimi vojaki in četniki. Bilo je vseh okrog sto. dočim je bilo Arnavtov najmanj petkrat toliko. Kljub temu so Arnavti nenadoma prenehali streljati in je izgledalo, kakor da se ne nameravajo več boriti in se hočejo vdati. Popovič je bil s svojimi junaki naenkrat sredi Arnavtov. Videč, da oni ne streljajo, skoči mednje in se prične ves navdušen z njimi objemati in poljubljati. V tem so bili okrog njega tudi že vsi njegovi četniki, ki so vriskali od veselja. Nenadoma pa. sredi objemanja in poljubljanja, se je nekemu četniku po nesreči sprožila puška. To je Arnavte strašno razbesnilo. Zazdelo se jim je, da bodo ne glede na to, da so se vdali, vsi pobiti. Prevzel jih je nepopisen obup, zgrabili so zopet vsi za orožje in v trenutku je nastalo strašno klanje. Prvi je padel poročnih Popovič. Z grozno naglico, v nekaj sekundah, so ležali vsi njegovi četniki in vojaki poklani in pobiti na velikem kupu. Branili so se obupno, sekali in bili okrog sebe, toda bili so preslabi. Bil sem tedaj na lev§m krilu in z grozo gledal, kaj se dogaja. Zapovedal sem brzi ogenj in takoj nato tudi napadel Arnavte v bok. Pričeli so se umikati. Naglo smo bili na mestu strašnega, krvavega pokolja. Slike, ki so jih gledale moje oči, ne bom mogel nikoli pozabiti. Na zemlji je ležalo okrog 300 trupel, 200 arnavtskih in nad 100 naših. Truplo poročnika Popoviča je bilo dobesedno prerešetano s kroglami, razen tega pa je bil popolnoma razmrcvarjen z noži. Arnavti so se »maščevali« zverinsko. Nenavaden prizor se mi je nudil po- leg trupla podnarednika Trajka Prokup-čanina: v roki je še čvrsto stiskal svojo puško, na bajonetu vrhu njene cevi pa je bil naboden neki Arnavt s tako silo, da mu je tičal tudi dobršen del cevi v telesu. In prav v trenutku mu je prišel izza hrbta neki drug Arnavt, ki mu je zabodel svoj bajonet do ročaja v tilnik. Vse je bilo prepojeno s krvjo. Katastrofa tretjega polka drugega poziva. V zaledju so se Arnavti zopet osvestili, zbrali svoje sile in nas s silovitim protinapadom potisnili nazaj na Grača-nico. Naslednjega dne, ojačeni z raznimi svojimi oboroženimi plemeni, so izvedli nadčloveški napor: napadali so slepo, ne oziraje se na silne izgube. Rezultat je bil, da so potisnili vso našo divizijo daleč nazaj. Tega dne je pričelo sodelovati v borbi prvič tudi turško topništvo. Naši so odgovarjali. Topničarjem je zapovedoval podpolkov. Ljuba Vučičevič. Kljub vsemu odporu pa se je Arnavtom posrečilo napredovati do vasi Vasiljevca, ki so jo zažgali. Turško topništvo je na vse pre-tege obstreljevalo naše obmejne stražnice. Četniki in obmejni stražniki so se skušali obdržati na svojih položajih; ko so pa spoznali, da se podira zidovje nad njimi in okrog njih, so zapustili svoja mesta in bežali brez glave vsevprek. SDalje prihodnjič.) "Stran 1 Marffinftfci riv ECE R N'I K« Jntra, ■B&s0aisB»&X£5rafi3a h " V M a r i S o f ti," 'dne 26. X. 1932. aa»a«!s^jij«»3!S3s^A^:^^ -sa 'JUeue Hod: £oiij-evu ženitev (Komam 34 Obdal sem Taimaho in se ji čudil; da-si.je bila stara že trideset let, je bila še vedno prava pravcata maorska lepotica. Dolgi črni lasje so ji padali v dveh mogočnih kitah po ramenih, po beli halji, ki jo je nosila in venec iz cvetic in panda-nusa ji je dajal v mesečini samote izraz kraljice ali boginje. Nalašč sem jo odvedel k stari, že razpadli koči pod kokosovimi palmami, ki jo je bilo že vso prerastlo bujno tropsko rastlinstvo. Bila je to koča v kateri sta nekoč stanovala z bratom Ruerijem. »Poznaš to kočo, Taimaha?