PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ .. Abb- postale i gruppo - Lena 70 lir Leto XXVII. Št. 19 (7807) TRST, sobota, 23« januarja 1971 PO IZJAVI MINISTRA MORA V KOMISIJI ZA ZUNANJE ZADEVE Parlamentarci vseh skupin odločno za krepitev odnosov z Jugoslavijo Ferri (PSU) zahteva dokončno in formalno ureditev meja - Cantalupo (PLI) o vlogi Jugoslavije do tretjega sveta - Pajetta (KPI): Vlada mora izjaviti, da ne obstajajo več mejna vprašanja - De Marzio (MSI) zadovoljen z Morovimi izjavami d. *a)n'* . ^ 22. — Ob 16.30 se je pričelo zasedanje komisije za zu- iav16 Mde?e Pos,ans^e zbornice, ki je obravnavala včerajšnje iz-p0|*.z.unaniega ministra Mora o splošnem mednarodnem političnem je °.!u 'n 0 italijansko - jugoslovanskih odnosih. Zanimivo je, da poslancev, ki je posegla v razpravo, postavila v žarišče te * • sfa*is® Prav odnose z Jugoslavijo. Zanimivo je tudi, da so ,v*i izrekli za nadaljevanje politike dobrih sosedskih odnosov. Ufe* ,Z!as,i ie bil° zanimivo sta- ——-------------- ,c* tamiL* dci i c...::, i.t vzgledno doseženo in ki se po- vezuje z demokratičnimi načeli italijanske zunanje politike (žal, v preteklosti redko na ravni vlade) od Mazzinija in Salveminija do Bissolatija in Sforze. Ko poudarja mo našo zvestobo londonskemu sporazumu, moramo prav tako reči, da je treba priti do končne in formalne ureditve obstoječih meja». Ferri je nato nadaljeval, da predstavlja prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo zagotovitev neodvisnosti in avtonomije dveh držav, ki odgovarja skupnim interesom varnosti in miru ter je izrazil željo, da bi prišlo čimprej do obiska jugoslovanskega predsednika Tita. Uvodoma je tajnik PSU Ferri govoril o nemški socialdemokratski politiki kanclerja Brandta ter se strinjal z Moram, da predstavlja berlinsko vprašanje ključ za utrditev te politike ter tudi predpogoj za sklicanje evropske konference o varnosti. Tajnik PSIUP Vecchietti je ugotovil, da je Moro opustil razpravo o nekaterih bistvenih vprašanjih in da je glede obiska Tita dal formalni odgovor, ki «ne vsebuje konkretnih predlogov, da bi bile ločene začasne meje z Jugoslavijo* in kar dokazuje, da italijanska vlada noče sprejeti svojih odgovornosti. Vecchietti je to povezal z atlantsko politiko, ki preprečuje avtonomijo glede zunanjepolitičnih vprašanj Liberalec Cantalupo je govoril o izrednem pomenu odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki presega okvir dvostranskih odnosov in je izrecno podčrtal vlogo, ki jo ima Jugoslavija v odnosu do tretjega sveta. Pri tem je dejal, da je treba upoštevati jugoslovanski prispevek k u-stvarjanju miru ter tudi prispevek gospodarskega značaja v tej zvezi. Komunist Pajetta je glede italijansko - jugoslovanskih odnosov iz- Minister Moro Komentar ljubljanske RTV . (Od našega dopisnika) j^uBlJANA, 22. — Sinočnjo iz-ra . *unanjega ministra Alda Molj^8. c*anes komentiral tudi Ijub- televizija. Televizor, ■'“mentar na kratko prenaša tg 'n° Morove izjave in na kon- luHl«?°,aVlia' da )e *° 'zlavo ra-vUtj ' k°t odločenost italijanske iti da nadaljuje dobre odnose «|avj.n,a(elisko sodelovanje z Jugo-nj6 18 ,er odpravi vse tiste mot- 0i|)r> 50 b'*e vzr°k za nedavno lta||j|Vec* obiska predsednika Tita v kjj*!'® težnje, pravi komentar, do-J,t»l! «°' da >e sodelovanje in pri-hivj . 0 bilo koristno za obe dr-»lra .lr’. za mir v Evropi. Po drugi °čitn' 16 pa prav ob tem postalo hja da vsak poskus spreminja- ta v°bstoiečih meja v Evropi, ali not| *a* poskus dvoma v obstoječo 8,1 m8ja, škoduje normalnim p Som in miru v Evropi, it lj(* * * * v *ako je postalo očitno, da «ost trdno sodelovanje in uspeš-<8vSfraiV°ia odnosov potrebno rešeti ' • ®8 vsa odprta vprašanja. l»nj, sodijo še vsa tista vprašuj, ®'®de uresničitve pravic slo-»o z ®9a življa na Tržaškem, ki Pis,,! 9°tovljena z londonsko spo-tutom°' 02'r°ma s posebnim sta-|, ' te spomenice. H |,ri8n|ar ljubljanske televizije Nh0Hn, i® z upanjem, da bodo *refa ,nt' koraki in pa vrhunska lug0 ,la.. med voditelji Italije in bptj0 av'i® pripomogli k temu, da *'»(* *a »talno odpravljene vse bile ITl0,riie in ovire, ki so doslej 'P B Poti trajnega sodelovanja ^"lateljskih odnosov. DRAGO KOŠMRU javil: «Končno mora priti do trenutka, ko bo naša vlada odkrito izjavila, da ne obstajajo več mejna vprašanja med dvema državama*. Pajetta je govoril o izredni o-preznosti Mora, ko je obravnaval mednarodna vprašanja ter o zaostanku italijanske zunanje politike. Negativno je ocenil italijansko stališče glede Berlina ter zlasti pre-judic glede evropske konference o varnosti, ki jo Italija v skladu s stališči NATO povezuje z reševanjem berlinskega vprašanja. To stališče pomeni ponovitev stališč nemških in ameriških skrajno desničarskih krogov. Misovec De Marzio je dejal, da je zadovoljen glede tega, kar je »izjavil minister Moro o Jugoslaviji in še zlasti o nujnosti, da mora temeljiti politika prijateljstva do Jugoslavije na medsebojnem spoštovanju teritorialnih pravic, ki izhajajo za obe državi iz londonskega sporazuma*. Za krščansko demokracijo sta govorila poslanca Granelli in Ber-sani, ki se jugoslovansko - italijanskih odnosov neposredno nista dotaknila. Seja komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice se je končala ob 21.15 in je minister Moro sejo zaključil, da nima nič novega povedati k temu, kar je rekel že med uvodno izjavo. Veljko Vlahovič prispel na osrednjo proslavo 50-letnice ustanovitve KPI RIM, 22. — V italijansko prestolnico prihajajo delegacije tujih komunističnih partij na osrednjo proslavo za 50. obletnico ustanovitve Komunistične partije Italije. Doslej so prispele delegacije KP Sovjetske zveze, KP Francije, švicarske stranke dela, KP Španije in Zveze komunistov Jugoslavije. Delegacijo ZKJ, v kateri so član izvršnega komiteja zveze Veljko Vla- hovič in Budimir Barovič, član mednarodne komisije ZKJ, so spre jeli član izvršnega komiteja KPI Alessandno Natta, načelnik komisije za zunanjepolitične zadeve Ser-gio Segre, član vodstva Inštituta cGramsci* Cesare Colomho in dopisnik »Unita* iz Beograda Franco Petrone. Na letališče sta prišla tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča in svetnik v poslaništvu Vučinin. Popoldne sta na letališču sprejela predstavnika KP Španije Manue-la Azcarateja članica partijskega vo^tva Adriana Ser oni in član zunanjepolitične komisije CK KPI Ro-dolfo Mechini. WASHINGTON, 22. - Včeraj je v Washingtonu umri senator Richard Russel. Star je bil 73 let. Pripadal je demokratski stranki, v kateri je zagovarjal desničarska stališča. Brandt sprejel Schroderja BONN, 22. — Zahodnonemški kancler Brandt .je sprejel danes bivšega zunanjega ministra in sedanjega predstavnika demokrščanske opozicije Gerharda Schroederja, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v Moskvi. Na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi državni tajnik Egon Bahr, je Schroeder poročal o razgovorih, ki jih je imel s sovjetskim ministrskim predsednikom Kosigi-nom in z zunanjim ministrom Gro-mtkorn. Drevi v Kulturnem domu četrta premiera SG Danes zvečer bo Slovensko gledališče v Trsta uprizorilo četrto delo letošnjega repertoarja, Nušičevo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje* ..................iiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii...................„„.... .............................. KATASTROFALNI PORAZ KOLABORACIONISTOV V KAMBODŽI Silovit napad osvobodilnih sil na Phnom Penh Povsem uničeno vojno letalstvo kamboskoga režima Porušena vojaška baza in skladišča municije na letališču Pochetong - Bombe tudi na središče Phnom Penha - Okrog 500 žrtev napada - Boji se nadaljujejo tudi okrog prelaza Pich Nil PHNOM PENH, 22. — Kamboški kolaboracionistom predsednik Lon Nol ter njegovi sajgonski in ameriški zavezniki so doživeli danes nov, izredno hud poraz: z drzno akcijo so osvobodilne sile napadle Phnom Penh, razdejale letališče in vojaško bazo ob njem, skoraj popolnoma uničile vse kamboško vojno in civilno letalstvo ter prizadejale močne zgube kamboški vladni vojski. Napad se je začel ob 2.15 zjutraj (sinoči ob 20.15 po našem času), ko so začeli partizanski oddelki z raketami, minometi in avtomatskim orožjem obstreljevati letališče Pochentong, osem kilometrov od središča Phnom Penha. Komandosi osvobodilnih sil so se med- tem vtihotapili v notranjost letališča ter postavili razstrelivo pod letala. Uničili so tudi tri vojaške hangarje ter skladišče municije, v katerem je bilo tudi 1.660 ročk napalma. Istočasno so drugi oddelki osvobodilnih sil napadli z raketami in minometi pomorsko bazo Chran Chanvar na reki Mekong, na nasprotni strani Phnom Penha. Na bazo je padlo najman.i trideset min in raket, ki so povzročile veliko škodo ter ranile štiri vojake. Bombe so padale tudi v središču mesta ter med drugim [»škodovale poslopje, kjer ima sedež sajgonsko veleposlaništvo. Posledice napada na letališče so za Lon Nolov režim porazne: 95 odstotkov vojaškega letalstva je ne uporabnih: več kot dvajset letal je popolnoma uničenih, močno poškodovano pa je tudi najvažnejše letalo vsega kamboškega civilnega letalstva, namreč «caravelle», s katerim se je še včeraj general Lon Nol vrnil z uradnega obiska v Sajgonu. Vsa poslopja vojaške baze v ...............................................umi............. VČERAJ PR«! RAZGOVOR V PALAČI CHIGI PRIČELA SO SE POGAJANJA MED VLADO IN SINDIKATI O BISTVENIH REFORMAH V poslanski zbornici danes zaključno glasovanje o spremembi deželnega statuta v okviru »paketa* za južne Tirolce RIM, 22. — Predsednik vlade Colombo se je danes sestal s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL o reformah. Vlado so na sestanku zastopali: podpredsednik De Martino, ministri Ferrari Aggradi (zaklad), Preti (finance), Giolitti (proračun), Ma-riotti (zdravstvo) in Lauricella (javna dela), sindikalne organizacije pa Lama (CGIL), Storti (CISL) in Vanni (UIL). Po sestanku je predsedstvo vlade izdalo uradno sporočilo, v katerem je rečeno samo to, da so obravnavali reforme, ki jih preučuje vlada. Kasneje se je izvedelo, da gre za sestanek, ki ima preliminarni značaj, da se bodo v torek ponovno sestali in torej skratka, da gre za pričetek resnejšega razgovora med vlado in sindikati o reformah. I Novinarji so sindikalne predstav-1 je potrdil, da predvideva zdravstve- Sestanek med sindikati in med | nike vprašali, kaj menijo o razgo- j na reforma splošno brezplačno vlado je trajal skoraj štiri ure, zaključil se je ob 22.30 in so med sestankom obravnavali predvsem vprašanje reforme zdravstva, medtem ko se je samo v začetku gradbeništva govorilo zelo na kratko. Med sestankom so sindikati obrazložili svoja stališča, prav tako pa tudi vlada. vorih, nakar so odgovorili, da so se obvezali, da ne bodo »ničesar povedali*, da se bodo ponovno sestali v torek, ko bodo obravnavali reformo stanovanj in v sredo, ko bodo nadaljevali z razpravo o zdravstveni reformi, Podpredsednik vlade De Martino je dejal, da je danes prišlo do skupnih in do nasprotujočih si stališč, dodal pa je, da pričakujejo, da bodo lahko prišli do pozitivnih zaključkov. Po vesteh iz drugih virov je minister za zdravstvo Mariotti odgovarjal na vprašanja sindikatov in beograjski komentarji o Morovih izjavah Nujnost poglobitve plodnega sodelovanja, vendar tudi poudarek na obstojeii stvarnosti _. --------tajni- % tJ*1 rimanje zadeve, ki pozor-U'*e včerajšnjo izjavo itali-a ^toanjega ministra Alda *ije ^na seji parlamentarne komž-H) ji Zunanje zadeve, danes in ho-'b^Tja* nobenega uradnega ko JjČn2^?r Pa je v beograjskih poli-U»t#_*ti)gih pozitivna prva ocena k^aja ae'a Morove izjave, ki se *ke 0H„na jugoslovansko - italijan-®°towii e' 2 zadovoljstvom so u-hšbja- Poudarek italijanskega zu-2^ a ministra o zanimanju Itali-f?V , , ualjnji razvoj dobrih odnosni l'■Ugoslavijo, Beograjski poli-»l razlo 86 st-Tunjaj0 z Morom, da Jko . i. g?y, da se ne bi jugoslovan-ri to ^Janški odnosi nadalje plod u bo,Ki°nstruktivno razvijali, koli-tSst i« obie strani upoštevali rc-^ So vri1 ne bosta sprožili vprašanj, n°£tešenalnen^u '*uŠ°s*av'je dokonč- Mof^dovoijstvom ^ tudi ocenili u®°|tovitev o sodelovanju na >, P°dročjih ter zagotavlja-^ tenv>ifi Podtika italijanske vla-Uua na najbolj lojalnem spoštovanju obstoječih pogodb in sporazumov, vštevši londonski sporazum o soglasju. Tukajšnji politični krogi pozdravljajo željo italijanske vlade, da bi čimprej prišlo do odloženega obiska predse Laka Tita v Italiji ter pričakujejo, da bodo z italijanske strani odstranjeni vzroki za odložitev obiska. Beograjski politični krogi tudi pravijo, da naj ta obisk odpre vrata za nadaljnji razvoj dobrososedskih in prijateljskih odnosov med obema državama. Nocojšnja beograjska »Politika* pravi, da ne gre za nekaj novega glede stališč, ki jih je obrazložil Moro o jugoslovansko - italijanskih odnosih, vendar pa deluje realistično in sprejemljivo vztrajanje na današnjih in vsebinsko najbolj pomembnih pravilih dobrososedskegi obnašanja. To je dober termometer stvarnega razpoloženja v Italiji. »Politika* sodi, da prispeva Moro-va analiza jugoslovansko - italijanskih odnosov k razčiščenju določenih nesporazumov, do katerih je prišlo po izjavi Mora lanskega decembra. Sedaj so postavili na pra- ne špekulacije. Tudi v bodoče ne i je praksa že zdavnaj presegla zah-bo mogoče teh pojavov zamenarja- teve, ki temelje na starih zc.VLJah. ti, ne sme pa se jim dati prevelik pomen, saj so odnosi med obema državama in splošno ozračje v Evropi, takšno da jih presegajo. Ugledni beograjski list »Politika* pravi, da je nemški kancler Brandt dokazal primer realizma, razumevanja in stvarni zgled, ko je lani v Varšavi izjavil: »Nismo izgubili ničesar, kar že davno ni bilo izgubljeno*. Prav zaradi tega je Brandt postal popularen, ker je doumel, da višji evropski interesi v današnjem času ne dopuščajo nobenih zahtev o teritorialnih spremembah. Prehodne težave v jugoslovansko-italijanskih odnosih imajo tudi dobro stran, če gledamo s sedanje perspektive. Predvsem se je doka zalo, da je temelj italijansko jugoslovanskih odnosov tako širok, da so se težave lahko premagale. Pretežni del italijanskega tiska je v zadnjem razdobju odkrito zagovarjal željo, da se sodelovanje nada- vo mesto razna ekstremistična sta-1 ljuje. Večina uglednih italijanskih lišča, ko gredo za trenutne politič-1 