Naročnina mesečno 23 Din, zu inozem-»l i o 40 Din — nedeljska izdtija celoletno % Din. za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2030. — nočna 2996. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011 Praga-Duna j 24.79'
i
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku

biihansha zmaga v Španiji
i niso kandidirali - Revno hmetsho ljudstvo je glasovalo za
agrarno reformo
Pariz, 29. junija. Volitve \ ustavodajno skupščino llove špan-
ske republike .mi se začele v nedeljo, 28. t. m., zgodaj z j nt r a j iu so sc ob 4 popoldne že končale. Ko to pišemo, točni rezultat še ni znan, gotovo pu je, da je dobila koalicija republikanske buržijuzijc in socialistov večino, ki pa ni-kiikor ni dvetretjinska, kakor je upala sedanja provizoričnu vlada. V ustavodajni skupščini, ki bo štela 460 narodnih zastopnikov, bo nuni reč najmanj 200 članov opozicije, sestavljene iz ta-kozvanill radikalnih socialistov, sindikalistov in katalonskih avtononiistov. Če vpoštevumo, da vladna koalicija, ki združuje konservativno liberalno skupino sedanjega predsedniku Zamorc s framnsonskiini elementi okrog ministra l.er-rou.\a in marksiste, kojili glava je Indulecio Prieto, ni Ijogve kaj solidna, dočini so vse opo-zicionalne stranke, naj so izvol jene k jerkoli, edino v tem, da ima Španija postati federacija samostojnih republik, potem --i lahko predstavljamo, s kakšnimi ve likimi težavami sc bo imela boriti ustavodajna skupščina.
Katalonci
Kot največji zmagovalce je izšel iz volivne borbe politični voditelj Kataloncev. stari Mau-ra, kojega a vtonomistiena stranka bo v kon«ti-tuanti štela 42 |>osla]iccv. dočini si> centralistični kandidati fraiuasonsko-sociulističnc koalicije v Kataloniji dobili samo 6 .sedežem. č'e si predoči-m<> gospodarsko važnost Katalonije pa dejstvo, da je nvtononiističnn stranka naj tesne je aliiranu z radikalnimi socialističnimi in simlikalistični-mi elementi, lahko mirno rečemo, da je usoda konstituante odvisna od leadeija Katalonije. Macia jc takoj po svojem uspehu, ki je pokazal velik naru.st avtonomizmn tudi v baskiških provincah iu v Nuvari. imel pomemben govor, v katerem je izjavil, da je cilj njegove stranke federacija držav iberskegn polotoka, ki naj obsega tudi Portugul in osvobojeni Gibraltar. Pri volitvah samih se je Katalonija pokazala kot najbolj disciplinirana dežela in se v Barceloni ni zgodil uiti najmanjši incident, dočini jc v ostali Španiji na več krajih prišlo, bodisi med strankami samimi bodisi med volivci in orož-ništvom, do hudih konfliktov, ki niso ostali brez smrtnih žrtev.
SindihaSisii
Veliko preglavic bo delal konsolidaciji republike tudi poveljnik vojnega letalstva Francu, ki je par dni pred volitvami zamislil puč, da bi se s pomočjo letalske armade polastil vlade. Mož. jc imel pripravljene že častnike, letala in bombe. Njegov namen jc ba je bil. <la proglasi nekako federacijo španskih sindikalističnih republik po vzoren sovjetov. Vlada, ki jc za to zaroto pravočasno /vedela, je ta puč že v kali zadušila in v prestolici \ndalii/ije, Sevilli, jc celo zmagala republikansko-socialistična koalicija; med kmetskim in kolonskiin prebivalstvom pa so dobili večino sindikalisti, ki težijo za diktaturo kmetskega proletarijata in so postavili za nosilca svoje liste majorja Franca. Bolj-ševiki sami so dosegli zelo neznatno število glasov in ne bodo imeli v konstitlimiti najbrže niti K) glasov. Optimisti, kakršen je 11. pr. sedanji šef vlade Alcala Zamora, pa tudi sindikalistič-ne nevarnosti ne jemljejo preveč resno, ker pravijo, da so razlogi Francovcga preobrata na skrajno levico bolj osebnega nego stvarnega značaja.
Abstinenca monarhistov
Kar sc tiče monarhistov. kot taki sploh niso postavili nobene kandidatne liste in je bojda samo v Baskih izvoljen neki samostojni monarhi-, stični poslanec. Dočini so marksisti, ali recimo jim kar socialisti, imeli jako težko stališče napram sindikalistom, iinduiuškim kmetom in bolj-ševikoni, ki sc tudi napram vladnim strankam niso bali izvajati terorja, so imeli velik pogum napram monarliistom pa napram onim kutoli-čnnom. ki so šli v volivno borbo v okrilju od izgnanega kardinala Segure ustanovljene »Acion Nacional«. Kjerkoli imajo socialisti močno organizacijo. so osnovali socialistično milico, katero so v nekaterih krajih celo oborožili. Monarliistom je bila tako vsaka politična manifestacija onemogočen«. V občinah na deželi, kjer so, kakor znano, maja meseca pri občinskih volitvah pod grofom Romanonesom večino dobili monar-histi. so morali monurhistični občinski svetniki odstopiti.
Katoliška stranka
Pri volitvah jc nastopila tudi katoliška »Acion Nacional«. Težko pa. da bi dobila kaj prida poslancev. Pristaši »Acion Nacional« so bili povsod izpostavljeni velikemu terorju. Tako n. pr. so v Madridu, k jer je dobila pretežno večino fruinusonsko-socialistična lista, socialistični miličniki udrli v neko predmestno cerkev, kjer so do smrti pretepli duhovnika, katerega so M-gli s prižnice, pod pretvezo, da je v svoji pridigi agitiral zu »Acion Nacional«. Kar se tiče programa »Acion Nacional« je treba odločno priznati, da njen program popolnoma abstra-liirn tako od republikanske kakor od monurhi-stične državne oblike., in tločiin nekateri trdijo,
da so se zatekli pod okrilje ->Acion Nacional« ■ monurhisti, pravijo drugi, da so se hoteli v n jej zbrati republiki prijazni katoličani, ki naj bi bili podpora desnemu krilu republikansko-sorin-listične. koalicije proti anurlio-boljševiški levici. Dočini jo program »Acion Nacional« povsod v katoliškem svetu žel popolno odobravanje, kar sc tiče obrambe religije in moralnih principov, na katerih .slojii slejkoprej narodno in kulturno življenje španskega ljudstva, je imelo poudarjanje individualne lastnine kot absolutne baze splošnega blagostanja nekoliko reakcionaren značaj, dočim je njeno odklanjanje diktature enega razreda našlo simpatičen odmev tudi med liberalno orientiranimi elementi. Velika napaka pa je. da »Acion Nacional« načeloma zavrača vsak federalizem in uvtonoinizem, postavljajoč sc na bazo narodnega edinstva, ki v Španiji že od K), stoletja sem dejansko znači kulturno in gospodarsko hegemonijo kastilske rase. Zato je tudi razumljivo, da v baskiških provincah in Na vari »Acion N: < ional« ni dobila poslanca, ampak da je tam!, j bil izvoljen nek pravi in pristni nionarhist. Ali pa je Acion Nacional tukaj zatajila svoj unitarističen program in se prilagodila !' -kom?
• „- Sjojtni" Zamora
Zanimivo je tudi, da so bili izvoljeni vsi ministri, in ni brez žalostnega humorja dejstvo, da je pobožni g. Alcala Zamora, ki si je takrat, ko ga jc dal odvesti v zapore general diktator Berenguer, izprosil dovoljenje, tla sine prej še k sv. maši, v nedeljo, dne 28. t. m., obisk sv. maše v Madridu opustil, da se prikupi svojim fra-masonskim zaveznikom! Volivna udeležba jc bila povprečno 70 do 80 odstotkov, kar jc za Španijo zelo veliko. I/, tega bi sledilo, da je v
ko so se vršile občinske volitve v znamenju plebiscita ali proti republiki, silno skopnelo.
Bodočnost fc sleikoprcj negotova
Kakor vidimo, se še vedno ne dn ničesur firorokovati o bodočem razvoju španske republike. Dočini sindikalisti, ki so izncnndu dobili l«lderja v »edaj odstavljenem šefu vojnega letalstva. trdijo, tla bodo koustituanto spremenili v konvent. ki bo diktatorični izraz ljudske volje, jc meščansko framnsonstvo, oprto vseskozi mi marksistično delavstvo, oziroma njegove vo-| ditelje, prepričano, da se bo mirno konstituirala meščanska republika, pobarvana socializmom, i Mnogi tudi menijo, da bodo načelne odločitve ! v bodoči kou.stitunnti zelo pnraliziranc po oscli-' nili in klikarskih inoinentih. ki s<i od nekdaj v
političnem življenju Španije igrali prvenstven.^ vlogo. Vendar pa je čisto gotovo, <la bo načelna odločitev. vsuj kar se tiče alternative med centralizmom in federalizmom, i/milila avtouomi-stičnu katalonska stranka, ki t\ori danes naj-glavnejšo in najresuejšo skrb fraimisousko-niarksistične koalicije.
Kaj čaka cerhev
Kar sc tiče katoliške cerkve, si seveda ne smemo zapirali oči pred dejstvom, da je najmanj. kar jo čaka. separacija, kakor jo je uveljavila pred tridesetimi Icli francoska republika. če vpoštevamo hud pritisk, ki ga bo vršila na vladno večino radikalno protiversku <>|M>/i-cija. ki Iki v nekaterih članih šla skor<i do boljševizmu. potem se ne bomo veliko motili, če napovedujemo, da bo ločitev Cerkve <kI države v Španiji skrajno neblugohotnu in persekutorii-na. S> pa katoličani, ki spričo tega nikakor ne izgubljajo dobre volje in pogumu, ampak se nasprotno čutijo vzpodbujene k intenzivnejši verski iu kulturni delavnosti, da bi iz Cerkve, rešene vseli privilegijev prošlosti. okrepljen«' v boju in izčiščenc v trpljenju, pognali trajni sadovi novega življenja. Zgled je Francija.
Konservativna republika - kaj je to?
/Hi rabimo republiko, ki bo rušila
Loncu i, 30. junija, os. Današnji »Times pri-I občuje uvodnik o španskih volitvah ter naglasa, da jc španska republika prav za prav nepričakovan rezultat popačenih občinskih volitev, kajti te so dale večino monarhističnim kandidatom. Dejstvo, da je od 50 mest 45 glasovalo za republiko, so smatrali za zadostno, da proglasijo republiko brez ozira na glasove podeželskih občin. Toda vsa ta razmotrivanja so sedaj nepotrebna, ker se jc v teku dveh mesecev republika vsidrala tudi že v podeželskih pokrajinah — nekoliko s silo, nekoliko z razširjanjem alarmantnih vesti, nekoliko pa tudi s požiganjem samostanov in cerkva, kar je povzročilo paniko med narodom. Zanimivo je, kar pripoveduje dopisnik »Timesa« o tako imenovanih konservativnih republikancih. Alcala Zamora in Španiji monarhistov nekako 20 odstotkov. To bi ' Maur» spadata v to skupino, a sta edina v celem sc reklo, da je njihovo število od maja meseca, | kabineta. Razumljivo je, da so jih radikalni ele-
Obsedno sšanje? - Srditi boji v židovskem oddelku
54 družin brez strehe
Atene, 30. jun. tg. Kakor poročajo vesti iz Soluna, so preteklo noč grški nacionalisti požgali v Solunu 200 židovskih hiš. Smatra se, da to število še ni točno.
O dogodkih pretekle noči je izdala vlada oii-cielno poročilo, da jc zvečer ob 21.3(1 gruča grških nacionalistov napadla kavarno, v. kateri so se nahajali povečini židje. Prihitela je policija, ki je demonstrante razgnala. Nekoliko pozneje jc neki grški vojak napadel židc v njihovem okraju. Nemiri so se nadaljevali, tako da je moralo biti poslano na pomoč vojaštvo, ki pa Židov ni branilo, temveč se udeležilo preganjanja. Pri pretepih sta bila ranjena dva Grka in štirje Židi. 2idi so bili obveščeni o tem napadu in so svoje žene in otroke pravočasno spravili na varno. Nato pa so se zbrali
in sc oboroženi branili proti napadalcem. Napadalci so zažgali hiše in ker so bile v dotičnem okraju večinoma samo lesene hiše, se je ogenj hitro širil. Gasilci so bili brez moči. Zatrjuje se, da so se med Žide pomešali številni komunisti, da bi še bolj povečali zmešnjavo. Aretiranih je bilo 40 oseb, med njimi 7 komunistov. Izraclitična občina jc izjavila, da odklanja pomoč komunistov. Vlada je dala oblastem v Solunu najstrožje naredbe, da zabranijo nadaljnje hujskanje v lokalnih listih. Venizelos je izjavil, da jc zelo ogorčen. Širijo se govorice, da je bilo pri požaru f0 smrtnih žrtev in 50 ranjencev.
Vlada zaenkrat še noče proglasiti obsednega stanja v Solunu. Sklicuje sc na to, da je policija storila vse, kar je mogla, da pa je morala obenem poslati svoje sile tudi na pomoč radi stavke, ki jc izbruhnila med pekovskimi delavci. Zagrozila pa je
menti tudi pustili v vlado, samo zato, da bi španski narod laže pojedel grenko pilulo, če jc nekoliko poslajena. Pilula jc zavži-i sedaj radikalni strujarji in socijalisti ostro napadajo Re-publica conscrvauora , Znano jc, kako je član sedanjega kabineta napadel ideale svojega šefa: »Konservativna republika? Kaj pa jc to, kaj pa naj ohrani? Vero, ki ni nič drugega kakor ne-popustljivost in fanatizem? Armado, ki je aristo-kiatična? Sodnijo, ki je faraonska? Politično upravo, ki jc nezmožna in popolnoma korumpirana? Ne' Mi nimamo nič lepega ohraniti, in kar mi potrebujemo, je republika, ki bo razdirala.«
Dopisnik Timesa« pričakuje poostritev re-publikanizma in z vso sigurnostjo napoveduje nadaljnji boj proti cerkvi, katerega pa ne bo več vodil zmerni Zaniora-Kercnski, ampak framason Lcrroux-Trocki.
v Solunu'
Komunisti se vmešavajo
vlada, da bo vse krivce eksemplaricno kaznovala. Vlada je objavila, da je pri požaru postalo brez strehe 54 družin. Smatra se pa, da vlada noče priznati polnega obsega katastrofe. Vlada je sklenila, da bo židovski okraj v Solunu na novo zgradila, in sicer ne več hiše iz lesa, temveč iz kamna. Oškodovani prebivalci bodo dobili primerno odškodnino.
Malta, 30. jun. AA. Sem se je vrnila iz Grčije nenadoma vojna ladja Ramillies«. Pravijo, da je na tej ladji izbruhnil upor.
Atene, 'SO. jun. AA. Velikanski po/ar je popolnoma uničil židovski del mesta v Solunu. Menijo, da so zanetili požar protižidovski elementi. Zgorelo je nad 200 lesenih hiš. Brez strehe qe ostalo 230 rodbin. Vlada je poslala tja čete, da preprečijo nadaljnja nasilstva. V mestu vlada veliko razburjenje.
■O
,,Da bo Bolgarija užiiala prijateljstvo vseh dfzav" — ,, Ne čahu te čudežev, toda mi imamo dobro voljo"
pn-
Sofija, 30. junija. A A. Bolgarska agencija poroča: Po avdijenci na dvoru je dal Malinov dopisniku agencije tole izjavo: Bolgarski narod in suveren sta nam izkazala rast in poverila svoje zaupanje. Na nas je, da izpolnimo dolžnost do njiju. Novi kabinet, ki je prevzel vlado, ima nalogo. da začne resno gospodarsko delo. Prepričani smo, da bolgarski državljani ne pričakujejo od nas čudežev, nego samo to kar jc mogoče in razumno. Dela se homo lotili v izredno hudih razmerah, posebno finančnih. Vendar ne obupujemo, temveč hočemo vse sile posvetiti razvoju in mladini naroda.
se čimprej uvedeta mir in red, in zalo vlada ne bo nikomur dovolila pod nikakim pogojem, <la ju ! jimi nasprotniki, krši. Da pa se tak mir zagotovi, je potrebno, da si pridobimo zaupanje tujine. Vlada ho zato iskren prijatelj miru in neprljatelj vsem tistim, ki sejejn nemire. Da se mir ohrani, ho vlada storila vse. Stremela ho za tem. da ho Bolgarija uživala prijateljstvo in podporo vseh držav, pri čemer se bo seveda poslužila prijateljstva, ki ji je že izkazano. V tem prijateljstvu vidimo jamstvo za razvoj in izboljšanje razmer v Bolgariji. Vse to je program vlade, ki bo vse storila, da ga uresniči. Pri tem
juje, da bo nova vlada napravila danes velike spremembe ne samo v notranji upravi, temveč tudi v diplomatskem zboru. Značilno je, da so mnoge osebe, ki so sodelovale pri padcu Stainbolijskega, že odpotovale v inozemstvo. Vodstvo zemljoradni-ške stranke opozarja vse svoje pristaše, da se absolutno varujejo vsakega maščevanja nad svo-
Dalje Malinov naglasa, da je najslavnejši po- ! bo hvaležna vsem tistim, ki ji bodo pomagali.
goj za gospodarsko in finančno sanacijo države, da i
Sofija. 30. jun. ž. V političnih krogih se zatr-
Majdica posluša R&dion.
Ta lepa. mola skrinjica, iz katere se čuje tako di'?ia t;k'sba, dela Majdici mnogo veselja. Imenuje jo svoj Radion, ».ket sama sv i ra". Mala Maidica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto in snežnobelo.
SCHICHTDV
RADION
PERE SAM
KI IN VARUJE PERILO 23 ZAJAMČENO BREZ KLORA
Evhaffšsitčm kongres na Krku
llzv. brzojav Slovencu .)
Omišulj. 30. junija 1031.
Kv harisiii-ni kongres v Omišlju jc bil dane« sijajno zaključen. Ogromna množica ljudstva je prihitela nanj i/, vseh župnij otoka Krka in iz Hrvatskega Primorja. Med ljudstvom je vladalo najlepše pobožno razpoloženje. Procesija i/, mesta na morje in nazaj je bila veličastna manifestacija katoliške vere našega naroda.
Vsa slovesnost je liila krasno organizirana in je napravila na vse najlepši vtis.
Kraljevi darovi
Belgrad. 30. junija. AA. Nj. Vel..kralj je i/ volil podeliti 12!).0(HI Din podpore in sieer za po nevihtah prizadeto prebivalstvo v Hrvaškem Z:i gorju 100.000 Din za znanstveno potovanje absolventov visoke ekonomsko- komerrijalne šole z Zagrebu 12.00(1 Din, za akademsko-pevsko društvo Mladost-Balkan za turnejo pn moravski in var-darski banovini 12.0011 Din ter /a prosto voljno gasilno društvo v kraju Hrasti Trgov ište 5.000 Din /.a zidanje doma.
Poljski tisk o našem kraSju
Varšava, 10. jun. AA. Kurier Lodski prinaša članek Zasebno življenje jugoslovanskega vladarja . Članek opisuje dnevno delo Nj. Vel. kralja in njegovo marljivost in pravi, da je kralj najbolj priljubljena in najpristopnejša oseba v kraljevini Jugoslaviji.
Medtem ko Amerika predlaga.*J
Francoski politik o denarnih posledicah Hooverjevega načrta — „Srednja Evropa prepočasi reagira" — Kdo bo nadomesti izpadle reparacije?
