Posamezna številka 10 vinarjev.
Sfev. 147.	V LjnUHflnl, v pelek, l julija 1915.
Leto m
— Velja po poŠti: s
Za	celo leto naprel . . K 28'—
za	en moseo „ . . » 2*20
«a	Nemčijo oeloletno . „ 29-—
za	nslaio inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Zi calo lelo naprej . . K 24'— za cn moEeo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno „ 1-70
= Sobotna izdaja: =
za celu leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo Inozemstvo . „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ IS „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zalivali, osmrtnice Itd.:
enostolpna petltvrsta po 2) vin.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzem&l nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ae = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-htro. št. 7583. — Upravnlškega telefona št 188.
PresiolonasMik nadvojvoda Ka-rol Franc ]ožel na italijanskem
Dunaj, 2. julija. (Kor. ur.) Njegova c. in kr. Visokost prevzvišeni gospod nadvojvoda Karol Franc Jožef si je ogledal od 10. do 30, junija čete na jugozahodu. Prestolonaslednik je obiskal predvsem Pulj, kjer si je Njegova c. in kr. Visokost ogledala tiste ladje naše vojne mornarice, ki so se v bojih z Italijo poaebno odlikovale. Nadalje je Njegova c. in kr. Visokost obiskala tiste naše čete, ki se nahajajo v Istri, na Primorskem, Kranjskem, Koroškem in na Tirolskem. Povsod se je gospod nadvojvoda prepričal o bojaželjnosti, strogi disciplini in o junaštvu naših čet. Prestolonasledniku se je tudi opetovano nudila prilika, da je pripel odlikovanja na prsi zaslužnih častnikov in vojakov. Na celi bojni črti spremljan po navdušenju armade in prebivalstva je došel gospod nadvojvoda 28. julija v Hali, kamor je do-šla tudi Njena Visokost prevzvišena gospa nadvojvodinja Cita z Dunaja na spominsko slavlje rajnega nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg. Po slavnosti se je peljala najvišja gospoda, po prebivalstvu veselo pozdravljena, z avtomobilom v Inomost, odkoder se je Njena c. in kr. -Visokost nadvojvodinja Cita odpeljala z dvornim posebnim vlakom na Dunaj nazaj, medtem ko je Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Karel Franc Jožef nadaljeval potovanje z avtomobilom ob južnozahodni tirolski bojni črti. Zelo zadovoljen in z najboljšimi vtisi se je vrnil prestolonaslednik 30. junija na Dunaj nazaj, da poroča o tem, kar je videl, Njegovemu Veličanstvu.
BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSED-NIK O POLOŽAJU.
Sofija, Ministrski predsednik Rado-slavov je pozval k sebi urednike listov raznih struj na razgovor, kar se v Bolgariji še ni zgodilo. Prišli so tudi uredniki opozicionalnih listov. Radoslavov je poročal o sedanjem stanju na bojiščih in oso-bito o tem, kakšno stališče naj zavzame Bolgarija v bodoče, da zastopa svoje koristi. Vez, ki veže vse stranke, je in ostane Bolgarija. Glede na zunanjo politiko Bolgarije ni nobene stranke, marveč le Bolgarija, a pogledi vseh Bolgarov so obrnjeni na Macedonijo.
XXX SOFIJSKI ATENTAT.
Budimpešta. 1. julija. »Az Est« poroča iz Bukarešta: V procesu, ki se vrši radi znanega atentata, je obtoženec Antovv izpovedal, da pa je glavni obtoženec Anastazov hotel poslati v Srbijo, da bi pri »Narodni Obrani« prevzel iz rok majorja Tankosiča 50.000 frankov. Denar je bil namenjen za napad na kralja Feredinanda. Anto\v pa tega ni hotel izvršiti. Tekom zaslišanja je Anastazov priznal, da je član macedonske-ga revolucionarnega komiteja.
Tudi atentat na Hilmi pašo je on ore-aniziral in bil zato od skopeljskeea sodišča obsojen na 101 leto ječe, kar pomeni po turških zakonih smrtno kazen.
XXX BOLGARSKI RUSOFILI PROTI RUSIJI.
V sofijskem »Dnevniku« piše neki bolgarski rusofil, da bi Rusija v svojem težavnem položaju zelo rabila Bolgarijo, a Bolgari nimajo razloga, da bi pomagali Rusiji. Pod pokroviteljstvom Rusije so balkanski verolomni zavezniki okradli Bolgarijo. Rusija nima toliko moči, da bi moralno in gmotno izčrpano Srbijo prisilila, da bi Bolgariji vrnila oropano Makedonijo. Kdo naj upa, da bo Srbija po vojski, ko mine njena sedanja stiska, bolj popustljiva. Kje je nam »naklonjena« ruska diplomacija? Srbiji obetajo Bosno, a nam ne dajo naše Makedonije. Rusi delajo, kot da bi Srbija pač imela pravico, da živi, Bolgarija pa ne. Za tako Rusijo naj se borimo, v imenu »slovanskih idealov«! Bolgari so hvaležni Rusiji, da jih je rešila turškega jarma, toda Rusija in ententa še vedno ravna tako, da jih mora odbiti. Rusija in ententa v svojem težavnem položaju iščeta bolgarsko pomoč, a ponujata le varljivo plačilo. Toda Bolgarija se ne da več varati.
XXX ZRAČNI NAPAD NA BELGRAD.