« sem jo vprašal... »Poznam!« — je odgovorila in se prvi hip globoko zamislila in vznemirila. »Da, to je bila Ruerijeva koča!...« XLI. Kljub pozni nočni uri sva se napotila s Taimaho v precej oddaljeno selišče Faao, kjer mi je Taimaha hotela pokazati svojega mlajšega sina Atarija. Z malo zasmehljivo ljubeznivostjo je ugodila tej moji čudni želji, ki je bila po njenih tahitskih nazorih komaj pojmljiva. Na tistem srečnem otoku, kjer ni siromakov, kjer je vsako delo popolnoma nepotrebno, kjer ima. vsakdo dovolj prostora na solncu in v senci, pijačo v vodi in hrano v gozdu — rastejo otroci kakor bilke na travniku, svobodni in brez nege, tam pač, kjer jih je pustila volja njihovih staršev. Rodbina ne pozna onih trdnih vezi kakor v Evropi, kjer ustvarja življenje v pomanjkanju in pregosti naseljenosti borbe za obstanek. Deček Atario, ki se je rodil po Ruerijevem odhodu, je stanoval v okraju Faau; po prastarem maorskem običaju je bil izročen v vzgojo oddaljenim fetiimom (sorodnikom) njegove matere. Tamaari, starejši sin, ki je imel po Tai-mahinem pripovedovanju visoko čelo in velike Ruerijeve oči (te trae, te mata ra-hi), je stanoval s staro Taimahino materjo na otoku Mooreji, čigar nejasni obrisi so se odražali v daljavi sredi modrega Tihega oceana. Na pol pota v Faaa sva zagledala v nekem kokosovem gozdičku ogenj. Taimaha me je prijela za roko in me po neki njej znani stezi odpeljala k njemu. Po krajšem potovanju po gosti temi pod mokrimi kronami kokosovih palm sva prišla do nekega zaklonišča pod streho iz pandanusovih listov, kjer sta pri ognju ždeli dve starki. Po prvih Taima-hinih besedah, ki jih nisem razumel, sta starki vstali, da bi me bolje videli, pa tudi sama Taimaha je vzela na stebru visečo, luč in se mi z njo približala. Ogledovala me je zelo pazljivo in natančno. Takrat sva se videla prvič pri popolni svetlobi. Ko je dokončala svoje ogledovanje, se je žalostno nasmehnila. Nedvomno je našla na mojem obrazu Ruerijevim podobne poteze; podobnost bratov je tujcem dosti bolj vidna kakor znancem, celo tedaj, ko je majhna in komaj opazljiva. Jaz pa sem se čudil njenim velikim očem, njenemu lepemu pravilnemu obrazu in njenim blestečim belim zobem, ki so bili zaradi bakrene barve njene kože še bolj beli in blesteči... Potem sva šla dalje tiho in brez besed in sva kmalu zagledala strehe nekega se-lišča, ki so se odražale od temnega ozadja gostega drevja. »Tera Faaa!« (To je Faaa) mi je dejala s tihim smehljajem... Taimaha me je odvedla tedaj do vrat neke koče iz buraa, ki je bila skrita med blebovci, mangijami in tamariskami. Izgledalo je, da vse v njej spi globoko spanje in Faimaha je poklicala stanovalce, naj ji odpro. Potem je v koči zagorela luč in na vratih se je pojavil do pasu nag starec, ki nama je velel vstopiti. Koča je bila velika; bila je nekaka mračna spalnica, v kateri so počivali stari in otroci. Domačinska luč s kokosovim oljem je metala po izbi bledo svetlobo in je komaj risala predmete opreme. Taimaha je stopila k neki postelji iz asur, vzela iz nje nekega otroka in mi ga prinesla. — ...»Ne, ni ta!