Pariz, 30. junija, fr. Stališče, Iti ga bodo zavzele srednjeevropske in vzhodnoevropske države glede ameriškega predloga, naj se za eno leio prenehajo vsa plačila v zvezi s svetovno vojno, zelo zanima francosko javnost. Vaš dopisnik jc imel priliko razgovarjati se s parlamentarcem zelo odličnega ugleda, ki je pri zadnji debati v državnem zboru zavzel odklonilno stališče. »Evropski vzhod po mojem mnenju prepočasi reagira. Isto je bilo tudi pri načrtu avstro-nemške carinske zveze. Vse evropske države so že zavzele svoje stališče, le srednja in vzhodna Evropa sc Se nista javili. Mednarodni politični položaj bi bil danes že razčiščen, čc bi bile zaveznice Francije brzo reagirale na ameriški predlog. Ne rečem, da bi morale zavzeti naše stališče. Katerokoli stališče, samo da bi bile storile hitreje. Tako pa se je ustvarilo mnenje, da smo v lesnici samo mi Francozi oni, ki stalno oviramo pomirovljenje evropskih narodov, da smo le mi tisti veliki sebičneži, ki nočemo podati Nemčiji roke v sporazum. Če bi bile vse prizadete države takoj odgovorile Ameriki z jasnim: da ali ne, bi bila stvar mnogo lažja, in šlo bi hitreje.«
Sele pred par dnevi so prišli sporadični glasovi listov iz držav srednje Evrope, iz katerih je bilo mogoče brati, kako vestno so ti narodi vprašanje prerešetavali m da so naposled prišli do zaključka, katerega smo mi izrazili takoj prvi dan, namreč, da se je treba odkriti pred idealizmom ameriškega predsednika, ampak da bo treba na drugi strani tudi resno misliti na to, kako nadomestiti izostale nemške reparacije v proračunu. To je bridko vprašanje. Čc mi pristanemo na Ho-overjev predlog, bomo morali pač nastaviti davke, da izpolnimo vrzel. Davkov nc mara nikdo plačevati, čc presegajo gotove meje. Isto bodo morale narediti tudi druge držav«. Vsoto, ki so jo dobivale od reparacij, bodo motale nadomestiti z dohodki od davkov. Ne samo, da to ni prijetna vest za davkoplačevalce, ob sedanji krizi pomeni to obremenitev, ki postane prav lahko nevzdržljiva. Zato pa pravim, da bi bilo delo olajšano, čc bi bile prizadete države takoj odgovorile jasno in brez oklevanja, kako sodijo o ameriški inicijativi.
Slišali ali vsaj brali ste govore nekaterih naših poslancev na državnem zboru. Ti trdijo, da sc naj žrtve, ki jih nalaga ameriški predlog posameznim državam, doprinesejo na račun kreditov za oboroževanje. Nim?m nič proti tej misli. Sijajna jc in pomeni dejansko pripravo na razorožitveno konferenco prihodnje leto. Toda rad bi videl, da enake žrtve doprinese tudi Nemčija, ki kljub krizi iu katastrofalnemu stanju svojega gospodarstva izda več za oboroževanje, kakor je izdajala cesarska Nemčija pred vojno. Zavedate se, da politika ni gol idealizem. Tudi pri ameriškem predlogu moramo za idealno stranjo iskati mrzle politične račune.-
Ameriški Jrtvc so velike, tako trdijo vsi v zboru. Ali jc kdo /.c izračunal, koliko imeriškega denarja leži v nemški industriji. Moj kolega Louis Marin jc v zbornici navedel številko 200 milijard frankov privatnega kapitala. Ne vem odkod je dobil te številke. Sicer ste pa v današnjem vFigaro« lahko brali natančno statistiko Američana Morton Fullertona o investicijah velikih ameriških bank v Nemčiji. Samo na posojilih so te banke izročile nemški industriji daleč nad 25 milijard frankov (50 milijard Din — op. ur.), koliko pa posedujejo delniškega kapitala nemških delniških družb, pa se ne da ugotoviti. Ko je Hoover predlagal, naj sc pride Nemčiji na pomoč, jc pri tem tudi priznal — in to je hvalevredno zanj — da mu leži pri srcu usoda tega denarja v slučaja, da bi Nemčija res ialirala. Ali ne izgleda vsa stvar potem tako, kakor da bi bil mobiliziral ves svet, da naj pride na pomoč Nemčiji in s tem reši ameriški denar, ki jc tam investiran? Nc trdim, da imam absolutno prav, toda opozorim pa vendarle na to ma-tcrijalno ozadje, ki igra svojo vlogo.«
Zelo nas pa mora tudi podpreti dejstvo, da
Milan. "Mi. j 11 ti. Spričo mnogobrojnih demonstrativnih bombnih atentatov po nekaterih mestih gornje Italije in naraščajočega protifastič-nega razpoloženja ter agitacije /lasti v Lombar-tliji. ,jc smtrul Mussolini /a potrebno, da pošlje provinciiilneinii kongresu rasistične stranke v Milanu vzpodbudno pismo. \ tem pismu pravi šef italijanskega režima sledeče:
»Pomnite, da pripadnost k prvorojcneinu fašizmu ni samo privilegij, ampak tudi dolžnost, katero je treba izpolnjevati \sak ras. kakor je bilo v prvih vojnih letih fašizma.<
Pomnite, da bitka še ni končana, ampak se nadaljuje proti vedno novim frontam in novim večjim ciljem.
Pomnite, ila se bo lašistlčlia revolucija branila proti vsakomur iu /. vsakim sredst-
danes podpisi na merodajnili pogodbah nimajo več tiste veljave, kot bi jo morali imeti. In čudno jc vsekako, da Evropa ni bolj složno protestirala proti pravcatemu razdejanju podpisanih obveznosti,
Francoski: Ne!
Pariz, 30. junija, tg. Potem, ko so bile končane francosko-amcriške konference, so se še Laval, Briand, Pietri, Poncct in Flandin posvetovali! do polnoči, na kar jc Laval izjavil zastopnikom listov: »Prišli smo do skrajne meje. Naj sc Hoover tudi zakoplje za svoj kongres, jaz se bom zakopal za svoje volivce, ki bodo nedvomno izrazili svojo voljo. Javne mnenje ne bi razumelo, če bi mi šli še dalje. Ostal bom trden. V sredo bo prišlo do odločitve.- — Zastopnik Amerike jc izjavil na konferenci, da čaka na nove instrukcije iz Wa-shingtona.
Kaj sedaj?
Berlin. "0. junija. \.\. Tukajšnji politični krogi menijo, da so pogajanja med Združenimi državami in Francijo v Parizu zastala. Obe državi sta izjavili, da je dosežena /e skrajna meja koncesij. Tako najbr/e sc ne bo uresničilo upanje, da stopi moratorij, ki ga je prodni g a l Hoover, v veljavo že I. julija. Če se pariška pogajanja ponesrečijo, se bo Nemčija najbr/c zatekla k moratoriju, ki ga predvideva Vounpnv načrt, to p« že pred 15. julijem, ko zapade prihodnja reparacijska anuiteta. \ ministrstvih. ki se bavijo / vprašanjem reparacij, .se opaža živahno delovunjc. Vlada je oklenila, da se v pariška pogajanja /a i/vedbo Hoovrovega predloga ne bo vmešavala.
Pariz. KI. junija. \ V Francosko čusopiftjc /clo napada Nemčijo zaradi njenega pasivnega stališča do Hoovrovega predloga. >Uiuerwein i/javlja v Matiim . da bi bila dolžnost Nemčije podpirati francoske pridržki in tako do-
v o m . proti kovarnim naklepom, proti neumno sti, proti vsakemu staremu ali novemu sovražniku.«
Pomnite, da se mora največja skrb obračati naraščaju in du mora vsak lašist v ^tr<ink i in milici biti vsak hip pripravljen na akcijo. Prepričan sem, da bodo milanske črne srajce znale brati za v rsticami.
lo Mussolinijevo pismo se smatra v vsej italijanski javnosti kol jako značilno / ozirom na defenzivo, \ katero je očivi'1'to zašel v zadnjem času faši/em. Mnogi pu vidijo v Mussolini-jevih besedah tudi dokaz, da Im Mussolini ostal neodjenljiv v vprašanju Katoliške flkeije. š,rf rasizma sc vsekakor čili: <•!>«(«n I samih so v ražnikov.
katerega/ priporočajo Amerikanci. Ne vem, če je to dobro znamenje, kajti kdo vc, kako dolgo bodo držali [Aodpisi na pogodbah, ki so bile podpisane v VcrsAillesu in v St. Germainu.«
kazali, da. je pripravljeno spoštovati' pod pisni: pogodbe. Pcriina.\ poudarja v Eelio de Pariš«, da se položaj Francije ne bo poslabšal, če bi tudi francosko-ameriška pogajanja uspela. Francija je finančno tako močna, du more kadarkoli diktirati Nemčiji. Nekateri nacijomili-stiini listi pišejo še bolj o.stro. I.ist Avenir pravi, da Francija računu ne samo na Lavaln, temveč tudi na Maglnota, ki bo moral dati francoskim argumentom primeren poudarek, Magi-not jc v Lav a lov eni kabinetu vojni minister.
Briining pojde tudi v Rim
Rim, 30. junija. AA. Uradni komunike pravi, da je prejšnji teden nemški poslanik von Schubert
sporočil italijanski vladi, da sc /elita ticmški kancler dr. Briining in nemški minister za zunanje zadeve dr. Curtius napotiti v Rim, da se tu sestanela s predsednikom italijanske vlade. Predsednik italijanske vlade jc nato izjavil, da hi ga ta obisk razveselil. Zato jc naročil italijanskemu poslaniku v Berlinu, naj povabi nemška državnika v Rim. Tukajšnji politični krogi sodijo, da tega sestanka ne bo pred koncem julija.
\rir>it>rk, '!(). juni ja. A A. Državni urad porota. da sla Čehoslovaška in Poljaka sprejeli lloov-rov predlog. Do sedaj je odobrilo lioovrov predlog
10 držav.
Bruselj, 30. junija. AA. Belgijska vlada jc danes odgovorila na lioovrov predlog ter v celoti sprejema ameriški načrt za proglasitev enoletnega moratorija. Belgijska nota poudarja, da je bila Belgija v vojni zelo oškodovana, upa pa, da se bodo emrodajni faktorji pri izvedbi moratorija ozirali na poseben položaj belgijske države.
in zadružnim ustanovam dopustila cena 1 Din z.i 100 kg nad minimalno ceno 160 Din /a trud iu stroške. Pri tem morajo paziti, da dobijo pridelovalci vsaj 100 Din za 100 kg pšenice povprečne kvalitete dotičnega kraja. Za pšenico, utovorjeno v vagone ali vlacilcr, v kolikor pripelje /ito sam v vagone ali vlačilce, ima pridelovalec pravico na večjo ceno tako, da la odgovarja njegovemu trudu. Cena 160 Din za 100 kg velja za pšenico povprečne kakovosti. Pšenica boljše vrste sc bo plačevala razmeroma dražje. I a cena sc ho v toku leta povišala. Prva objava privilegiranega izvozniškega društva bo pred 5. julijem, ko sc začne ta akcija v letošnji žetvi.
Volivna larsa
na Madjarskem
Budimpešta, 10. jun. A A. Včeraj so se vršile volitve tudi v ostalih 25 okrožjih. Dozdaj je vsega skupaj oddanih l'W mandatov', izmed njih pa jih jc treba IS dognati še v cižjili volitvah. Združena stranka je dobila 137 mandatov, narodno krščanska gospodarska stranka 20, neodvisni 10, ostali 5. Jutri bodo volitve še v 46 volivnih okrožjih Budimpešte in nekaterih drugih mestih.
Budimpešta. HO. jun. ž. Listi se bavijo 7. včerajšnjimi volitvami. Vladni organ Budapegti llir-lap ugotavlja, da so bile volitve izvršene v redu in brez incidentov. Opozicija pa prihaja z dejan skimi dokazi o vnlivnem terorju. Opozicija trili nadalje, da se se pri nnhnih niadjarskili volitvah ni vršil tak teror, kot pri zadnjih. Volitve se končaj« danes oh ti zvečer. Sedanje stanje je sledeče: združene vlade stranke Bethlena so dobile i:>7 mandatov, krščanska gospodarska stranka, ki podpira vlndo, pa 'JO mandatov.
Budimpešta, 30. jun. AA. Po dosedanjih podatkih je dobila madiarska vlada pri parlamentarnih volitvah 164 mandatov od 245. Tako si je zagotovila dvotretjinsko večino.
Dunajska rrpmenaku nttpvvad. Menjaje oblačno. Hladno. Severni vetrovi.
Metlika - sedež glavarstva
S 1. julijem »e slovesno otvori v Metliki novoustanovljeno glavarstvo, ki obsegat sledeče občine: Metlika, Božakovo, ('rešnjevec, Drašiči, G radar, Lokvica, Podzemelj, Suhor, Radovica in žumber-ška občina Rada.toviči; okrog 8000 Slovencev in kakih ''>000 Žumberčiinov, skupno nekaj čez 11.000 prebivalcev.
Novi, prvi metliški glavar g. svetnik Ernest K a r 1 a v a r i s . doma iz Kaslva, je že pred tednom prišel sem iz Zlatarja, da prevzame posle. Za komisarja je imenovan g. Franc Žnidršič, doslej komisar pri glavarstvu v Črnomlju.
Metlika dobi tudi še »umskega in kmetijskega referenta, ki bosta za ribe belokranjski glavarstvi •skupna s sedežem v Metliki. Imenovan jo tudi žc sanitetni referent g. dr. Ivo Pavesič.
Poleg teh je imenovanih še nekaj uradnikov, dve lipkariri in en sluga.
Slovesna otvoritev se izvrši v sredo ob 0 dop. s sv. mašo.
S tem se Rela Krajina razdeli na dvoje glavarstev in bo to tako en temeljni kamen v tisočletni borbi obeh belokranjskih prestolic. Črnomelj I obdrži še kakih 17.000 prebivalcev.
S tem postane. Metlika glavarstvo, majhno sicer, a ne najmanjše, ker jo v savski banovini Se več manjših, tako Vrhovsko v naši bližini, v Pri-morju pa so glavarstva, ki imajo znatno pod 10.000 prebivalcev.
Uradni prostori glavarstva so v grajskem poslopju. Pri opremi pisarn jo pomogla tudi banska uprava, ki je poslala oprave za tri sobe. Tudi stanovanje g. glavarja bo v gradu, kjer se vse pre-uavlja in modernizira te zadnje tedne.
Občni zbor SPD /
Zalite ca po samostojnosti osrednjega društvu in podrunic. Odstop predsednika dr. Tomivška.
Ljubljana, 'S7. junija.
V	petek /.večer se je vršil v Ljubljani v dvorani restavracije Pri levu izredni občni zbor osrednjega planinskega društva, kateremu je predsedoval društveni predsednik g. dr. Fran Tomin-šek. Občni zbori S. P. D., ki so -e vršili zadnja teta, so bili navadno precej burni. Tudi na voerajš-njem občnem zboru se je (»okazalo borbeno razpoloženje zborovalcev. Obžalovati je le, da je bil obisk lako maloštevilen.
Predsednik je po otvoritvi občnega zbora odredil, da se ima i/.vršiti volitev delegatov za skupščino S. P. D., ki je bila na prvi točki dnevnega reda. Lista, ki ie v glavnem imela iste delegate, kakor jih je odbor imenoval lansko leto in ki jo je predlagal g. Hrovatin, je propadla. Sprejeta pa je bil« druga lista, ki je imela |>olcg sedanjih volilnih osebnosti planinskega društva tudi znatno število takih delegatov, ki so i/, vrst takozvane opozicije. Predlagal jo je inagistrani svetnik g. dr. B r i 1 e j.
Nadalje sta bila na dnevnem redu še dva samostojna predloga. Od teli so je nanašal prvi na vprašanje prispevkov, ki jih plačujejo osrednje planinsko društvo in podružnice. Sedanje neenakomerno plačevanje povzroča osrednjemu planinskemu društvu ležkoče, ker samo leiko zmaguje vedno bolj naraščajoče upravne stroške in mu primanjkuje potrebnih sredstev za razne investicije, in )k>-pravilo koč, osobito pa za druge važne kulturne imloge. Sprejel je bil predlo« g. dr. .M raka, naj se prispevki izenačijo.
Pri. drugem predlogu, ki se je nanašal na iz-premembo sedanjih pravil in preustroj društva, ni prišlo do sklepanja. (I. predsednik je izjavil, da na podlagi pravil, ki določajo, da mora biti navzočih najmanj '200 članov, ne dopušča razprave o tej točki.
V	debati o tej stvari je zbornični tajnik g. dr. Pretnar izražal mnenje, da je. sklepanje o iz-premembi pravil sicer nemogoče, da pa pravila ne /abranjujejo, da se vršijo o stvari vsaj razgovori. Mnogi člani sedanjega cdbora se trudijo in marljivo delajo. Mnenja je, da je po sedanjih pravilih, ki so plod kompromisa, uspešno delo in napredek tako o-re Injega društva kakor (tosameznih podružnic oležkočen. Sistem, na katerem temelji zgradba S. P. D., je slab in ga je treba preuredili. Podružnice so že pred leti zahtevale reorganizacijo, a je lr obžalovati, da se takrat stvar ni na pravilen način prijela. Tej /alilevi podružnic se nn podlagi izkušenj, ki so nam jih prinesla dosedanja pravila, pridružuje ludi ona skupina osrednjega društva S. P. D., ki se označuje za takozvano opozicijo in ki zahteva samostojnost podružnic in samostojnost osrednjega planinskega društva. Te edlnicc pa naj hi bile povezane na podlagi enakopravnosti in medsebojne neodvisnosti v skupno višjo organizacijo, ki naj bi predstavljala njihovo zvezo za okoliš Dravske banovine. Govornik je hotel prejti v razgovor o načrtu novih pravil, ki je bil izdelan in ki Iiaj bi se v J> porazu mil s liodružllicanii še predelal iu do)Hiliiil tako, da bi ustrezal na obe strani in da bi obenem tvoril |todlago za končno razpravo na občnih zborih, G. predsednik dr. Tominšek je smatral, da je bila izrečena kritika naperjena proli osebam in odboru, kar je povzročilo prerekanje. Ilolel je vzeli govorniku besedo, proti čemur so navzoči ugovarjali. Zahteval je nato od občnega zboru, da se izjavi, ali odobrava, da govorniku od-vzame besedo, ali ne. Zborovale! so to zavrnili, kar je predsednik smatral za nezaupnico in izjavil, da odlaga vslcil lega predsedtilvo S. I1. I). ter jc zaključil zborovanje.
Kadi nastalega položaja bo v kratkem treba volili novo vodstvo. Odstopivai predsednik g. dr. Tominšek — ne vemo. je li njegov odstop defini-tiven — ima za razvoj našega planinstva neoporečno veliko zasluge. Zelja vseli planincev in ljubiteljev naših planin je, da nam je S. I'. I). kulturno in tehnično dostojna reprezentanca in da sc razmere čim preje urede.
Poleti
Po vsaki kopclji bodisi hladni a!' topli namočite mali robec ali hr1' sačo /.