komentatorjev pa je ugotovila, da Beograjski list na koncu ugotavlja, da ni mogoče takoj tv-t\biti določenih neprijateljskih razmišljanj, da pa je treba upoštevati trezne razgovore o poglobitvi medsebojnih odnosov in tudi višje jugoslovansko - italijanske ter evropske interese. Obe državi sta do sedaj s svojim primerom odnosov prispevali k zboljšanju evropskega razumevanja. Tudi beograjska »Borba« komentira na podoben način Morove izjave. »Borba* pravi, da gre za istega duha, ki je preveval močne tržaške manifestacije v korist medsebojnega prijateljstva ter pri tem tudi za izjave uglednih ljudi Trsta ter za pisanje Italijanskih listov in revij. Zato je tudi logično, da je Moro svojo izjavo o italijansko-jugo-slovanskih odnosih zaključil, ko Je ponovil uradno željo Rima, da pride do obiska predsednika Tita čimprej in da je pri tem poudaril, da italijanska stran daje temu obisku poseben pomen. B. BOŽIČ zdravstveno službo za vse državljane. Pri tem je govoril o lokalnih zdravstvenih enotah in o bolnišnicah. Glede bolnišnic je dejal, da je razumljivo, da iih bodo o-pravljali upravni sveti, ki jih bodo izvolile dežele, pokrajine in občine, kot predvideva zakon. Tudi glede lokalnih zdravstvenih ustanov je Mariotti rekel, da naj bi bile pod neposrednim nadzorstvom dežel, odnosno naj bi šlo za sodelovanje med deželami, občinami in večino predstavnikov, ki jih bodo neposredno izvolili prebivalci določenega področja. Danes je prišlo do dolgega razgovora med tajnikom KD Forlani-jem. in PSU Ferrijem. Predvsem sta obravnavala zaključek zasedanja vsedržavnega sveta KD in je logično, da je tajnik PSU vprašal o stališčih demokristjanov glede neposrednega sodelovanja s komunisti, kar zagovarja namestnik tajnika KD De Mita. Obravnavali so krizo deželnega odbora na Sardiniji. Po neuradnih vesteh je Forlani zagotovil Ferriju, da se bo nadaljevalo štiristransko sodelovanje v deželnem odboru Furlanije - Julijske krajine in je tako Forlani neposredno polemiziral Mancinijem, ki je včeraj dal intervju tedniku »Panorama*, v kate rem govori o dvostranskem odbo ru in torej o izključitvi socialdemokratov. Tajnika sta govorila tudi o težavah v zvezi z RAI-TV. Danes se je nadaljevalo zasedanje centralnega komiteja PSIUP, ki je sklenil, da bo v Bologni v občinskem gledališču kongres partije od 22. do 25. marca. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o ustavnem zakonskem predlogu glede spremembe deželnega statuta Tridentinsko -Gornje Poadižje. Prišlo je do težav, ker ni bilo prisotnih dovolj poslancev in zbornica ni bila sklepčna. Zaradi tega so tudi sklenili, da se nadaljuje zasedanje poslanske zbornice v soboto, ko bodo po vsej verjetnosti odobrili ta pomemben zakonski predlog. Gre za u-stavni zakon, o katerem mora torej razpravljati, Kot običajno, še letališču so porušena do tal, močno poškodovan je tudi kontrolni stolp, medtem ko so manjšo škodo utrpele naprave civilnega letališča. V Phnom Penhu je položaj, po trditvah vlade, »resen*, dejansko pa .je dramatičen. Ves dan .je bilo videti nad mestom rdeči sij požarov na letališču, tu pa tam pa so padale bombe tudi na središče mesta ter povzročale nepopisno zmedo med prebivalstvom. Na stotine družin, ki so stanovale blizu letališča Po-chetntong, je zapustilo svoje hiše: na cesti številka 4 so se ves dan vile neskončne vrste ljudi, ki so bežale daleč od krajev napada. Nekatera tuja poslaništva v Phnom Penhu so že sklenila, da se premestijo drugam, vendar je to za sedaj nemogoče, ker je ietali-šče zaprto, skoraj vse kopne poti okrog Phnom Penha pa so pod nadzorstvom osvobodilnih sil. Težko je reči. koliko žrtev je imela kamboška vladna vojska: uradna poročila govorijo o «nekai desetinah mrtvih in ranjenih*, vendar so dopisniki zahodnih agencij v Kambodži drugačnega mnenja: nekateri govorijo celo o petsto mrtvih. Neki britanski časnikar, ki je bil v Pochetongu. je videl tri tovornjake, polne mrtvih in ranjenih, ki so zapustili letališče v smeri proti Sajgonu. Štiriindvajset ur po začetku na pada je položaj v Phnom Penhu še močno napet. Požari na letališču niso bili še popolnoma pogašeni, medtem ko se še vedno sliši pokanje orožia. Amerišk* bombniki «R 52» so dobili nalogo, da obstreljujejo položaje, kjer domnevajo, da so utaborjeni partizanski oddelki. Pričakovati .ie, da bodo v kratkem poslali iz Sajgona močne vojaške oddelke na pomoč Lon Nolovi vojski. Ostri boji so se tudi danes nadaljevali okrog prelaza Pich Nil na državni cesti številka 4 med Phnom Penhom in pristaniščem Sihanukvil- iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiimitiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiii Zaključena v Singapuru konferenca Commonwealtha Vprašanje dobave orožja rasistični J. Afriki ostane nerešeno senat, nato pa po ustavno predvidenem razdobju ponovno še poslanska zbornica in senat. Tiskovni urad predsedstva vlade je danes zanikal vest rimskega lista »H Messaggero*, da naj bi menda predsednik republike pomilostil poslanca Moranina, ker je Berlin-guer izjavil v svojem intervjuju, da zavisi od komunistične partije izvolitev predsednika republike. Danes se je pričela vsedržavna stavka občinskih in pokrajinskih tajnikov zaradi neustreznega polo žaja njih kategorije v zvezi s preureditvijo položaja državnih uradnikov in ker se o njih zahtevah na ministrski ravni noče razpravljati. SINGAPUR, 22. Po devetih dneh razprav, ki so bile občasno tudi lzeo vroče in polemične, se .ie danes v Singapuru zaključila konferenca držav članic Cornmon-wealtha. Osrednji problem, ki je razburjal duhove na zasedanju, se pravi vprašanje dobave britanskega orožja rasistični Južni Afriki, ni bil rešen, vsekakor pa je britanska vlada znala preprečiti, da bi se Commonwealth ob tem vprašanju nepopravljivo razbil. Konferenca se je zaključila z odobritvijo resolucije, ki obsoja ras no diskriminacijo ter režime, ki vodijo tovrstno politiko, ne prepreču .je pa britanski konservativni vladi, da bi prodajala orožje Pretoriji. Resolucija pravi, da ne bo nobena članica Commonwealtha dajala pomoči rasističnim režimom, razen če ne bi sama sodila, da bi ta pomoč nikakor ne okrepila izvajanja »apartheida*. To v bistvu pomeni, da ima Heathova vlada proste roke, saj je že pred časom vladni glasnik izjavil, da prodaja vojnih ladij Južni Afriki ne pomeni podporo rasistični politiki režima v Pretoriji. S tem pa še ni rečeno, da se je konferenca zaključila z zmago Ed-warda Heatha. Poleg njega imajo namreč sedaj proste roke tudi afriške države, za katere je zelo ver jetno, da bodo izstopile iz Common-vvealtha, ko bo začela britanska vlada dejansko izvajati sklep o de bavi orožja Južni Afriki. MOSKVA, 22. — Danes je odpotoval v Italijo guverner Banca d I-talia Guido Carli, la .je imel vrsto razgovorov finančno - tehničnega značaja s sovjetskimi predstavniki. Gre za finančne težave zaradi sovjetskega sistema zlatega rublja in kreditnih težav ter istočasno za deficit sovjetske trgovinske bilance z Italijo. Z obeh strani se torej skuša najti boljši sistem kreditiranja izvoza in italijanskih investicij v Sovjetski zvezi. lom (ki so ga sedaj v filoameriški vnemi preimenovali v Kompong Som). Kamboško vrhovno vojaško poveljstvo je danes že tretjič ali četrtič v tem tednu uradno sporočilo, da so »zavezniške čete* za vzele prelaz, ki je bil v rokah partizanov. Pri napadu na položaje osvobodilnih sil sodeluje okrog 13.500 vojakov Lon Nolove in sajgonske vojske, glavno vlogo pa imajo ameriške letalske sile, predvsem lovski bombniki in helikopterji. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je danes potrdilo vedno večjo udeležbo lastnih oboroženih sil v Kambodži. Glasnik poveljstva je dejal, da so letala »nadaljevala zračne operacije proti sovražnim silam v Kambodži ter proti njihovim komunikacijskim potem*. Glasnik je tudi priznal, da so na helikopterjih ameriške posadke, ki »koordinirajo* letalske akcije. Dejal .ie tudi, da imajo helikopterji zvezo tudi s kopenskimi silami, to pa samo zaradi tega, da bi preprečili, da bi »zavezniški vojaki* prišli pod ogenj ameriških helikopterjev. Zaključen v Kairu vrh med arabskimi državnimi poglavarji Predstavniki ZAR, Libije, Sudana in Sirije so se sestali tudi s palestinskim voditeljem Arafatom KAIRO, 22. — V Kairu se je zaključila konferenca na vrhu, ki so se je udeležili državni poglavarji Egipta, Libije, Sudana in Sirije. Ob koncu zasedanja so objavili skupno poročilo o vrhu, v katerem štiri arabske države izražajo odločenost, da »mobilizirajo vso svoje sile in vsa svoja sredstva za likvidacijo posledic izraelske agresije*, da o-svobodijo zasedena arabska ozemlja in da se odločno zoperstavij« načrtom imperializma in sionizma. Štirje državni poglavarji so pozvali vse arabske države, naj se pripravijo, da odgovorijo na izzivanje napadalcev proti vsakemu arabskemu narodu. Na vrhu so posvetili tudi posebno pozornost vzhodni fronti (Jordanija, Sirija in Irak), glede katere so ugotovili, da je zaradi zadnjih dogodkov zgubila svojo učinkovitost, ter so se domenili, da je treba storiti vse, da bi jo ponovno utrdili. Skupno poročilo pravi tudi, da so udeleženci kairskega vrha sklenili nuditi še nadaljnjo podporo palestinskemu osvobodilnemu gibanju ter ustvariti potrebne pogoje, da bo to gibanje odigralo svojo vlogo v boju proti Izraelu. Poročile ugotavlja dalje, da Tel Aviv vztraja pri izvajanju svojih ekspanzio-nističnih in agresivnih načrtov ter noče pristati na umik z zasedenih ozemelj. Izrael še vedno vztraja tudi pri kršenju pravic palestinskega ljudstva ter skuša vsiliti izvršena dejstva arabskemu narodu a tem, da spremeni začasno prekinitev ognja v trajno premirje, kar bi pomenilo dejansko uzakonitev zasedbe arabskih ozemelj. Poročilo obtožuje tudi ZDA, da pomagajo Izraelu v njegovi agresivni politiki. Radio Kairo je sporočil, da ao po zaključku vrha štirje državni poglavarji sestali za zaprtimi vrati z voditeljem palestinskega odporniškega gibanja Jaserom Arafatom. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 23. Januarja l«1 REDNE VOŽNJI ŽE JUTRI ZJUTRAJ Zmaga uslužbencev podjetja SAP: V ZVEZI S PRIPRAVO DEŽELNEGA DOKUMENTA Obširna posvetovanja o vprašanjih Sergas bo spoštoval delovno pogodbo glede državnega pomorstva na Jadranu Gospodar koncesijskega podjetja je klonil pozno zvečer Občina je pred tem zahtevala, naj obnovi vožnje v roku 15 dni ■ 6000 občanov zahteva municipaUzacijo podjetja Sindikalni spor v zasebnem av tobusnem podjetju SAP je zaključen. Po dveh tednih trde in vztrajne akcije so delavci zmagali: gospodar podjetja Vittorio Sergas je moral kloniti. Redne avtobusne vožnje bodo obnovljene od nedelje zjutraj. Vest smo po telefonu prejeli pozno zvečer naravnost iz odborništva za prevoze pri deželni upravi, kjer je po naročilu odbornika Varisca sklical sprte stranke deželni ravnatelj za prevoze dr. Capaccioli, S sporazumom, ki ga je podpisal lastnik podjetja SAP Vittorio Sergas in njegovi odvetniki na eni strani ter sindikalisti CGIL, CISL In CCdL s člani notranje komisije SAP na drugi strani, je zajamčeno spoštovanje vsedržavne delovne pogodbe in ugoditev vseh ostalih zahtev, ki so jih postavili uslužbenci. Seveda pa ostaja odprto vprašanje premostitve sistema zasebnih koncesij za vzdrževanje avtobusnih zvez, ki bi jih morala sprejeti v lastno režijo občinska družba za prevoze ACEGAT in dežela, ko gre za medobčinske zveze. Stavkajoči se bodo za oceno sporazuma zbrali na skupščini danes zjutraj. Stavka je trajala že štirinajst dni, medtem pa se je ob stavki usluž bencev ustvarila široka fronta med prebivalci prizadetih krajev, ki terjajo od krajevnih oblasti, predvsem pa od občinske in deželne uprave, naj ukrepajo proti gospodarju podjetja Vittoriu Sergasu in sprejmejo v lastno režijo zasebne avtobusne proge. Pisali smo ze o spontanih delegacijah, ki so šle od Sv. Ane in Magdalene ter Sv. Ivana k pristojnim odbornikom, o ljudskih manifestacijah v znak solidarnosti s stavkajočimi v PodJonjerju in pri Magdaleni. Pod resolucijo, v kateri zahtevajo municipaiizacijo prog 3e je podpisalo že nad šest tisoč občanov iz prizadetih krajev, dolinska občinska uprava pa ie soglasno zahtevala, naj dežela sprejme v lastno režijo medobčinske avtobusne proge. Za municipaiizacijo prog v občini in ustanovitev deželne avtobusne službe pa so se že izrekle sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL, medtem ko so ob činski svetovalci KPI zahtevali, naj občina prekliče Sergasu koncesijo in vključi proge L, S, D, C, R v sklop občinske prevozne družbe ACEGAT. Vse te zahteve so sprožile prvi ukrep tržaške občinske uprave, ki je formalno notificirala koncesionarju Vittoriu Sergasu, naj ohno- primeru bi prejela drugo opozo- upravi možnost, da takoj sproži po- rilo, nato pa bi stvar vzela v svoje roke posebna komisija, ki bi lahko preklicala izdano koncesijo. Jasno je, da ie ukrep usmerjen v podporo uslužbencem podjetja SAP, težko pa je trditi, da ustreza zahtevi po municipalizaciji. Občina se namreč sklicuje na bistvo koncesije, se pravi na tezo, da mora podjetje poskrbeti za redne prevoze. Zato tako dolg rok. Jasno pa je tudi, da bi za dosego zahteve do municipalizaciji prog morala trajati stavka še najmanj petnajst dni Naj uslužbenci podjetja vzdržijo tako težko gmotno breme? Ostali bi en mesec brez osebnih dohodkov, kar se v družini delavcev podjetja, ki ni izplačalo v celoti niti decembrske in trinajste plače, močno pozna. Zahteva sindikatov in tudi prizadetega prebivalstva pa je temeljila na drugi tezi: občina naj bi takoj preklicala koncesijo z utemeljitvijo, da SAP ni zagotovila rednih voženj zaporednih 14 dni in da ni spoštovala delovne pogodbe, ki ima zakonsko veljavo. To bi dalo občinski stopek za municipaiizacijo avtobusnih prog iz mesta v okolico. Kar zadeva samo sindikalno kroniko včerajšnjega dne moramo zabeležiti sestanek, ki ga je imel lastnik podjetja SAP Vittorio Sergas na sedežu deželne uprave z odbor nikom za prevoze Variscom. Ta mu je obrazložil stališče ministrstva za delo, točneje podtajnika Torosa, da delovna pogodba za zasebne r.evo-ze velja, ker so jo podpisale tako delodajalska zveza ANAC, kakor tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Zato pa so brez osnove po rrusleki in izgovori samega Sergasa o veljavnosti pogodbe, ki jih je povzel tudi del tiska. Zjutraj