«... — je dejala, ko ga je prinesla k luči. »Zmotila sem set to ni on!...« Položila ga je zopet nazaj in pričela preiskovati ostale postelje, v katerih pa tudi ni našla otroka, katerega je iskala. Nataknila je luč na dolgo palico in osvetljevala tako razna ležišča, na katerih je pa našla same stare rdečelase ženske, ne gibne in skupaj stisnjene, zavite v temne modre paree z velikimi belimi progami; človeku se je zdelo ko da gleda mumije, ovite z mrtvaškimi ovoji... Neki čudni nemir se je tedaj pojavil V velikih in svetlih Taimahinih očeh. »Stara Huahara!« je dejala naposled, »kje je moj sin Atario?«... 'Stara Huahara še je naslonila na svoj suhi laket in naju je zaspano pogledala- »Tvoj sin, Taimaha«, je dejala, »ni več pri nas; vzela ga je k sebi moja sestra Tiatiarahonui (morski pajek), ki stanuje pet sto korakov od tu ob koncu kokosovega gozda...« XLI1. Odšla sva dalje in prehodila še temačni gozdiček kokosovih palm. V hiši Tiatiarahonuinej se je ponovil isti prizor; ponovilo se je isto klicanje, podobno budenju duhov. Prebudili so nekega otroka, ki so ml ga nato prinesli. Sirotek, ves zaspan ib truden, je bil popolnoma nag. Vzel sem v roke njegovo glavo in jo približal k luči, katero je držala stara Pajkovka, Huaharina sestra. Otrok, ki ga je luč mamila, je zapiral oči. Preveč napredka Ker je nastala kriza v človeštvu, jo je človeštvo tudi zakrivilo. Sir Alfred Ewing je izjavil v londonskem društvu za napredek in znanost, da je človeštvo preveč napredovalo v tehniki in znanosti, ni pa napredovalo v zmožnosti pametno rabiti nove pridobitve. 77letni angleški učenjak trdi, da še nismo zreli, da bi izrabili nadvlado nad naravo, saj niti sebi ne znamo vladati. Na vsem svetu vedo baje samo Iudi, kako je treba živeti. Indi se ne zmenijo za moderne izume, ne love se za rekordi, pač pa znajo obvladati mišice svojih teles, o katerih mislimo, da jih sploh ni mogoče aktivno vladati. Sir Ewing nastopa tudi proti problemu vseh problemov najnovejšega prizadevanja človeka, namreč proti razbitju atoma, da bi se oprostile v njem skrite sile. Učenjak pravi, da je za človeštvo prava sreča, da se to še ni posrečilo, kajti sicer bi lahko vsak otrok poznal ogromne sile in svet bi bil kmalu razbit. Brezposelnost je baje samo posledica izpopolnitve strojev, ki jih delajo noč in dan, delavec pa more opazovati njihovo silo samo ob določenem času proizvodnje. Zato je tudi izginilo veselje do dela in sreča, ki jo je človek v prejšnjih časih občutil, ko je delal in ustvarjal. Človek, ki je napravil iz mehanizmov svoje sluge, postaja polagoma sam avtomat, mehanizem. Ob koncu svojega govora je pa pesimistični učenjak vendar le izrazil upanje, da se bodo človeštvu odprle oči in da najde izhod iz tega labirinta, kjer vlada stiroj strojem, toda železni ne potrebuje kruha. Sadno drevje v jeseni sajeno, doseže vegetacijo za eno leto v naprej. Naročite takoj pri: »Drevesnica Rosen-berg«, Maribor. Tržaška cesta 64, kjer dobite prvovrstna drevesca .vseh vrst po znižanih cenah. 