„AlOO"
iu nalahko nudrgnite, telo
Občutili boste prijetno in trajno svežost
ALGA dobivn se povsod I steklenica 16 Dip «	' ■ P'	"I J__'J'.!_____'—J-
ta
K vprašanju žitnega
V ?ne;ah Jugoslavije je promet z žitom svoboden — Fovprcčna cena pšenice i60 Din za iOO kg
Bclgrad, 30. jun. AA. V /vezi / objavljenim zakonom o i/vo/n in uvozu pšenice, rži in pšenične moke ter v /ve/i s tozadevnimi sklepi kraljevske vlade smo dobili to-lc obvestilo:
Uvoz pšenice, r/i in pšenične moke iz inozemstva v našo državo je izključna pravica države, ki bo to pravico vršila v danili primerih preko privilegiranega izvozniškega društva. Iran/it sko/i našo dr/avo je prost, istotako se bodo spoštovale vse obveze, prevzete z mednarodnimi pogodbami in sporazumi. Izvoz pšenice, rži in pšenične moke se bo vršil po sklepih ministrstva za trgovino in industrijo izključno preko privilegiranega izvozniškega društva in njegovih zastopništev v Zagrebu in Skoplju, preko kmetijskih zadrug in trgovcev izvoznikov, ki kupujejo pšenico, iz.in iibejii^no tr^oko na
račun privilegiranega izvozniškega društva. V mejah naše kraljevine je promet s pšenico, r/jo in pšenično moko svoboden in se bo vršil kol dozdaj neovirano z nakupovanjem od pridelovalcev enako s strani zadružnih ustanov, kakor mlinov, trgovcev itd. Islotako morejo zadružne ustanove, mlini in trgovci brez omejitve kupovati in prodajati pšenico, r/ in pšenično moko. lo pomeni, da more vsakdo i/nicd njih bili kunec, samo plačali mora določeno ceno na podlagi sklepa ministrstva trgovine in industrije v soglasju z ministrskim svetom. Cene, ki jih bo privilegirano izvozniško društvo plačalo poedinim pridelovalcem, trgovcem in zadružnim ustanovam na podlagi določene cene Din 160 za 100 kg, bo objavilo privilegirano i/vozno društvo od časa do časa. Pri tem se bo trgovcem, mlinom
Pogajanja v Parizu zastajajo
16 držav sprejelo načrt — Halija vabi Briininga
Nemčija obnavlja zvestobo sovjetom
Verzajska krivica se da popraviti samo v Moskvi — Zastoj v sovjetskih dobavah v Nemčiji
Berlin, 30. junija, d. Dne 24. junija jc bila podaljšana tako imenovana berlinska pogodba med Nemčijo in sovjetsko Rusijo (»Slovenec« je že izčrpno poročal o tem predmetu — op. ur.). Nemško časopisje, ki je svoje dni, to sc pravi pred nastopom Amerike za ukinitev reparacijskih plačil, zelo navdušeno pisalo o prijateljstvu s sovjeti, jc to novico sedaj zelo mrzlo beležilo brez veliko komentiranja. Samo desničarski tisk, kar je značilno, ni mogel utajiti svojega velikega zadovoljstva. Odjek v inozemstvu je bil neprijeten in kar se posebno Francije tiče, naravnost porazen. Ncm-ško-sovjetski odnošaji imajo preveč določeno obeležje, da bi jih bilo mogoče spraviti v sklad s splošnimi miroljubnimi stremljenji v Evropi. Prva pogodba, podpisana v Rapallo 1922 med čičerinom in Rathenauom je bila priznano naperjena proli mirovnim pogodbam. Ludendorif, ki takrat še ni užival sloves generala, ki je padel iz duševnega ravnotežja, je to pogodbo ime,oval »pogodba osvc-te~. Znano je tudi, kar je govoril ob nastopni av-dijenci nemški veleposlanik grof Brockdorff-Rant-zati v Kremlinu: »Jaz bom storil vse, da dokažem, da je rapallska pogodba začetek nove cre v življenju Rusije in Nemčije,- Ko je umital, je rekel cičerinu: »Samo v Moskvi se bo popravila kri-
' vica, ki jo je ustvaril versajski mir. < To določeno obeležje rapallskc pogodbe se ne da zanikavati. Ko so nemški in sovjetski državniki rapallskp pogodbo razširili v berlinski pakt z dne 24. junija 1926, jc namen tega prijateljstva postal še bolj očividen. Tudi v vodstvu nemške vojske so se zgodile značilne izpreinembe. Izginiti so morali generali, kakor Hcye, ki niso hoteli sodelovati s sovjeti. Nadomestil je slednjega general von Ham-merstein-Equord, ki jc odločen pristaš sovjetske države.
Morda ni ljubo vsem našim politikom, da sovjetski tisk tako razsipno opisuje dalekosežne posledice obnovljenja prijateljske pogodbe. »Iz-vestia kar nc morejo najti izrazov, ko napovedujejo, kako bosta 150milijonski ruski in 70milijonski nemški naiod v skupnem delu preobrazila Evropo. Sicer pa tisk najhrže pretirava celo zadevo, kajti znano jc, da so sc v vprašanju sovjetskih dobav pri nemški industriji pojavile težave. Od 700 milijonov mark, katere so sovjeti zahtevali v Nemčiji v obliki materijalij, ie podpisanih oziroma pla-siranih samo šele 200 cii\i^Mov mark. Ostala industrija sc nekako po»iav'ja po robu in zahteva državne garancije.
Mussolini vzpodbuja črne srajce
„Bitka še ni hončana" — Nezakrinkan napad proti Katoliški ligi
Blagoslovitev jeseniške cerkve
Nepozaben dan za Jeseničane
Jesenice, 29. jun. I9>l.
Gotovo ostane vsein Jeseničanom 28. jun. v neizbrisnem .spominu, /c davno pred prihodom turistovskega vlaka so se okolu kolodvoru zgrinjale množice, da prvikrat pozdravijo v svoji sredi prevzv. gospoda knezoškofa. Najjasnejše vreme je pripomglo, tla je bilo ob tričetrt na 8 na peronu in na trgu pred kolo-rtvorom vse. kar je le moglo zapustiti dom. Na peronu se je zbral celokupen občinski odbor z gospodom županom na čelu, dcputacije fin. kontrole, ravnili uradov in Krekovo prosv. društvo z zastavo in vsemi svojimi odseki. Ko je vlak s 5-minulno zamudo vozil v postajo, je zaigrala društvena godba in po kratkem pozdravu gospoda svetnika Kastelica se je formiral krasen sprevod, v katerem je korakala cela vrsta narodnih noš. Od kolodvora do žup-nišča je ob cesti stalo na lisoče jeseniškega občinstva, ki je hotelo prvikrat videti svojega novega vladiko.
Ob pol devetih se je presv. ob asistenci 10 gos podov-d uho v ni kov podal v novo cerkev, ■nakar so se takoj pričeli obredi posvetitve. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo obredom in
! ob desetih prostrano cerkev napolnilo. Presvetli j je v (K)lnem ornatu stopil na prižnico ter v ne-i pozabnem govoru pojasnil pomen posvetitve oltarjev, relikvij sv. Kancijana, ki so vzidane v oltarje itd. Nato je sledila pri novoposvečenni Marijinem oltarju škofova sveta maša. pri kateri je cerkveni zbor ob spremljavi društvene godbe pod taktirko g. llcpinca pel Foerster-jevo slovensko mašo. Kot je gospod svetnik napovedal, tako je tudi bilo, ravno Iri ure je trajala vsa svečanost.
Popoldne ob treh pa je bila dvorana Krekovega prosv. doma do zadnjega prostora napolnjena. Ko je presvetli stopil v dvorano, je bil burno pozdravljen od mnogobrojnega občinstva. Sledila je slavnostna akademija z godbo, petjem, deklamaeijami in nastopom otro-čičkov dnevnega zavetišča. Presvetli je z vidnim veseljem gledal jioguiniie malčke, ki so se tako sigurno kretali po odru. Predviden je bil daljši program akademije, a radi vročine in razsežnosti so ga nekoliko skrčili.
Res je, <la je bil dan 28. junija 1951 za Je-fteničane eden najkrasnejših in nam ostane nepozaben.

( čemi 8. razreda na gluhonciuuici pri pouku zemljepisja.
Ljubljana. 20. junija.
V okusno okrašeni telovadnici ljubljanske glu-h one m niče »e je lelos prvič vršila javna proslava Vidovega dne. Stotina gojencev in gojenk se je razmeslila po maši na nalašč za lo priliko pripravljeni tribuni, da jim je bil tako neoviran pogled v telovadnico. Kajti ti siromaki morejo dojemati vtvanje utise samo z očmi in prav zato je bila proslava še posebno zanimiva. Najprej je nagovoril gojence ravnatelj zavoda g. Grm in jim v par kratkih, preprostih stavkih razložil pomen proslave. Ob koncu njegovega nagovora, ki so ga gojenci pazljivo odgledovali in tudi dobro razumeli, so zaklicali navdušen pozdrav: Njih Veličanstvo kralj Aleksander — živijo! Nato je gojenka Lapu ho v a iz 6. razreda deklami rala dve kitici narodne himne, za njo pa je imel strokovni učitelj g. K u n s 1 kratko pa jedrnato pre tavanje o zgodovini Vidovega dneva, ki so ga gojenci prav tako z zanimanjem dojemali ter nagradili s krepkim aplavzom. Zelo posrečen je bil potem telovadni nastop šestih gojencev, ki so strumno prikorakali v telovadnico pod vodstvom učiteljskega pripravnika g. K upnika ter izvajali simbolično sliko naše narodne borbe za osvojenje. Vsi gibi le peščice malih gluhonemih telovadcev so bili ločni. Pogumno se je odrezal potem tudi gojenec Brezo vnik iz 4. razreda s svojo deklamacijo Bogdanček, .lugoslo-vanček . Za njim se je poslovila o.l zavoda gojenka Bol kova. učenka 8. razreda in izrazila v prisrčnih besedah zahvalo svojih součenk in součen-cev učiteljskemu zboru za njegov Irud v teh dolgih osmih letih težkega napornega šolanja. Naposled je izpregovoril še g. Ciril Sitar, gravar in ti-skarnar v Ljubljani, ki je bil eden prvih gojencev ljubljanske gluhonemnice. Spominjal se je kot zrel mož, kako je pred četrt stoletjem zapuščal baš med
temi stenami zavod, ki je v njemu in njegovim takratnim součencem odprl i. živim govorom pol v svet in v življenje, in ginjen Izrazil zahvalo svojima najboljšima odgojiieljeina. sedanjemu ravnatelju zavoda g. Grmu in učiteljici gdč. Zupančičevi, ki uživa še težko zasluženi |>okoj.
V svojih nadaljnjili izvajanjih je poudarjal živo potrebo po razširjenju zavoda in po ustanovitvi novih zavodov v državi, da se lako čimprej reši lisoče gluhoneme mladine iz temnega dna njem trpke socialne usode ter se jih s Šolanjem na zavodih usposobi za polnovredne člane človeške družbe. Izrazil je željo, naj bi Vidov dan kol praznik narodnega osvobojenja |>oslal ludi praznik duhovnega osvobojenja armadi jugoslovanskih gluho-nenicev. — Kot zaključek te intimne proslave je stekel čez platno srčkan film iz življenja naših kraljevičev na Bledu. Nastopali so lako neprisiljeno in domače, kakor da so se prišli |>oigral med lo bedno gluhonemo deco kol njeni najboljši prijatelji.
S prestavo je bila združena tudi majhna raz-slava presenetljivo lepih ročnih izdelkov gojencev. Žal da lesni proslor ni pripuščal večjega ohsega i" je bila razstava le bolj dekorativnega značaja. Toda že la sam drobec marljivega truda naših gluhonemih šolarjev je mogel prepričati vakogar, da je gluhoneinnica nadvse važna institucija, ki naj bi ji javnost, zlasti pa merodajni činilelji. posvečali čim največjo pozornost. — Prav zalo smo težko pogrešil lina tej lepi proslavi predstavnikov oblastev. Vi deli srno edino -zastopnika mestnega načet.«!va g. \ C i u h o. Zlasli žal pa nam je, da se proslave ni utegnil udeležili načelnik osnovne našla ve v ministrstvu prosvele g. I) j o r d j e v i č, ki je pred dnevi poselil zavod in je bil ko! ministrski odposlanec pri zrelostnih izpitih na naših učiteljiščih najbrž nujno zadržan.
Planinsko stavlje na Kofcah
Tržič, 30. junija.
Kdo je pred leti vedel za Kofce! Ko pa so flgilni Tržičani pred nekoliko leti postavili pod robom planine lično novo planinsko kočo, kateri je potem sledila še mala planinska kapelica, je
ime Kofce zaslovelo. Zdaj imajo Kofce že svoj ka-
Novi zvon prineso na Kofce.
der prijateljev, imajo svoje stalne obiskovalce, imajo celo svojo zimsko in letno sezono.
Zadnjo nedeljo so Kofce doživljale spet mul praznik. V malo kapelico poleg novega planinskega doma so obesili mal zvonček, ki ga je blagoslovi) tržiški kaplan g. Zakrajšek, sam sam vnet turist in ljubitelj planin. Slovesnost je bila združena s sv. mašo, ki jo je v nedeljo in poleni še na praznik daroval g. Zakrajšek.
Na predvečer slavja so žareli po planini številni kresovi, ki so se ponovili tudi v nedeljo zvečer, ko so se kresovom pridružile tudi rakete. Na planini je že v soboto zavladalo vprav navdušeno razpoloženje. Vsi prostori so bili zasedeni, postelj je zmanjkalo, saj se je na planino preselil domala ves Tržič, prišli pa so seveda tudi iz drugih krajev. Pred kočo na livadi je bil postavljen mal slavolok s pozdravnim napisom, kapelica pa je bila lično okrn.šena z zelenjem in cvetjem.
Pravo navdušenje pa se je pričelo med planinci v nedeljo zjutraj, ko se je iz gozdička pod kočo oglasil prvi zvok novega zvonca, ki so ua nosili na planino tržiški planinci, v prvi vrsli seveda Štajerčev Polde in g. Praprotnik. Po blagoslovitvi je imel g. kaplan Zakrajšek zbranim planincem lep cerkven govor, v katerem je poveliče-. al lepoto naših planin, kateri lepoli naj služi tudi novi zvon, ki bo od zdaj dalje vabil planince k lužbi božji v lo malo kapelico na gori. Nato se je • ršilo darovanje za zvon, ki je prineslo nekaj čez i isoč. dinarjev. S tem so planinci pokrili vse sirove za zvon. nekaj bo pa ostalo še za kapelico.
Zvonec trhla okrog 20 kg. stal je pa okrog ,00 Din. Izdelale so ga Strojne tovarne in livarne Ljubljani. Največ zaslug za zvon ima pač majer •ranče, veteran majerjev, ki že čez 30 let biva na danini iu se briga zanjo in za živino. Kratice je ■d pobudo za zvon, France je ludi nabiral denar a zvonec, France je sploh duša vsega dobrega in pega na planini. On je zvoncu tudi botroval Ra-•n njega so bili botri še g. Snoj v imenu zadru-
•	Planinski dom, v imenu planincev Štajerčev '»Ide iz Tržiča, dalje dva domačina soseda. Mati-
•	čeva mati in Kušpernik iz Doline.
To planinsko slavje je združilo na Kofcah ■ar stotin ljudi. Prihajali so že v sobolo popoldne i u potem vso noč. Vsi so seveda obiskali tudi glavne vrhove Košutinega pogorja, zlasti Veliki
iste kakoyosti...

v I I •
steai
Vaše
■
fino perilo
Snreiem slovenskih Amerikancev na Jesenicah

Vodstvo KSK Jednote.
Kanonik dr. Opeka pozdravlja.
Avtomobilska nesreča
Šmarje na Dol.. V), jun. /r včeraj smo poročali v »Slov. listu«, o karaniliolu avtomobila in kolesa pri Šmarju. I tod a t no sporočamo danes natančneje. Nesreča se je pripetila okrog petih popoldne na državni cesti med vasema Sap in Cikava. Ponesrečeni F. Masnoglav, doma i/ Šmarja, se je peljal po ccsli v smeri proti Grosuplju. Ker je bilo na praznik popoldne izredno veliko avtomobilskega prometa — zlasti ji? bilo videti mnogo avtomobilov in motorjev iz savski- banovine — se je moral fant vedno izogibati. Sedaj je na cestah /lasti po deželi veliko prahu, ki vsi cd divjega drveti ja avtoinobilov in motorjev popolnoma zakrije cesto iu razgled. J. Mastto-glavo je najprej prehitel avto Prve slov. Ivor-nice za sodavico«. kmalu za njim pa pridrvi v divjem diru neki osebni avto iz sn^c banovine (št. 5). I'a je fantu s kolesom podrl na tla: najbolj ga je zadel v trebuh o/, rebra s kljuko in s tako silo. da se je odlomila. Fant itmi poškodbo tudi po obrazu, glavi in roki. Pri kolesu
vrh in Kladvo. Na Kladvu se je v spominsko knjigo samo v nedeljo vpisalo čez 70 planincev, prvi celo že ob treh zjutraj. Prav toliko turistov je bilo na Velikem vrhu, kjer so si tržiški planinci v družbi kaplana Zakrajška postavili mal šotor, pod katerim so prebili praznike. Omenjamo, da je skrinjica s pečati in spominsko knjigo na Velikem vrhu potrebna popravila.
Sicer pa je za pravo živahnost poskrbela vesela narava naših planincev sama. Vreme je bilo oba dni nadvse lepo, po kočah in planinskih Stajah so se pridno oglašale harmonike. Prišli so celo Korošci z onstran Košute.
pa ni velikih poškodb. Potem pa je bil ta zagrebški oz. Iirv. avtomobilist še tuko brezobziren. da je vozil kar naprej. K sreči, ravno nekako ob tistem času pasiva osebni vlak. ki gre iz Ljubljane Ki.13, drž. ceslo lju Cikavi. kier so zatvornice bile ravno lisli čas zaprte, tako dn je avto moral ustaviti: ljudje s<> si /apomnil i številko: klicali pa -o tudi avtomobilista nazaj k ponesrečencu, toda avtomobilist je takoj. ko so se zatvornice dvignile, odbrzel naprej. No. pa bo kljub temu imel priložnost pred pristojno oblastjo zagovarjati svojo brezobzirnost. Prvi. ki so pritekli zraven, so takoj telefonirali po rešilni avto. ki je bil v najkrajšem času nu mestu in odpeljal težko ponesrečenega v bolnico.
Na motorju v smrt
Maribor, 30. junija.
V Slivnici pri Mariborbu se je smrtno ponesrečil z motornim kolesom 50letni posestnik Ivan Blatnik. Posestnikov sin Matija Bezjak iz Frama si je namreč izposodil motorno kolo in povabil na vožnjo tudi Blatnkia. Motor je odbrzel z obema proti Slivnici. V bližini kraja sla srečala nekega kolesarja, katerega sta hotela prehiteli. Pri tem pa je Bezjak zavil preveč na desno in motorno kolo je s strahovitim hruščeni priletelo v telefonski drog. Zadaj sedeči Blatnik jc zadel z glavo v drog in je z razklano glavo obležal nezavesten sredi ccsle, dočim je Bezjak po srečnem naključju dobil le manjše praske. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je po dve-urni borbi podlegel smrti. Blatnik je bil dober gospodar in mož dobričina. Bodi mu ohranjen trajen spomin!
•• v
4
Ljubljana
TERPENTINOVO NfiLO
štedi Vaše perilo!
Obsodba v procesu proti Hraniloviču in Sov.
Zagreb, 30. junija. AA. Davi ob 9 je bila razglašena obsodba v procesu proti Hraniloviču in tovarišem.
Glavna obtoženca Marko Hranilovič in Malija Soldin sta bila obsojena na smrt in na 20 let ječe. Hranilovič je bil obsojen na smrt, ker je sodeloval pri umoru direktorja zagrebških »Novosti«, Schlcgla, pri atentatu na vojašnico in ker je umoril detektiva Trcnskega. Vrhu tega je sodeloval z raznimi osebami iz inozemstva, ki so pripravljale atentate in nasilni prevrat v naši državi.