je na sedežu delavske zbornice bil shod stavkajočih, na katerem so sindikalisti orisali delavcem položaj. Po shodu so se stavkajoči podali po mestnih ulicah v demonstracijo z napisi in transparenti. Širi se tudi solidarnost javnega mnenja s stavkajočimi, ki prejemajo iz dneva v dan več brzojavk in pisem. Dokument obsega tri osnovna poglavja - Mnenje sindikalistov, industrijcev, trgovcev 'm obrtnikov Deželna uprava pripravlja dokument o preosnovi pomorskih storitev pretežnega državnega pomena. V smislu čl. 47 deželnega statuta mora biti namreč deželna uprava vprašana za mnenje, ko gre za uvajanje morebitnih sprememb v državne storitve na področju prevozov, ki se izrecno tičejo Furlanije - Julijske krajine. Dokument pripravlja deželno ravnateljstvo za načrtovanje, ki pri tem upošteva tudi najnovejšo študijo deželnega odbora za pomorstvo pri odbomištvu za industrijo in trgovino. Dokument bodo predložili osrednji vladi, in sicer bo to storila delegacija javnih upraviteljev, ki jo bo vodil predsednik de želnega odbora Berzanti. Ob tej priliki bo dr. Berzanti orisal glavne točke iz dokumenta zlasti ministru za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolittiju. Dokument se deli v tri poglavja. V prvem strokovnjaki analizirajo in popravljajo osnovne smernice, ki so vodile državni holding IRI pri pripravljanju načrta za preo6novo pomorskih prog državnega pomena. Strokovnjaki kritizirajo popustlji- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHU MNENJE ITALIJANSKIH TRGOVCEV Trošarinska uravnilovka nesmiselna leto dni pred uvedbo davčne reforme Državnim blagajnam bi pa le vrgla 100 milijard več Pokrajine zahtevajo trošarinski «status quo» vi avtobusne prevoze, za katere le lP mora v roku petnajstih dni obnoviti avtobusne zveze, v nasprotnem Italijanski trgovci se v zadnjem času razburjajo zaradi trošarinske uravnilovke, o kateri smo že pisali v zvezi z nastopom predsednika in drugih predstavnikov združenja trgovcev iz tržaške pokrajine pri podžupanu Lonzi in v zvezi z nedavnim srečanjem občinskega odbornika MoccMja s finančnim ministrom Pretijem. Pred dnevi je bila glavna skupščina vsedržavne trgovske zveze vCanfoommercio) in na njej so predstavniki 2,5 milijona trgovcev zavzeli odločno negativno stališče do uravnilovke ter postavni pred pristojne osrednje oblasti zahtevo po odpravi te davčne novosti in po vrnitvi — pri odmerjanju trošarine — na stanje iz leta 1970 V čem je pravzaprav problem? Vsaka občina ima, kakor znano, pravico, da pobira trošarinski davek na določenih blagovnih vrstah, in sicer ob dovozu tega blaga na ob- MiiiiiiiiuiafliiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiuiiiiit RAZGOVORI DEŽELNIH ODPOSLANCEV V ČSSR Več čartrskih poletov med Trstom in Prago Predstavniki češkoslovaške letalske družbe povabljeni na obisk v našo deželo V Pragi sta se deželni odbornik za turizem Moro in predsednik Julijskega letališča Ferrari včeraj sestala z glavnim ravnateljem češkoslovaške letalske družbe «ČSA» Miroslavom Eliasom in s trgovinskim ravnateljem ustanove Josefom Klav-knom. Na sestanku je odbornik Moro izrazil zadovoljstvo spričo rezultatov, ki so bili doseženi lansko leto v turističnih odnosih med našo deželo in Češkoslovaško, zlasti kar zadeva številne čartrske polete iz Prage v Ronke. Odbornik je izrazil upanje, da se bodo ti stiki v ietošnjem letu še okrepili. Prof. Ferrari je nato razčlenil nekaj tehničnih vprašanj ter naglasil, da bo ronsko letališče letos sposobno za sprejemanje vsakršnih letal na mednarodnih progah. Letališče si namreč vzporedno z deželno upravo prizadeva, da bi kolikor mogoče izboljšalo svoje naprave, kar zadeva letalske zveze pa želi v bodoče vzpostaviti poleg turističnih zlasti stalne zveze s tujim zaledjem. Glavni ravnatelj «ČSA» je zagotovil pripravljenost družbe na sodelovanje pri skupnem iskanju primernih rešitev in za pospešitev letalskih zvez med Trstom in Prago čez Dunaj. Odbornik Moro je na koncu sestanka povabil predstavnika «ČSA» naj bi obiskala našo deželo ter se jima zahvalil za dobro voljo, ki sta jo pokazala v zvezi z možnostjo vzpostavitve rednih zvez med Trstom in Prago čez Dunaj. Danes dopoldne se bo odbornik Moro sestal z ravnateljem turistično potovalne organizacije ČEDOK, s katerim bo načel zlasti vprašanja, povezana z razvojem turističnih stikov med našo deželo in češkoslovaško republiko v letošnjem letu. činsko območje. Trošarina se odmerja «ad vaiorem-i to se pravi po vrednosti posameznih artiklov, ven-dar pa je vse do leta 1969 veljala praksa, da je obdavčljivo vrednost (ceno) posameznih vrst blaga določal poseben odbor, ki je deloval pri vsaki izmed 92 italijanskih pokrajin. Odborniki so pri tem upoštevali razmere na krajevnem tržišču, zmogljivost domačega proizvajalnega ustroja ter življenjski nivo prebivalstva. Razumljivo je, da so zaradi gospodarske in socialne raznolikosti med posameznimi pokrajinami nastajale tudi pri določanju obdavčljive osnove precejšnje razlike, ki so se od časa do časa tudi stopnjevale, tako da so sčasoma postale prav velike. Finančni minister je v drugi polovici 1969. leta sklenil odpraviti vse nastale razlike in je s posebnim zakonom (štev. 964 z dne 22. decembra 1969) prenesel na ministrstvo pristojnost pokrajinskih odborov glede določanja obdavčljive osnove posameznim vrstam blaga, in hkrati določil enotno obdavčljivo osnovo za celotno državno o-zemlje. Proti temu sklepu so se kmalu začeli oglašati trgovci iz pokrajin, v katerih je zaradi poenotenja osnove trošarina v večji ali manjši meri narastla v primeri s prejšnjimi leti. Ministru so začeli dokazovati, da je uravnilovka po eni strani morda res zmanjšala nekatere vidnejše razlike med posameznimi pokrajinami, po drugi pa je povečala obstoječe razlike neprimerno večjemu številu obdavčenih artiklov. Minister je popustil in na področju trošarine se je ponovno vrnilo stanje iz leta 1969. Potihoma so trgovci — in z njimi tudi potrošniki, ki so pravi plačniki trošarinskega in drugih podobnih davščin — računali, da bo finančno ministrstvo ohranilo «status quo» tudi v letošnjem letu, in sicer toliko bolj, ker je to zadnje leto, ko italijanske občine pobirajo trošarino, saj se je Italija mednarodno obvezala, da bo do 31. decembra 1971 izvedla notranjo davčno reformo. Minister Preti pa je s posebnim dekretom 21. decembra lani postavil novo trošarinsko uravnilovko za leto 1971; ta uravnilovka pa je po mnenju prizadetih trgovcev še slabša kakor prva, saj se Včeraj popoldne sta na rabilo upravnega odbora Narodne tat študijske knjižnice obiskala sedanje prostore knjižnice v Ulici Geppa 9 deželni odbornik za izobrazbo in kulturno dejavnost Bruno Giust in ravnatelj istega odborništva za kulturno dejavnost dr. Alfredo Vemier. Ugledna gosta sta si v spremstvu predsednika, podpredsednika, tajnika in drugih ogledala prostore ter ugotovila njihovo neprimernost. Nato sta si gosta v istem spremstvu ogledala prostore v Kulturnem domu, ki so namenjeni za Narodno in študijsko knjižnico. Zatem je ravnatelj Slovenskega gledališča Fili-bert Benedetič povabil prisotne na ogled doma. Med prijetnim razgovorom sta odbornik in ravnatelj obl ju bila svojo podporo za nujno i>otreb no rešitev vprašanja novih prostorov Narodne in študijske knjižnice v Kulturnem domu. Po obrazložitvi najnovejših potreb pri delovanju Slovenskega gledališča sta gosta prav tako obljubila svoje sodelovanje. Na sliki: odbornik Giust, dr. Vernier, predstavniki Narodne in študijske knjižnice, Slovenskega gledališča in drugi gostje v baru Kul turnega doma med razgovorom. nanaša na tržiščno stanje, ki je v enem letu doživelo še znatne nove spremembe. Po trditvah trgovskih strokovnjakov bi uvedba enotne osnove za odmerjanje trošarinskega davka v letošnjem letu dejansko podražila prehrambene proizvode za 10-15% (državno poprečje), poprečna cena številnih drugih artiklov pa bi se dvignila za 20-40%, (to velja zlasti za tkanine, oblačila, pohištvo, za-dijške sprejemnike, elektrogospo-dinjsike stroje in kozmetične ter parfumerijske izdelke). Trgovci pri Confcommerciu in, kolikor se nas tiče, združenje trgovcev iz tržaške pokrajine, zahtevajo zdaj ponovno od ministra Pretija, naj umakne uravnilovko in naj vzpostavi stanje iz lanskega leta. Ce se res ni mogoče odreči določenim spremembam glede odmerjanja trošarine — davek vrže poprečno na leto državnim blagajnam okoli 500 milijard lir, z uvedbo uravnilovke pa bi se priliv povečal za okoli 100 milijard — naj bi vsaj finančno ministrstvo prepustilo pokrajinskim odborom za cene možnosti, da v tem smislu svetujejo primerne rešitve osrednjim davčnim organom. Predvsem pa bi bilo treba uvesti take spremembe postopoma, in ne vse naenkrat. Trgovci tudi osporavajo finančnemu ministrstvu, da se pri določanju «trošartnske politike« premalo posvetuje s prizadetimi občinami. Tako je svoj čas ustanovil posvetovalno komisijo, v kateri sedijo trije zastopniki vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI, a vsi trije so severnjaki: to so namreč občinski odbornik za finance iz občine Lucoa, njegov kolega Iz občine Milan ln pa genovski župan. Kar zadeva tržaško pokrajino, smo pred dnevi zabeležili, da je minister Preti izrazil pripravljenost popraviti ali celo umakniti trošarinsko uravnilovko, kolikor bi zaradi nje na našem področju nastale prehude obdavčitve in nevarna kolebanja v cenah (pri tem je občinski odbormk Mocchi naglasil pomen tržaškega trga tudi za veliko število jugoslovanskih potrošnikov). Pred končno odločitvijo o tem vprašanju, je zaključil minister, pa bo proučil spomenico, ki mu jo bo o tem vprašanju dostavila tržaška prefektura po predhodnem sporazumu med šestimi župani iz tržaške pokrajine. Confcommerclo v zvezi z uravnilovko naglaša, da gre za neprimeren ukrep, ki povzroča zaradi različne davčne dinamike v posameznih pokrajinah včasih kar absurdne primere: tako se dogaja, da nova obdavčitev po «dekretonu» in zdaj še po uravnilovki pri nekaterih vrstah parfumerij skega blaga celo prekaša vrednost posameznih artiklov. Takih primerov navajajo pri Confcommerciu več, eden Izmed najbolj pestrih pa je ta, da bi se morala po uvedbi uravnilovke v rimski pokrajini odmerjati trošarina na vsakega konja na osnovi 110.000, na vsakega osla pa na osnovi 120.000 lir. Vprašanje svetovalca Fragiacoma županu Republikanski občinski svetovalec Ollviero Fragiacomo je naslovil tržaškemu županu vprašanja v zvezi z obiskom podtajnika v ministrstvu za trgovinsko mornarico, socialista Cavezzalija. Fragiacomo sprašuje župana, če se mu ne zdi umestno, da bi po obisku ladjedelnice ln pristanišča prišlo do srečanja podtajnika Ca-vezzalija s krajevnimi političnimi organizmi in oblastmi, tudi v zvezi z vprašanjem spoštovanja vladnih obvez (CIPE št. 2) iz oktobra 1968. vost državnih oblasti na področju pomorstva in kratkost razvojne dobe, ki jo obravnava načrt in ki ne sega dalj kakor do leta 1975. Do tega leta je namreč skoraj nemogoče uresničiti pomembnejše investicijske načrte. Deželni dokument nasprotno predlaga, naj bi izdelali ustrezne razvojne programe vsaj do leta 1980, hkrati s tem pa naj bi pripravili takšen načrt investicij, da bi bil Jadran bolje valoriziran glede na njegove sredozemske vloge. Drugo poglavje se ukvarja z razvojem deželnega gospodarstva in naglaša potrebo po ustreznem razvoju pomorstva. Prometne infrastrukture, ki se gradijo z državno in deželno pomočjo, bi namreč o-stale brez haska, ko bi ustrezno ne narastla tudi pomorska dejavnost. V tem okviru je treba posvetiti posebno pozornost vlogi, ki jo ima tudi v prometu tržaško pristanišče. Napovedane okrnitve državnega pomorstva v tržaški luki bi pomenile po deželnih strokovnjakih, hud udarec za krajevno gospodarstvo. Pravzaprav bi Trst po Irijevem načrtu največ trpel med vsemi italijanskimi lukami. Te bi sicer v nekaterih primerih tudi prišle ob nekaj prog, zato pa jim IRI pripravlja drugačne razvojne načrte (to velja zlasti za Genovo). V tretjem poglavju so strokovnjaki obravnavali posamezna vprašanja s področja pomorstva. V tej zvezi naglašajo potrebo po širšem razmahu blagovnega prometa čez ocean in za širši razvoj potniškega prometa na progah z Južno Afriko in Daljnim vzhodom, na katerih se v zadnjih dveh letih opaža znatno naraščanje popraševanja. Kar zadeva področje Sredozemlja pa kaže povečati bodisi blagovni kakor tudi potniški promet, pri tem pa naj bi valorizirali zlasti jadransko področje. V preteklih dneh je deželni odbornik za načrtovanje Stopper v zvezi z omenjenim dokumentom srečal predstavnike sindikalnih organizacij iz tržaške pokrajine. Sestanka so se udeležili sindikalisti Gerli za CGIL, Marinello za CISL in Fabricd ter Piccoli za Delavsko zbornico. Sindikalisti so izrazili svoje soglasje z dokumentom, saj se njegove zahteve v glavnem ujemajo z zahtevami sindikatov. Poudarili so, da je treba naglasiti mednarodno vlogo Furlanije - Julijske krajine zlasti v stikih s srednje in vzhodnoevropskim zaledjem. Sindikalisti so nadalje načeli nekatera vprašanja, ki zadevajo osebje pomorskih družb, delujočih v okviru Finmare. Poudarili so, da daje državni načrt o preosnovi pomorstva večjo težo Tiranskemu kakor Jadranskemu morju, kar nas postavlja še bolj v ozadje kakor v preteklosti. Poudarili so tudi potrebo po primerni valorizaciji domačih ladjedelnic v zvezi z napovedanim načrtom za gradnjo novih ladij, ki naj zaplovejo na proge pretežno državnega pomena. Pri tem prideta v poštev zlasti tržiška ladjedelnica in pa ladjedelnica Sv. Marka v Trstu. Kar zadeva same pomorske proge, so sindikalisti postavili zahtevo po ohranitvi ladje «Cristoforo Colom bos. na progi Trst - Severna Amerika, po primerni krepitvi blagovnega prometa na čezoceanskih progah in po vzporedni krepitvi pomorskih zvez, ki jih vzdržuje družba Tirrenia tudi iz tržaške luke. Nato se je odbornik Stopper sestal s predstavniki lokalnega gospodarstva, in sicer s predstavnikom združenja tržaških špediterjev Marzarijem in Parisijem, s predsednikom industrijskega združenja Moddanom, s predsednikom trgovskega združenja Hausbrandtom in z zastopnikom obrtniškega združenja Alesanijem. Tudi omenjeni gospodarstveniki so izrazili soglasje z deželnim dokumentom in so med drugim naglasili, da bi morala država sčasoma preiti na podeljevanje finančne pomoči tudi zasebnim