Belgrad. »Az Est« poroča: Naši letalci so vrgli v okolici Belgrada več bomb, ki so poškodovale neko ladjo v belgrajskem pristanišču in zažgale vojaške lope v bel-grajski okolici. Srbi so streljali na letalce, ki so se vrnili nepoškodovani v Šabac, kjer so pa opazili, da jih zasledujejo francoski letalci, ki se nahajajo v srbski službi. Vnela se je razburljiva bitka v zraku. Naši letalci, dasi v manjšini, so napadli Francoze m jih prisilili, da so morali odleteli v notranjo Srbijo.
SRBSKI GENERAL JOVANOVIČ ODSTOPIL KOT NAČELNIK ČRNOGORSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Rim, 2. julija. (K. u.) »Tribuna« poroča iz Bara: Srbski general Jovano-vi<5, ki je ob začetku vojske prevzel mesto načelnika generalnega štaba, je odstopil, ker niso vpoštevali njegovih svetov, naj se ne zasede Skader. Srbija hoče tako na Črnogoro samo prevaliti odgovornost za Skader.
XXX ITALIJA PROTESTIRA.
Genf, 1. julija. »Herald« poroča iz Rima: Italija je nroti zasedenju Albanije po Črnigori vložila resen protest v Nišu in na Cetinju.
Nov moratorij za lužne dežele.
Skupno ministrstvo je dne 28. junija šesto moraiorijsko naredbo z dne 25. maja za Dalmacijo, Primorje in okrožja deželnega sodišča v Trstu in
okrožnih sodišč v Tridentu in Rovere* tu tako-le izpremenilo:
Od kreditnih zavodov v omenjenih okoliših se more tekom enega meseca le zahtevati:
a)	pri akcijskih bankah, ki imajo preko 1 milijona ustanovnega kapitan la, po stanju 21. maja 1915 iz tekočega računa in blagajniških listov 3 odst., najmanj 400 in največ 1000 K iz vsake vložne knjižice do 200 K;
b)	hranilnice morajo iz vlog n4 hranilne knjižice, ki so bile vloženi pred 21. majem, izplačati do 200 K;
c)	kreditni zavodi, razen rajfaj&< novk, iz tekočega računa 2 odst. naj» manj 200, največ 500 K, iz vlog na hra^i nilne knjižice pred 21. majem do 100 Kj
d)	rajfajznovke iz tekočega računa ali vlog pred 21. majem do 50 K.
Zaradi izredno neugodnih razmet v Trstu zadostuje v Trstu potrdilo, da je dolžnik mali trgovec ali obrtnik, dai mu sodnik dovoli odlog za plačila, kj so nastala pred 21. majem.
okoli
ZaiDDSG
URADNO AVSTRIJSKO POROČILO.
Naše čete prodrla na vzhodni breg Gnjile Lipe. — Zamošč zaseden. — Vojni plen junija: 251 častnikov, 194 tisoč mož, 93 topov, 364 strojnih pušk itd.
Dunaj, 1. julija. Uradno razglašajo: V vzhodni Galiciji trajajo še boji ob Gnjili Lipi in v odseku vzhodno od Lvova. Naše čete so prodrle na več mestih na vrhove vzhodna od Gnjile Lipe in vpadle v sovražne postojanke, Zveznim četam se jje tudi od Rohatyina navzdol posrečilo, da sn dešle na vzhodni breg. Ob Dnjestra je popolnoma mirno.
Ob izviru Wieprža je bil zaseden Zamošč.
Vrhova severno od planoJe Tnncw smo zasedli v vscsti obsegu.
Zahodno od reke Visle so sledile naše čete. sovražniku, ki se umika, do do nred Tarlova.
Skupen plen čet, ki se vojskujejo pod avsiro ogrskim višjim poveljstvom na severovzhodu, znaša meseca junija; 521 častnikov, 1S4.800 mož, 93 topov, 3S4 strojnih pušk, 87 municijskih voz in 100 voz vojne železnice. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Hittdenburgova armada ujela junija 25.695 Rusov. — Nadaljnje prodiranje zavezniških čet.
Berlin, 1. julija. Uradno poročajo: Položaj na vzhodnem bojišču neizpreme-njen.
Plen meseca junija znaša: 2 zastavi. 25.695 ujetnikov, med njimi 121 častnikov, 7 topov, 6 metalcev min, 52 strojnih pušk, 1 letalo in še veliko materijala.
Čete generala Linsingena so včeraj napadle in z naskokom vzele ruske postojanke vzhodno od Gnjile Lipe med krajema Kuniczs in Luczynce in severno cd Roha-tyna. Ob tej priliki so bili ujeti 3 častniki in 2323 mož in zaplenjenih 5 strojnih pušk.
Tudi vzhodno od Lvova so avstrijske čete vdrle v sovražno postojanko. Armade generalfeldmaršala pl. Mackensena prodirajo dalje med Bugom in Vislo. Tudi zahodno od Visle se Rusi umikajo deloma po trdovratnih bojih. Zavezniške čete silijo za njimi na obeh straneh Kamiene.
Skupni plen junija pod poveljstvom generala pl. Linsingena, feldmaršala pl, Mackensena in generala Woyrscha bojujočih se zavezniških čet znaša 409 častnikov, 140,650 mož, 80 topov, 268 strojnih pušk.
Najvišje vojno vodstvo, v V V
A s\ /\
Naše čete neprestano napredujejo. Ruska defenzivna črta med liamionko-
--— , i'
220.000 RllSOU. -zaseden.
Strumilovo in izlivom reke Gnjila L3« pa je južno in severno od Rohatyna na treh mestih predrta; vzhodno od Lvo* va je druga armada, ki, kakor znano, napada iz prostora Zadvvorce—Klod-cienko, istotako napravila zagozdo v, sovražno postojanko. Ne more dolgo trajati, da bo tudi črta Bug—Gnjila Lipa naša.