Proti Soldinu je bila izrečena skrajna kazen iz istih razlogov. Smrtna kazen je odrejena z ve-šali. Prvi bo obešen Soldin, drugi Hranilovič.
Po 20 let ječe sta dobila obtoženca Anton Herceg in Stjepan Javor, ker sta bila v stikih z osebami v inozemstvu, ki so pripravljale nasilni prevrat, in sodelovala pri atentatih. Na 18 let ječe je bil obsojen Dragotin Križnjak, na 15 let ječe pa Stjepan Horvatek in Pavao Glad, vsi trije zaradi istih dejanj. Marija Hranilovič je pomagala bratu in je bila zato obsojena na pol drugo leto Ječe. Na 6 let ječe je bil obsojen Milan Siladi, na 5 lel ječe Anton Vezmarovič, ker sta pripravila eksplozivne snovi za atentat na prehod preko železnice pri Veliki Gorici. Kmetje Luka Markolin 3 leta, Stjepan Markulin 1 leto in pol, Peter Markolin 2 leti, so bili obsojeni, ker so pomagali Po-spišilu in Babiču k begu in ker so jih pri tem skrivali pred oblastmi. Na pol drugo leto so bili obsojeni Mile Starčevič, Mijo Bzik, Mirko, Gabrijel in Janko Kruhak, ker so delili orožje.
Obtoženci Stjepan Kopčinovič, Luka Čarda-šič, Stjepan Novačič, Josip Knoblevar in novinar Cvetko Štalian so bili oproščeni. Vsem obsojencem se všteje preiskovalni zapor, pač pa jim niso priznane ostale olajšave.
Ko je predsednik končal čitanjc, so zagovorniki vložili priziv proti obsodbi. Zagovorniki tistih obtožencev, ki so bili obsojeni na pol drugo leto ježe, so si izgovorili tridnevni rok za premislek, ker so obtoženci kazen že odsedeli. Državni tožilec je vložil priziv proti obsodbam razen smrtnim, češ, da so preblage. Nato so zagovorniki predlagali, naj se tisti obtoženci, ki so kazen že odsedeli, takoj izpuste na svobodo. Državni tožilec pa je vstal proti temu, češ da obsodba še ni pravomoč-na, ker sta obe stranki vložili priziv in ker obstoji bojazen, da ne bi obsojenci pobegnili čez mejo.
Sodišče se je umaknilo na posvetovanje, nato pa je razglasilo sklep, da pristane na predlog zagovornikov in da se obsojenci, ki so kazen že presedeli, izpuste na prosto, češ, da so kazen že prestali.
Utonil pri kopanju
Kamnik .V), jun.
\ ročina na praznik sv. Petra in Pavla jc zvabila tudi inizurskcga vajenca Kratica l.am-prečnika. 1 T-lctiicrh sinu kmetskih staršev i/ >v. Lenurta pri Gornjem Gradu, du se jc šel kopat v Nevljico. Žena njegovega mojstra ga jr celo vprašala, če zna plavati, nakar ji je on pritrdilno odgovoril. Opozorilu ga je pa, du naj se nikar sam ne koplje. Kalit je bil namreč zelo tih in miren ter se je izogibal vsake družbe in bil vedno najraje sam. sicer ji' bil |wi priden in sta bilu gg. Rojcc in Mejne", njegova mojstra vseh 7 mcscccv, kar jc bil v Kamniku, z njim prav 'zadovoljna. V ponedeljek zvečer pa fant ni prišel spet ter jc bila postelja v torek v ju- j tro šc vedno nedotaknjena. V neki slutnji se ; je najKitil mojstrov brat Peter Mejač pogledat j i /do]/. Nevljice in res je /e od daleč opazil i obleko utopljenca, ki so ga kmalu zatem potegnili i/ vode. Ležal je v približno 1.5 m globoki mirni vodi na obrazu, roke krčevito pred- 1 se uprte.
Izgleda, da je fnntu prijel krč in si ni j mogel pomagati. ker se ne ve nli je bil plavač ali ne in poleg tega je bil se sam, kakih 300 j metrov mi v/gor od novega obč. kopališča. Če . bi sc kopal v družbi nli pa v kopališču, bi se mu ne bilo nič hudega pripetilo in prihranil bi ! bil žalost svojim staršem in 8 bratom in se- 1 strani.
Naj bo ta slučaj vsem kopalcem, ki niso dobri pfnvači, v resen opomin.
Planinski dom Kofca
i 500 m. Gorsko letovišče. Penzija 50-60 1).
Murska Sobota
Karamhol. Na cesti M. .Sobota-Doklezov je «e je nepoznana kolesarka zaletela v kolo g. /ivinozdravnika Ncmeša. /alet je bil taiko silen, (bi se je Nemošoveniu kolegu prvo kolo strlo. Oba kolesarju slu padla in sc precej močno pobila. Nenicšu s p j( pri padcu siri toplomer in steklenica, v kateri jc bilo zdravilo.
Dvojna slovesnost v Knkicnnu. V sosed-tiem Itukicnnu ju bilo v nedeljo dvojno blagoslavljati jc. G. kanonik N/lepcc/, je blagoslovil zvon. ki so nii nabavili občani in krasen poljski križ, katerega jc dul postaviti 1'artelj kot izpolnitev zaobljube i/, svetovne vojne. Vse sije izvršilo zelo slovesu«). Obredom je prisostvovalo na lisoče ljudi i/ cele okolice.
© Zanimivo predavanje n kemiji živil. Včeraj rib 0 popoldne je na kemijskem oddelku univerze na realki predaval ing. Cicrl o kemiji živil. Predavatelja je pozdravil univ. pro[. Rebek, ki jo poudarjal, da zlasti zapadni narodi zelo gojijo kemijo živil, pač zato, ker imajo bolj razvito industrijo in zato tudi več pafenja živil Mi smo še agrikulturna država, vendar pa se tudi pri nas že pričenja pačenje živil. Predavatelj ing. (ierl je nato obširno govoril o kontroli živil, kakor se pri nas izvaja ter je pri tem uporabljal zlasti ugotovitve higijenskega zavoda. Mnogi sklepi predavatelja so bili prav zanimivi, ter je predavatelj govoril o strogo znanstvenih dognanjih s tako poljudno besedo, da bi ga mogel razumeti^tudi vsak lajik, in je res škoda da so predavanja ni udeležilo večje število občinstva.
© lzpremembe v vodstvu zborničnega urada. V soboto je vpokojeni generalni tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran VCindischer v navzočnosti zborničnega predsedstva izročil posle vodje zborničnega urada novoimenovanemu tajniku g. Ivanu Mohori-ču. Ob tej priliki se je poslovil od njega zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ža njim je izpregovoril dr. Wiiulischer kakor tudi novi tajnik g. Mohorič. Pri prevzemu poslov je bilo navzoče tudi vse zbornično uradništvo.
0 Počitniška kolonija mestne občine v Kraljeviči. V nakaznicah izdanih onim otrokom, ki bili sprejeti v kolonijo k morju, je določen dan odhoda za 2. julij. Odhod te kolonije se pa vsled tehničnih ovir preloži na 6. julija. Vse ostalo (zdravniška preiskava, ura zbiranja in odhoda) ostane v veljavi. — Mestni mladinski urad.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdha J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
0 Z veta uradniških vdov iu sirot v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 2. julija ob 3 popoldne v prostorih Alojzijevišča, Poljanska c. 4, z običajnim dnevnim redom. Udeležitev obvezna za vse članice. — Odbor.
© Maturantom II. drž. gimnazije v Ljubljani iz I. 1921. Na praznovanje 10 letnice mature v Pod-brezju pri Podnartu se odpeljemo v nedeljo, 5. julija iz Lj. ob 7.30. Zbirališče v kolodvorski ulici. Na veselo svidenje! — Dr. V, Kocjančič, ženska bolnica, Ljublj.
Načrt novega eestucga policijskega reda za Ljubljano ima tudi sledečo določbo: hnako se smejo zvočniki v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih uporabljati samo do 22. ure. To je zelo obzirno za vse one, ki spe na cestah. Kaj pa je s strankami, ki stanujejo v hišah in sosednih stanovanjih, in katere si upravičeno žele nočnega miril.
0 Slovensko zdravniško društvo vabi svoje člane, da si ogledajo obratovanje pivovarne Union in to v petek 3. julija. Sestanemo se v Latter-inanovem drevoredu točno ob 15.
© Nočni gostje. Prejeli smo: Ob dveh zjutraj, ko je najslajši mir sprostil perot nad Streliško ulico, so se na vrtu neke vile začule pritajene stopinje v pesku. Dotakne se me plaha ženina roka: Nekdo hodi pod okni... V snu slišim besede in že odprem oči: skozi prizemno okno je bleščalo dvoje svetlih oči. Štiridesetleten potepin se jc vzpel za skok v sobo. Seveda sem skočil s postelje in dvignil alarm, da bi mrtve zbudil; in zaloputnil sem mu okno pred obrazom. Izza okna se je izvil drugi mojster, ki je bil na straži. Oba sta ob mojem vpitju v diru smuknila z vrta.
© 2rtev lovske neprevidnosti. Ljubljanska bolnišnica je sprejela dne 26. junija 64 letno koča-rico Ivano Kavčičevo iz Lazov, ki jo je neznan lovec ustrelil v levo nogo nad kolenom. Rana je bila majhna in Kavčeva se ni mnogo brigala zanjo. Ali noga je pričela otekati in ženska je iskala zdravniško pomoč v Litiji. Revica pa je padla med vožnjo z voza in je morala v bolnišnico, kjer je v nedeljo umrla. V ponedeljek se je vršila pod vodstvom sodnika dr. Bizjaka sodna obdukcija.
© Trije ponesrečenci. Včerajšnji Slovenski list je poročal o več nesrečah. Ponesrečenci so sicer nevarno ranjeni, vendar pa dozdaj k sreči nihče še ni umrl. Danes je bolnišnica sprejela še tri ponesrečence. 15 letni Roman Pulman, brivski vajenec, stanujoč na Grajski planoti, se je spr] s svojo sestro, ki ga je v jezi zabodla s škarjami v hrbet. Poškodba ni nevarna. — V Domžalah je padel s črešnje 5 letni sin gostilničarja Vinko Januš in si zlomil desno roko. — 71 letni posestnik Melhior Klopčič z Vrbe pri Prevojah je padel z voza in si zlomil levo nogo.
© Zobni atelje Jože Kavčič, Dunajska cesta 9, sprejema do preklica od 7—11 in od 3—7.
C-) Dentist S. Palovec, Kongresni trg 14, ne ordinira od 4. do 20. julija._
ZOBNI ATELJE
ROZA SCHWEIGER
Kolodvorska ulica 28, I. nad. — ZOPET ODPRT.
Zmanjiano vrednost
poletna hrana
treba nadomestili, pa boto tudi ob vročih dneh ohranili si energijo in živahnost. Pri tem Vam največ koristi
Pripravlja se z Ovomix-kozarcem, ki ga morete dobiti povsod, kjer so prodaja Ovomaltino iu sicer za ceno Din j5—.
M ar f bor
Celje
& Smrtna kosil. V nedeljo jo v javni bolnišnici umrla tih letna Terezija Pnvšer, občinska reva i/. Celja, v ponedeljek pa 72 letni šte-fan Plavšak, prevžitkar iz .Šmarja pri Jelšah. Nuj počivata v miru!
0 V pijanosti si je prerezal žile. V ponedeljek zvečer jc prišel mesarski pomočnik Bernard Knez v gostilno »Jelen« na Kralja Petra cesti in zahteval pijače. Gostilničar g. Gorenjak mu je ni hotel dati, ker jc bil Knez videti precej vinjen. Knez je pričel radi tega razgrajati I in zmerjati po«tc in gostilničarja, končno pa je i še napadel g. GorenjukH. Ko so ga hoteli odpraviti iz gostilne, je začel razbijati kozarce in i / golo roko biti po šipah. Pri tem si je na več , krajih prerezal žile na desni roki. Pozvali no I rešilni uvto. Knez pa se ni hotel dati prepeljati in so ga le s težavo spravili v javno bolnišnico, kjer se je tudi protivil obvezanju nevarne rane. G Gorenjak trpi okoli *00 dinarjev škode.
& Vlom v stanovanje ob belem dnevu. V ponedeljek j)opoldan so neznani storilci vlomili v stanovanje uradnika Celjske posojilnice g. Alojziju Jcrinc na Kralja Petra cesti št. 16 ter odnesli dragocenosti za 10.000 dinarjev. Za storilci manjka vsaka sled.
& Nezgode. V nedeljo opoldan so ua Lavi pred Kirbisrhevo hišo trčili dva kolesarju in neki molociklist. Vsi so dobili lužje poškodbo, kolesa pa so precej razbita. — V nedeljo zvečer je neki šofer i/. Zagreba povozil kletnega dečka, ki pa je k sreči dobil le lažje poškodbe. Izkazalo sc je. da šofer še nimu šoferskega izpita. — Rudar Miloš Knez i/. Hude jame jc v ponedeljek zvečer sple/al če/ neki plot. pri tem pa so je nataknil na desno ramo in se nevarno poškodoval. Spruvili so ga v celjsko bolnišnico.
Guštanj
Pred dvajsetimi leti so v Guštanj n ustanovili katoliško izobr. društvo, sedanje Prosvetno »fruštvo. Dvajset let plodonosnega delu jc preteklo od tedaj. Nešteto dobrih knjig jc šlo meri naše ljudi po njegovem posredovanju. Fantje in dekleta so v delu za prosvetni oder preživeli mnogo veselih uric, obenem pa so se vzgojili tu, /u može in /ene, katerih naša doba rabi. Za svojo dvajsetletnico nam bo podalo našo koroško narodno igro Nliklovo Zalo«. Obiščite nas ta dan in videli boste, da napredek, ki nam ga je dalo društvo ni fraza ampak dejstvo. Proslava bo v nedeljo, dne *>. jul. ob |>ol 4 popoldne na IVtračoveni vrtu. Po uprizoritvi Miklove Zale lw> še srečolov in med odmori igre poje cerkveni pevski zbor. Vsa prireditev se konča do odhoda obeh zadnjih vlakov, tako da je omogočeno tudi zunanjim gostom obiskati to proslavo.
Shvenferadec
Osebne vesti. Okr. načelnik Friderik Viher je pomaknjen i/ r>. II. v 4. skup. II. kat. Višji pristav Leo|iold Kilet/ jc imenovan /a okr. *r. jiodnačelnika pri tuk. glavarstvu. Uradni slugu pri tuk. okr. glavarstvu je )>o svojih 42. letih službe s 1. jul. t. I. upokojen.
Delavcem gre slnbo. Tako tudi nekemu Žagarju. I/, tega težkega polo/uja si je žena hotela pomagati ua tu način, da jc sama napisala naro. čilni listek /a razno blago v vrednosti 4j() Din. s katerim so je podala v trgovino Klobasu in Smolčnik. kjer je zahtevala blago /a neko stranko v š,(. ||ju pml Turjakom. Ker pa se je trgovcu zdelo sumljivo, je poklical žendarme-rijsko patruljo, katera je ugotovila ženino pravo ime in njen namen prevare.
Dr. Jože Rant
u Sfcoffi Lahi
zopet redno ordinira za zobo/.dravništvo, čeljustno kirurgijo in orlodontijo
Kulturni obzornik
Umelnoslni spomeniki v Celju
Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani si je takoj ob ustanovitvi postavilo nalogo, da izda umetnostno topografijo slovenskega ozemlja. Za lavantinsko Škofijo je to delo začel dr. Avgu-stan Stegenšek. Izdal je umetnostne spomenike dveh dekanij, gornjegrajske in konjiške, in ob njih izčrpal svoje moči in lastna gmotna sredstva. Svetovna vojska je njegovo delo prekinila in ob njegovi smrti 1. 1920 se ni vedelo, ali ni njegov idealni načrt legel ž njim v grob. Umetnostno-zgodovinsko društvo je z nemalimi žrtvami v letu 1922—1929 izdalo umetnostne spomenike kamni-šk ega sodnega okraja, ki jih je popisal dr. F. Šteli, in potem začelo izdajati opis spomenikov vrhniške oekanije. ki ga jc sestavil vrhniški rojak Marijan Marolt. Da bi se izdaja umetnostne topografije slovenskega ozemlja pospešila, jc Zgodovinsko društvo v Mariboru I. 1928 sklenilo prevzeti izdajo umetnostne topografije za ozemlje la-vantinske škofije. Njegove publikacije naj bi s publikacijami ljubljanskega društva tvorile celoto in zato naj bi se zvezki, izdani tu ali tam, zapored šteli, kakor bodo izhajali. M. Marolt, ki ga je poklic privedel v Celje, jc opisal umetnostne spomenike celjske dekanije; njegov op>s je III. zvezek
Umetnostnih spomenikov Slovenije« za opisom kamniških (I. zv.) in vrhniški (II. zv.; izšle šele prve pole kot priloga Zborniku za umetnostno zgodovino). Svojo knjigo, ki je nje 1. snopič, obsegajoč cerkvene spomenike celjskega mesta, pred nami, jc Marolt posvetil »svetlemu spominu dr, Avguština Slegcnška-.
Pri opisovanju celjskih umetnostnih spomenikov se jc Marolt držal načel, ki morajo veljati za umetnostno topografijo. Taka topografija je v prvi vrsti inventarizacija še ohranjenih spomenikov. Zgodovinska izvajanja se morajo omejiti samo na najvažnejše dogodke, kolikor so neobhodno potrebni za razumevanje opisanih del ali važni /a osvetlitev umetnostnih razmer v določeni dobi. V tem pogledu sc Umetnostni spomeniki Slovenije razlikujejo od Stcgenškovih del, ki so zgodovinsko segla bolj na široko, zlasti njegova knjiga o konjiški dekaniji. Po6ebna pozornost sc mora obra-
čati na dela, ki so pomembna za zgodovino domače umetnosti in slovenske umetnostne kulture.
Marolt je v svoji knjigi razdelil gradivo na tri dele. V prvem delu opisuje cerkvene spomenike v Celju, drugi del bo prinesel cerkvene umetnine izven Celja, tretji pa bo obsegal svetno umetnost in pregled zasebnih zbirk ter stilno analizo umetnin. Ta delitev, dasi je proti dosedanji praksi«, je pri umetnostnem gradivu celjske dekanije smotrna in torej upravičena. Relativno največ prostora (str. 7—55) obsega opis župne cerkve sv. Danijela s kapelo žalostne Matere Božje in spomenikov, ki se v obeh nahajajo. V opatiji naj bi sc na str. 56 omenila oljnata portreta opatov Vrečka in Ogra-dija. Nato slede: kapela sv. Elizabete in ubožnica, Marijin spomenik na Glavnem trgu, cerkev Marijinega vnebovzetja, kapelici v bolnišnici in v zavodu šolskih sester, cerkev sv. Duha, ccrkcv sv. Maksimiljana z bližnjo kapelico nad studencem, kapelica na Dolgem polju, ostanki cerkve sv. Andreja (sedaj skladišče stavbenika Nerata), Kalvarija ob vznožju griča sv. Jožefa, cerkev sv. Jožefa, kapucinska cerkev in samostan, cerkev sv. Miklavža nad Celjem, pokopališči s kapelico Žalostne Matere Božje pri okoliškem, evangeljska in še ne-dovršena pravoslavna cerkev. Pri posameznih stavbah navaja pisatelj arhivalne vire in slovstvo. Opise pojasnjuje 59 slik v tekstu, med njimi je 6 tlorisov, ki jih jc narisal pisatelj sam.