operaterjem, ki se udejstvujejo na področju pomorstva. Odborniku Stooperju so izročili dokument trgovinske zbornice, v katerem se obravnavajo zlasti pomorski sporazumi «conferences», ki občutno škodujejo našemu pomorstvu. Včeraj popoldne se je odbornik Stopper končno sestal še s predstavniki krajevnih in javnih ustanov. in sicer s predsednikom pokrajine Zanettijem, z županom Spac-cinijem, z ravnateljem luške usta nove Colauttijem in predstavnikom trgovinske zbornice Hlinijem. Ti so tudi obiasnili nekatera vprašanja s področja pomorstva in naglasili potrebo po večji valorizaciji Ja dranskega morja. Važno opozorilo Sindikata slov. šole Sindikat slovenske šole opozarja profesorje, Id se nameravajo priglasiti k izrednemu usposobljenost-nemn izpitu, da zapade rok za vlaganje prošenj danes, 23. .januarja; da pa imajo kandidati še 15 dni časa — tako je bilo včeraj uradno zagotovljeno sindikatu — da priložijo že obdani prošnji naknadno potrebne dokumente. Prošnjo samo je mogoče izročiti tudi še danes osebno na šolskem skrbništvu, kljub nasprotnim trditvam neke slabo informirane osebe. SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Prijeten glasbeni večer Ondino Otto in A. Vodopivcem Številno občinstvo je sopranistko in pianista nagradilo s toplini aplavzom V Mali dvorani Kulturnega doma je bil sinoči prav prijeten glasbeni večer. Na solističnem koncertu, ki ga je pripravila tržaška Glasbena matica, sta se dokaj številnemu občinstvu predstavila dva domača umetnika — sopranistka On-dina Otta - Klasinc in pianist A-leksander Vodopivec. Večer je bil toliko bolj prisrčen in razveseljiv, ker sta domača glasbenika nastopila pred svojim občinstvom s komornim koncertom po razmeroma dolgem obdobju, posebno sopranistka Ondina Otta ze dolgo ni nastopala v Trstu, v Kulturnem domu pa je sinoči sploh prvič gostovala. Spored, Ki ga je sopranistka izbrala je bil dokaj raznolik in svojevrsten, saj je obsegal skladbe od Scarlatlija pa do Merkuja. Sopranistka je tako lahko pokazala vse svoje številne glasovne in interpretacijske zmožnosti, ter bila zlasti v drugem delu — v Mirkovih in Poličevih samospevih — deležna navdušenega in dolgotrajnega ploskanja za svoje res zelo kakovostno izvajanje. vilno obiskali zanimiv komorni koncert. - dn - Poriv ANPI Pokrajinsko tajništvo Vsedržav nega združenja patizanov Italije (ANPI) poziva bivše partizane, ki so že prejeli iz Rima priznanje, da so sodelovali v osvobodilni borbi, naj o tem obvestijo tajništvo organizacije v Ul. Crispi 3, ali pa naj telefonirajo na telefonsko številko 73030«. Po vsej' sili mu je hotel zasesti mesto na vlaku V prvem delu je Ondina Otta zapela *Ah, nikar se mi ne skrijte» Bononcinija, tSrce me boli» Scar-lattija, eOvčica» D. Sarrija, *Za-kaj obupam naj?» G. De Luče in tSinčko» Jomellija; v drugem delu pa so bile na sporedu Mirkovi *Ka-teri kerub» in s! Damiani, koreografija Fernanda S® co, zborovodja Gaetano Riccitelli Pri blagajni gledališča (tel. 2!®’ se nadaljuje prodaja še razpolofl vih vstopnic za parter in lože, P1' stori na galerijah in balkonih P> " razprodani POLITEAMA ROSSETTI Danes in jutri ob 20.30 ponovit*' predstave drame Maksima Gorkega«1' dnu« v režiji Giorgia Strehlerja ib izvedbi gledališča «Gruppo teatro azione«. V nedeljo bosta na Pr0*!j mu dve predstavi ob 16.30 in ob 20.3“ Pri blagajni v pasaži Protti se daljuje rezervacija vstopnic za P**" stave do srede 27. t. m. » * # Zaradi spremembe programa dAJJ rarnih sobot« bo srečanje z Mari*' Soldatijem, ki je bilo predvideno » danes, v sredo, 3. marca. V sobot*' 30. t. m. pa bo v tem okviru pred*'? prof Gino Giugni o temi »Sindlk* v letih 70». AVDITORIJ Danes zvečer ob 20.30 bo v okvir cikla ((Gledališče danes« pod poKr0'r teljstvom Teatra Stabile igralska tj' pina iz Verone (cGruppo Teatro - V boratorio« uprizorila MachiavelUP igro ((Vladar« (II Principe). Pred*t' vo bo gledališče ponovilo samo daf* zvečer in jutri popoldne. V režiji Ezia Marie Caserbe, *j ? napisal tudi tekst, nastopajo: And1* Miller, Nico Turra, lana Balkan, «■ gi Fiorio, Roberto Marchiotto, Grk* no Longo, Marco Dorfless, Glasbo^ napisala Stefano dal Palii in lana I kan. Abonenti na sezono Teatra StabH imajo znaten popust in vstop tudi izkaznico za predstave ((Gledališče nes«. Razstave natura viva — trza* EXOTARIUM, Drevored XX sept*? bra 31. Razstava in trgovina trop1-' nih, sladkovodnih in morskih '' eksotičnih živali (sesalcev, ptic, v* rilcev, dvoživk) Odprto vsak il. tudi ob nedeljah, od 10 do 13. ter od 16. do 20 ure Zares sP* takularna razstava Nazionale 15.30 «4 per Cordoba«, j* navision. Technicolor. United tists, George Peppard. Eden 15.00 «L'impossibiiit4 dl 'sS''l -------, -------- ---------------- Prepovedano mladini "pod 14. l'toj * - - v W Iiuauuii jJUU ' Grattacieio 16.00 «Una prostitutk servizio del pubbiico ed in tH-con le leggi dello stato« Giov*" Ralli. Technicolor. Prepovedano “ dinl pod 18 letom. ,, Excelsior 16.00 cAndrče«. Prepove“ no mladini pod 18. letom. ^ Ritz 16.00 «La moglle del prete«. S fia Loren. Marcello Mastmi*" Technicolor Alabarda 16,30 «Arriva Sabata«. * thony Steffen. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Nel giornoL Signore«, L. Buzzanca. G. ri, Franco Franchi, Ciccio Ingr*ss Technicolor. Aurora 16.30," 19.00, 22.00 dBorsa^JJ — ‘O.UU, i U .\S\J, Alain Delon, Jean Paul Beirnb Technicolor. Cristallo 16.30 «11 prete sposato«, ^ sanna Podesta, Lando Buzzanca. , j mladini " chnicolor. Prepovedano 18. letom. j Capitol 16.00 «Amore, formula 2». ‘jj Dei Primitives, Giacomo Ag°s‘ Technicolor. m Moderno 16.30 «L’ultimo avvent"',. ro», Charles Aznavour, Candic« 9 ger. Technicolor. m{, Vittorio Veneto 16.15 «Alrport». j* Lancaster Dean Martin, Je**1 berg. Van Heflin. Technicolor. j Ideale 16,00 «Due blanchi nell’A‘ ^ nera«, Franco Franchi, Ciccio ^ grassia. Technicolor Dve uri skončnega smeha. Impero 16.30 «Un’estate con sent%, upe™ id.ju «un esiaie con s«1' to«. Stefania Sandrelll. Techni*?‘ Astra 16.30 «Topollno Story». T*..- — - —................. color. Dodatek «1 tre porce11 Walt Disney film. gte- Abbazia 16,00 »Scaramouche«. vvart Granger, Eleonor Parker. ,0t net Lelgh, Mel Ferrer Technic°> KINO «|R|S» PROSI* predvaja danes ob 19.30 bsf' ni dramatični film: , L’UNICO GIOCO IN ClTTA Igrajo: Elizabeth Taylor Warren Beatty. > KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 18. uri ** bavnd film: METTI UN FORMAGGlf,° A TAVOLA (risanke - Cartoni ani«16® Igrata: Tom in Jerry . Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob poK. Je Gorup vd. Višnjevec darujet* zlella Lenori in Zattera Paol» lir za Dijaško matico. «I V spomin pokojnih staršev '**/ Bazlllja Hrvatič 2.000 lir za Pr(%i*' no društvo Slavec . Rlcmanje. JVr sto cvetja na grob pok. Luči fi)1' kove darujeta Natalija in Duš*11^)* lan 2.000 lir za šolo - spornem F v Cerknem 22. januarja Je po krajši boleani mirno zaspala naša dra«* mama in nona ANTONIJA ŠTOKA vd. SCHERILLO Pogreb bo danes, 23. t.m. ob 15.45 iz stanovanja v Ul^ Cerreto št. 23 na pokopališče v Barkovljah. Žalostno vest sporočajo hčerki Amalija in Marčela ter ri" Armando z ženo Lojzko. vnuk Fabio in drugo sorodstvo. Posebna zahvala dr. P. Bertodl za požrtvovalno nego. Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38006 K1 ci Pi b, Zr Ot e RI pr normale«, Elliot Gould, Cand Bergen. Prepovedano mladini 18. letom. Fenice 16.00 «La califfa«, Ugo Tog"’ zi, Romy Schneider. TechnicbL primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 23. januarja 1971 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Dveletna odpustitev zaporne kazni V ZVEZI S TEŽAVAMI IN STAVKAMI V VRTCIH ONAIRC Deželna uprava bi morala poskrbeti SINDIKALNE VESTI vlomilcem v tobakarno pri Sv. Soboti za dostojno mrežo občinskih otroških vrtcev tržaškim kazenskim sodiščem četverica zdravnikov, ki naj bi ogoljufala bolniško blagajno INAM Pred tržaškim kazenskim sodiščem pa se je včeraj morala zagovarjati četverica zdravnikov »za splošne notranje in otroške bolezni*, ki so bili obtoženi goljufije. Obtožnica je konkretno dolžila 58-letnega Giovannija Pasarellija iz Devina, 51-letnega Francesca Set-tima iz Sv. Križa, 52-letnega Carla Delanija iz Nabrežine ter 51-letnega Enza Manno iz Ul. Pisani 2, da so v običajnih dnevnih poročilih za vzajemno bolniško blagajno INAM pripisali preglede v ambulatoriju kot preglede na domu in se seveda s tako dejavnostjo denarno precej okoristili. Vsi obtoženci so na včerajšnji razpravi soglasno dejali, da je sicer možno, da so včasih kaj pogrešili, vendar pa da je šlo v glavnem za preglede na domu. Javni tožilec ar. Pascoli je predlagal za obtožene zdravnike prekinitev sodnega postopka zaradi amnestije, branilec odv. Coslovich pa tržaškim prizivnim sodiščem I so jima odpustili dveletno zaporno tpreds. Franz. tož. Franzot, zapis- in celotno denarno kazen. “čarka Viezzoli) sta se včeraj mo- ----- J"8 zagovarjati 24-letni Bruno Au-^ iz Ul. Palestrina 8 ter 26-letni . .ancarlo Rota iz begunskega na-^'la S. Nazario 131. UJ>a sta se že 16. januarja lani “fcfala skupno s štirimi drugimi osebami zagovarjati zaradi tatvine tobakami na Trgu Cagni ter v ®govinj z jestvinami, last 40-letne-sa Giovannija Krebla iz Ul. La-aretto 11. Prvostopenjski sodniki ®0 obsodili Auberja in Roto vsake-jr na 3 leta zapora ter 200 tisoč denarne kazni, vse ostale pa aradi prikrivanja ukradenega bla-, na skupno 4 leta in 2 meseca kazni3 *** tisoč lir denarne Dogodek, ki je pripeljal obtožen-8 pred sodišče, je znan. Dne 11. I?aja lani se je 22-letna Rosatea ovirk por. Visintin zglasila na ko-J™aariatu javne varnosti ori Sv. aoboti ter izjavila policistom, da ja ponoči neznanci vlomili v njeno afiko na Trgu Cagni 1 ter ukrad-’ ookaj zavojčkov cigaret ter vred-f)aP'rie v skupni vrednosti •<00.000 lir. Pri preiskavi so agen-tamkajšnjega komisariata s so-®lovanjem letečega oddelka kvestu-® nadalje ugotovili, da so nezna-V1 vlomilci vdrli v trafiko tako, a. so za kioskom izvrtali v zid ecJo odprtino ter skoznjo prišli ^ notranjost. Značilno je tudi to, a je neznance pri njihovem nesenem poslu varovalo dejstvo, a so tik za kioskom gradili novo Palačo in zato v omenjenem kraju 111 “do prehoda. Pp skrbni preiskavi pa so poli-Jj". končno *e stopili na prste ne-Pudipravom Najprej so prijeli Au-Ua. Istrana po rodu, ki je pri-a‘. da si je tiste noči s krampom Cir‘ Pot v prodajalno ter odnesel .garete in vrednostne papirje, ki Djie s posredništvom neke ženske ^oal nekemu tretjemu moškemu. Auber j(. med zaslišanjem na .esturi vztrajno trdil, da je tat-izvršil sam, kajti pred krat-je izvršil še neko drugo tat-s, ? v že omenjeni trgovini t je-š'K^mi >n se je bal, da bo tako 09M poslabšal svoj položaj. Iz oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog. Pridržana prognoza za pešca, ki ga je zbil rešilni avto RK Predsinočnjim, okrog 1.20, so sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice s pridržano prognozo 36-letnega Antonia Tiralonga iz Ulice Molino a Vento 5, ki je malo prej postal žrtev slikovite, kolikor nenavadne prometne nesreče. Moški je prečkal Ulico Oriani ,z-ven prehoda za pešce, ko ga je z vso silo zbil po asfaltu rešilni avto RK, ki je s polno sireno in prižganimi žarometi drvel proti Istrski ulici zaradi nesreče, ki se je tamkaj pripetila. Tiralongo je dobil močan pretres možganov, poškodoval se je po prsih ter si zlomil desno nogo. Kot so ugotovili agenti cestne policije, ki so sestavili zapisnik o nesreči, je vozilo RK vozil 24-letni šofer Gian franco Linzi iz Ulice Svevo 36. limtiiiinniiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiininnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiuiia IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojena trojica tatov v hangar tvrdke EMI V novembru predlanskim so izmaknili razno blago v vrednosti 26 milijonov lir kovine je izmaknil razne delika-ter nad 100 steklenic likerjev, U18 ter penečega vina, vse v j^uPni vrednosti okrog 250 tisoč pa mu pri tem niso na-Seb ’-n tak° so 'z izjav dveh o-b,.0.’,. ki sta odkupili cigarete, ugo-(vm: da se je podviga na Trgu . 8ni udeležil še nekdo iz Auber-h ega kroga. Tako so zaslišali še ki pa se je z izmišljenim izdal ter končno tatvino rli^ra.išnja razprava pred priziv-m sodiščem je, podobno kot že Včer: Km ona • tej ifa kazenskem, potekala v pretil ?urn°m ozračju. Najprej je Ro-sp|7^ušal prepričati sodnike, da se hJ’" .ni udeležil vloma in ponovno je ov*l svoj že znani »alibi*. Auber vins Svoje strani sicer priznal tat-hr ®..v tobakarni. odločno pa se je * i^i .^tcžbe tatvine v trgovini Pfljlvinami. Povedal pa je, da je tnr|j tatv'ni v tobakarno sodeloval ,t ' eden (X) obtožencev na prvo-Ka jnis,(i razora vi, ki je čakal nie-W n Roto pred tobakarno z av-dvjg da opravita svoj tatinski po- tožilec dr. Franzot je de-ob^na sta vložena priziva obeh *Chncev' zara(l' pomanlkan.ia pri ljjv h razlogov, povsem nespreiem-Nit 'er v tR narnen predlagal poka Prvostoone kazni, medtem hoff Ur“f1rxi branilec odv. Strudt-„ Predlagal nahiižio kazen. so obema prizivnikoma celotno kazen, istočasno pa SODOBNA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ■i! !i: ::: tzsia je zadnja knjiga komunikacije IN JEZIK PREPLET *OSU IN DEJANJA j^ftga je prvi poskus, a bi v urejeni obliki Stavili pregled celot-^ komuniciranja. Ka- Nastane in se razvija 3e2ik? se člmprej v tu " Ul sv Frančiška 20. ^ «1-793 Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, top. Pascoli, zapisničarka Zorzet) so včeraj obravnavali precej hrupen proces o tatvini v tvrdki EMI (Empori ma-rittimi italiani), do katere je prišlo 23. novembra predlanskim v hangarju št 72 v Novem pristanišču. Tu so tatovi izmaknili najrazličnejše blago, od zlatih primerkov do vžigalnikov, od vezalk za čevlje do samih čevljev, vse v skuoni vrednosti okrog 26 milijonov lir. «Empori marittimi italiani* je tvrdka, ki hrani in skrbi za vse blago, namenjeno potniškim ladjam, v njenih hangarjih pa se kopiči blago za stotine in stotine milijonov lir vrednosti. Preiskava agentov o tatvini je bila dalj časa brezuspešna, dokler ni meseca avgusta lani avtomobilska izvidnica cestne policije ustavila v Venzoneju avtomobil s tremi potniki. V avtu so agenti našli torbo s 300 zlatimi primerki za približno 15 milijonov lir vrednosti. Trojica aretirancev se je tako morala včeraj zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem. Ti so: 26-letni Claudio Belle iz Istrske ulice 24, 28-letni Antonio Frontalo-ni iz Stare istrske ceste 17 ter 28-letni Antonio Zocchi iz Ul. Vivaldi št. 2. Moški so že ob trenutku aretacije zanikali vsako odgovornost pri tatvini in v ta namen dejali, da jim je torbo z dragocenostmi izročila neka tretja oseba, zelo znana v analih tržaške kvesture. Obtožnica jih je dolžila tatvine z ob-težilnimi okolnostmi, tihotapstva, neplačila davka na poslovni promet ter tihotapstva vžigalnikov (trinajst primerkov za okrog 90 tisoč lir vrednosti). 