4. in 11. armada nadaljujeta zasledovalne operacije med Bugom in Vislo; naše čete so včeraj zasedle Zamošč in prodrle na gričevje severno od tanew-ske nižine. Sovražnik se upira le še z zadnjimi četami.
Med Dnjestrom in Vislo postaja od naših čet severno ozemlje vedno večje. Sovražnik je primoran, da se umika tudi zahodno od Visle, sedaj sloji ob spodnjem teku Kamionke, ki se izliva v Vislo. Novi položaj bo kmalu pričel uplivati tudi na srednjepolj-sko fronto, na položaj ob srednji P i-lici.
Velikanski vojni plen junija nam daje sliko o uničevalnem delu, ki so ga izvršile zavezniške čete, katere so dosedaj zopet osvojile približno sedem osmink Galicije.
XXX
MAJA IN JUNIJA UJETIH NAD POL MILIJONA RUSOV.
Kakor poroča generalni štab, so meseca junija napravile zavezniške čete ,ki stoje pod avstrijskim višjim poveljstvom naslednji vojni plen:
521 častnikov, 194.000 mož, 93 topov, 364 strojnih pušk, 78 municijskih voz, 100 voz vojne železnice itd.
K temu je prišteti Ilindenburgo^ plen:
121 častnikov, 25.574 mož, 7 topov, 52 strojnih pušk, 6e metalcev min, eno letalo.
Skupaj tedaj:
642 častnikov, 219.574 mož, 416 strojnih pušk.
Meseca maja je znašal plen pod avstrijskim poveljstvom:
863 častnikov, 268.869 mož. 251 topov, 576 strojnih pušk, 189 municijskih' voz itd.
Ilindenburgov plen:
31.643 ujetnikov, 16 topov, 58 strojnih nušk.
Skupaj tedaj:
okroglo 1000 častnikov, 300.512 mož, 267 topov, 634 strojnih pušk itd.
Ako seštejemo plen maja in junija, dobimo sledeče ogromne številke:
1642 častnikov, 520.086 mož, 367 topov, 1050 strojnih pušk.
To so pa le številke ujetih Rusov. Njih krvave izgube na ranjenih in padlih tu niso vštete.
v: v. v
VARŠAVA PRED PADCEM?
Genf, 1. julija. V »Guerre Sociale« piše llervo, da je v francoski armadi splošno razširjeno mnenje, da Varšava mora pasti, nakar bodo Nemci vrgli na zahodno fronto milijon vojakov. S tem pa Nemci ne bodo dosegli premoči, ker šteje zavezniška armada danes 3 in pol milijona mož proti 1 in pol milijona mož sovražne armade.
RUSI IZGUBILI 9 POLKOVNIH ZASTAV.
Berlin. »Ruski Invalid« poroča: Svoje zastave je izgubilo 9 ruskih pehotnih polkov na bojišču. Tudi nekaj kavalerijskih polkov je izgubilo zastave.
POOSTRENE VOJAŠKE ODREDBE NA RUSKEM.
Poznanj, 30. junija. »Dziennik Poznan-<ki« poroča z ruske meje: V mestih in trdnjavah Kovno, Grodno, Skdlec, Brest— Litowsk, Lublin, Chelm in Ivangorod mora vsled vojaške odredbe vse nedomače prebivalstvo, dalje vse brezposelne in z armado v nikaki zvezi stoječe osebe do 1. oktobra zapustiti navedene kraje. V vaeh mestih in vaseh, kjer so nastanjene formacije generalnega štaba, prebivalstvo po 6. uri zvečer ne sme na ulico. V smeri proti sovražnim postojankam ležeča okna morajo biti zagrnjena. Dohod z dežele v Varšavo se je prepovedal.
OPTIMISTIČNA SODBA RUSKEGA GENERALA.
Milan. »Secolo« poroča o razgovoru z flekim aktivnim ruskim generalom, ki je izvajal: Rusi upamo, da bomo julija preskrbljeni s strelivom. Ustvarili bomo med tem novo armado in pričeli zopet prodirati. Ruske tvornice izdeljujejo ponoči in podnevi strelivo. Čez Arhangelsk in Vla-divostok dohaja neprestano vojni material. Rusko prebivalstvo je sicer pobito, tega ne morem tajiti, a zaupamo v našo končno zmago.
XXX IZ LVOVA,
Krakov, 1. julija. »Nova Reforma« poroča iz Lvova: Za mestnega poveljnika je imenovan generalmajor Franc Rimi, ki je izdal številne odredbe, med njimi uvedbo vojnega prava. Tudi re-darstveni ravnatelj Rhcinlander je že došel v Lvov. Železniška proga je gotova že do Przemysla—Mošciske in bo tekom desetih dni nopravljena do Lvova. V Lvovu so zaprli veliko oseb, ki so sumljive, da pripadajo ruski »obrani«, med njimi je zelo veliko žen.
IZ LVOVA V KIJEV.
Berlin, 1. julija. »Vossische Zel tung« poroča iz Petrograda: Vodstvo ruske cerkve bi se po padcu imelo preseliti v Brody ob ruski meji. Pravkar je pa znani škof Evlogij dobil uradno naročilo, naj novo gališko škofijo začasno premesti v Žitomir (v Volhini-ji) ter naj ima vse pripravljeno, da se eventuelno preseli v Kijev.
POROČILA IZ VZHODNOGALIŠKIH MEST.