Knjigo je lepo natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ovitek krasi reprodukcija Zveličarjeve glave s slike Vstajenja iz sredine 14. stoletja, ki se je našla na starejši plasti ometa za leseno steno prižnice v župni cerkvi sv. Danijela,
Pisatelju gre za skrbno delo polno priznanje. Posebno zahvalo pa zasluži Zgodovinsko društvo v Mariboru. Kdor ve, v kakšnih težavah vrši to društvo svojo kulturno nalogo, bo naravnost občudoval podjetnost, s katero se je lotilo izdajanja umetnostnih spomenikov v slovenskem delu bivše Štajerske. Žalostno bi bilo, ako društvo ne bi našlo timevanja in pa moralne in gmotne podpore.
Dr. F. Lukman.
' Umetnostni spomeniki Slovenije. HI. Deka-nija Celje. I. zvezek: Cerkveni spomeniki v Celju. Spisal Marijan Marolt, zaupnik spomeniškega ura-ra za celjski okraj. 8", 114 str. Maribor 1931, izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru. Cena 50 Din, za člane Zgod. dr, 35 Din. Naročila sprejema Zgodovinsko društvo « Mariboru.
□	Promocija. Včeraj je promoviral ua teološki fakulteti v Zagrebu za doktorja bogoslovja Josip Meško, kaplan in katehet pri Sv. Magdaleni. Mlademu doktorju in vrlemu ter priljubljenemu delavcu v mariborskih katoliških društvih naše najiskrenejSe čestiinel
□	Otvoritev enoletnega trgovskega tečaja j Slovenskega trgovskega društva bo dne 9. sep-| tembra. Več v oglasnem delu v nedeljski številki, j □ Usodna resničnost sanj. Njegova mati in
oce njegovega prijatelja sta v isti noči sanjala, da ga je doletela na motornem kolesu nesreča iti da ši je stri obe nogi. Navzlic vsemu se je družba podala na izlet na dveh motornih kolesih proti Slov. Bistrici. Na povratku pa je prišlo na nepojasnjen način do težke nesreče: 1. Z. sta se štrli obe nogi v kolenu. Motorno kolo nepoškodovano, njegov sopotnik nepoškodovan in vsi od ostalo družbe nepoškodovani. Nad I. Z. pa se je obistinila usodnost sanj.
□	V soboto: na Mariborovem igrišču Grad-janski in Mariborei. Drukarji vršijo že razne kombinacije in...
□	Končni izpiti ua Legatovem trgovskem tečaju. Zaključni izpiti na omenjenem enoletnem tečaju so se vršili od 15. do 29. junija. Od 20 kandi-dalinj in kandidatov, ki so bili pripuščeni k izpitu, so prestali izpit: z odliko 1, s prav dobrini uspehom fi, z dobrini uspehom 14, z zadostnim uspehom 2. Tri kandidatinje imajo jeseni ponav-ljalni izpit. Padel ni nikdo. Do ugodnih uspehov na omenjenem zavodu so pripomogle odlične učiteljske moči, ki delujejo na zavodu. Slavnostna zaključitev tečaja in razdelitev izpričeval se je vršila v ponedeljek dne 29. I. m. popoldne. Novi tečaji se začno 9. septembra. Vpisovanje v pisarni zavoda, Vrazova 4, kjer se lahko dobe vsak dan potrebna pojasnila.
Q Olszovskv in Toni Saver. Drevi odločilna borba med dvema nepremagancema, med Poljakom Olszovskyin in zamorcem Toni Sayerjeni. Oba močna, previdna in težko obvladljiva. Kar Iiiih Poljak več moči, jiridobiva Toni Sayer prednost s svojo pretkanostjo in tigrsko naglostjo. Pa odlikuje navzlic temu vsemu, kar bi se v danem trenutku borbene nnpeUsti moglo tolmačiti kot surovost, oba letošnja favorita zlato srre. 01szovsky: Že to je značilno, da se dan na dan, ko prihaja iz. garderobe k odločilni borbi vsakokrat pokriža; in to tudi tedaj, ko je njegova zmaga žs vnaprej lasna zadeva. In zahaja poljski lev vsako jutro v mestni park iu krmi ptice; smilijo s»» mu, pravi. In oni dan. ko je hotelo nesrečno naključje, da se je Belič ponesrečil, je bil 01szovsky, ki je sedel med občinstvom, tisti, ki je prvi pribitel na pomoč in ki je Beliču v garderobi ves čas stregcl z neverjetnim potrpljenjem in samaritanskn vnemo. Ni čuda, če je občinstvo spoznavni to pristno slovansko srce, Poljaka na vso moč vzljubilo. — In Toni Saycr! Grozen ua zunaj. Toda vsa tu silu se je stalila, ko so otroci hodili iz šole tam mimo 1'niona. Ustuvil jih je, zbral okoli sebe ter iim dajal lepe nauke, da se naj uče iu naj bodo pridni. Pregledoval jim je zvezke in tega pohvalil, onega grajal. Na mah so otroci vzljubili dobrega za-! morca. Iii je Toni Sayer tudi dejal: f'e bi imel j sina. bi ne bil ntkdar rokoborec. Vse bi napravil, du bi bil deležen boljšega kruha. Inžener bi moral biti ali pa doktor. — Drevi so s|<opriuieta v odločilni borbi.
□	Matura na učiteljišču šolskih sester. Zaključni zrelostni izpit je polagalo 24 kandidatiuj. Pet kandidatiuj z odliko, vse ostale s prav dobrim vspehom. Z odličnim vspehom: Marija Areb, Gabrijela Kavčič, Alix Tofant, Marija Vegan in Eleo-nora Zoreč. S prav dobrim vspehom: Ana Bende, Albina Cuznar, Leopoldina Culk, Ivana llojs, Ida Jurše, Ljudmila Kar. Marija Maučir, Helena Mn-dir. Elizabeta Nagode, Marija Ocvirk. Marija Poči-valšek, Ceciliju Radej, Marija Sitar. Zora Stariha, Angela Susman, Marija Šegula, Ernestina Turšič, Ana Valjak in Josipina Zajec.
□	Iz vlaka je sunil nekdo na poljčanski postaji 19letnega kotlarskega vajenca Irranra Kosa; k sreči je vlak stal. Kos si je pri padcu stri desno roko v zapestju. Odpremlli so ga v mariborsko bolnišnico.
□	Mariborska hudomušnost. Polres da je bil v Mariboru v soboto zvečer so dejali, zatrjevali iu prepričevali. Potem pa so prišli in raztolmačili: radi tistega šnientancgn sodčka, ki je Aleksiču zdrčal po nesrečnem naključju s strehe Puglove hiše...
□	V Karnifnikovo trgovino na Glavnem trgu so vdrli v noči na ponedeljek svedrovci. Vlomili so skozi izložbeno okno ter odnesli raznega blaga; škoda še ni ocenjena. V trgovini so pretaknili vse kote in pustili vse v največjem neredu. Policija je uvedla takoj najstrožjo preisknvo.
□	Na poti v bolnišnico je onemogla 27 letna Kristina Bolčevič od Sv. Urbana pri Ptuju. Pred unionsko pivovarno se je od slabosti zrušila. Mariborski reševnlci so jo prepeljali v splošno bolnišnico.
□	S krinkama na obrazu sla navalila neznanca v noči na ponedeljek Ob Bregu mi delavca Antonn Krebsa iz Studencev ter mu s topim predmetom prizadejala občutne poškodbe na glavi, da je moral iskali ves okrvavljen pomoči pri tukajšnji reševalni postaji.
□	HSK Maraton. Drevi ob 20 na Livadi hc-slanek lahknatletov. Vsi!
□	Mariborova rezerva je zmagala v Murski I Soboti nad Muraši s 5 :3.
□	Trgovci-točilci pozor! Okrajni gremij tr govcev v Mariboru naznanja, da je prodaju sadjevca lastne polnitve s 1 .julijem ukinjena in «e mora sadjevec zanaprej od producentov kupovali v zapečatenih steklenicah kakor vino in žganje.
□	Trgovec Alojzij Lesjak, Maribor, (ionpo >ka 11 javlja, du je prodal to trgovino in se zahvaljuje reujenim ohiskovalrem.
□	S terpentiuom se je zastrupil po nesrečnem naključju 10 letni zidarski delavec Herman Oritn, stanujoč lin Koroški cesti 128. — S klobaso pa se je zastrupila 3<i letna služkinja Cecilija IV. stanujoča ob Bregu 12. Oba zastrupijenca so prepeljali v bolnišnico.
Dnevna kronika

Poleti je treba lase bolj negovati!
Novi grobovi
+ Smrt vzornega muza. Lesce: V soboto, 27. junija, je smrt nenadoma iztrgala iz. naSili vrst enega naših najboljših, najidealnejšib mož Juri-.tluou Murnlka ni več med nami. V najlepši moški dobi, poln mladostne navdušenosti za katoliške ideale jc omahnil sredi dela; ob njegovem truplu jc zaplakala mlada vdova, je zaplakalo pet nepreskrbljenih sirot, srno zaplakali tudi mi, ki smo pa-znali pokojnikov kristalnočist značaj, njegovo plemenito srce. Blagi pokojnik jc bil od svojih mlade-uiških let naprej eden najagllpejšlb članov katoliških organizacij, v zadnjem času duša mladega katoliškega pokreta v naši župniji. Bil jc no samo •naročnik vseh katoliških časopisov, ampak tudi vnet širllelj našega katoliškega tiska za celo župnijo. S svojo ljubeznivostjo in skromnostjo, pa tudi s svojo doslednostjo si jc pridobil spoštovanje pri vseh; to sc. je pokazalo zlasti pri pogrebu, ki so sc. ga udeležili no samo številni domačini, ampak tudi mnogi prijatelji pokojnikovi iz sosednje Radovljice. Slava njegovemu spominu, preostalim pa nas - na|globokejse sožalje!
-f- V Polhovem Gradcu je umrla 20. junija Marija Štrukelj, rojena Zobec, mati tanjdšnjega župnika, v 90. letu starosti.
Osebne vesti
~ Novi finančni minister v Beigradu. Včeraj dopoldne je prispel z orijent ekspresom v Belgrad novi minister financ dr. Gjorgje Gjurič, dosedanji izredni poslanik in o|>olnomoeeni minister naše kraljevine v Londonu.
-	Upokojena sta načelnik gradbenega oddelka Emil Hofmanu in načelnik občega oddelka Feliks Binder, oba v 1-3 pri direkciji drž. železnic v Ljubljani.
Promocija. Včeraj je promoviral za doktorja prava na zagrebški univerzi g. Jure Koče, kon-ceptni adjuukt Trgovske zbornice. Mlademu doktorju iskreno čestitamo.
—	Diplomirala je na Aleskandrovi univerzi gdč. Juvauec Jožica, hči šol. ravnatelja v p. Ferdinanda Juvanca. Usposobljena je i/ germanistike in srbo-hrvnščine.
Poroka. V nedeljo, 28. junija sc jc na Brezjah pri Mariji Pomagaj poročil znani kulturni delavec, podstarosta Kat. društva rokodelskih pomočnikov in dolgoletni član Ljudskega odra g. France Gajeta z gdc. Marijo Podreberšek. hčerko višjega policijskega nadzornika. Obilo sreče!
Poročila sta se na Brezjah pri Mariji Pomagaj g. I Tanjo Verbič in gdč. Fani Artnakova. Mnogo reče.
Napredovanje v naSi vojski in mornarici povodom Vidovega dne . Napredovali so med drugimi v čin polkovnika pehotni podpolkovnik Alfred Siničk, Miloš Ožcgovič in Mirko Mikulič; topniška podpolkovnika Rudoll Vaner iu Marijan Puks; konjeniški podpolkovnik Vladimir Seunig in orožniški podpolkovnik Viktor Novak; v čin sanitetnega polkovnika mornarice podpolkovnik dr. Ivan Fraa; v čim podpolkovnika pehotni majorji Viktor llengl, Janko Ahačič, Ljudevit Kamenara, Josip Valcel, ivan fiarnbek, Vladimir Bošnjak iu Dragotin Ma-r.is; topniška majorja Bruno Ridi in Oskar Caska: geodetski' majorja Matija Prebeg iu Karol M a rtič ter sanitetni major dr. Rado Šober; v čin kapelana
I.	razr. pehotni kap. II. razr. Ljudevit 1'ogačar; v čin poročnika iieh. podporočniki Mirko Kržič, Ivan Majksner in Milan Audrina; konjeniški podporočnik Viktor Kraniarič; inženjerski podporočnik Jakob Baloh; zrakoplovni podporočnik Ivan Prešlim; v čin poročnika fregate poročniki korvete Jo/a Vr-tačnik, August Grošelj, Alojzij Skulca. Josip Seselj. Gvido Boh, Pavel Zupan, Rajko Valand. Stanislav Stiglic, Anic Javoršek, Vinko lludeček, Milan Zupančič, Anton Jukas in Dragotin Ribari v čin strojnega poročnika podporočnika Anton Brunicn in Rafael Perhauc; za nižjega voj. uradnika 1. razr. Fatorini; za nižjega voj. telili, uradnika ni. razr. ekon. stroke tii/ji voj. uradnik II. razr. Marinko telin. stroke mornarice ni/ji voj. tehn. uradnik IV. razr. Martin Barac; v čin zrakoplovnega poročnika podporočnik 1'avcl Goldner; v čin kapetana II. razr. peli. poročniki Miroslav Ulrih, Filip Bokun, Zlatko Benkovič, Peter Gregurič, Mirko Vurster in Mirko Oavrlč; konjeniški poročniki lranjo Furtincer in Juro Horvat; inženjerski poročniki Zvonimir Slan-genberg, Ivan Sokelo, Franjo Šnur in Robert Murko; zrakoplovna poročnika Josip Lankaš in Rudolf Girzik; sanitetna poročnika dr. Vladimir llilak in dr. Aleksander Šiilkan; veterinarska poročnika dr. Dane Novak ni dr. Ivan Feler; v čin inzenjer-kape-tana II. razr. inžeiijcr poročniki Srečko Žagar, Ve-koslav I rputec, Josip Šretner, Ivan Benkovič, Ivan Rojnik in Vflko tržen; v čin strojnega kap. II. razr. poročnik Ivan llrabrovski; za nižjega voj. uradnika
II.	razr. nižji voj. uradniki III. ra/r. ekonomske stroke Vilmi Šajcr, Ljuboiiiir Kulaš in Janko Bircš.
V čin poročnika korvelc gojcnci. ki so dovršili pomorsko vojaško akademijo — naredniki: Drago Bežan, Hubert leločnik. |osip Grgič, Maks Peršon, Albin l Inger, Feliks Rojs. Rudolf Pogačar. Janko Tomšič, Ivo Buljan. Branko Voglar. Slavko Kirh majer, Ivan Konte, Vclimir litner, Slavko Kregar, Bcrislav Supek, Milivoj Pailler, Aleksander Vučera. Rudolf Vinkler iu Otou Miklavčič.
V aktivno službo je preveden sanitetni rezervni kapetan 1. razr. dr. Leonardo Rogič.
Ostale vesti
Povralek ameriških izletnikov. Potoni zastopnika Francoske linije v Ljubljani, se jc v ponedeljek z večernim brzovlakom preko Jesenic vrnila večja skupina ameriških izletnikov, ki so se mudili pri svojcih v stari domovini. V pristanišču Le Ilavre se vkrcajo na francoski brzoparnik lic de t ranse . S tem brzopa mikom se vrne v Newyork po 14 dnevnem oddihu v stari domovini tudi ravnatelj Francoske linije v Ncwyorku g. John Volek, ki bo med vožnjo skrbel, da bodo izletniki dobro in zadovoljno potovali.
—	Praktičen in leoreličen pevski lečaj za uči-'eljstvo pod vodstvom gospodične Angele l rostove, učiteljice petja na dr/, konservatoriju v Ljubljani, sc prične v ponedeljek, dne 3. avgusta dopoldne v sobi št. 14 poslopja Glasbene Matice v Ljubljani.
— Učiteljslvu. Prihodnja številka Učiteljskega Tovariša izide po banovinski skupščini. UJU po-verjeništvo Ljubljana.
—	Na klas." gimnaziji v Mariboru jc število dijakov ua koncu šol. leta: 685 (v tabeli dne 28. junija pomotoma 585).
—	Na Vrhniko poliitc v nedeljo 5. t. m. vsi prijatelji Vrhnike in njene okolice, ker bo tam ob 2 popoldne velika gasilska manifestacija, pri kateri bosta med neštetimi drugimi sodelovala tudi vrhniška rojaka stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka in bivši zvezni tajnik ter soustanovitelj JGZ gospod Jaka Tinta. Pridite ši vil
—	Na državni trgovski akademiji v Ljubljani
so sc vršili /avršui izpili pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Mihajla Prešla od II. do 2(i. junija. K i/pitom je bilo pripuščenih 20 kandidatov (inj). Napravilo jih je 24, dva kandidata sta tiila reprobiraua za tri mesece. Izpit so napravili: Baje Pavel, Brczigar Milena, Breznik Grozdana, Dekleva Nada, Dobrin Ffa (/ odliko), Dolenc Josin, Dolničar loško, Gagel Herberl, Hafner Anica (z odliko), Hainburger Llza, lil Anton, Koprol Stanislav. Lah Lea, Lahajnar Ivan, Mariu-šek Pavla, Mrežar Frančiška, Pečenko Mileva, 1'irc Vekoslava. Rapotec Stanko. Semič Janko, Tekavec Marija, Ioni Jakob, Trontelj Alojzij, Markon Ivan.
—	Priprave za treznostni kongres so končane. Legitimacije za četrtiusko vožnjo dobite pri Putni-ku v Ljubljani in g. profesorju Pavliču v Celju. Odpotujemo dne 2. julija z brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8 zvečer. Na Zidanem mostu se priključijo izletniki iz Maribora in Celja. Nazaj grede se ustavimo v Djakovem in fotografiramo stolnico za Strossmojerjevo proslavo.
—	Nekemu duhovniku je potnik 2S. VI. 1031. z vlaka, ki vozi iz Murske Sobote v Maribor, odnesel aktovko. Prizadeli se prav lepo naproša, da naj vsaj brevir vrne, aktovko in druge stvari si pa lahko obdrži, če že hoče. Brevir se naj vrne na uredništvo Novin« v Mursko Soboto. Brevirja menda itak dotičnik ne rabi.
—	Prehrana plavačev. Prijatelji in gojitelji plavalnega športa so že dalje časa razmotrivali vprašanje, s čim naj se hranijo plavači-tekmovalci, ker s polnim želodcem ne dosežejo nikakega usnelia, samo od zraka pa človek tudi ne niore živeti. To vprašanje je postalo še bolj pereče, ko so ieli športniki po celodnevnem delit prihajati na ve/ba-lišče in so doberšen del moči že potrošili pri dnevnem naporu. Nove hrane ne smejo vzeti, ker se sicer zopet obteži želodec. Ieli so jim dajati kre-pilno sredstvo v tekoči obliki, t. j. koncentrirano naravno krepilno hrano Ovomaltinc. Z njim so se krepili vsi svetovni plavači: Mih. Georges, ki ie I. 1925. v II urah preplaval Canal la Manche, Art. Rizzo. ki je I. 192S nad 57 ur vztrajal na odprtem razburkanem morju, in Nizozemka Leibbrand. ki je v avg. 1929 v 35 urah preplavala 60 km dolgo progo Ženeva—Lausane in dosegla s tem svetovni rekord.
—	Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti.