33-letni Paolo da Reto iz Vidma, ki ni bil prisoten na včerajšnji razpravi, pa je bil obtožen prikrivanja ukradenega blaga, tihotapstva ter neplačila davka na poslovni promet. Tudi na včerajšnji razpravi so se vsi trije obtoženci branili vsake obtožbe. Javni tožilec je predlagal za Frontalomja 5 let, za Bel-leja 4 leta ter za Zocchija 2 leti zapora, za di Reta pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Za Belleja in Frontalonija je predlagal tudi globo 15 milijonov lir. Posamezni branilci pa so se potegovali za blažjo opredelitev prekrška (tatvine) v prikrivanje ukradenega blaga. Sodni zbor je po približno enournem posvetu spoznal vse tri obtožence za krive prikrivanja ukradenega blaga in obsodil Belleja ter Frontaloniia vsakega na 3 leta zapora in 600 tisoč lir denarne kazni, Zocchija pa na 1 leto zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni. Slednjemu so sodniki odpustili celotno kazen ter odredili njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora. Tudi Fron-taloniju in Belleju so odpustili e-noletno oziroma dveletno zaporno kazen ter ju oprostili obtožbe tihotapstva ter neplačila davka na poslovni promet, medtem ko so Di Reta oprostili vseh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov. Trčenje avtomobilov pri Fernetičih Zaradi raznih odrgnin po levi nogi in prsih se bo 70-letna Antonia Flora por. Stabile iz Ulice Limita nea 5 morala zdraviti od 20 do 30 dni na ortopedskem oddelku l>ol nišnice. kamor so jo sprejeli včeraj ob 15.55. Ženska, katero je pripeljal v bolnišnico rešilni avto jugoslovanskega RK, se je peljala v avtu prinz. ki ga je vozil njen mož. W letni Enrico Stabile, Iz Sežane proti Tr »tu in se nekaj metrov pred ob mejnim prehodom pri Fernetičih zaletel v jugoslovanski osebni avtomobil, katerega podatki pa niso znani. Moški late ranjen pri trčenju avtov Včeraj, nekaj po 11. uri, je 54-let ni Mario Vidusso ix Lil.; S. Seba stiano 5 na križišču ulic Roma in Ghega trčil s svojim fiatom 600 v avto »alfa giulia*, ki ga je 20 letni Manfredini Bonarotti iz Ulice Sv. Frančiška 35 privozil iz Ulice Ghega, namenjen v Carduccijevo ulico. V bolnišnici so Vidussu, ki se je pri nesreči ranil po desni nogi, dali le prvo pomoč ter ga odslovili s prognozo okrevanja v približno 13 dneh. v Vesti iz Tržiča Laični poslanci vložili osnutek zakona za razpust ONAIRC • Dežela naj podpre otroške vrtce kot že podpira šolske prevoze, nakupe knjig in podobno Včeraj popoldne Je bilo zborovanje delavcev v ladjedelnici, ki se ga je udeležilo okrog 2.500 delavcev tega podjetja. V Gorici so predstavniki državnega vodstva treh v času še deželno podporo Vprašanje otroških vrtcev, ki jih na Goriškem, na Tržaškem in tudi v drugih pokrajinah severovzhodne Italije upravlja ustanova ONAIRC, stopa ponovno v ospredje. Že vrsto mesecev .je pouk v teh vrtcih ne reden zaradi številnih stavk, v katere je zapleteno osebje teh vrtcev. V zadnjem času so sicer s stavkami nekoliko nehali, vendarle ni moč reči, da je stvar dokončno rešena. Oseb.je .je namreč v sporu z vodstvom te ustanove, ker je to dobilo nekaj denarja od vlade, da bi izboljšajo plače temu osebju, računi pa se delajo z veliko počasnostjo. «Nihil sub sole novi*, so trdili stari Rimljani. Pri ONAIRC je tovrstna praksa postala že navada, saj vemo, da ie bil leta 1957 položaj podoben sedanjemu. Tudi takrat je vlada nakazala denar za plačilne dodatke osebju in tudi takrat je osebje stavkalo. Goriški pokrajinski svet je 17. julija 1957 izglasoval resolucijo v kateri je obsojal tako početje te ustanove. Kaj je ONAIRC vemo. Nastala je takoj po prvi svetovni vojni z namenom potujčiti z mrežo otroških vrtcev slovensko in nemško predšolsko mladino, ki je prišla, po prvi svetovni vojni v meje italijanske kraljevine. V vodstvenih organih te ustanove najdemo celo vrsto imen ljudi, ki so bili stalno nasprotno nastrojeni do naših problemov. Po drugi svetovni vojni je ustanova ostala ori živlienju, kljub temu da je izgubila celo vrsto vrtcev v slovenskih in hrvaških krajih, ki so prišli leta 1947 pod Jugoslavi jo. Zaradi tega .je razširila svoje delovanje na furlanske in italijanske kraje v raznih pokrajinah Treh 3e-nečij. Ustanova se je razširila in postala močna sila, ki je še danes čvrsto v rokah krščar.kodemokratske stranke. Na Goriškem deluje skupno 65 0-troških vrtcev. Od teh jih ONAIRC upravlja kar 39, t.j večino. Te vrtce obiskuje nekaj tisoč otrok. Med njimi so tudi slovenski otroški vrtci v Doberdobu, v Sovod-njah, v Rupi, v Standrežu, v Podgo-ri in v Pevmi. Za vzdrževanje teh vrtcev dobiva ONAIRC denar od aržave, prispevke občin (vsaka občina plača za vsak razred tej ustanovi od 200.900 do 300.000 Mr), poleg tega pa dobiva Za mnoge vrtce skrbijo direktno premožnejše občine, obstoja pa tudi cela vrsta zasebnih vrtcev, v glavnem cerkvenega značaja. Pred kratkim je skupina laičnih poslancev (KPI. PSI, PSIUP, PSU, PRI, PLI) predložila v parlamentu zakonski osnutek po katerem bi odpraviti ONAIRC ir. denar ki ga država daje tej ustanovi dali občinam za direktno upravljanje vrtcev ali pa da bi država sama otvorila vrsto svojih vrtcev To naj bi bilo v skladu tudi z zantevami sindikalnih organizaciji, ki menijo, da je treba otvoriti na celotnem državnem ozemlju vrsto državnih otroških vrtcev. Država naj bi tako skrbela za vrtce kot skrbi za vse druge vrste šol. Mnenja smo, da je uresničitev te zamisli še zelo daleč, kajti za to je potrebno precej denarja in baje ga državna blagajna nima dosti r,a razpolago. Država bi morala iz svo jih sredstev porabiti zelo veliko denarja za otvoritev vrtcev na celotnem državnem teritoriju, kajti v cirugih pokrajinah, Kot smo že dejali, ni vrtcev. V naši deželi bi to zamisel lažje uresničiti z deželnim zakonom in deželno denarno pomočjo. Blagajne naše dežele so polne in včasih se zdi da jih ne znajo ustrezne oblast; koristno uporabiti. Dovolj bi bilo občutno povečati dotacijo za otroške vrtce v že omenjenem zakonu iz leta 1969 ati pa izglasovati nov zakon, na podlagi katerega bi sprejela deželna uprava nase breme vzdrževanja otroških vrtcev. Seveda bi lahko dežela pri tem uporabila tudi tiste količine državnega denar.ia, ki prihajajo danes v našo deželo za potrebe otroških vrtcev. S tem bi rešili na mah celo vrsto problemov. V vsaki vasi bi deloval moderno urejen otroški vrtec (osebje bi moral seveda dostojno plačati), istočasno tri nekatere občine razbremenili težkih stroškov, ki jih te imajo dandanes za vzdrževanje že obstoječih vrtcev. Naša dežela pa bi se še na enem področju postavila v ospred.je v naši državi. Učinkovita akcija sindikatov proti neupravičenemu odpustu Izid volitev v tovarni «fiocco» v Podgori Na osnovi zakona št. 300 od 20. maja 1970 ima vsak delavec polno pravico, da je vpisan v katero koli sindikalno organizacijo in da raz? vija sindikalno dejavnost na svojem delovnem mestu. Ta zakon je znan kot «Status delavcev* ter točno 0-predeljuje odnose delodajalcev do delavcev in narobe, tako kar se tiče pravic kot glede dolžnosti. Vendar pa še vedno dobi kakšno podjetje, ki skuša izvajati pritisk na svoje uslužbence ter jim grozi tudi z odpustom, kadar hočejo razviti v podjetju svoje sindikalno delovanje. Tak primer navajajo sindikati CGIL tudi v goriškem podjetju za uvoz in izvoz *Comex», kjer je neka uslužbenka, ki je izrazila svojo pripravljenost, da prevzame v podjetju sindikalno zastopstvo uslužbencev, dobila odpovedno pismo, v katerem je med drugim rečeno, «da je v zadnjem času pokazala premalo predanosti podjetju in da je premalo produktivna*. To po več kot enoletnem delu pri omenjenem podjetju. Spričo takega postopka sta pokrajinski tajništvi CGIL in CISL na o-snovi zakona št. 300 uvedli sodni postopek pri gorišia preturi. Sod- nik dr. Ballarini je določil razpravo za sredo 20. t. m. Podjetje «Co-mex» pa je isti dan, se pravi 20. t. m., preklicalo odpust prizadete uradnice ter jo še povišalo v kvalifikaciji. Spričo takega razvoja je sodnik ustavil sodni postopek, ker je bila spričo preklica odpovedi zadeva dejansko poravnana. Pozitiven zaključek sodne akcije, ki jo je sprožil sindikat, je najboljši dokaz, da sindikalne akcije v podjetjih ne morejo in ne smejo ovirati s kakršnimi rapresalijami napram delavcem. Delavci so sedaj že toliko razredno zreli, da kaj takega ne bodo dopustili in se bodo posluževali svojih pravic. V tovarni v Podgori, in sicer v oddelku za umetna vlakna «fiocco»a so imeti te dni volitve nove notranje komisije, ki so dale naslednje rezultate: Volivcev 202; veljavnih glasov 176; bele glasovnice 1; neveljavne 10 in vzdržanih 15. Za tisto CGIL je bilo oddanih 78 glasov, za CISL 16 in za UIL 82. Na tej osnovi so bili izvoljeni: dva zastopnika za UIL in dva za CGIL. .................................... PO VESTNIKU TRGOVINSKE ZBORNICE Zaradi sejma in praznikov živahna trgovina v decembru Znatno znižanje obmejne blagovne izmenjave Nad 83 milijard lir hranilnih vlog na Conskem sindikatov, Vareto za CISL, Maz-zali za CGIL In Marchesan za UIL, govorili o vseh tekočih zadevah kovinarjev v državnem merilu s posebnim ozirom na ladjedelniSvo. V tržiško bolnišnico so sprejeli za 10 dnd na zdravljenje 41-letnega Arna Moreaua Iz Bank, Ul. Foma-ci 149, kd si je pri rezanju mesa ranil palec leve roke. za vsak razred otroškega vrtca na podlagi deželnega zakona štev. 27 iz leta 1969. Na podlagi tega zakona daje dežela letno 70 milijonov lir za podporo raznim ustanovam, ki vzdržujejo otroške vrtce. Seveda je ta deželna pomoč za posamezne razrede minimalna ker je v naši deželi odstotek otroških vrtcev naj višji v primerjavi z drugimi kraji v državi. Tudi v preteklem decembru se je goriška nadrobna trgovina obdržala vkljub zimi na dostojni višini; tako ugotavlja vestnik trgovinske zbornice v svojem poročilu o goriškem gospodarstvu v omenjenem mesecu. Kot je bilo pričakovati, smo imeli za Andrejev sejem velik obisk klientov z jugoslovanskega obmejnega področja in ta obisk je bil precejšen tudi za božične praznike in novo leto. Razmeroma malo je bilo razprodaj (ker so se pojavile šele v januarju) normalna je bila prodaja na obroke in kredit. V okviru videmskega sporazuma za maloobmejni blagovni promet se je ta v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšal tako pri uvozu iz Slovenije kakor tudi pri izvozu. U-vozili so za 193 milijonov lir raznega blaga (prejšnji mesec za 240 milijonov) izvoz pa se je zmanjšal od prejšnjih 167 milijonov kar za 138 milijonov. Med uvoženim blagom naj omenimo: goveje in prašičje meso, konje za delo in zakol, drva in grad- beni les, lesne izdelke in povrtni- orkester, na razpolago bo dobro za-no. Med izvoženim blagom pa naj j ložern bife. omenimo: razno drogerijsko blago, ] Vabila se dobijo pfi naslednjih tekstilno blago, elektromaterial, sa- j poverjenikih: Jamlje - Pahor Mir- llllll lllllllll lllll tmllllllllllKIIIIIIMlIlllMllllllllllllllimillllllllllMIlllMIIIII llllllll lllllllllll Hilli lllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIimill SEZNAM GORIŠKIH DAVKOPLAČEVALČEV Zavezanci za občinski davek z osnovo nad tri milijone lir Danes zaključujemo seznam davčnih zavezancev iz goriške občine za občinske davke z davčno osnovo od 3 do 5 milijonov; v oklepaju je naveden davek, ki ga bo moral vsak posameznik plačati. Zdravnik dr. Marino Martinelti 3 milijone (246.000); profesor Massi-mitiano Matani 3 milijone (246.000); zdravnik Vincenzo De Michelini 3 milijone (246.000); trgovec Guido Mizzon 4 milijone (386.000); trgovec Luigi Moncaro 3 milijone (246 tisoč); Enrico Padovan 3 milijone (246.000); odv. Eno Pascoli 3,5 milijona (312.000); podjetnik Bruno Perco 3 milijone (246.000); zdravnik prof. Alvise Peresson 4 milijone (386.000); ravnatelj tobačne tovarne dr. Guido Piccinini 3,5 milijona (312.000); trgovec Giovanni Poletti 3,2 milijona (271.000); geometer Pietro Protto 4 milijone (386 tisoč); zdravnik dr. Fetice Rapuzzi 3,1 milijona (258.000); ravnateli občinskih podjetij inž. Quirino Rigo-nat 4 milijone (386.000); zdravnik dr. Giuseppe Romitelli 4,5 milijona (464.000); sodnik dr. Aldo Šališ 3 milijone (246.000); notar dr. Giuseppe Sardelli 3,6 milijona (326 tisoč); notar dr. Bruno Secutin 4 milijone (386.000); odv. Augusto Sfiligoj 3 milijone (246.000); gradbenik Livio Sgubin 4.25 milijona (424 tisoč); idustrialec Pietro Solza 3,05 milijona (525.000); Mario Spanghe-ro 3,8 milijona (355.000); sodnik dr. Carlo Storto 3,1 milijona (258.000); asistent Italico Tavagnacco 3,9 milijona (370.000); upokojenec Mario Tiberio 3,5 milijona (312.000); dr. Nicolo Tonkli 3 milijone (246 tisoč); Giovanni Vetrich trgovec 3,45 milijona (305.000); slaščičar Stefano Viatori 3 milijone (246.000); gradbenik Luigi Vidoz 3 milijone (246.000); Ennea Vittori 3,5 milijona (312.000); industrialec Bruno Volk 4 milijone (336.000); zdravnik dr. Ennea Zambolii 3 milijone (246 tisoč); industrialec Egidio Zorzenon 3,3 milijona (283 000); profesor R-mbaldo Zucalli 3,4 milijona (298 tisoč). Novo gostišče v Šempetru Na Markovem hribu nad Šempe trom, ki je tudi lepa razgledna točka, so te dni odprli novo zasebno gostilno bratov Simčičev. Gostišče je urejeno in opremljeno v posebnem in okusnem slogu ter ima okrog 150 sedežev prostora. Do njega je speljana tudi lagodna cesta. Za njeno ureditev sta prejela gospodarja od lokalne banke 250.000 novih din posojila. Podgorska tovarna zastruplja Sočo Kot znano spuščajo iz tekstilne tovarne v Podgori odpadne vode in drugo nesnago v Sočo in s tem zastrupljajo njeno vodo. To se občuti zlasti v sušnih mesecih, ko je manj vode, kar prinaša še posebno škodo izboljševalnim napravam na krminsko - gradiščanskem področju, kjer gre potem taka onesnažena ali celo zastrupljena voda po kanatih na polje, na škodo tamkajšnjih povrtnin. Socialistična občinska svetovalca sta z ozirom na to poslala goriške-mu županu vprašanje, kaj namerava občinska uprava ukreniti, da se prepreči, ali vsaj omeji na minimum tako škodljivo početje. Pokrajina daje v najem kmetijsko posestvo Pokrajinska uprava v Gorici namerava dati v najem precejšnjo parcelo kmetijsko - vrtnarskega zemljišča v Podturnu, na kraju kjer je doslej delovalo kmetijsko posestvo umobolnice. Zainteresirani se lahko obrnejo za pojasnila na tajništvo pokrajine, Korzo Italija 55, do sre de 27. januarja t.l. v poštev pridejo tudi prošnje skupine kmetov ali vrt nariev. Občni zbor Kmečko zveze Odbor Kmečke zveze v Gorici va bi vse člane zveze na šesti redni občni zbor. ki bo v nedeljo 24. t.m. z začetkom ob 9. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici, na Verdijevem korzu št. 13. Na dnevnem redu je poročilo u- pravnega odbora o delovanju v preteklem letu, dalje poročilo nadzornega odbora ter debata o obeh m odobritev. Na občnem zboru se bodo pogovorili Uidi o vseh drugih problemih, ki se tičejo zveze in kmei.jstva na splošno. Člani so vabljeni, da se zbora udeležijo polnoštevilno. Prošnje za premestitev profesorjev Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je v smislu ministrske o-krožnice od 20. t. m. odprt natečaj za vložitev prošenj za premestitev načelnikov solskih zavodov in stalno nameščenih profesorjev. Rok za vložitev prošenj na posameznih zavodih zapade 10. februar ja. Podrobnejša pojasnila so na u-radu šolskega skrbništva. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih, ra nam jih je posredovala Goriška turistična zveza iz Nove Gorice, je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih Goriških smučiščih naslednje: LOKVE: +3 stopinje, snega 10 cm Južen; LAŽNA: +3 stopinje, snega 20 cm južen; LIVEK- +2 stopinji, snega 30/50 cm južen; ČRNI VRH NAD IDRIJO. + 3 stopinje, snega 55 cm Južen. Vlečnice povsod obratujejo In ceste so prevozne. Kap ga Je zadela v hotelu Včeraj zjutraj so uslužbenci hotela Furlan v Ronkah našli mrtvega v njegovi sobi 63-letnega Gerar-da Pravisanija, ki Je doma lz Palmanove, pa Je že štiri mesece stanoval v tem hotelu. Poklicali so zdravnika, ki Je ugotovil, de je Pra visan umrl prejšnji večer zaradi srčne kapi. nitarne predmete, stroje in druge industrijske potrebščine, opeko, cementne izdelke, -lastične predmete, keramične ploščice, pisarniške potrebščine, steklo itd. Tudi v decembru je pristojen u-rad trgovinske zbornice izdal potrdila na račune In o izvoru blaga za izvoz v razne evropske 'n izvenevropske države. Gre za izvoz proizvodov goriške industrije za okrog 39 milijonov lir in sicer sanitarije, jeklene vrvi, plastifi-cirano blago, elektromaterial, hladilniki, vino itd. Hranilne vloge pri poštni hranilnici so dosegle konec oktobra 10,5 milijarde lir od tega 5,5 milijarde v poštnih bonih. Pri raznih bankah in drugih denarnih zavodih pa so imeti konec septembra nad 73 milijard lir vlog; od tega za 50 milijard vlog zasebnikov in podjetij. V preteklem novembru je bilo nadalje na Goriškem 1013 protesti-ranih menic, od katerih so jih prizadeti 597 zavrnili ter 416 sprejeti, za skupnih 219 milijonov lir. Dodamo naj še, da je v preteklem decembru napovedal stečaj neki bar - restavracija. Prihodnjo soboto ples M «Dom» v Prosvetni dvorani Številni plesni večeri, ki so bili v lanskem predpustu v Prosvetni dvorani, so dosegli precejšen uspeh. Zaradi tega bodo tudi letos prireditelji ponovili zabavne predpustne plese in prepričani smo, da bodo tudi letos te prireditve uspele ter da bodo s časom postale tradicionalne. Prva tovrstna prireditev bo prihodnjo soboto, 30. januarja. Ples bodo priredili mladinci goriškega športnega združenja DOM. Lanski ples Dama je zelo uspel, letos naj bo uspeh še večji. Igral bo priznan ko, Doberdob Karel Perletič, Dol-Poljane - Sonja Peric, Vrh - Lucijan Cemic, Gabrje Silvan Floranin in Milena Mozetič, Sovodnje - v pekarni Cotič, gostilni Franc Hmeljak in v gostilni Bruno v Rubijah, števerjan - Milena Koren, Standrež - gostilna Romana Gabro, Rupa-Peč - trgovina Slava, PevmaOslavje-št. Maver - Neda Zornik, Gorica - na uredništvu Primorskega dnevnika in na SPZ v Ul. Malta 2, prvo nadstropje. Jutri kongres socialdemokratov Jutri bo v Gorici pokrajinski kongres socialdemokratske strankc-PSU. To bo prvi kongres po razkolu v socialističnih vrstah poleti 1969. Po razkolu so se v to stranko vključiti v glavnem vsi pripadniki bivše socialdemokratske stranke in na u pravnih volitvah ie ta stranka dosegla četrto mesto v pokrajinskem merilu za krščanskimi demokrati, komunisti in socialisti. Njeni možje sodelujejo v koalicijah leve sredine v goriška pokrajinska upravi, v oh cinah Gorica, Krmin in Gradež, so pa zelo malo zastopani v občinskih svetih drugih občinskih uprav na Goriškem. Imajo petnajst sekcij in okrog 600 članov (glasov so imeti lani 8.200) člane pokrajinskega vodstva so takoj po razkolu imenovali na podlagi takrat nastalih sekcii in pred nekaj meseci je skupina, v kateri se zbirajo v glavnem prvaki iz Tr/iča in okoliša ter Gradiške, zahtevala nekako postavitev v kot goriškega prvaka, bivšega poslanca Zucatiija. Ta skupina ima danes v izvršnem ‘iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiii!iiiiiiiiii MNENJE STROKOVNJAKOV Tuberkuloza ni več socialno zlo vendar še ni docela premagana Od Forlaninijevega pnevmotoraksa do sodobne kirurgije V zadnjih desetletjih je število I Zrak je stisnil pljuča. To je obolelih za tuberkulozo izredno I ončiln ravprt mirnvania nr padlo. Zato se o tej bolezni danes vse manj govori. Vendar obstajajo tehtni razlogi, zaradi katerih ne moremo odvrniti pozornosti od tega obolenja. Na področju zdravljenja jetike namreč nismo dosegli takih uspehov kot pri nekaterih drugih infekcijskih boleznih, n.pr. pri davici in otroški paralizi, ki ju danes v razvitem svetu skoro ne poznamo več. To pa zato, ker ni do danes uspelo nikomur izdelati cepiva, ki bi cepljenim zagotovilo imunost. Cepivo proti tuberkulozi sicer obstaja in ima tudi velik pomen, vendar pa ne zagotavlja popolne imunosti. Pri tej zadevi se bomo še ustavili in sicer pri najvažnejšem delu tega sestavka, kjer bo govor o preventivi. Naj v skopih obrisih orišemo čudovito razvojno pot zdravljenja jetike. Pred Forlaninijevo uvedbo pnevmotoraksa ni imel zdravnik v rokah skoraj ničesar. Bolnike so spravili v sanatorije, kjer so nanje zdravilno učinkovali zdrava klima, hrana in počitek. Zdravila, s katerimi smo takrat razpolagali, so delovala le kot splošna krepila za organizem, nobeno pa ni bilo učinkovito proti bacilu, ki tuberkulozo povzroča. Pod imenom pnevmotoraks razumemo »vbrizganje* zraka med oba lista porebrne mrene (plevre). ......... Od Galilejevega teleskopa do astrofizike našega časa V Sovjetski zvezi gradijo na Kavkazu v kraju Zelenčuskaja največji observatorij na svetu. Teleskopsko zrcalo bo merilo 6 metrov v premeru. Teleskop je najstarejši pripomoček moderne astronomije. Okoli leta 1590 so prvo napravo take vrste zgradili v Italiji. Galileo Galilei jo je predelal in dopolnil za opazovanje zvezd leta 1609. Tedanji teleskopi so bili sestavljeni iz leče, ki je bila pritrjena na koncu cevi ali palice, tako da se je moral astronom toliko časa premikati, dokler ni dobil izostrene podobe tistega dela neba, ki ga je želel opazovati. Moderni teleskopi so v splošnem dveh vrst: optični sistem enih je zgrajen na podlagi leč, drugi pa so zgrajeni na osnovi zrcal. Poleg tega imajo vgrajene tudi posebne naprave — ene fotografirajo nebo čakujejo največ uspeha od satelitov in raket. Z njimi je namreč mogoče beležiti vidno žarčenje in radijsko valovanje tudi na področju, ki ga teleskopi ne morejo doseči. Poleg tega lahko rakete in sateliti beležijo vse ostalo elektromagnetsko žarčenje, ki seva iz vesolja in ne doseže Zemlje, Doslej je NASA izstrelila 25 astronomskih satelitov, od katerih 7 za proučevanje sončnega sistema, pet za proučevanje zvezd, 12 za beleženje žarčenja X-žarkov in eno orbitalno oporišče z optičnim teleskopom. Poleg tega so Američani izstrelili pet sond na Venero in tri na Mars. Esro (evropska organizacija za vesoljske raziskave) je izstrelila na krožno pot okoli Zemlje 4 znanstvene satelite. Prav tako je izstrelila številne satelite in sonde na Venero tudi Sovjetska zveza. Astrofizika pa je mlada veda. Obetajo se ji še velika odkritja, omogočilo razen mirovanja prizade-ga pljučnega krila tudi zmanjšanje premera kavern, k’ so se zato lažje zarasle. Pnevmotoraks je mnogim rešil življenje, saj so ga skozi daljšo dobo zelo uporabljali. Puščal pa je tudi neprijetne posledice, predvsem plevralne zarastline, ki zmanjšujejo dihalno sposobnost. Vendar pa je bil kljub vsemu izredno dobrodošla novost, saj je prišel prav v času skoraj absolutne terapevtske praznine. Odkritje streptomicina, ki deluje specifično na povzročitelja bolezni, je pomenilo velik korak naprej. Edini pogostni stranski pojav je zmanjšanje sluha ali šumenje v ušesih, toda le pri uporabi visokih doz. Paraaminosalicilna kislina je vsem bivšim bolnikom dobro znani PAS, ki so ga morali požirati v velikih količinah, da jih je želodec kar pekel. Uspešen je namreč pri dozi 12 gramov dnevno. Ker so tablete polgramske, je to pomenilo 24 tablet na dan, kar bi bilo zaleglo že za dobro južino. V novejšem času ge dajemo v intravenoznih infuzijah. S tem preskočimo prebavila in tako povečano toleranco. Druga velika zmaga sodobne medicine v zdravljenju tuberkuloze je uvedba hidrazida izoniko-tinske kisline. Gre za zdravilo, ki je imelo ob uvedbi v prakso zda-deč največjo učinkovitost proti Kochovemu bacilu. Dovolj je, da bolnik zaužije 300 miligramov aktivne snovi dnevno. Ker deluje zdravilo s polno močjo skozi usta, ga ni treba dajati v injekcijah. Bolniki ga zelo dobro prenašajo in nevšečni stranski pojavi so redki in blagi. Tudi cikloserin je pokazal veliko moč, vendar ga pa obilneje uporabljamo le zadnja leta, ker je v prvotni obliki mnogokrat povzročal neprijetne živčne motnje. Sedaj je pa na tržišču v drugi obliki in bolniki ga mnogo lažje prenašajo. Zadnja velika pridobitev je e-tambutol, ki se tudi uspešno absorbira skozi prebavila in ne daje mnogo stranskih pojavov. Uporabljamo ga šele nekaj let in je dobrodošel predvsem v tistih primerih, ko je Kochov bacil postal rezistenten na ostala zdravila. Obstaja še vrsta drugih zdravil, ki jih pa manj uporabljamo, ker so ali premalo učinkovita ali pa preveč toksična. V to skupino •iiuiiiiiiiiiuiiiiimmiimmiiiiii HOROSKOP ta 1937 pa je neki inženir iz Chi- l ker ga vsrka atmosfera. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Koristni stiki vam bodo izboljšali gmotni položaj. V vaših odnosih z ljubljeno osebo pa ne bo vse najlepše. BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo pronicljivostjo boste zadeli v črno. Novosti v vaših novih ljubezenskih podvigih. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Načrt, ki se je že dolgo zavlekel, boste spravili pod streho. Pazite, da v družini ne bo gospodar le eden. RAK (od 22.6. do 22.7.) Če se ukvarjate s trgovino, dan ni za vas primeren. Ne vključujte v svojo ožjo družbo komaj znane ljudi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka pogajanja se bodo zavlekla, vendar bo šlo vse prav. Ne bo pa tako gladko v nekih novih stikih čustvenega značaja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Drznost bi mogla biti koristna, lahko pa vas privede v slepo ulico. Ne spravljajte v težave osebo, ki jo imate radi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preveč ste zaverovani vase in to bo škodovalo vašim poslom. S svojo bistrostjo se boste otresli ljubosumnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Preden se lotite resnejše naloge, se nanjo temeljito pripravite. Potrebno bo globlje razpravljanje o nekem družinskem vprašanju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Svoje načrte boste morali nekoliko spremeniti, kajti sicer ne pridete do konca. Preveč zaupate neki o-sebi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovnih zadevah boste morali iskati pomoč, ker bo sicer šlo kaj narobe. Majhen spor z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Od lične ideje, ki pa jih bo treba šele uveljaviti. V družinskem življenju nenavadno prijetno vzdušje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Majhne, toda nevarne neprijetnosti v poslovnem življenju. V čustvenih zadevah pa velika zadoščenja. lahko štejemo antibiotika kana-micin in viomicin. Vzporedno z internističnim zdravljenjem se je razvijalo tudi kirurško zdravljenje tuberkuloze. Vendar pa pokličemo kirurgijo na pomoč šele takrat, ko smo se prepričali, da zdravila niso zalegla. Še naprej veljajo tudi stara pravila, da so primerna klima, hrana in počitek koristni. Edino o hrani smo nekoliko spremenili mnenje. Nekoč je vladala miselnost, da se mora bolnik naravnost gatiti s hrano. Danes pravimo, da mora sicer dobiti količinsko in kakovostno primerno hrano, ni pa potrebno, da si hrano na vse pretegs sili. Do tega prepričanja nas ie privedla ugotovitev, da sestavljajo danes že več kot polovico bolnikov ljudje, ki so dovolj ali celo preveč rejeni. Kdor si danes predstavlja sanatorije kot kraje, kjer se sprehajajo bledolični suhci, se moti. Mnogo je celo takih, da si le stežka sami zavežejo čevelj. To je z druge strani zdravniku v opozorilo, da ne sme tudi pri rejenem bolniku izključiti tuberkuloze. Spominjam se ameriškega učbenika interne medicine, ki je pri poglavju o jetiki imel sliko izredno debele ženske s tem besedilom: tudi ta ženska ima tuberkulozo. Druga važna sprememba zadnjih let je mnogo višja starost obolelih. Sanatoriji so danes polni starejših ljudi, čeprav so še pred kratkim prevladovali mlajši ljudje, da, celo otroci. In še ena, a manj razveseljiva značilnost, ki je prišla do izraza zadnja leta. Imamo namreč večje število bolnikov, ki bodisi zaradi prepozno začetega zdravljenja, bodisi zaradi nediscipline ali pa naravne neodpornosti sicer ne umrejo, kot se je nekoč dogajalo, pa tudi ne ozdravijo. Postanejo kronični bolniki, ki se leta in leta vlačijo po sanatorijih, se nekoliko pozdravijo, nato se začasno vrnejo domov. Mnogokrat tudi samovoljno in proti zdravnikovemu mnenju zapuščajo sanatorije. Ko se jim bolezen doma poslabša, se pa ponovno vrnejo. To so bolniki, katerih mikrobakterije so odporne proti vsem doslej znanim zdravilom. Včasih jim ne moremo pomagati niti kirurško. Medicinska znanost jih je sicer rešila smrti, kajti taki bolniki bi še pred leti umrli, ni pa sposobna, vrniti jih v polno življenje. Večkrat je sicer dobršen del krivde na njih samih, ker so mnogi med njimi strastni kadilci in alkoholiki. V mnogih primerih so tudi brez stalnega bivališča. Vse to pa so idealni pogoji za razvoj bolezni. Obenem so ti bolniki stalen vir novih da (Nadaljevanje 'ia 6. strani) 50 LET KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE Pomembni datumi kratica bacillus Calmette-Guerin. Od tod tudi beseda besežiranje. Gre za injiciranje neškodljive vrste bakterij, ki so podobne pravim tuberkuloznim lakterijam. Protitelesa, ki jih organizem ustvari proti tem neškodljivim mikroorganizmom, uspešno delujejo tudi proti povzročitelju tuberkuloze. Organizem je tako zaščiten. V mnogih državah je cepljenje z BCG obvezno in ga izvajajo i£ na novorojenčkih v porodnišnicah Vedeti pa moramo, da so mnogi odrasli že prišli v stik s pravim mikrobakterijem tuberkuloze, ne da bi zboleli. 