Krakov, 30. junija. »Nowa Reforma« poroča: V mestu Buczacz je osta deželni poslanec Stern kot župan tud začasa ruske invazije; neumorno si je prizadeval, da obvaruje prebivalstvo in njegovo imetje pred ruskim nasiljem. Skoro polovico mesta so uničili požari. Kar se je dalo porabiti kot kurivo, so Rusi razbili in požgali. Nepokvarjena so ostala poslopja: mestna hiša, stara rusinska cerkev in ljubka rimsko-katoliška kapela. Večina prebi-
valstva je že pred prihodom Rusov zapustila mesto. Bližnji kraj Monaaterzy-ska je ogenj tudi močno poškodoval. Tudi so Rusi veliko opustošili. Veleposestniki v okraju Buczacz so kljub ruski invaziji ostali na svojih posestvih, tako grof Aleksander Potočki v Ossow-cu in Gnieworz v Potoku. — V mestu Czertkow je razmeroma malo škode. Tu ni veliko čutiti o vojnih dosrodkih. Judje, zlasti premožnejši, so bili že pred rusko invazijo pobegnili, med tem ko je poljsko prebivalstvo, zlasti tudi inteligenca, povečini ostala v mestu, tako predsednik okrajnega sodišča So-reb. Položaj uradnikov je bil vsled pomanjkanja denarnih sredstev zlasti pozimi zelo kritičen. Judovske trgovine so Rusi večinoma oplenili. Ista usoda je zadela tudi zaklenjena stanovanja onih prebivalcev, ki so pobegnili iz mesta. — V sosednih vaseh so opustošenja razmeroma majhna; le veliko veleposestniških dvorcev je uničil ogenj — večinoma je bilo nalašč zažgano. — Mestece Jagielnica v okraju Czortkow, kjer se nahaja tudi avstrijska tobačna tovarna, je bilo popolnoma oplenjeno; prizanešeno je bilo samo tovarni, katere obrat so Rusi vodili dalje. Posestvo grofa Karola Lancko-ronskega je grozno trpelo; zlasti so bile uplenjene umetniške zbirke. Župana Woje\voda so Rusi odgnali.
XXX
BAVARSKI KRALJ NA DUNAJU. Dunaj, 1. julija. (Kor. ur.) Kralj bavarski je došel, ko se je vračal s severnega bojišča, v najstrožjem inkognitu na Dunaj. Na kolodvoru ga je sprejel nadvojvoda Franc Salvator, s 'katerim se je peljal na dvor. Občinstvo ga je najprisrčneje pozdravljalo. Kralj fe obiskal dopoldne cesarja v Schonbrunnu. Obisk je trajal več časa. Kralju na čast se priredi zvečer v Schonbrunnu rodbinska pojedina. V Mo-nakovo se odpelje bavarski kralj jutri.
Berlin, 2. julija. (Kor. ur.) Ob 5. uri popoldne je bil v Schonbrunnu rodbinski dine, pri katerem so bili navzoči cesar, nadvojvoda Karol Franc Jožef, nadvojvo-dinja Cita in nadvojvoda Franc Salvator. Na dvoru je bila istočasno pojedina, h kateri je bilo povabljeno kraljevo spremstvo, poslanik Tucher in najvišji dvorjani. Popoldne ob dveh se je bavarski kralj sprehajal po najlepših trgih. Kralja, ki ga je veliko ljudi poznalo, so najspoštljivejše pozdravljali.
TISZA IN SVEN HEDIN NA DUNAJU.
Dunaj, 1. julija. (Kor. ur.) Ministrski predsednik grof Tisza in znanstveni potnik Sven Hedin sta došla danes zjutraj na Dunaj.
XXX
OSODA POSLANCA BREITERJA.
Krakov, 30. junija. »Kuryer Codzien-ny« poroča, da so Rusi poslanca Breiterja, ki so ga bili odvedli iz Lvova v Kijev, zaprli v ječo za zločince, ker ni hotel prositi za rusko državljanstvo,
NEMIRI V MOSKVI.
Stockholm, 2. julija (K. u.) O po-gromu proti Nemcem v Moskvi, ki jih je nazval, kakor poroča »Svenska Dag-bladet«, generalni gubernator knez Ju-supov »razposajena velikanoč«, se še poroča, da moskovske vojaške čete niso hotele streljati na množico, vsled česar so morali odposlati v mesto vojake iz drugih garnizij. Radi dogodkov v Moskvi so odgodili vpoklic črne vojske drugega poziva, ki je bil že sklenjen.
Italijani ob Soči unouič krum nrie-
ni nazaj.
Boji za Krn. Iz poročila vojnega poročevalca »Berliner Tageblatta« 30. junija: iz c. kr. vojnega poroč, stana.
Strašna kanonada.
Ko se je izjalovila prva smotrena tipajoča ofenziva ob Soči, so začeli Lahi avstrijske postojanke artiljerijsko obtipavati. Nad 200 topov je bruhalo ogenj na dober-dobsko planoto. 23. je bilo na eno lamo mesto oddanih 10.000 strelov. Še hujše pa je bilo obstreljevanje 24. junija, ki je trajalo od jutra do polnoči in je po intenziteti in porabi municije preseglo vse dosedanje.
Boji za Krn.