—	Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčuem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Možje zdravniške prakse so sc prepričali, da je »Franz-Josef« voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostalahipertrofiji. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Spori o praznikih
Prošli teden jo za športnike minul v pričakovanju odločilne bitke zu balkanski pokal. Kakor že večkrat jc tudi to pot prevelika samozavest povzročil«, da so zmagali nasprotniki. Romunska reprezentanca, \ kateri ni bilo nobenega Komuna, je zmagala s 1:2. Rezultat odgovarja poteku igre. Poru/ jc največ zakrivila slaba krilskn vrsta, v kateri so igrali pravzaprav vsi slubše kakor običajno. Najslabši jc p.i bil G.jokic, katerega jc zvezni kapetan postavil, ker je Murnšič bolan. Skoro gotovo jc. da bi pri boljši krilski vrsti rezultat tekme izpadel \ našo korist. Tako pu — Ode kantn — kukor so vzdihovali kibici pri tretjem golu. kuteregu jc zabil najbol jši igralce Romunov Glancman. I a poraz. naj bo zadnji opomin, da ne bo šlo drugače, kakor dn bo naše reprezentančno moštvo imelo pred važnimi tekmami skupne treninge. Le tako bo mogoče tudi na zunaj poka/ali pravo moč našega nogometu. V ponedeljek jc potem zagrebška nogometna reprezentanca dala Romunom pošteno lekcijo. Nič manj kakor šest golov so domači zabili, predno so nogometaši Bukarešte prišli k supi in izboljšali rezultat nu 6 : 2. S tem so sicer nekoliko popravili neuspeh prejšnjega dne. toda pokal je šel!
Siccr jo bila glavna prireditev tekma v Zagrebu, rudi tega so se pa vseeno vršile tekme /a državno prvenstvo. In sicer pred vsem v bel-grujski in vojvodinski ligi. Te tekme so končale s presenetljivimi rezultati. Tako jc Slavi ja odnesla Sokolu v Beigradu dve točki s tem. da p' drugače solidno moštvo premagala s 2 : o. S to zmago jc prišla Slavi ju na drugo mesto v tabeli. Ni izključi •no, da si pribori sodelovanje v finalnih tekmah. Tekmovanje luni jc igralcem Slavi je dosti koristilo. Sušk je pa \ Sarajevu odpravil Jug i/ Skopi ja s : 1. Težko nalogo je uspešno rešil Sand v Subotici. V gosteh je imet izborilo Vojvodino iz Novega Sada in jo odpravil z 2 : 1. Ta zmaga Sandu ne bo dosti pomagala, ker v tej skupini vodi sigurno Mučva.
Ko smo že pri nogometnih tekmah, bi omenili predvsem turnir, ki sc jc vršil v Ljubljani na igrišču Primorju. Namr;i turnirja je bil lep. posebno ker jc sodelovalo Primorjc. Toda rezultat je poka/al. dn \ Ljubljani igrata nogomet samo vodilna kluba. Da pri takem stanju no moreta naša vodilna kluba doseči uspehov \ liginih tekmah, bo inrnrla sedaj vsakomur jasno. Takoz.vuni prvorazredni klubi so igrali tako slab nogomet, da bi zagrebški četrtorazrodui klubi gotovo /a ra/ red boljši igrali. Te tekme bi si morali ogledati oni. ki so vprašujejo, zakaj no morejo naši klubi naprej. Nekaka kombinirana rezerva Priinorja je odpravila v ležerni igri prvaka Ljubljane Svobodo s 7 : "5: Jadran Slovana s 4 : "5. Drugi dan Slovan sploh ni nastopil. medtem ko je Primorjc / lahkoto premagalo Jadran sit : 0. Mariborski Rapid jo napravil i/let \ Knpfenbcrg, kjer je premagal domače moštvo s5 : 4, Rapid je igral prav dobro in bi moral zmagati z večjo razliko golov .
, Prav pridni so bili naši kolesarji. Nu progi, kjer so bo vršila fokina za državno prvenstvo, so priredili dirko zH prvenstvo Triglavskega pododbora. Pri tej dirki so naši kolesarji ovreli trditve Zagrebčanov, dn na tej progi radi hudih klancev no bo mogoče doseči dobrih rezultatov. Dirkači so dosegli povprečno brzino na uro V>.-)00 km. Nn progi 152 km jo prišel kol prvi na cilj V nI« nt Ivan (Ilirija) v času 4:3<1 uro |n-niorji so dirkali na krajši progi in sicer" le nn 72 km. Prv i jc prišel na cilj Cl-cgorič Ivan (Disk. Domžale), ki jc prevozil težavno progo \ času 2:22:47 ure. Prireditev je dobro uspela in je
Prah in vročina škodujeta lasem. Ce jih redno umivate z Elida Shampoonom — Vam ostanejo lepi in zdravi!
Vsak teden po enkrat si umijte glavo!
ELIDA SHAMPOO
Slov. obrtniki za skupne zbornice
Ko smo poročali o poteku občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki sc je vršil dno I I. junija 1031, smo ugotovili, da jo glasovanje na leni zboru pokazalo, tla jc slovensko obrtništvo :</, skupne zbornice. Proti tej ugotovitvi sc obrača glasilo Zveze hrvatskih obrtnikov Obrtnieki vjestuik in trdi, <la je naša ugotovitev deplasirana, češ da je Zveza obrlnih zadrug v Sloveniji najglavnejši pre I-stavnik obrtništva in da ,io njen zbor glede reševanja obrtniških vprašanj za dravsko hanovino .suveren. -
Do take trditve je mogel priti drugače uvaie-vani list zu zaščito obrtniških interesov v savski banovini samo pa napačnih informacijah od strani ljudi, ki imajo interes na tem, da na zunaj pokažejo velike uspehe v zasledovanju ciljev, ki so jim bili postavljeni. Ne bi se spuščali v polemiko z informatorjem, ki noče vedeti, da Zvezo obrtnih zadrug v Sloveniji sploh nimamo, toda ker jo namen polvarjenja tako jasen, smatramo za potrebno, da pokažemo našemu obrtništvu, s kakšnimi sredstvi so operira v tem, za celokupno obrtništvo tako važnem vprašanju. V dravski banovini imamo dve zvezi obrtnih zadrug in sicer ono za območje bivšo ljubljanske in drugo za območje bivše mariborske oblasti. Poleg tega pa so gostilničarji, katerih jo okoli 5000, organizirani v posebnih zvezah gostil-ničarskih zadrug. Na področju bivše ljubljanske oblasli je v celoti 92 zadrug, od katerih jih je v
Izredni občni zbor delničarjev Narodne banke se bo vršil 12. julija ob 9 v Beigradu. Na občnem zboru bodo razpravljali o bilanci za 28. junij t. I., o absolutoriju in vršile sc bodo volitve ■24 članov upravnega odbora ter 7 članov nadzorstva.
IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju nasadov. Žalec, v Savinjski dolini, dne 30. junija 1931. Pri najugodnejšem vremenu su limeljska rastlina prav lepo raz.vjja in je prirasla že do vrha drogov. Ona je popolnoma zdrava, svežezelene barve, brez škodljivcev in bolezni, nastavlja mnogo panog, na katerih se prikazujejo cvetni popki. Obče stanje nasadov je pa slej ko prej neenako. Minule ledne so hmeljarji še čistili vrste ter rastline drugič obsipavali. Kupčija miruje. — Društveni odbor.
Nova dclnitikn družba. Trgovinsko ministrstv.) je odobrilo pravila Parne pekarne Soko, delniške družbe s sedežem v Beigradu. Olavnlea znaša 1 milijon Din, pri vpisu se plača tO';. Ostanek v šp>lih mcsccih. Ustanovni cbčni zbjr se vrši 2. julija.
Borza
Poizvedovanj
Samoprožilec sem našel. Ko> Janko. Idrijska
Novn rjHMi UMijntn (domiriiioa) listnica z izdatno svoto denarja s par olikami mi je |w> nesrcii padla iz žepa ob lc\ i struni zel. proge | Sclo—De v. M. v Polje. Prosim prav iskreno do-i ličnn dva gospoda. 1, i sta gotovo videl«, kdor jo i je pobral, da to spow>čitn upravi Slovenca \ 1 1'ož.Hi", Ljubljana, /ulokarjeva Ki.
Zvezi obrlnih zadrug, ki jo zborovala, včlanjenih samo 59, a zborovanja so jih jo udeležile) -amo -M. Kljub lomu, ila s.i |x>siiiiio/.ui delegati glasovali v nasprotju s predmetnimi sklopi svojih občnih zborov, da se posamezne zadruge nisj pripustile li glasovanju in da jc vrhu lega veliko znanih pristašev skupnih zborna- odšlo pred glasovanjem, ki se je zavlačevalo preko poldne, da so oddaljenejši delegati morali na vlak. sc je pokazal izid, ki pri teh razmerah ne daje prave slike o mišljenju obrtništva glede vprašanja skupnih zbornic. A ko poleg lega upoštevamo, da s,> se Splošna zveza obrtnih zadiug v Mariboru, ki šteje S3 zadrug in obe zvezi goslilničarskih zadrug izreklo z.h skupile zburnlco. je naša ugotovitev, da je pretežna večina slovenskega obrtništva za skupne zbornice docela pravilna. Pri teh dejstvih jc treba onemu, ki nasprotno trdi, res veliko fantazije.
Informator, ki hoče razpoloženje slovenskega obrtništva glede vprašanja zbornic, drugače prikazali, zavija naša docela jasna izvajanja. S takimi ljudmi, ki poleg tega namenoma pozabljajo, d. »toji, kakor so jasno pokazale zadnje zbornične volitve, pretežen del slovenskega obrtništva izven organizacij, ki naj bodo upravičene suvereno odločati o obrtniških vprašanjih, jc težko polemizirati V načelnih vprašanjih so lahko nazori različni, toda z izkrivljenimi dejstvi se ne sme delali.
Dno 3<>. juuijn 1031.
Denar
Na naših bcrzali je sedaj drug položaj. Stopila je namreč v veljavo nova naredbn o deviznem prometu, na podlagi katere Narodna banka sedaj intervenira na boizah za laslon račun, dočim jo bila njena intervencija prej za račun finančnega ministrstva. Devizni promet je svobodnejši in Narodna banka objavlja sedaj tečaje onih deviz, v katerih so bili napravljeni zaključki. Tečaji se razumejo tako. da je treba faktičnomu zaključnemu tečaju prišteti, oziroma odšleti 1 Vž"/«,. Sedaj jo enota vseh deviz 100 (frankov, kron, dolarjev itd.), le London je izjema, kajti tu je enota 1 funt. Včeraj sta zagrebška in belgrajska borza že delali pa novih uzancah. Naravno pa ni odpadla obllgotornosl kupoprodaje deviz pa pooblaščenih bankah. Nadalje so, kakor čujemo, v Zagrebu banke znižalo svoje kondicije za devizne obračune o t 3': na 2K;o/«n. Tcčajnica kaže sedaj drugačno sliko zaradi spremenjenega no I i ran ja deviz. Želeti pa bi bilo. da so objavljajo tudi tečaji drugih deviz, v katerih ni prišlo do zaključkov, da interesentom ni Iroba preračunavati tečajev, kar jo za marsikoga zelo težko, da ne rečemo nemogoče.
Devizni tečaji so bili danes nekoliko slabejši kakor včeraj na zagrebški in belgrajski borzi. Promet je bil lianos na ljubljanski borzi vkljub lomu. da so se šele danes začeli izvajali novi predpisi, znaten, i>osebuu v devizah Curih. nadalje London
bila obenem tudi dober trening za velike tekme, na katerih bodo dirkali tudi naši kolesarji.
Od ostalih športnih prireditev ne smemo prezreti finalne tekme za državno prvenstvo v bazeni, kot predtekmu srečanju reprezentanc Jugoslavije in Romunije jc bila finalna tekma med Concordio in bolgra jsko Jugoslavijo Zmagala je družina Concordio z rezultatom 21:1.
Plavači Ilirije so pa go^ovnli \ Karlovcu. Nasprotnik je bil tamošnji KSIL Po točkah so naši zmagali v razmerju "57:">8. Skoro v vseli |>a nogah so zasedli prva mesta, v nekaterih točkah so bili doseženi prav dobri rezultati. Celo v skokih je Grilc komaj zmagal. Pri boljših sod nikih bi pa nnjbržc moral prvo mesto prepustiti Kordcliču, kateri mu že par let ogroža prvenstvo. VVaterpolo lekma jc pa končala z 2 :2 neodločeno. Zagrebčani so imeli )>olcg nogometu in bazene še tretji v a žen športni dogodek. Sabljači so pomerili svojo znanje v tekmi zu prvenstvo države. Juniorsko prvenstvo je odnesel Andri.ja Urban iz. Vol. Bcčkerokii. Dame so tekmovalo le v floretu. Zmagal« jo gdč. Ki isti ja iz Vel. Bečkercktt prod godč. Tavčarjevo i/ Ljubljane. Na turnirju jc sodelovalo 7b tekmovalcev.
in Praga. Devize Berlin, Budimpešta, Curih, Dunaj in London jo dala Narodna banka, dočim je bilo v devizi Bruselj zaključeno privatno blago.
Ljubljana. Berlin 1342.11—1816.13, Bruselj 787.1 I— 7K9.50, Budimpešta »88.38- 001.34, Curih 1005.15—11198.45, Dunaj 707.50—799.90, London 275.05—275.87.
'/.ngreb. Amsterdam 2275.18-2282.02. Dunal 7W.599-799.599, Berlin 184-2.11—1846.18, Bruselj 787.11—789.50, Budimpešta 988.8K- 901.81. London 271.05—'275.87. Milan 295.90 — 2iM;.8<». Nevvvork 58.4547 -56.0217, Pariz. 221.88—222.04, Praga 107.48
—	1()7.9S, Curih 1095.15—1098.45. - Skupni premet brez kompenzacij n mili j. Din.
Ilelgratl. Ainsterduni 2277.18 2282.D2, Berlin 1342.11 1840.13. Bruselj 7S7.1I 7S0.50. ttiilinip'-šla 088.38 991.31, Curih 1005.19 KM1S t.">. Duniu 797,599—79t).599, London 275.05 275.S7. Ncvvorl 56.4547—56.0247. Pariz 221.38—222.04. Praga 107. Is —167.9K, Trst 205.50—290.80.
('urili. Ileli/rad ''.'.'.X Pari'. 20.215. London 25.18, Nevvvork 510.75, Uru>elj 71.93. Milan 27.0".'. Madrid 10.75, Amsterdam 207.S5. Kerliu 122.55, Dunaj 72.(30, Stockholni 188.50- Oslo 138.35, Kopei,-hagen 138.35, Sofija 3.71, Praga 15.80. Varšava 57.90, Budimpešta 90.1725, Atene 0.72, Carigrad 2.15, Bukarešta 3.0725, llclsinglors 13. l!ucno>-Ai-rc- 100.75.
Vrednostni papirji
Tendenea za domače državne papirje je nadalje slaba. Popustili so tečaj i investicijskega posojila, agrarov in Bogluških obveznic, d«.čiin j1" vojna škoda v Zagrebu nekoliko čvrstojšu. Dolai-\i papirji so ostali neizpreinonjeni. Bančni papirji • > ostali v glavnem neizprenienjmii. Do zaključkov i prišlo samo v delnicah Union- in .liigobanke. ' I * 11 -1 industrijski papirji so ostali noizpronionjeni. H i zaključka pa jc prišlo saiuo v delnicah Trboveljske po 260.
Ljubljana. S', Bler. pos. !»l hI.. 7', lller. pes. SI bi., Celjska 150 den., L.jublj. kre.l 120 <len.. Prašlediona 950 den.. Kred. zavod 195 den.. \ ■ wV 120 den., Stavbna lo den.. Ruše 115 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7'. inv. p S3 Sit. aur.n 16.50—40.50, vojna škoda ar. 389 3!>ii CIS7. 3H1H. kasa 389—390, 12. 3i>3 - 304 (890. 392. 893). s' lller. pos. 90.50—91.25, 7', liter. pos. ar. 80.51) 80.75, ka,s,a so den., ~"h pos. Drž. hip. banke so :>o -81.25, 69 b<'gl. obv. 01-03. Tohač srečko 25 lil Srečko Rdeč. križa 45 bi. Bančno delnice: llrvnlskn 50—60, Poljo 53—55, Kreditna 12! 120. I nion in •
—	167 (165), ,Jug<> 67—68 (67, 07.50). I.i kred. 1J" den., Modjunarodna 68 den.. Obrtna 36 den., Pr« štodiona 955—965, Srbska 101 den. Industrij-k-delnice: Nar. Sum. 25 den., (lullinanu 110 IS Slavonija 2(K» den., Danica 65—70, Pivara Sar. 21' bi., Drava 235—236, tJečorami Osjek 250 255. Os Ijev. 220 den.. Brod. vag. 62 bi., Vevče 120 den . fsis 15—16, Hagusea 300 den., Oceauia 190 den.. Trboveljska 250-262 ( 200).
Helgrad. Narodna banka 6500 den.. voj. škoda 386—386.50 (2300 kom.). II. 395 396 (600 kom ). 6'r. bogi. obv. 62—63, 7% Bler. pos. 81 (1000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 81 bi.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 92.25, Wienor Bankvorein 15, Efcompteges. 151. Union 20, Mun dus 95, Alpine 16.95. Trboveljska 32.90. Lovkam 2.35. Rini« Muranv 51.
Žitni frg
\ori Sad. \>o noizpromonjono. Promet: S vagonov pšenice, 5 vagonov koruze, 1 vagon ov -a, 8 vagonov moke. Tendenca noizpremenjnn.
Smnbor. Pšenica bač. okol. Sombor 78 7i) kg 162—167.50, ovos biič.. sr.. slav. 160- 165, ječmen novi 64/65 kg 130—149. koniza bač. 01 -90. julij 96—98, ladja Donava 98—100. Tendenca ncizpre-moujona. Promet: 33 vagonov.
Iludimpeila. Tendenca prijazna. Promet miren. Koruza julij 13.40 13.42, za ki j. 13.11 13.16. avgust 13.18, zaklj. 13.52—13.51, maj 13.51—18.03.
Živina
Hunajtki goveji urjrnt. (Poročilo Ivrdke Kdv. Saboi»ky & Cu., Dunaj.) Prignanih jc bilo 2265 goved. iz Jugoslavijo 41. Cone: Za vole najboljšo. 1.60 —1.65, I. 1.80—1.50, II. 1.15—1.25. Iti. 0.90-1. krave I. 0.95—1.05, II. 0.80—0.90, biki 0.80—1.10, klavno živino 0.50—0.55. Tendenca: Ceno so se v splošnem zvišale za 5 grošov.
Ilunajiki praiifji sejem. (Poročilo Ivrdke Ed. Saborskv »V Co.. Dunaj.) Pripeljanih jo bilo 16.617 pršutarjev in 1104 »peharjev. Iz Jugoslavije jih je bilo 2464. Cono: špeharji 1. 1.45--1.50, II. 1.40— 1.45, kmečki 1.88—1.50, pršutarji 1.10 1.55. Cene so narastlc od 80 do 10 grošev.
Teorija o kvantih je doher primer za !<>, kaki. so menjajo ali razvijajo znanstveni nauki. Tisočletja je znanost zastopala mnenje, da je materija, snov, nepretrgana, enomeriia, danes pa uči. da sesti ji i/, atomov in mole-kulov. it.cd katerimi jo prazen prostor. Taisto velja a nauk o energiji, sili.
Energija kot taka je sploh dokaj nov pojm, ki je nastal šole sredi 1!). vstoletja. Najprej
neki točki nikakor nista več soglašala. Planck je pojasnil nasprotje na ta način, da je energija v svojem ustroju sestavljena iz atomov ali kvantov. Kvantuni je majhna količina, ki jo more kako telo sprejeti vase ali jo oddati. In vsako oddajanje ali sprejemanje so mora izvršiti v nincgokratni količini temeljnega kvantnimi.