'To dokažemo s tu-berkulinsko reakcijo, ki je pri njih pozitivna. Ti ljudje so v enakem imunološkem položaju kot tisti, ki so bili besežirani. To se pravi, da so pred boleznijo v precejšnji meri zaščiteni, če zbolijo, je pa to lahka oblika bolezni. Obvezno cepljenje ob rojstvu bi bil velik korak naprej. Veliko važnost pri preprečevanju bolezni ima tudi splošno blagostanje prebivalstva. Človek z dobro prehrano in zdravim stanovanjem in ki ima delo v zdravem okolju, mnogo redkeje zboli od podhranjenih in tistih, ki stanujejo v temnih, vlažnih in prenatrpanih stanovanjih, če je delovno mesto izpostavljeno vremenskim neprilikam in delo težko, je verjetnost obolenja večja. Važna je tudi kontrola ozdravelih, posebno pa še kroničnih bolnikov, ki začasno živijo izven bolnišnice. Z nadaljnjim dvigom življenj-Dr. Živko Lupine V petdesetih letih od svoje u-stanovitve je Komunistična partija Italije prehodila dolgo pot in doživela na njej hude dni in velike zmage, zabeležila velike u-spehe in preživljala kritične dni, kot vsako gibanje, ki nosi na svojih plečih tolikšno odgovornost, kakršno nosi KPI. Ustavimo se pri nekaterih zgodovinskih datumih v tej petdesetletni zgodovini. KPI se je »rodila* 21. januarja 1921. leta, ko so komunistični delegati na kongresu PSI v Livornu zapustili gledališče Goldoni in se zbrali v gledališču San Marco na svoj ustanovni kongres. Bilo je to v dobi, ko so se posledice prve svetovne vojne še močno čutile, ko je med italijanskimi množicami vrelo. Tudi v Socialistični stranki Italije so vladala velika trenja. PSI je bila tedaj vključena v Tretjo internacionalo, ki je bila tedaj pod močnim vplivom dogodkov v Rusiji, pod vplivom oktobrske revolucije. Zato je bilo razumljivo, da je Tretja internacionala pritiskala tudi na PSI v tem srni slu, da bi se v njej ne uveljavila socialdemokratska praksa. 24. decembra 1920. leta je Antonio Gramsci, direktor glasila »Ordine nuovo*, zapisal: «V Italiji... smo prišli do trenutka, da se ustanovi komunistična partija*. Malo pred tem je Tretja internacionala zahtevala izključitev reformistov iz PSI, vendar brez uspeha. V tem vzdušju je prišlo do 22 kongresa PSI, ki se je začel 15. januarja v Livornu. Gramsci je na kongresu prišel do prepričanja, da so zaman vsi napori za obnovo socialistične stranke v sami njeni notranjosti. Ko je v tem smislu napravil svoj zadnji poizkus in predložil kongresu resolucijo levega krila, je bila ta odklonjena, ker je njegova resolucija dobila 58.000 glasov, medtem ko je večinska resolucija dobila 98.000 glasov, desničarska ki so jo predložili Turati, Treves, Modigliani in Matteotti, pa je dobila 14.500 glasov. In tedaj sta Gramsci in Bordiga pozvala svoje pristaše, naj jima sledijo. Ob petju internacionale je kolona de legatov — komunistov odšla gledališča Carlo Goldoni v gledališče San Marco, kjer je bila ustanovljena KPI. Istega leta v septembru je mlad profesor slovstva Palmiro Togliatti prevzel vodstvo uradnega glasila stranke «11 Comunista*. Še I prej je Togliatti sodeloval z Gramscijem pri publikaciji »Ordine nuovo*. Naslednje leto, 1922, je usodno leto ne samo za KPI, pač pa za vso Italijo. Fašizem se širi po vsej Italiji in zavzema vedno nove in nove položaje. Komunistična partija, ki je komaj nastala, se še ni mogla organizacijsko utrditi, italijanska levica nasploh — PSI in KPI — je sprta, razcepljena. Fašisti pa so v ofenzivi. V maju tega leta je Gramsci v Moskvi, kjer zastopa KPI na zasedanjih Tretje internacionale. Medtem se v Italiji pripravljajo veliki dogodki: v oktobru imamo že »pohod na Rim*, v Turinu fašistične tolpe zasedajo uredništvo lista »Ordine nuovo*, ki mora v ilegalo. Nato imamo pomemben datum v zgodovini KPI — 12. februarja 1924. leta, ko izide prva številka lista «L’Unita». Je to novo glasilo KPI, naslov zanj je dal sam Gramsci. Leta prej je začela izhajati revija »Stato operaio*, ki jo je vodil Togliatti. Toda vzdušje v Italiji je že takšno, da je izdajanje listov vedno težje in tudi «L’Unitš» bo izhajala le dve leti, nakar bo morala v ilegalo v smislu fašističnega zakona o tisku od 21. -decembra 1925. V leto 1924 spada tudi umor Mal' teottija in aventintiska doba it®' lijanskega parlamenta. Vodstvo KPI uvideva, da v Italiji s p®1' lamentarno borbo ne bo nič in da bo treba ubrati drugačno pot proti fašizmu. Pet let po ustanovitvi KPI *® sicer 29. januarja 1926 je b® tretji kongres KPI. Toda ne več v Italiji, pač pa v Lyonu v Franciji. Gramsci pa je aretiran i® konfiniran. In že smo v letu 1928, ko fašistični vijak vedno bolj pritiska in duši. 4. junija t.l. je bil z®®' ni proces proti »komunistični centrali*, ko sodišče obsodi Gra®" scija, Terracinija, Scoccimarro i® nekatere druge komunistične voditelje na 303 leta zapora. Istega leta imamo še drugi proces pr®“ komunističnim voditeljem in sicer proti Li Causiju, Amarettiju, D’0-nofriu in drugim. Tega leta p®®® pod fašističnim svincem tudi PrV1 italijanski komunist, obsojen ®a smrt. Je to Michele Della Mal' giora, ki mu sodišče očita, da F umoril dva škvadrista. Leta 1934 se fašizem »usmili’ Gramscija. Ker je v zaporu dudo zbolel, ga pustijo na začasn® svobodo, seveda pod stalnim nadzorstvom. Ustanovitelj italijanske komunistične partije preživi 86 tri leta. Tedaj neozdravljiva berkuloza ga umori v Rimu 27 aprila 1937. leta, tako da mu si®® zagrenijo še dogodki v španiJ1; ko je ob nacistični in fašistič®1 pomoči general Franco sprot® državljansko vojno, ki je deja®' sko nekakšen uvod v drugo s'1®’ tovno vojno. Togliatti je v tem času nekaj časa v Parizu, nato v M® skvi, kjer so ga imenovali ** drugega sekretarja Kominterne-Kominterna ga je v juniju 1** poslala kot Ercola Ercolija v ŠP8' nijo v pomoč španski KP. Da je veliko italijanskih komunist® udeležilo borb proti Francu ®? strani španske republikanske v°!' ske in v okviru mednarodnih b*1', gad, je znano. Med vodilni®® ljudmi mednarodnih vojaških e®0 v Španiji zavzema pomembno n*® sto tudi sedanji generalni sekf® tar KPI Luigi Longo Prvega septembra 1939 HitkJ napade Poljsko. To je datum f°® malnega začetka druge svetov® vojne, pa čeprav so bili tudi ®' kateri prejšnji dogodki že del *® ga, kar lahko smatramo za drug svetovno vojno kot na primer 1 sedba Avstrije in Ceškoslovaš® • Komunisti, tudi italijanski, ki f je «zbližanje» med Berlinom Moskvo zmedlo, so se kmalu z®, šli in mnogi italijanski ko®U®^ sti, ki so živeli v begunstvu Franciji ali drugod, so stopil' odporniško gibanje v teh dez. lah in se borili proti nacistič®L okupacijskim enotam. Največ se je borilo med francoskimi P® tizani. In tako smo prišli do 8. tembra 1943, ko italijanska K? reli prevzame odločilno vlogo lijanskem odporniškem Sedanji generalni sekretar p®P? Luigi Longo je pomočnik p®''e.< nika vseh vojaških enot CLN®J' Nadaljnji pomembnejši dog®®, v zgodovini KPI je Togliattiji' vrnitev iz Sovjetske zveze v * lijo. Togliatti se je vrnil 27. ®*L ca 1944. KPI pristane na sod®‘£ vanje z Badogliovo vlado i® •. stane v vladi vse do 1947. let®, in sicer v Badogliovi, Bonom)}®; v Parrijevi in De Gašper*) vladi. * Leta 1948 je pomembno dveh dogodkov: zaradi resolu®rJ Informbiroja in zaradi ate®*® na Togliattija 14. julija 1948. (Nadaljevanje na 6. strani) azlogov, okužb in eden od ra; tuberkuloza pri nas še ni povsem zatrta. O simptomatiki tuberkuloze le zelo na kratko, Ker je veliki večini znana. Bolnik ima kašelj in vročino. Čuti se ošibelega in nima teka. Bolečine v prsih so redke, a možne. Krvav izpljunek je pogost le pri hujših primerih. Ob sumu na tuberkulozo se vsakdo, razen na svojega stalnega zdravnika, lahko obrne tudi na področni protituberkulozni dispanzer, kjer ga bodo pregledali in če bodo to smatrali za potrebno, tudi rentgenografirali. Že skoro kot fraza zveni stavek, da je bolje bolezen preprečiti kot zdraviti. Vendar moramo prav pri tuberkulozi preventivno močno poudariti. Ne le zato, ker je bolezen možno preprečiti, temveč tudi zato, ker je takrat, ko se je bolezen že vsidrala v organizem, zdravljenj; dolgotrajno. Najboljše cepivo je BCG, kar je mirnimi iN7 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Ljudska verovanja in vraže; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16 10 Operetni odlomki; 16.30 Radijska igra; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zborovsko petje; 19.50 Jazz; 20.00 Šport; 20.50 Radijska igra; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.25 Koncert; 16 30 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.30 »20.000 lir za vas spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Podobe in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah: 14.05 Filmi danes; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Juke box; 16 20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Glasba za godala; 18.00 Izbrali ste; 19 30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.20 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 15.30 SOBOTA, 23. JANUARJA 1971 Znanstvena oddaja; 16.00 Oddaja za bolnike; 17.10 Veliki variete; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz; 21.05 Radijska igra; 22.10 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Spored za odrasle; 9.35 Str- Priporočajo vam..; 14.10 Glas1?®, na pravljica; 14.30 Z ansa®*®, domačih napevov; 15.30 Glasb®®: intermezzo; 15.40 Pesmi in P1®" jugoslovanskih narodov; 16.40 ™ bimo se ob isti uri; 17.10 Greti*® kino; 17.50 Ansambel Francija r t harja; 18.15 Simfonični plesi; S knjižnega trga; 19.00 La®' njena komedija; 10.07 Popevke: noč, otroci!; 19.15 Ansambel^ 10.35 Spored z Ginom Bramieri- dija Bardorferja; 20.00 Spofjs jem; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 vajmo svet in domovino; 2*d Zborovsko petje; 12 35 Alto gradi- Parada zabavne glasbe; 22.20 mento; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 daja za naše izseljence; 23.0® Plošče; 16.05 Popoldanska odda- pesmijo in plesom novi tedc®-ja; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.14 Lahka glasba; 19.02 Spored z Ginom Cervijem; 20.10 G. Verdi: »Trubadur*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. in- ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00Jarnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 ^ tovno prvenstvo v bjbu; 17.0® daja za najmlajše; 17.30 Pjl45 nik; 17.35 Izžrebanje loterije: štrumentalna glasba; 13.00 Med- sP?red zfq .°ntr^1 18f, *UV it ODBOJKA B LIGA B-30 v Trstu, stadion «1. maj» r Dop. Marzotto tj'v v Noventi Vicentini 15.00 ''tovera Marzotto — Moška 1Srin'M D L,*GA* » 0 v Trstu, stadion *9 - CRDA «1. ma|» ^JUMIZNI TtNIS ln*KA c LIGA Cs,00 v Vidmu 1 - Sokol £°° v Goriči** °0ni - Julia 1 X 2 1 1 X 1 2 1 X 1 2 V MOŠKIH IN ŽENSKIH LIGAH Naše šesterke v bitki za točke po porazih iz prejšnje nedelje MOŠKA B LIGA I zlasti zelo dinamično. To pa je raz- Drevi bo odbojkarska šesterka Yese*ifvo dejstvo, ker pomeni, da Bora zopet stopila na igrišče. V tretjem povratnem kolu se bo spoprijela s tržaškim Libertasom. Prejšnjo soboto so borovci morali položiti v Reggio Emiliji orožje pred močnimi domačini, v današnjem srečanju pa so naši igralci favoriti. Morali pa bodo seveda zaigrati kolikor toliko učinkovito, saj so že v prvi tekmi z Libertasom imeli velike težave in so zgubili prvi set v tem prvenstvu. Današnji nasprotnik «plavdh» predstavlja že po tradiciji trd oreh, letos pa bo važen še en faktor. Libertas se namreč nahaja v zelo nevarnih vodah in so mu točke nujno potrebne. Posebno na domačih tleh bi moral osvojiti vse tekme, saj zanj v nasprotnem primeru ni rešitve. Nocojšnje srečanje bo torej nedvomno zelo napeto in zanimivo, saj morajo tudi borova na vsak način zmagati, kajti v nasprotnem primeru bi utegnilj zgubiti še drugo mesto na lestvici, katerega pa brez vsakega dvoma zaslužijo in predstavlja lepo nagrado za odličen prvi del prvenstva. Zvečer bomo tudi dokončno videli ali je bil poraz v prejšnjem kolu le nesrečna epizoda, ali pa je naznanil krizo v katero bi borovci utegnili zaiti. Srečanje bodo odigrali drevi ob 21.15 v telovadnici v Ulici Zandonai. mig MOŠKA C LIGA Moška ekipa Krasa bo danes v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva C lige opravila svoje četrto gostovanje. V Schiu se bo pomeril s Coneorddo. Za obe ekipi je tekma zelo pomembna, saj se borita za četrto mesto lestvice, t.j. za obstanek v ligi. Kras ima dobre možnosti za zmago, saj sodi Concordia med najšibkejše ekipe te skupine. Lani je bila sedma in je za las ušla nazadovanju Seveda pa .je vsak nastop na tujih tleh neznanka, kajti od dolge vožnje utrujena ekipa le redko pokaže svojo pravo vrednost. Kras bo moral zato drevi napeti res vse svoje sile, saj bi se v nasprotnem primeru lahko znašel v nevarnih vodah. Upajmo le, da ekipa ne bo imela take smole, kot prejšnjo soboto, ko ni mogla odigrati srečanja s Trevisom. Sodnik je sicer zagotovil, da bodo tekmo ponovili, kajti krivdo za spolzko igrišče je treba naprtiti deželni odbojkarski zvezi. Ta je namreč dovolila, da so začeli igrati predtekmo šele ob 2.0. uri (zaradi zamude sodnika se e začela celo ob 20.30). Ob koncu tekme Breg - 01ympia (22:15!) je bjlo igrišče že