Tu se Italijani sedaj zadovoljujejo z artiljerijo in posameznimi sunki manjših oddelkov. Alpini so se vkopali v skale, mi pa ležimo v starih, že prej pripravljenih postojankah in imamo še vedno vse važne vrhunce te gorske grmade trdno v rokah. Tukajšnji boji imajo značaj alpske vojne. Med Sočo in Bohinjem stoječa krnska grmada ima svoje najvišje vrhunce proti jugu in severu. Mrzli vrh 1360, Krn 2245, Vrata 2014 in Lipnik 1867 m. Soča teče samo 175 m nad morjem in tako je višinska razlika do Krna preko 2000 m. Srednja višina planote je 1500 m; proti severu in vzhodu je manj strma, toda skalo-vita, gola, skoro brez gozdov, malo obljudena in brez potov. Če se pomisli, koliko potrebuje že partija turistov za tako goro, tedaj šele se spozna težave, ki jih povzroča preskrba številnejših čet.
Za glavni vpad Italijanov pridejo v po-štev prostor pri Tolminu, pešpota in steze v Bohinj in črta Bovec—Mojstrana v zgornjo savsko dolino. Že po vojni napovedi smo šli nazaj na krnsko planoto. Lahi so sledili le obotavljaje in vedno ovirani od obmejnih stražnih čet. Tudi naša artilje rija, ki je splezala na te divje planote, jih je ustavljala. Svoj prvi temeljito priprav ljen napad je 4. junija namerila proti vasici Krn in pobočju Slapa in Mrzlega vrha. Pustili so sovražnika na najbližjo razdaljo in nato otvorili dobro merjen ogenj, ki je pokosil cele vrste. Lahi, ki so imeli najmanj 3000 izgub, so se valili v skalne prepade, žamete in globeli in so pustili 500 mrtvih.
14. junija so napravile močne sovražne čete sunek do Tolmina proti Selu. Posrečilo se jim je udreti v naše postojanke in vzeti baterijo malih 7 cm gorskih topov Ves iz sebe je poveljnik nadporočnik Baumgartner zbral peščico ljudi in se je vrgel na stokrat močnejšega sovražnika, kateremu je iztrgal baterijo. Glavni napad pa je veljal Krnu, katerega je 16. junija napadla brigada alpinov. Ogri in domače mejne čete so pozdravile elito laških čet z lavinami skal, ki so sovražnika v celih gručah valile v smrt v globeli. Naši so dosedaj zavrnili tudi vse nadaljnje poizkuse sovražnika, da bi dobil neomejeno posest Krna in si tako odprl pot v Bohinj.
Italijanski kralj pri Plaveh jokal.
»Pressburger Tagblatt« poroča, da je italijanski kralj Viktor Emanuel, ko je videl strašne izgube svojih vojakov pri Plaveh, jokal.
Italijanski talniki iz goriške okolice.
Lugano. Iz goriške okolice so odvedli 13 uglednih posestnikov kot talnike v Flo-renco. Med njimi se baje nahajata tudi grof Coronini in grof Strassoldo.
Ob Soči padlo in bilo ranjenih do 40.000 Italijanov. Curih. Švicarsko časopisje potrjuje, da so bili Italijani ob Soči poraženi. »Anzei-ger« sodi, da so izgubili Italijani ob tretji ponesrečeni ofenzivi na bojni črti ob Soči 40.000 mrtvih in ranjencev.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Obnovljeni Italijanski napadi zopet odbiti. — Hrib Kosič pri Tržiču pokrit z italijanskimi mrliči.
Dunaj, 1. julija. Uradno se poroča: Včeraj popoldne po več sovražnih pehotnih divizijah obnovljeni splošni napad na naše postojanke ob robu dober-dobske planote le bil povsod odbit s težkimi izgubami za Italijane. Glavni sovražni sunek je bil naperjen proti bojni črti Zagraj— hrib Kosič, severovzhodno od Tržiča. Pri Selcih (Selz) in pri Vermiglianu so vdrli Italijani v naše najsprednejše jarke. Protinapad naše hrabre pehote je vrgel sovražnika v dolino nazaj. Robovi hriba Kosič so pokriti z italijanskimi mrliči.
Zvečer podvzetl sunek proti vrhovom vzhodno od Tržiča, napad severovzhodno od Zagraja in več manjših sunkov proti goriškemu mostiču se je tudi izjalovilo. Po tem porazu sovražnika je postalo mirno. S povišanim veseljem so naše neomajljive čete v trdni posesti vseh svojih postojank pripravljene na nove boie.
V severnem odseku ob Soči in ob koroški meji trajajo še boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 30. junija. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba: Na Tridentin-skem, posebno na vzhodnem odseku se vrši na obeh straneh silovit artiljerijski ogenj. Sovražnik je s ponovnimi napadi poizkušal iztrgati postojanke na Monte Civaron v dolini Sugana, pa je bil odbit. V Carniji smo z uspehom obstreljevali avstrijska kritja na Straningu in s tem pregnali tam se nahajajoče čete. Tudi se nam je posrečilo razpršiti delavske skupine, ki so pri prelazu Giramondo delale postojanke za artiljerijo. Sovražnik je od svoje strani s topovi obstreljeval vrh Cellenkofel in večkrat brezuspešno napadel.
Ob Soči trajno slabo vreme znatno otežuje operacije.
Italijani izpraznili dolino Posina.
Milan, 2. julija. (Kor. ur.) »Avanti« poroča iz Benetk: Italijansko vojno poveljstvo je ukazalo, da je moralo dolino Posina, izvzemši sedem občin, na visoki planoti Asiago civilno prebivalstvo zapustiti, ker je bilo uslužno Avstriji in ker ]e dajalo znamenja avstrijski artiljeriji. Izgnancev je bilo 25.000.
Junaška dela v gorski vojni.