3410 Dve stanovanji v vili, po 4 in po 3 sobe, vsako s pritiklinami, oddam takoj. Več Tomšičeva 15 I, od 12. do 15. ure. 3534 Modni atelje Gomboc, Cankarjeva ulica 1, se priporoča. Restavracija Narodni dom > toči pristna vina iz priznanih ljutomerskih in pekrških kleti, liter po 6, 8, 10, 12 Din. Odličen vinski mošt, liter 6 Din. Sprejema tudi abonente na prvovrstno hrano po konkurenčnih cenah. Topla in mrzla jedila ob vsakem času. Dobra in točna postrežba. — V nadi, da postane Narodni dom to. kar je bil nekdaj, se slovenskim društvom in slovenskemu občinstvu priporoča Marija Kudrova, restavraterka. 3458 Postrežkinja, pridna in poštena išče zaposlitve s !• novembrom. Izurjena j_e v vseh gospo* dinjskih delih. Naslov v upravi »Ve* čemika«. 3474 Mlado dekle sprejmem v trgovino kot pomožno moč. Hinko Sax, Grajski trg. 3541 Opremljeno sobo, solnano z uporabo kopalnice s popolnoma separiranim vhodom takoj oddam za Din 200. Popovičeva ulica 3 L nasproti kadetnice. 3538 Eno ali dve opremljeni sobi oddam gospodičnam. Jurčičeva ulica 5 I. 3524 Trgovski lokal na najprometnejši točki, dam v najem. Naslov v upravi. 3548 Enodružinska zidana hiša s sobo, kuhinjo, predsobo in električno lučjo na prodaj. Pobrežje, Delavska ul. št. 7. 3548 Sprejmem solidnega gospoda, sostanovalca v celo in dobro oskrbo. Rotovški trg 8 I, vrata 2. 3537 Moderni trgovski lokal v Gosposki ulici oddam. Vprašati pri E. Petelnu, Grajski trg 7. 3530_ Opremljeno sobo s postrežbo, električno lučjo skupaj mesečno Difl 220.— z zajuterkom Din 280.— takoj oddam. Naslov v upravi »VeČernika« 3523 Lepo, dobro ohranjeno lisičjo boo prodam. Prešernova ul. 19. Vprašati od 13. do 14. ure. 3494 Zavarujte sl vase z dobrimi očali Samo strokovnjak Vam lahko svetuje! Diplomirani oplih E. PETELN Grajski trg 7 Spomnite se CMD! Javna licitacija 20 kg pamučne tkanine, 70 kg muliolovk in 22 kg belega vrbovega šibja se bo prodalo na javni licitaciji v tovornem 'skladišču Maribor, glavni kolodvor, dne 28. oktobra ob 10. uri. 3544 Kupim divji kostanj po najvišji dnevni ceni Veletrgovina s surovinami Ivan Sluga Maribor, Tržaška c. 22 Telefon 2272 Modne liste jesen in zimo Knjigarna Sjiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom otvoril v soboto, dne 29. oktobra v hiši Gornia Gosposka uiica štev. d novo urejeno mesnico V zalogi bom imel vedno vsakovrstno prvovrstno meso po solidnih cenah. Za obilen obisk in naročila se vljudno priporočam w 3542 Friderik Ceh, mesar E IX 3426/31-8 Draibenl oklic. Dne 27. oktobra 1932 ob 8. uri prodado se v Sp. Hočah v tovarni „Sana“ na javni dražbi sledeči predmeti : 2 pisalna stroja, pisarniška o-prema, 1600 kg čokolade, 4 osebni avtomobili itd. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX, dne 25. oktobra 1932. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADiVOJ REHAR v Mariboru. STANKO DETELA, v Mariboru Naš nadvse ljubljeni sinček Danilo učenec 3. razreda ljudske šole nas je včeraj ob 18. uri za vedno zapustil in se preselil med nebeške krilatce. Pogreb ljubljenca bo v četrtek 27. oktobra iz pobreške mrtvašnice na frančiškansko pokopališče ob četrt na 17. uro. Maribor, dne 26. oktobra 1932. 3546 Žalujoča rodbina Jaki. Tiska Mariborska liskama d d., predstavnik