Stvar je tembolj zapletena, ker niso vsi temeljni kvantumi enake količine. Kakor imajo najnižje edinice različnega denarja (pare, centi, fenigi itd.) različno veljavo, tako so iudi kvanti različne frekvence; vsako Izžarevajoče telo more oddajati le cele mnogokratnike kvanten', nikoli ulomkov. Vzrok tega dejstva nam ni znan.
Če bi mogli prodirajoče fronto svetlobnega vala v znatni meri povečati, bi se nam pokazala najbrž kol množina svetlih lis na temnem ozadju. To spominja na Nevvtonovo teorijo o korpuskularni svetlobni teoriji, le s to bistveno razliko, da se trese vsak kvantuni z. neko določeno frekvenco. Kaj je to, kar se strese in kaj je prav za prav kvantuni, tega ne vemo, kalcor ne poznamo bistva atoma.
Imamo precej dobre predstave o vrednoti energije enega kvantnimi kakor tudi o veličini in množini ene^a molekula, čeprav ne vemo natančno, kakšna sla prav za prav. Celokupna toplotna energija kakega telesa more •ostajati iz manj kvantov, nego znaša število ijegovih molekulov. Čudna je pri tem misel, da se morejo v takem telesu tod in tam nagajati molekuli, ki so tako popolnoma prosti vsake energije, da so zdi. kakor da bi v telesu sploh ne bilo nobene toplote.
Nova palača za pnlinUiijO ruzurozitveilu koulcreuco v Ženevi.
RajskZ otok
Nekako en dan vožnje od Tokija leži sredi morja otoček, ob katerega obali je videti samo nekaj ribiških bark ki se pa drugače zdi nenaseljen. Toda za drevjem se skriva majhna, ! priprosta japonska vas, v kateri živi natančno i 42 družin. Tega števila ni mogoče prekora-; čiti, ker ima vedno samo najstarejši sin v vsaki družini pravico, da se oženi in živi na , otoku. Otok se imenuje Hatsušima. »Japan Magazine« pripoveduje o tem ostanku raja na zemlji: »Tipično japonske hišice se vrste ol> obeh straneh dokaj ozke ceste; na koncu je , tempelj in zraven njega pokopališče. V vasi ni, ne trgovin no gledališča ne gostilne ali katero .'-okoli drugega zabavišča. No manjka pa javno kopališče, ki je obvezno po vseli japonskih občinah. Prebivalci žive priprosto in se zvesto drže starih običajev. Nobenega ni, ki ne bi mogel na pokopališču pokazati grobov svojih prednikov za sedem- do osemsto let nazaj Vas se upravlja popolnoma kot ob-rstvo; vsaka družina dobi po številu svojih 'lanov kos zemlje v obdelovanje. Moški se pečajo z ribolovom, ženske pa pridelujejo zelenjavo. Kar preostaja od lastne prehrane, prodajo ali zamenjajo za drugo blago. Zaslužek se steka v skupno, blagajno in služi za potrebe vseli. Tu ne poznajo ne kriz ne brezposelnosti ne draginje, pa tudi ne bojev in prepirov. Prava Utopija!
Neznana Sibirska
Ekspedicija, ki jo je bila odposlala ljenin-grajska akademija znanosti v Severno Sibirijo, je našla ob ustju' reke Indiguerbe, severno od Jakutska, nekaj selišč, ki niso zaznamovana na nobenem zemljevidu. Te vasi so daleč od obljudenih krajev in štejejo nekaj stotin ljudi, ki so kozaškega pokolenja. Najbrž so to potomci kozakov, ki so se poizgubili tod ob osvojitvi Sibirije. Ljudje govore zelo pokvarjeno ruščino, so docela nepismeni in žive skoraj izključno od lova. O dogodkih v Rusiji v teku zadnjega poldrugega desetletja so slišali le neke govorice.
ASriškS raziskovalec Smith ti mrl
V Kentu na Angleškem je umrl v starosti 8'2 let sloviti afriški raziskovalec Aloise Sniith, o čegar neverjetnih pustolovstvih je svoj čas izšla zanimiva knjiga. Ril je nekoč eden največjih lovcev na leve in slone, a še sedaj je slovel kot najboljši izvedenec za južnoafriške diamante. Smith je tudi rešil zlati zaklad, ki ga je vozil parnik >Express f Indian«, ko se je ta potopil.
30 ton orožfa vrgli v morje
Newyorška policija je te dni odpeljala na visoko morje ilO ton orožja, ki ga je leta 1930. zaplenila tihotapcem. Med orožjem so se nahajale strojnice, bomb« in granate.
Snafcilce oken snaii -aTiutt .nčaAi
Ameriški liuaiuiii minister Mellon v Parizu (levo poleg Krianda). Levo franc. ministr. predsednik Laval. desno ivlue. ameriški poslanik v Parizu.
so sodili tudi o energiji, da je nepretrgana, enomerna. Ki t dekaz za to je veljala solnčnn luč in toplota, v kateri ni bilo opaziti nikakih temnili mest. To pa kljub temu ne pomeni, da je energija nepretrgana. Marveč je z energijo podobno kakor s snovjo. Dasi še ni nihče videl atomov, imamo tehtne razloge, da verujemo. da so. iii prav tako tehtne razloge imamo za mnenje, da tudi energija ni nepretrgana. enomerna. marveč sestoji iz delcev, atomov. ki jih imenuje znanost kvante. Izkazalo -o je. da se ta teorija bolje prilega eksperimentalnim uspehom znanosti nego stara.
Pred dobrimi trideseti leti, kmalu po od-krilju !:-'>nlgenovih žarkov, so opazovali, kako jo pi slal zrak ali poljuben drug plin, skozi katerega so napeljali Rontgenove žarke — prevajalec elektrike. Če približamo električen e' 'klir kop v bližino delujoče Rontgenove cevi. polom zlate ploščice, ki drugače streme n . takoj padejo skupaj; elektrika uide sk' /i /1 'k ki je v rednih razmerah najboljši i-/"'l;>.i' r. Izkazalo >e je. da je nastala prevodna •/»> n -I zraka odtod, ker so Rontgenovi žarki
i Mepmopljiva ladja. Krancoski matematik Char-! train je sestavil model za ladjo, ki je na noben 1 način ni moči potopiti. Francosko mornariško ministrstvo je odredilo poizkuse s 1 metre dolgim modelom.
V spomin potomcem
Stolnica * Oloinucu. ki praznuje letos 800 letnico, \ odkar je bila zgrajena. Posvetil jo je leta 1131 i mainški nadškof Albert.
nekaj zračnih atomov razbili v dva, z nasprotno elektriko napolnjena dela, dasi je bil prvotni atom električno nevtralen. To dogajanje imenujejo ionizacijo plina. Čudno pri tem je bilo to, da se je izvršila ionizacija le na zelo malo atomih. Čeprav so prodirali skozi plin vedno novi Rontgenovi žarki, se je na vsak biljon atomov razcepil približno en sam. Iz tega so sklepali, da val Rontgenovih žarkov ni mogel biti enakomeren, marveč je moral biti zgrajen zrnato ali grudasto; valovna energija je bila v glavnem osredotočena na posameznih mestih, drugod pa je bila le tenko razširjena. J. J. Thompson je razlagal to tako, da so samo ta posebna mesta zgoščene energije sposobna, da razbijejo zračni atom; in iz dejstva, da se le malo atomov ionizira — razcepi, je sklepal, da obstaja ospredje vala v glavnem le iz tenkih mest.
Nauk o kvantih izvaja sedaj zadnje posledico in je mnenja, da je sploh vsa energija osredotočena na posameznih točkah, vmesni prostor pa jo prazen. Nauk o kvantih v njegovi sedanji obliki je pa izdelal Planck leta 1900.
Planck si je preskrbe! svoje dokaze na poprišču svetlobe. Teorija in eksperiment na
Največji mornariški letalni foln so dovršili na ■ Angleškem. Čoln je ves iz duraluminija, ima tri . motorje s skupno nad '.>000 k. s. in akcijski radij 1	2100 km.
Oceanski letalec major Kranco. ki se je postavil na čelo levičarskemu letalskemu puču proti španski republiki. Franca so odstavtili kot načelnika španskega vojnega letalstva.
Mrlič napodit pogrebce
V volinjskem mestecu Rownenn je umrl te dni skoraj 100 let sta žid. Po zdravniškem ogledu mrliča so obvestili rabinca in zapeli pripravljali pogreb. Ko se je vršila običajna židovska kopelj, se je mrlič nenadoma zdramil in se dvignil. Ko je razbral, kaj se je zgodilo, je vzel enemu navzočih palico iz rok in začel mlatiti vse vprek, kogar je dosegel. Po-grebci so bežali na vse strani.
Dasi sedanja doba, ki z blazno naglico drvi z anoviui, v praktičnem življenju zame-luje vse staro, na drugi strani vendar skušr ohraniti potomcem spomin na staro. Tako s< Američani v Vali e v Forge, kjer se je odigrali: ena odločilnih bitk v vojni /a ameriško ne i dvisnost, celo bojišče ohranili do današnjega dne popolnoma nedotaknjeno. To je narodni spomenik, ki ga ima v varstvu pennsylvan-ska država. Na vsem ozemlju je ostalo vse tako, kakor jo bilo na dan bitke. Enako je ostalo vse nedotaknjeno v hišici, v kateri je liste dni stanoval Jurij Washingti n, načelnik revolucionarne armade. — Svoje vrste muzej so uredili lansko jesen v neki kleti na Mont-martre-u v Parizu. Tu so v vosku ovekovečili prizore iz nekdanjega montmartreskega nočnega življenja, kjer so se po kabaretih zbirali v lahkomiselni družbi zapravljeni umetniki in druga bohemska inteligenca. Takrat je cvetelo po tamkajšnjih zabaviščih mnogo prave umetnosti, ki jo je kasneje izpodrinilo industrijsko dobičkarstvo in zlcčinstvo. Genialna risarja Steinlen in Toulouse-Lautrec sta bila klasika Monmartrea in po njunih risbah so uredili sedaj uvodoma omenjeni muzej.
Pruski notranji minister je razposlal vsem policijskim oblastem okrožnico, v kateri jim naroča, da brezobzirno nastopajo proti nesramnim slikam v izložbah in zabaviščih. Minister opozarja, kako skušajo razni časopisi, knjigarne in knjižnice vzbuditi pozornost in najti odjemalcev in naročnikov z nesramnimi slikami. Enako surovo špekulirajo na spolnost razna zabavišča, ki v svojih oknih in lokalih razobešajo nage slike. V vsakem takem slučaju mora policijska oblast nemudoma nastopiti in skrbeti za to, da se slike brezpogojno odstranijo, če treba s silo. Lastnikom lokalov velja najprej opomin, potem pa naj se uvede proti njim redno postopanje in se jim odvzame koncesija.
Lov na kresnice
na Japonskem
Japoncem in Japonkam prinaša kresna doba zelo priljubljeno zabavo: lov na kresnice. Lov se vrši s podobno pripravo, kakor pri nas lov na metulja. Ujete kresnice spravijo v majhne škatljice in postavijo v sobo, kjer se ponoči svetijo. Japonci verujejo, da se skriva v vsaki kresnici blodeča duša, ki zaradi nesrečne ljubezni ne more najti pokoja. Ker ni po vseh krajih kresnic in tudi ne more vsak ven iz mesta, da bi jih lovil, jih po mestih prodajajo otrokom; težko bi se našel Japonec, ki bi svojemu otroku odrekel drobiž za kresnico.
Neprcstrcljiv« steklo. Na policijskem kemičnem institutu v Berlinu preizkušajo steklene plošče, ki jih tudi 9 luni krogla ne prestreli.
Skršvnoslnu žarki
Že desetletja se trudijo tehniki vseh dežela. da bi proizvedli žarke, ki bi na velike daljave brez, vsake napeljave užigali razstreliva. Če bi se posrečila ta iznajdba, potem bi bila vojna z dosedanjim strelnim orožjem nemogoča. Doslej so se pa izkazale vse take »iznajdbe kot sleparija ali pa kot praktično neuporabne. Zadnjič se je pečala javnost s tako iznajdbo leta 1924., ko je Anglež Grindel-Matthevv oznanil svoje »vražje žarke«, glede katerih se je pa kmalu izkazalo, da so praktično neuporabni. Sedaj se peča s tem predmetom berlinski kemik Kurt Schimkus, in to popolnoma izvirno na svojo lastno pest. Schimkus raziskuje lastnosti nekih elektromagnetnih žarkov, ki nastajajo ob močnem poteku kemičnih reakcij. Pokazalo se je. da užigajo ti žarki močna razstreliva na daljavo 80 metrov. Iznajditelj je mnenja, da bo mogel to daljavo znatno povečati. Žarki brez ovire prodirajo tudi tok izstrelka (granate itd ). Ako bi \oteli strelivo in razstreliva proti žarkom uspešno zavarovati, bi'se to v praksi izkazalo za neizvedljivo.
"Sfftv. 1*4*.
>WXW'ffNPl*'. .1at> 1. jtillja
Jtran 7.
Jesenice
Umrl jo na Ji-M-nir ali splošno /liani in vsepovsod spoštovani gospod Val. teme, bi*Si večletni gerent jesen Sir uheine. / županstvo jc vihrala črna /ustawi. ki je o/.nanjuta. da ji; umrl /a jeseniško občino preznslužeri mož. I udi hrunilliiea \ Jiipnišvu ji- i/nbr>il» črno /ustavo, ker jo bil pokojni tinrd ustanovitelji iste.t Na praznik sv. Petra in l'u\la popoldne so na ob ogromni udeležbi pokopali na jestniško pokopališče. Zavednemu katoliškemu nm/ti mir in pokoj, preostalim pil iskreno -o/alje.
Savski sejem s\. Petra in Pavla ni bil vrč tak. kuor pred leti. Včasih je bilo tu dan na lak, kukor pred leti. Včasih je bilo ta dan na Bohinjd do Podrožiee. Zdaj pa ne, po/na se denarna kri/a vsepovsod. Kljub krasnemu vre-menu ni bilo dosti kupčije. Neliko vrzel je bilo tudi po/na t i zato. ker je tovarna MD obratovala kakor vsak navaden delavnik in de avstvo tudi plačala z navadnim šihtom. Velikanska razlika med nekdaj in sedaj tudi tu.
Radio
Programi Kadio-Ljubtfana»
Sred«, 1. julija: Opoldan program odpade. 18.00 Jož* Premrov: Kazkol in obnova cerkvenega edinstva v oglejski patriarhiji. — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (John Milton) — 20.00 Koncert »Sloge , godbe na pihala — 21.00 Salonski kvintet — 22.00 Čas, dnevne vesti.
Četrtek, 2. julija: 12.15 PloSče (Slov. pesmi, plesna glasba) — 12.45 Dnevne vesti — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Drago Ulaga: Gimna-stične vaje — 20.00 Jože Premrov: Ustanovitev ljubljanske škofije 20.30 Orgle-solo, igra prof. RanSigaj — 21.15 Koncert ljubljanskega .šramel kvarteta (gg. dr. Ivan Karlin, dr. Mirko Karlin. Vladislav Prinčič, Viktor Dežela) in tenorista i. M. .Telačina — 22.15 Prenos z Bleda — 23.00 Čas, dnevne vesti.
Drugi programi»
Sreda, t. julija:
Belgrad: 12.45 Radio orkester — 19.00 Ciganska glasba — 20.30 Radio orkester — 21.20 Pevski zbor »Marinkovič«. — Zagreb: 20.30 Kon-sert simfoničnega orkestra Amaterjev. — Buda-pest: 12.05 Ruske balalajke — 17.25 Odlomki francoskih oper — 19.40 Glasbeni večer — 21.00 Koncert vojaške godbe; nato igra gl. — Dunaj: 11.00 Dopoldanski konccrl — 19.40 Pevski koncert — 20.15 Kralj Henrik V.«, Shakespeare. — Milan, Torino: 12.00 Pestra glasba — 20.45 -Korncvilski zvonovi«, opereta. — Praga; 21.00 Ljudska glasba 21.30 Komorna glasba. — Langenberg: 20.00 ye-černi koncert — 20.45 Dunajske slike. — Rim: 21.00 La Gioconda* (Vesel, opera. — Berlin: 19.50 Baletna glasba — 21.C0 Koncert. — Tou-lousc: 12.45 Koncert. — 13.00 Vokalni konccrt — 70,00 Plesna glasba — 20.30 Orkestralni koncert. — Stultgart: 20.15 Zabavni koncert —• 21.00 Model H.«, igra — 22.45 Madiarska glasba.
Četrtek, 2. julija:
Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert — 19.00 Konccrt (mandoline) — 19.30 Vokalni konccrl — 20.30 Ljubljana. —Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Koncertni večer: Ljubljana). — Budapest: 12.05 Koncert vojaške godbe — 17.30 Koncert — 19.30 Ciganska glasba — 20.30 Ciganska glasba — 20.20 Prenos iz študija, nato lahka glasba. — Dunaj: 20.00 »Janko in Metka pravljična igra — 22.25 /ečerna glasba. — Milau, Torino: 20.40 »Moč usode«, opereta, Verdi. — Praga: 21.00 Operne arije — 21.30 Koncert (Richard Zika). — Langenberg: 20.00 Večerna glasba — 20.40 Nova pesem v glasbi — 21.00 Simfonični koncert. — Rim: 21.00 Koncert in komedija. — Berlin: 20.30 Večerna glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični koncert — ?0.30 Koncert — 22.45 Popevke. — Stuttgart: 21.00 Nepoznani Morart; (konc.
Naročajte .SGovanca*!
Čas vkuhavanja se je pričeli
)obra gospodinja vporablja najpopolnejše \VECK-ove priprave /.a vkuhavanje. - Pri nakupu pazile na zuamko Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS - LJUBLJANA, Krekov trg št. 10
Krajevni prodajalci: Ocl.ii": ,1. .lagodii-, Maribor: C-art '.olz in Pintcr S. Lenaril, Ptuj: 1'°. Vogel, Brežice: V. Pc-an, Kranj: Merkur , Koruvje: K. Hltber, S-vniea: A. lva-fctelio in P. Setina. Sloveujsrrudee: t. RujuU in K. Kojnik.
Naznanilo otvoritve
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril danes 1. julija v liigijcnično preurejenem lokalu v Prešernovi ulici štev. 5 (preje Lapajne)
podružnico
za prodajo vseh vrst svežega mesa, mesnih izdelkov, divjačine, perulnine in raznega delikatesnega blaga.
Potrudil se bom, da bom postregel svoje odjcmalcc vedno z dnevno svežim blagom in po zelo zmernih cenah.
Se priporočam
l R. SLAMIČ
▼eletnesarija in tvornica mesnih izdelkov
I
I
■SSS5E5£SS|
Hranilnica
i
anovine
ana flaribor
NDtvarnct^a in nafboliša prilika
za nalagar.se prihrankov *
NallepSe ugodnost za nafemanfc
ccncnih posojil ★
Za vloge in vse obveznosti famči Dravska Banovina z vsem svoiim premoženjem in davčno moCfo
Ohrolnc inšpektoric
sprejmemo proti mcseC-uemu pavfulu Din -HfUl In nadpro-vtztjl. Nadalje podufitjenio in taposlujemo v vnakem okraju po eno epretno /eu»ko zaradi daljnega poučevanja v strojnem pleienju kot litini ohrl. Ako »p pošlje znamk* za oiluoTor, pošljemo obsežna navodila. Zadrnca jugoMer. plelm-a. Osijek.