Posebni poročevalec »Neue Freie Presse« javlja: Rezervni kadet Henrik Saxl je bil v spremstvu topničarskega predmojstra poslan na poizvedovanje. Oba sta se odpravila na pot, da poizvesta, kje stoje sovražne postojanke. Nenadoma dobita ogenj iz daljave komaj treh korakov. Bliskovito hitro sta se vrgla na tla in iska la kritja za skalovjem. Poizkušata uiti, toda nazaj ni mogoče in tako ležita tu nasproti Italjanom, vsak hip pripravljena, da ju napadejo in ubijejo.
Ure potekajo, nastala je noč. Tedaj skleneta, da tvegata vse. Ne preostaja jima pa nobena druga pot, nego da splezata preko strme, ostro padajoče skalne stene Kljub temi se nevarna pot posreči, Čez snežno polje sta se drsala dalje in se na pol padajoč zapletla v grmovje, kjer sta obvisela med življenjem in smrtjo.
Medtem so Italijani opazili njun beg in otvorili nov ogenj. Ta dva tudi streljata
in tako dobro branita svojo kožo, da se jima posreči rešitev. Enoinpetdeset ur, torej dva dni in dve noči, je trajala nevarna pa uspešna pustolovščina, in 39 ur sta bila korenjaka brez jedi in pijače. Drug slučaj:
Rezervni kadet Emil Mitschek se je kot voditelj patrole, broječe 20 mož, splazil s svojimi ljudmi prav do sovražnika; malemu krdelcu se je posrečilo Italijane tako presenetiti, da so menili, da imajo pred seboj cel oddelek pehote, Italijani začno streljati kakor nori, vale skale in mečejo ročne granate, z eno besedo: bore «e z vsemi sredstvi.
Od 5. popoldne do polnoči vstrajajo dvajseteri na svojem mestu. Kljub temu, da jih obstreljujejo s treh strani, imajo samo enega ranjenca.
Ko so Italijani potrosili svoj smodnik, je dalje zadaj v pripravljenosti stoječa stot-nija prešla k napadu iz bližine in je igro seveda brez truda dobila.
Takih drznih činov so sposobni le vo« jaki, ki so se seznanili z vsemi vojnimi zvijačami in ki jih napolnjuje taka moralična sila, o kakoršni pričajo njihova dela.
Voditelj iredentiatov padel na bojišču.
Lugano. Iredentaši objavljajo dolge članke, ki slave ob Soči padlega voditelja iredentašev Romeo Battisti.
Prvo italijansko letalo nad Tridentom.
Inomost. »Innsbrucker Nachrichten« poročajo, da je te dni priplulo nad Trident prvo italijansko letalo, ki pa ni metalo bomb in je le iz velike višine opazovalo.
Italijani utrjujejo Saseno in Valono.
Atene. Otok Saseno Italijani zelo utr« jujejo. Grade tudi podzemske utrdbe. Tudi Valono utrjujejo.
Italijanske laži.
Lugano. Poročila italijanskih listov o vojaškem položaju so ostala neizpreme-njena. Poročajo, da je bilo avstrijskih in nemških vojakov ranjenih v Galiciji pol milijona. Rusi še vedno povsod zmagujejo. V Nemčiji pošiljajo na bojišče invalide; med nemškimi rezervniki ima le vsak četrti puško. V Nemčiji ne jedo več drugega, kakor zmrznjeno svinjsko meso.
»Junaški« d'Annunzio na — dopustu.
Lugano, 1. julija. D'Annunzio je radi »bolezni« dobil tri mesece dopusta in se vrnil s fronte v Rim.
Princ Humbert grof Salem v italijanski armadi.
Lugano, 1. julija. Princ Humbert grof Salem, sin princezinje Leticije Bonaparte in pokojnega vojvode Aosta, ki je več let vladal Špansko kot kralj Amadej, je stopil kot prostovoljec v neki katanijski konjeniški polk in se kot poročnik podal na bojišče. Princ je polbrat abruškega vojvode.
15 000 Lahov prosi za državljanstvo v Švici.
Curih, 29. junija. Dosedaj je 15.000 aških vojnih zavezancev prosilo za držav-janstvo v Švici, da se jim ni treba odzvati aški mobilizaciji.
Neuspeh italijanskega vojnega posojila. Lugano. »Corriere della Sera« je objavil 1. t, m. tri oklice, s katerimi navdušuje Italijane, naj podpisujejo vojno posojilo. Otroke poziva, naj izpraznijo hranilnike, da kupijo obligacijo vojnega posojila. Drugi oklic izvaja: Medtem, ko se italijanski vojaki hrabro vojskujejo ob meji, se mora doma dobiti drug boj, namreč boj srebrnih krogelj, ki jih moramo dati na razpolago zakladnemu ministru v taki množini, kakršne še nismo videli. Tretji oklic pa izvaja: Nemčija je dosegla posojilo 15 tisoč milijonov, Anglija 18 tisoč milijonov in je razpisala zdaj posojilo 25 tisoč milijonov, Francija je prekoračila 7 tisoč milijonov in Avstro-Ogrska je ob svojem prvem vojnem posojilu dosegla 3 tisoč milijonov. Italijani! Pomislite, da gleda na vas ves svet.
XXX
Umikanje Italijanov iz notranje Libije.
Chiasso, 1. julija. Italijani so se po hudih bojih, v katerih so imeli zelo težke izgube, morali umakniti iz notranje Libije. Nujno je potrebno, da se pošljejo v Tri-polis sveže čete.
XXX
Veselje prostozidarjev.