neuporabno, gostje .so. bili. upravičeno utrujeni že od samega čakanja. Krasu pa ni uspelo osušiti igrišča niti s pomočjo ventilatorja. Vodstvo Krasa upa, da bo federacija vzela to na znanje in ne bo izrekla nobenega disciplinskega ukrepa. Drevišnja tekma Concordia - Kras bo v Schiu ob 21.15. - bs - MOŠKA D LIGA V tretjem kolu moške odbojkarske lige se bo domača eni pa Brega spoprijela s predstavnikom tržaških ladjedelnic. Ekipa CRDA razpolaga z odličnimi elementa, ki že dalj časa igrajo odbojko in so si nabrali mnogo izkušenj v C ligi od koder so pa lani izpadli. Zato upravičeno sodijo letos skupaj s CSI za glavne kandidate za napredovanje v višjo ligo. Ekipa pa ima veliko hibo: igralci igrajo vsak zase in ne preveč požrtvovalno, kar seveda hudo prizadene no-mogenost šesterke. Temu moramo v glavnem pripisati negotove nastope na predprvenstvenem turnirju ter sedaj v tekmah proti Torriani in zlasti proti Kennedyju, ki so ga le s skrajno muko premagali s 3:2. Ekipa Brega pa je v zadnji tekmi zapravila dve dragoceni točki povsem po nepotrebnem. Temu neuspehu je v veliki meri botrovalo tudi zelo splozko igrišče, ki je v zadnjih dveh setih zelo oškodoval Bregov napad. Razen tega pa je velika naivnost igralcev v ključnih akcijah zhrisala vse težko delo ekipe. Vendar moramo poudariti, da jo Breg tokrat res dobro zaigral, je ekipa končno le dobila svoj ritem. Napad, ki so ga Brežani predstavili, je bil zelo prodoren in u-spešen. Manj pa sta zadovoljila o-bramba in blok. Kakšn| možnosti ima ekipa za prihodnje srečanje? Najprej moremo povedati, da sta se na spolzkem igrišču poškodovala Grgič, ki je dobil udarec na nogi, in Škrinjar, ki se je udaril pri padcu na hrbet. Tipajmo pa, da bosta oba že v polni formi za tekmo. Kljub temu mislimo, da Breg ne bo igral podrejene vloge. Če bo znal zaigrati tako prodorno v napadu kot v zadnji tekmi in bo pri tem tudi nekoliko bolj pazil na obrambo, bi moral odigrati zopet zelo lepo tekmo in uspešno kljubovati nasprotnikom. Po našem mnenju pa je pozitiven rezultat izključen, ker je razlika med obema ekipama za sedaj še prevelika. Tekmo bodo odigrali ra stadionu «1. maj» v nedeljo, 24. t.m., ob 15. uri. S. R. ŽENSKA B LIGA V nedeljo bo na sporedu tretje kolo ženskega odbojkarskega prvenstva B lige. Bor se bo na domačem igrišču spoprijel z ekipo Dop. Marzotto iz Valdagna. V dveh kolih so borovke zabeležile eno zmago in en poraz. Osvo jile so svojo prvo tekmo, v nedeljo pa so zgubile proti Bregu. Za ta poraz se bodo skušale oddolžiti že jutri. Toda naloga naših deklet ne bo lahka. Dop. Marzotto je namreč ekipa, ki do sedaj še ni bila poražena. Borovke bodo zato imele za osvojitev dveh točk težko delo. Žal naša ekipa ta teden zaradi bolezni nekaterih igralk ni mogla redno trenirati. Vendar pa upamo, da bodo dala dekleta vse od sebe za o-svojitev dveh dragocenih točk. Tekma bo na sporedu na stadionu «Prvi maj» ob 10.30. INKA TVfv TT L v v V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU liRtftSft urDanoceva 60,18 v metu kopja Gaja se bori za drugo mesto MELBOURNE, 22. — Nataša Ur-bančičeva je postavila nov fantastičen državni rekord v metu kopja z značko 60,18 m. To je za cde 3,13 m boljše od dosedanjega rekorda, ki je prav tako pripadal njej in je obenem 8. rezultat vseh časov. Urbančičeva je na istem tekmovanju vrgla orodje celo na črto 65 metrov, na žalost pa je bil vmes tildi prestop, tako da met ni bil veljaven. Svetovni rekord pripada za sedaj Sovjetinji Gorčakovi s 62.40 m. OBVESTILO ŠK Kras poziva izletnike, ki bodo sledili odbojkarski ekipi tega društva v Schio, da bo odhod avtobusa danes ob 15. uri iz Zgonika, skozi Salež pa bo vozil ob 15.15. Izletniki naj bodo točni. Sovodenjci jutri proti Novi Gorici Ker v 3. amaterski ligi še vedno ni prvenstvenih tekem, bodo Sovodenjci odigrali jutri prijateljsko srečanje z Novo Gorico. Sovodenjci seveda Novogoričanom ne bodo kos, toda to bo zanje izredno koristen trening pa tudi dobra šola. Sovodnje bodo nastopile s svojim standardnim moštvom. Vsi igralci sovodenjske enajsterice naj se zbero ob 13. uri pred gostilno Francet, od koder bodo skupno odšli v Novo Gorico. Igralci naj ne pozabijo na potne liste, oziroma dovolilnice. D. NATEČAJ št. 22 Fiorentina - Juventus 1 Foggia - Varese 1 Lazio - Inter X Milan - Roma 1 Napoli - Catania 1 Sampdoria - Lanerossi 1 Torino - Bologna 1 Verona - Cagliari X Perugia - Atalanta X Reggina - Como 1 Taranto - Palermo X Padova - Udinese 1 Rimini - Genoa 2 KOŠARKA VSA SLOVENSKA MOŠTVA JUTRI NA IGRIŠČU Bo Borova ekipa prva tudi po srečanju s Friulano? Na sporedu bo tudi naraščajniški derbi med Tržučuni in Openci ■ Mlajši mladinci v borbi za vstop v finale Po nedeljskem neuspešnem kolu bodo jutri ponovno zaposlena vsa naša košarkarska moštva, ki bodo odigrala prav tako težka in važna srečanja kot prejšnjo nedeljo. D LIGA Seveda bo najzanimivejša tekma Borovih članov, ki se bodo jutri ob 17-30 v telovadnici Ulice della Valle spoprijeli z videmskimi košarkarji Friulane Nastro Azzurro. Bor je prvi na lestvici, Friulana druga. Ekipi imata po 12 točk, loči pa ju ena sama točka v količniku v korist naših košarkarjev. Tekma bo torej izredne važnosti za «plave», ki bi se v primeru zmage trenutno otresli enega najnevarnejših tekmecev za prvo mesto. Naloga naših pa gotovo ne bo lahka, kajti Videmčani so trdno pri: pravljeni dati vse od sebe, da bi C0MITAT0 0LIMPIC0 NAZMNALE IT&IIAN0 ■m «AL SERVIZ PARTITE PEL Sguadra 1* Sguadra 2» F I G L I A 1 Fiorentina Roma 2 Foggia Torino inter Verona Juventus Catania L.R.Vicenza Bologna Lazio Milan 7 Sampdoria Cagliari Varese Napoli Treviso Parma 10 Maceralese Savona 11 Spal Lucchese 12 Spezia Sambenedetlese 13 Sorrento Brindisi 2 STOLP. L 200 4 STOLP. L 8 STOLP. L 800 V tem tednu bodo stavne obrazce Totocalcia zadnjič prodajali po dosedanjih cenah. S prihodnjim tednom bo treba za to priljubljeno nogometno stavo plačati take cene, kot jih vidimo zgoraj ^‘aiiRlIHižiniHlinr-niliHH^UžžiiiiillžžHižiaSižišiHiUniUiiamiiiUiiiižžiiižigžiHl-SiniialiižSiHliiiiiiianinilJHi-i-nižHHiižiižHgtgHItni^iiiHffiiKEgHi-ažninHS-HiniLSiiHgnTniS-SnniHinHHasn^nrri-iKiiinHiHaiHsmBi;;.im:;:;:.:;; se čimprej sami prerinili na vrh lestvice. Opravičiti morajo namreč težke milijone, ki jim jih je tvrdka Nastro Azzurro dodelila z namenom, da že letos napredujejo v višjo ligo. Tudi borovci bodo napeli vse sile, da dosežejo na lastnih tleh obe točki. Za to tekmo so se tudi temeljito pripravili in so v ta namen odigrali dve trening tekmi s Servolano in z Don Boscom. Borovci so na splošno zadovoljili. Proti Friulani bo Bor nastopil s svojo običajno postavo: 5 Zavadlal, 7 Fabjan, 8 Rudes, 9 Lakovič, 10 Starc, 11 Škerlj, 12 Sirk, 13 Kralj, 15 Ambrožič, 16 Pertot. JUTRIŠNJE KOLO Siloplast — Thiene Bor — Friulana (17.30) Don Bosco RO — Pn Pace PD Zuccheri BO — Dukcevich GO San Dona — Italcantieri Treviso — Castelfranco MLAJŠI MLADINCI Borovi mlajši mladinci bodo jutri gostovali v Gradežu. Jutrišnji nasprotniki «plavih» so še vedno brez točke. Zadnje čase pa so pokazali velik napredek, saj so na primer v nedeljo izgubili proti Ser-volani v Skednju Te’.' za- osem točk (50:58L. Borovci seveda morajo jutri na vsak način zmagati, če se hočejo še nadalje potegovati za vstop v finalni del tega prvenstva. Kot znano, imata pravico d< finalnih tekmovanj prvi dve uvrščeni ekipi. Forma Borovih mlajših mladincev je zadovoljiva. Jutri ob 11. uri v Gradežu pa bodo igrali tile košarkarji: Stojan in Valter Hrvatič, Kralj, Štokelj, Kapic, Šare, Zavadlal, Podobnik. JUTRIŠNJE KOLO Grado — Bor (11.00) Don Bosco — Servplana Italsider — POM NARAŠČAJNIKI V četrtem kolu bo na sporedu slovenski derbi med Borom in Poletom. Tekma bo jutri ob 11.30 na stadionu «Prvi maj» in bo gotovo zanimiva, kajti obe ekipi sta v zadnjih kolih nekoliko odpovedali in to bo lepa priložnost, da se moštvi oddolžita z lepo igro za zadnje poprečne nastope. V prvem srečanju so poletovci odpravili borovce s tesnim izidom. Tudi tokrat so «oranžni» favoriti. Kljub temu pa ne bodo smeli podcenjevati na uradu v Trstu, smo preje^ le izmikajoče lažnjtve in tudi ravnost žaljive odgovore. V nadstropju so se celo iz nas d0 norca. Ko dobivamo pisma naših ®*j| teljev, v katerih so pritožbe s® delovanjem socialnega zavoda B®; in predvsem glede nemogočega j*, kanja, kateremu so zavaroval podvrženi, preden jim je odobF' na pokojnina ali kaka druga P1^ nja, se vedno znajdemo v zacMr saj nimamo prav tako nobene J® či, da bi vplivali na hitrejše vanje prošenj. Lahko v imenu v*8-naših čitateljev izrazimo sam« " l^ ster protest proti takemu P°s*°f sta’ nju socialnega zavoda, ki spraw vse zavarovance v tako nevš#8 položaj. Socialni zavod se sicer f* govarja, da je takega stanja cela vrsta zakonskih sprememb'® so se pojavile v zadnjem času® pokrajinskem področju in ki so <* lotno poslovanje zavoda spravil« krizo. Danes se izdajajo razni _ krepi, da bi se to poslovanje _bw Jjj uredilo in, resnici na ljubo, j« 'r ven lo že dosti storjenega, kar da j« ® res. panje, da bodo že z letošnjim v n tom vse prošnje rešene v najv(‘ ** šestih mesecih. . ,er f boa blij so neg ogn stri nes «81 stal Glede vprašanja, ki nam . zastavil čitatelj Guntar, pa la™ “*u, pojasnimo sledeče. Preden izda tile zakon, ki predvideva finančna b® bre mena, si država tudi predhob® ltaj zagotovi primernih sredstev. IsP T gos se je zgodilo tudi za oba 5US ki sta predvidela nekatere ugo“^ Vq, sti za vse bojevnike iz prve sjjj' tovne vojne. Vendar se je vladaje svojem obračunavanju nekoliko z®"j tila, ker je računala samo na r milijona prizadetih, vseh prošenj r varc je prejela nad dva milijona. Za1! di tega so ji seveda zmanjkala . bi v°jr *eio sna nančna sredstva, da bi lahko ** ni dovoljila vse prošnje. Socialni ter vod INPS, ki je vse prošnje spffTj ^ jih je tudi ugodno rešil, ni pa a/ Oejs dovolj denarja za izplačilo, in P7 nje so obtičale za nekai mese^ ; . 1 1 prav v šestem nadstropju, kjer j? UDokoienei dobivali izmikaioče «v upokojenci dobivali izmikajoče govore. Ravno prejšnji mesec, je dolgo pričakovani denar konvjj rapg prišel in sedaj lahko dan za d«*', Lept tudi zainteresiranci pričakujejo P*j s jem obvestila, da bodo izplaki ko pričakovani poviški pokojnin. , sjj Pri vsej tej zadevi pa je , slabše to, da so bib več kot letnega čakanja žrtve upokoje^ ki imajo vsi nad 70 let, D. ** - ^ Pomembni datumi (Nadaljevanje s 4. strani) izrazite posledice kominforma, Povs *n i «stt 5trai % samem vodstvu KPI se opa^Jj OCIIllClll VUU3VVU IVA X S)C Jti leta 1951 ko se poslanca CU^J, phil in Magnani opredelita za .. sko linijo« in sta izključena- iorrr »ru uiuju« in siu lZKijuceiin- ; j '-‘ir daljnji pomemben dogodek, m11’ biej. Stalinove smrti v letu 1953,/ h - Otčlllliuve Milili V leiu . «4 JJ, 12. april 1954, ko Togliatti pre^. ga nekakšen sporazum med ^ da i munisti in katoličani, »da bi - 0v ■ civilizacija rešila pred katas^” ^ « Lahko zaključimo v trdnem prepričanju, da bo tuberkuloza prej ali slej premagana. K temu bodo pripomogla ne le zdravila, s katerimi razpolagamo, temveč tudi boljše življenjske razmere, ki povečujejo odpornost organizma. civilizacija rešila pred kaw-/, K fo». Posledice Stalinove dobe r, b® hajajo do izraza tudi nekaj ’ l po njegovi smrti: na 20. koNr. su KP SZ spregovori HruščoV Jk $ Stalinovih zločinih. V marc« J, ^ Togliatti poročal o tem na *** ^Uvi danju centralnega komiteja. , ^1 . V avgustu 1964. leta prid« , Jalte alarmna vest, da se T°^L i ti počuti slabo. 21. avgusta gliatti umre v letoviškem kr!L hi_. ob črnem morju in zapusti 1 -■ • J: lijanskim komunistom svojo roko »Memoriale di Jalta«, "I obrazloži pravilnost različnih ^ !Nl ti v socializem. Pet dni po*/j /I je za sekretarja KPI izvoO Jav^ Luigi Longo. ( Nadaljnji dogodek, ki ga le', ^4 h dolgi zgodovini KPI vredno k niti, je tudi dogodkek iz leta ko se skupina poslancev in /L stva loči od partije. Gre za ^ i«v-»,f — x: a r . ,« —iaa . h* imenovano ločino «Maniresta»; * to skupina bolj levo usmeri«®1^ >4 N komunistov. j Našteli smo le nekaj zgodaj, skih trenutkov v 50-letnem 7,1 Ijenju velike stranke, ki je. j smo rekb, doživljala uspehe L j6 krize, ki pa se vendarle raVv, in veliko pomeni v italija05 dogajanjih. ..................................I................................................M...............................................M«’ Naraščanje nezaposlenosti v Angliji LONDON, 22. — Skoraj dramatičen porastek nezaposlenosti v Angliji je še poudaril že itak napete odnose med angleško vlado in sindikati. Strogo povezana sta torej gospodarska politika, zaradi katere je že prišlo do mnogih sporov, in problem sindikalne reforme. Januarja letos so ugotovili, da je v AngUji skupno 690.000 nezaposlenih, katerim moramo prišteti še 38.000 prebivalcev Severne Irske. Največje težave imajo prebivalci, ki iščejo prvo zaposlitev. Po mnenju sindikatov je do tega stanja privedla zgrešena ekonomska politika, ki trati razpoložljivo delovno silo in ne dobi za zaposUtev novih diplomirancev aU pa specializiranih delavcev. Vlada je odgo vorila na ta očitek in poudarila, da je porastek nezaposlenosti samo posledica pretiranega povišanja mezd. Brez kake posebne analize in u-temeljevanja takega položaja lahko rečemo, da bo prav gotovo porastek nezaposlenosti poglobil razkol med vlado in sindikati. Nezaposlenost je namreč letos presegla običajne sezonske cikluse in tudi najvišjo stopnjo, ki jo je nezaposlenost dosegla za časa zmanjšanja denarnega obtoka, ki so ga vsilili laburisti. «Daily Mail« je izvedel zelo zanimivo anketo o povišanju cen. U-gotovili so na ta način, da pripisuje javno mnenje vso odgovornost & tudi za nezaposlenost konserv*^ G4 ni vladi. 75 odst. oseb je na htw mnenja, da je prav vlada od6°p ®4j na tako za povišek cen, kak°r ^ kljb, položaj, ki se je zaradi tega ^ D ataBl. Uveljavlja se prepričaj da so osnova tega položaja w_ 1 flacija, ki jo je vsiUla vlada. jitev kreditov, zaradi česar v/t ša podjetja tvegajo stečaj, >n S / manjkanje gotovine. Omejitev / nih stroškov je samo podkr«™ / proces nezaposlenosti. Sindikati, ki se že dolgo časa .Roj lw ekajo z vladnimi oblastmi, bi1^. edai na nove načine hnia. ® M Sl-,., rekajo sedaj na nove načine boja, 8 terimi bi lahko prisilili vlado. 1 spremenila gospodarsko k/ ko. Vsekakor je problem težko ‘ *U) Ijiv.