Auto-iaxi:
IVAN DOLMOV1Č, Novo mesto, sprejema vsa naročila v gostilni Ivan Košak. Cena brez-konkurenčna. — Telefonska štev. 11.
Sto j in ci tel j I
Iz uMrcilJivoett — lorej popolnoma zasloni — Vam dam v kolikor Vin zanima, nodrobne informacije clede na-»lednjih Štirih stvari: Kje morete dobili utalno domar-n službo za pismena dela, kje se morete zastonj naučili dobl^kanoBHe domače obrti, aH fe »e belite bavlti s prn ■ lajo nekeca zelo dobro idofeta predmeta proti primernemu uiesoloomti pavšalu, ozlr.ako evenl.želite prevzeti v okrajih zastopstvo neke velike tiglednu tvrdke. Visite ml In priložite znamko za odgovor. Oskar Lu*tix rav-natelj, Osijck, FCrežmina nI.
Monopolna prodaža
patent-kisline za baterije (svetovna senzacija, konec napolnjevalne postaje) se lakoj odda. Ob zadostni varščini se odda zaloga. Gospodje, ki so nvedeni v avtomobilskih- in radio-krogih, imajo prednost. Dopise z navedbo dosedanjega delovanja na naslov:
CARL KURT GRUNING
I- V15RIK C HEMISCH-T E<' H N. PRODlKTi;
HAMBURG 33, NEMČIJA
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljaj in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekteničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jclačičev trg 20.
=111=111
^ 63 .5
<ui- 2— ^ >■/. _ ^ rs UJ
> S
Vj
a
_ i.
^ _ ° ° j r~ s;
too N
4,
Olfrid- v. Hanstein:
14
S S SZ
_ -S
'-'0 T
-O
to
Pi
— »s:«
s J- u2 .
9 S? -iK
1 § — rti — r— ► •/) ^ ^ rs
—N — N ^ C ~ — N
■*= 15
O
o	O
£ I a ; O "S
Ičo.H^I 5 -> c 2
s r, i« a
Kfl N . a £ N > H cS "
tj 9( N » .5
S » . ,Q 1
•Si -O - S O c ca B =o
O ® C3 Q »f M "»T C O , = 2r cq
41
1>
- S o)
•s 3 .s s % >
"5
■2,0.' -
1
=111=11!
Sfpotiofno potovanje na luno
. Zakaj ne?
Zalo ker smo uresničili predloge in misli, kakor jih jo na široko razpredel Herman Obertli. Izrabljeni zrak gre namreč skozi črno cev, napolnjeno s Calium causticum; cev teče po senčni strani rakete. V njej se usede vsa nesnaga, očiščeni kisik in dušik pa hitita po ceveh dalje na solnčno stran, se zopet ogre-jeta in vstopita kot docela dober zrak znova v kabino.
Vrši se torej večen obtok.t' Korus je medtem z napeto pozornostjo gledal skozi okno. Kje pa smo prav za prav?
To vam pa lahko precej natančno odgovorim, odšlo jemo začetno brzino, ki je sploh ni bilo mogoče zabeležiti, tedaj smo v prvih dveh Urah, dokler smo še imeli pogonsko snov, prevozili po tri tisoč šest sto kilometrov na uro. Ko smo pogonsko snov izčrpali, se je pa naše premikanje ustalilo in znaša Iri tisoč kilometrov na uro. Ker se zdaj vozimo že kakih šest ur, smo napravili približno dvajset tisoč kilometrov dolgo pot. ;
Kako daleč pa je do meseca? >Mesec je od zemlje oddaljen kakih Iri sto šestdeset tisoč kilometrov. Ker na uro prevozimo tri tisoč kilometrov, bomo za svoje potovanje porabili približno sto ur, ali, če zopet zaokrožimo, štiri dni.-r T,a koliko časa pa imamo živeža?
Prav za prav je le srečen slučaj, da ga sploh kaj imamo, ker sem namreč mislil, da bom potoval samo dve uri. Apel pa je na vsak način hotel, da vzamem s seboj vsakovrsten pratež in sicer zalo, da bi preizkusil kakšen živež bo najbolj primeren, kadar bi
pozneje šlo za daljša potovanja in pa ker je hotel pognali raketo v zrak tako rekoč v polni bojni opremi.
Egon je proučeval svoje aparate in delal poskuse s krmilnimi vrtavkami, ki so se izkazale, da so dado z nenavadno lahkoto naravnavati, mlada poročevalca pa sta pregledovala zaloge.
Zares, Joe Allister ve, kaj se spodobi. Imamo petdeset pušic mesnih konzerv, soeivje, pražena jabolka. No in tu je ladijski prepečenec, sodavira, vino, kava, mleko v pušicah, čaj, kakao!
Mladca sta postajala vedno boljšo volje, zlasti še, ko sta videla, da je v raznih stenskih omarah, ki so skrivale vse te zaklade, vladala natančno taka toplina, kakršna je bila zanje primerna.
Američan je položil Egonu roko na ramo. živeža imamo vsaj za šest tednov, jaz sem pa že lačen.
Jaz ludi.
Egon se je zdramil iz globokih misli. No, pa jejmo!
Korus je kar zavriskal in odprl zopet neko omarico.
Tukajle je pripravljen popoln zajtrk, pristna pečena gos.<
HelmstHtter pristopi, vzdigne gos, pod njo pa najde listek, ki ga prebere in v trenutku skrije. Napisano ni bilo nič drugega ko ime: Irena.-
Za Irenulek je moral kar čvrsto stisniti zobe, da nt; hi izdal svojih čuvstev: Ta zajtrk mu je pripravila Irena! Ukrotil je svojo razburjenost in rekel: Torej, jejmo!
Potegnil je iz slone mizico, Američan pa prinesel iz omare pribor. Kajpada je vse bilo iz nezdrobljive kovino. Korus je prinesel pečeno gos, belega kruha in druge dobrote, ki so seveda vse bile v tesno zaprtih posodah in so jih operesene kovinske roke tako oklepale, du jih sunek ni mogel poškodovati. Začeli
so jesti. Pa še tega so se morali učiti, kajli karkoli so prijeli v roko, se jim je zdelo neverjetno lahke. Grižljaji so jim kar sami leleli v ušla. Ko je hotel Korus gos razkosati, se mu je težka tica zdela lažja od pisemske znamke. In še prav prileglo se je vsem trem, da so se zaradi neprestanih smešnih pripetljajev mogli od srca nasmejati.
Nato odpre Korus eno izmed desetih steklenic sekta (šumečega vina), katere je bil odkril med zalogami. Tudi te steklenice seveda niso bile iz slekla, ampak iz kovine, kakor vse ostale posode in niso bile prav nič poškodovane. Ko torej Korus odstrani žico, da bi steklenico odprl, zleti zamašek /. izredno silo v strop, sekt pa šine kvišku kakor vodomet.
Seveda, tudi ogljikova kislina ima dosti večjo
moč.«
Korus dvigne kozarec: Prvi polet na mesec naj živil.
Američan izpije in iznova nalije: Naj živijo potniki, ki prvi potujejo na mesec!
Zopet se oglasi Korus: Blagrujmo srečni slučaj, ki nas je združili.
Egon je tudi hitro izpraznil prvi kozarec, zdaj h je pa le bolj ustnice omakal in še to počasi. Gledal je mladca. Imela sta komaj kaj nad dvajset let. \o-skrbna mladost jima je sijala iz oči. Bila sta navdušena in prav po deško lahkomiselna in sta zato docela pozabila, da sta zapisana smrti. Pač mladca, kakršne je med strašno svetovno vojno videl, ki se niso zavedali nevarnosti, ampak jih je slavohlepnosl podžigala, da so | leva je in smeje hiteli smrtonosni krogli naproti. Ni se mogel pogovarjati z njima, njuna veselost ga je rezala v srce; vendar pa se nikdar ne bi mogel izpozabiti, da bi jima veselje kvaril. Splazil se je torej v ozki prostorček v ozadju rakete, da bi pregledal aparate in dognal, kaj je vzlet zrušil in kaj se bo šo dalo uporabljati.	......— -
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. Nalman|£l oglas	S Din. Oglasi nad
devet vrstic sc računalo vlit. Za odgovor znamko! Na vpraianla brez znamke ne odgovarjamo t
m
Pouk
Cerkovnik
mlad, marljiv in pošten fant, z dobrim spričevalom, išče službo. Naslov pod št, 7455.
Kmečki iant
reven, želi službe kot sluga ali kaj sličnega. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7452.
Knjigovodja
dober bilancist se takoj sprejme. Ponudbe na upr. pod Delazmožen«.
Učenko
z 2 razr. meščanske šole, sprejme trgovina z živili, event. s hrano in stanovanjem. Ponudbe na upr. pod > Učenka« št. 7451.
Učenka
z 2 razr. inešč. šole, želi stopiti v trgovino (pod varstvom. Naslov pove uprava pod št. 7456.
Mlinar, pomočnika
pridnega, zanesljivega in vajenca nad 17 let starega mladega ter mlinarskega sprejmem takoj. Mesečna plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Nastopiti 1. julija 1931. -Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče.
Dobra krščanska
trgovka Strel Alojzija v Mokronogu išče istotako dobre in kršč. učenke v trgovino s špecerijskim blagom in s tobačno pod-zalogo.
Sooiostojnega in dobrega
Delovodja
ki je popol. vešč strojno mizarskega dela se rabi. Naslov v upravi lista pod št. 7415.
Učenec
s primerno šol. izobrazbo, se takoj sprejme pri Fr. Grabjec, fotograf, Ljubljana, Miklošičeva c. 6.
Vajenca
za mizarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj Jože Vižin, Dorfarje p. Škofja Loka.
Vrtnar
za vrt, v bližini mesta na Gorenjskem, se išče. -Prednost imajo, ki se nekoliko tudi na polje razumejo. Nastop začetkom prihodnjega leta. Ponudbe z navedbo, kje in koliko časa so bili že v vrtnarstvu zaposleni, na upravo lista pod št. 7371.
Šoferja
samskega, treznega, k to-j vorn. avtomobilu, z naj-' manj enoletno prakso, ki ' ie vozil samo tovorne vozove, sprejmem. Avtobu-sarji izključeni. Nastop takoj, plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod šifro »Šofer« št. 7378 na upr.
Christofov zavod
vpisuje ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7/1. -Vpisnina 20 Din, meseč. šolnina 120 Din.
Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospeiu št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Lepa soba
separirana, se odda. Mirje št. 25/11.
Sostanovalko
Solidno in pošteno sprejmem takoj. - Ulica na Grad št. 9.
Poslovni lokal
(3 prostori) na prometni točki Ljubljane, primeren za trgovino ali pisarno, se odda v najem z avgu-stovim terminom. Naslov v upravi pod štev. 4965.
Stanovanja
Iščem za počitnice
v okolici Ljubljane blizu državne ceste, opremljeno sobo s souporabo kuhinje in vrta pri solidnem gospodarju. Ponudbe z zahtevki na upravo lista pod Letovanje« št. 7315.
Razpis
Mestna elektrarna in vodovod v Brežicah razpisuje službo
obratovodje
ki bi bil obenem monter. Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene spričevali in osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinski urad) do 15. julija t. 1. — Mestna elektrarna in vodovod v Brežicah.
Učenko
z 2 razr. meščanske šole, sprejme trgovina z živili. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva učenka« št. 7231.
saaBtaaaaaiiaBgisfflBH
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nika za pljučne bolezni,
________Sečovo, pošta Rogaška
Ljubljana, Žibertova 7 j. j Slatina. Zahtevajte pro.
za visoke stavbe sprejme takoj gradbeno podjetje
[ng. Josip Dedek
Boljšemu gospodu
se odda takoj lepa in zračna soba s separatnim vhodom v sredini mesta. Parket in elektrika. Naslov v upravi lista pod št. 7454.
Soba
lepo opremljena, v bližini glavnega kolodvora, se odda takoj. Naslov pri upravi pod št. 7453.
Stanovanje
eno ali dvosobno, išče mirna stranka brez otrok, za avgust, če mogoče v mestu. Ponudbe pod »Točen plačnik« št. 7420 na upravo lista.
2 solidni gospodični
kršč. mišljenja, se sprejmeta na stanovanje. Vprašati Tržaška c. 13, trgov.
Na stanovanje
se sprejmejo takoj 2 gospoda ali gospodični. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 7457.
PRIVATEN POUK ZA UČENCE SREDNJIH SOL.
Oddelki:
1.	Privatni učenci-ke, katerim ne zadostuje srednja šola, lahko v kratkem času polože uspešno potrebne razrede gimnazije in realke.
2.	Redni učenci-ke, ki se ne počutijo dovolj pripravne v šoli, dobe solidno podlago v kratkem času.
3.	Dopisna predavanja za učence-ke, ki ne morejo zapustiti mesto stanovanja.
4.	Kandidati za vojno akademijo dobe popolno podlago za sprejemni izpit v vojno akademijo.
5.	Ženski oddelek pripravlja učenke za sprejemni izpit v višjo žensko delavno šolo (poseben penzionat).
6.	Obvestilni oddelek daje obvestila in navodila za vsa šolska vprašanja v domovini in tujini. Izvršuje vse prevode. Skromen honorar.
Vsak učenec-ka položi izpit in dobi izpričevalo iz državne gimnazije. Poučujejo samo najsimpatičnejši profesorji in je vsakemu marljvemu učencu uspeh zasiguran. — Predavanja so dnevna in večerna. Moderen pension. Postopek roditeljski. Nadzorstvo strogo. Cene povoljne. Podrobna pojasnila daje in vpisovanje vrši vsak dan M. POPOVIČ, Njeguševa ulica 29, Beograd (pri Slaviji). Telefon 16-63.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri in skrbni oče, stari oče in stric, gospod
Franc Fetrič
posestnik
po kratki bolezni v 57. letu starosti, danes 29. junija ob 9.20, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 1. julija zjutraj s sveto mašo iz hiše žalosti na farno pokopališče v Begunje. ■Sv maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Selšček, dne 29. junija 1931.
Uršula Petrič roj. Hren, soproga; Marija por. Obreza, Jožefa por. Eisenhardt (Lovain, Ohio, Amerika), Albert, Frančiška, Ivan in Jože, otroci, in vse ostalo sorodstvo.
H
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1
Dve parceli
700 mJ prodam
li. Vrt popolrio-
po
po
ugodni ceni
ina urejen. Izve se Cerne-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7.
Usnjarijo
s posestvom na Dolenjskem proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ul. 30.
Gostilno
in mesarijo v trgu pri farni cerkvi proda za 150.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Vodno moč
100 HP, turbino in poslopja proda za 100.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 39.
Kmetski mlin
3 orale posestva in hišo proda Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30.
B H 11 L
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vsakovrstno
oo najvišjih cenah ČER NE. luvehr Liubliana Wollovs ulica št. 3.
Sveži m'adi grah
zelen in rumen, 3.50 Din za kg franko vsaka žel. postaja, a najmanj 30 kg, pošilja po povzetju G. Drer' -ler, Tuzla, Bosna.
Prodam
po zelo ugodnih cenah: ca. 1500 kom. lesenih škafov in čebric z žel. obroči; ca. 5000 kg lepih jezic; ca, 3000 kg babušk (šišk) za uporabljanje kemičnih črnil; močno kopirno stiskalnico; 12 parov dvokrilnih vrat za stanovanjske sobe z oboji in ključavnicami vred, 223X63 cm ter 226X77 cm notranje odprtine. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7229.
Dalmatinova ,Biblija'
se proda za 6000 Din. -Ponudbe na upravo lista pod »Dalmatin«.
Puhasto perje
(Isto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti pub po 350 Din kg. Razpoši-ijam po poštnem povzetju. L BROZOVIC — Zagreb, IlicA 82. Kemična čistilnica peria.
Malinovec
in druge sokove nudi najceneje Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3.
Radio-aparat
»Radione« 3 cevni, še malo rabljen, 2 akumulatorja ter 1 slušalke se ugodno proda, istotam je naprodaj 1 mali poskusni Filteraparat ler nekaj Asbesta Ia. Ponudbe na upravo pod »Ugodno«, št. 7418.
Kopalne obleke
od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna.
Kravate
majice, srajce, spodnje hlače, nogavice, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18.
HofSrocc
vrhne iz la afrika močno blago Din 240 — otomani Din 550"— mreže - posteljne odeje • žimo <• cvilh najcenejše kupite pri
Rudolf Sever Ljubljana. Marijin trg 2
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Priporoča se domači naravni
tvrdke
»MALINA « U. z o. z.
Ljubljana VII
Medvedova c. 4.
Pozor gostilničarji;
Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica.
Crf
in »se mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana, Stari trg št. 32
Posteljne mreže
izdeluje najceneje le Alojz Andlovic, Komenskega 34 (nasproti šole na Ledini). V popravilo se sprejemajo vse vrste: na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja postrežba.
Mrčes se plodi v nesnagi, se razvija v nečistosti in živi z bacili-da potem okuži Tvojo najljubšo hrano! Ubij jo, predno Te ona ubije — Škropi Flit.
Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para jc mrčesu smrtonosna. a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
v
Shrani
Zahtevaj plombirane lconve - j>a boš dobil Flit.
a silo-
se
!
Generalno >astoostvo m skladišče za Juqoslavi/o:
Robert Weinberger d. d. — Zagreb
Gajeva ulica 10
Umrli so nam mati
pristen, naraven, na inalo
in veliko prodaja lekarna I)r. G. PICCOLI, Ljubljana. Dunajska c. 6
Ri proso, ajdo in lefroen kupile nnircnrje Pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi leva cesto U. Veletreovina žitn in moke
Selitve v Italijo
in obratno kakor tudi prevoz vsakovrstnega blaga v mestu in na deželi, prevzame po zmernih ce-
^rv
M.am$a Štrukelj roj. Zobec
dne 29. junija t. 1. v 90. letu svoje starosti.
Pogreb bo v sredo 1. julija t. 1. ob 10 dopoldne v Polhovem gradcu.
Polhov gradeč, dne 29. junija 1931.
JANEZ, župnik, sin. — IVANA in FRANCA, hčeri.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce&
Namesto
It.000 samo 6.500 Din novo tovarniško motorno j nah z jamstvom. Draga kolo francoske znamke, j Guštin. Prvo spi. prevoz-175 cm'Dubleport, 3 Pre- i ništvo z brzovoznimi au-stave, naprodaj. — Jože! , tomobili. Moste-Ljubljana Lepša, Kamniška ul. 13, ! Te|. 3162 in 2942. Telgr _Ljubljana.__D. Guštin, Moste-Ljublj,
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 6. julija 1931 ob 11 dopoldne nabavo
19.000 k g okroglega železa za beton.
Pogoji se dobe pri podpisani. !z pisarne direkcije državnega rudnika Velenje.
Izdajatelj: Ivan itukovec.
Zahvala
V strašni boli, ki nam jo je prizadejala nenadna in nenadomestljiva izguba našega najdražjega nam
Francita
so nam bile iskrene besede globokega sočutja blagodejno tolažilo. Zato izrekamo vsem, ki so nam to sočutje izkazali, svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se čutimo dolžne hvaležnosti preč. duhovščini, zastopstvu profesorskega zbora drž. učiteljišča 7. ravnateljem g. dr. Doklerjem na čelu, pokojnikovim tovarišem-učiteljiščnikom za prekrasno petje in pretresujoče poslovilne besede ob odprtem grobu, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi tako rani poslednji poti.
V Ljubljani, dne 30. junija 1931.
ŽALUJOČA RODBINA JERNEJČIČEVA.
Urednik: Franc Kremiar.