Curih, 30. junija. »Reichspost« poroča: Framasonsko časopisje prinaša z zlobno zadovoljnostjo vest, da je italijanska vlada vpoklicala 20 cerkvenih prelatov kot navadne vojake. To je prvi odgovor laške vlade na zadnjo papeževo izjavo.
Kaj bo s sv. Očetom?
Nizozemec dr. Nouvvens, prokurator norbertincev, ki se je pravkar vrnil iz Rima in ki je oster opazovalec in izvrsten poznavalec italijanskih razmer, je na vprašanje: »Vesti o eventuelnem odhodu papeža na Špansko in tako naprej pač niso resnične?« odgovoril: »Do sedaj! Dokler ostane kralj in ne izbruhne revollj«
cija, bo papež ostal. Kaj se bo potem »godilo, se sedaj ne more reči. Nt silo orožja se papež ne opira. Ko so pred kratkim hoteli zvišati zaloge municije, je menil sv. Oče, da to ni potrebno. Ne svinec ne smodnik, marveč nravna sila je moč papeštva.«
XXX
O milanski stolnici.
Lugano, 1. julija. Iz Milana se poroča: Pozlačeni kip sv. Device, ki stoji na vrhu srednjega stolpa stolnice, so zakrili. S tem se ima zabraniti, da bi kip s svojim bleskom ne nudil sovražnim letalcem dobrega cilja. Prekrasna cerkvena okna so iz stolnice odstranili, da bi ob morebitnem bombardiranju ne trpela škode.
Odoodilev vpoklicev črnovojnikov od 15. julija na 15. avgust.
Dunaj, 1. jul. (Kor. ur.) Domobransko ministrstvo je izdalo naslednji razglas: V pozivnem razglasu z dne 12, junija za avstrijske črnovojniške obvezance letnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885 in 1886, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznani za sposobne, na 15, julija določeni termin za odhod pod orožje, se odgodi za en mesec, tako da morajo ti črnovojniki odriniti pod orožje namesto 15. julija dne 15. avgusta.
Ta odredba bo brezdvoma pripomogla, da se letošnja žetev čimpreje pospravi in jo bodo prizadeti krogi vsekakor toplo pozdravili.
Boji na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Boji za strelske jarke.
Berlin, 1. julija. Uradno razglašajo:
Na severu se boji za jarke za nas ugodno nadaljujejo.
Južnovzhodno od Reimsa so Francozi brezuspešno napadali.
Na vrhovih ob reki Mozi in v Vogezih Živahni artiljerijski boji.
Najvišje vojno vodstvo.
francosko uradno poročilo.
Pariz, 28. junija, ponoči. Na celi fronti je bil dan precej miren. Severno od Sou-cheza boj topov. Na Arras je streljala težka artiljerija. Med Oiso in Aisno se je razvijal artiljerijski boj za nas ugodno. V Ar-gonih in na višinah ob Mozi Nemci ob Ca-lonskem grabnu niso napadali. — 27. junija je naše letalo zmetalo osem bomb na lopo za Zeppeline pri Friedrichshafenu, Letalo se je rešilo na švicarska tla.
Virtemberško vojno ministrstvo poroča, da je omenjeno francosko letalo vrglo samo tri bombe, ki pa niso napravile škode. Letalca so Švicarji ujeli.
Pariz, 29. junija, popoldne. Severno od Arrasa ponoči kanonada. Okoli Sou-cheza in Neuvilla akcija pehote, ki nam je omogočila napredovanje v soteski An-gnes—Ablain, V Argonih pri Bagatelle nepretrgan boj z zračnimi torpedi in ročnimi granatami. V Vogezih se je Nemcem posrečilo za trenutek vreči naše prednje straže na pobočju vzhodno od Metzerala. S protinapadom smo ga kos zopet vzeli. Sicer mirna noč na ostali fronti.
Ponoči. V Vogezih smo zopet zasedli vse postojanke, ki smo jih imeli vzhodno od Metzerala. Na ostali fronti artiljerijski boji.
Nemški težki topovi pred Verdunom,
Geni. Krogle nemških težkih topov padajo zopet na severno bojno črto trd-r;, , Verdun.
Rotschild mora kositi.
vionakovo. »Bayr. Kurier« poroča: V ujetniškem taboru Lech se nahaja tudi član rodbine pariških Rotschildov. Vsak dan so došle nanj velike pošiljatve. Celo špansko poslaništvo je posredovalo zanj, a drugi dan ob 4. uri zjutraj je moral iti t drugimi ujetniki sušit mrvo.
Nova francoska čelada.
Lyon. Na Francoskem so uvedli novo Čelado, ki tehta 270 gramov in ki zniža rane po šrapnelih za 60 odstotkov.
Stavka v Južnem Walesn končana.
London, 2. julija. (K. u.) »Reuter« poroča: Spor rudarjev v južnem Wa-lesu je končan. Zastopniki delavcev so sprejeli predloge vlade. Delavci so sklenili, da prično zopet delati.
Ameriko.
ODGOVOR NEMČIJE ZDRUŽENIM DRŽAVAM.
London, 2. julija. (K. u.) »Times« poročajo iz Washingtona: Koncem bodočega tedna odgovori Nemčija na ameriško noto. Ameriški poslanik poroča uradno, da je vsebina note jako ugodna. Nihče ne pričakuje, da prekine Nemčija podmorsko vojsko, a za-
Laška Jeza nad ČrnogoicL Lugano, 30. junija. »Giornale d'Ita-lia« je razjarjen, ker sta Črnagora in Srbija pohodili pogodbo, ki nosi podpis štirih zaveznikov, katerim je Črnagora dolžna veliko hvaležnost. Zasedanje Skadra nasprotuje ciljem Italijan« ske politik« in greši proti obljubam, katere je vedno dajala Črnagora. V Rimu bo vsled teh dogodkov končna ureditev albanskega vprašanja silno težavna. — »Corriere della Sera« pa pravi, da v Albaniji ni mogočo kakega drugega zasedenja priznati kot gotovo dejstvo, kakor zasedenje Valone od strani Italije, ki je hotela varovati svoje jadranske, ne pa albanske Interese.
nesljivo se poroča, da namerava staviti Nemčija predloge, ki bi bolj zagotovili življenje in premoženje Američanov. Nemčija poizkusi še enkrat prepričati Ameriko, da je podmorska vojska le protiodredba proti blokadi Nemčije.
CONSTANT PROTI BRYANU.
Pariz. Senator D' Estournelles de Con-stant je naslovil odprto pismo Bryanu, s katerim ga opozarja, kaj sta skupaj stvo-rila, da preprečita vojsko. Nihče ne zahteva, naj napove Amerika Nemčiji vojsko, a ves svet zahteva, naj Združene države ne ostanejo hladnokrvni opazovalec. Zdaj nastopate za mir, ki bi nemškemu militarizmu omogočil, da se nepoškodovan umakne, da se za drugič boljše pripravi. Rajši smrt, kakor mir vsled utrujenosti. Ne sme se končati le vojska, marveč tudi vzroki vojske: neznosno breme in negotovost oboroženega miru. Končati se morajo silovite osvojitve in pruski militarizem.
PREOSNOVA AMERIŠKEGA PODMORSKEGA BRODOVJA.
Rotterdam, 1. julija. Iz Washingtona se poroča: Mornarični tajnik Daniels je imenoval kapitana Alberta W. Grant, bivšega poveljnika newyorške mornarične postaje, za voditelja podmorskega prodovja Združenih držav ter mu poveril popolno preosnovo ameriškega podmorskega bro-dovja. To brodovje se popolnoma preuredi. Letošnje velike mornarične vaje so dokazale, da so ameriški podmorski čolni daleč zaostali za onim, kar se je od njih pričakovalo. Sedanja vojna je jasno pokazala veliko važnost dobrega podmorskega bro-dovja. Grantu so pridelili v pomoč najboljšega strokovnjaka na tem polju,
ANGLEŠKI PARNIK Z VOJNIM BLAGOM NA POTU IZ AMERIKE NA ANGLEŠKO.
Rotterdam, 29. junija. Britanski par-nik »Minnehaha« je s 300 konji in 11.000 tonami vojnega blaga odplul na Angleško. Značilno je, da niti ene kabine na ladji niso oddali potnikom.
ZA PREPOVED IZVOZA OROŽJA IZ AMERIKE
izvajajo udeležene organizacije z veliko odločnostjo agitacijo. American Humanity League je za nabiranje podpisov svoje vloge predsedniku Wilsonu otvorila malo hišo, ker hoče zbrati dva milijona podpisov, Upajo, da dobe kmalu dovolj podpisov.
DVA MILIJONA AMERIČANK PROTI IZVOZU OROŽJA.
Amsterdam, 30. junija. Iz New Yorka se poroča, da se predsedniku Wilsonu v kratkem izroči peticija, ki jo je podpisalo dva milijona Američank, v kateri se zahteva prepoved za izvoz orožja, municije in drugega vojnega blaga v Evropo. Gibanje je uvedla ameriška ženska zveza za strogo nevtralnost.
AMERIŠKA TOVARNA ODKLONILA VELIKO MUNICIJSKO NAROČILO.
Rotterdam, 30, junija. Predsednik velike tovarniške družbe C. N. Kolb v Battle Creek je odklonil naročila neke četvero-sporazumne države na več stotisoč tokov za šrapnele. Utemeljil je to s tem, da bi ne mogel mirno spati, ako bi vedel, da kroglje iz njegove tovarne ubijajo nemške može v Evropi. Ako bo Amerika želela šrapnelov, jih bomo dobavili.
PONESREČENA AMERIŠKA KRI-ŽARKA.
Ženeva, 1, julija. Rimski listi poročajo iz Washingtona: Mornarični oddelek naznanja: Glasom iz Aleksandrije semkaj dospelega naznanila kapitana I. W, Ovven, ki poveljuje ameriški križarki »North Ca-rolina«, je ta ladja v aleksandrijski pred-luki zadela na tla. Ladja baje ni poškodovana. »North Carolina« je imel v bližnjih dneh za križarenje v Sredozemskem morju nadomestiti križar »Des Moines«, ki je že dospel v Aleksandrijo ter se udeležuje reševalnih del za »North Carolino«. V tukajšnjih mornariških krogih so mnenja, da ne gre za gori omenjeno vrsto ladijske nesreče, marveč za »nezgodo«, ki je v zvezi z vojnim položajem v Sredozemskem moriu.
ANGLEŽI EOPET ZASTRAŽILI NE AVTORSKO LUKO.
Rottordam, 1. julija. Iz Newyorka se poroča: Anglija je zopet začela stra-žiti newyorško luko, ko je bila to pred nekaj tedni opustila. Angleške vojne ladje so se zopet prikazale ob obali. Ena križarka se je zasidrala kakih 15 milj južnovzhodno od Highlanda, med tem ko leži neka pomožna križarka pet milj jugozapadno od Ambrase Channel. Druge križarke križarijo ob pristaniškem pasu. Omenjena pomožna križarka je potniški parnik Cana-dian Pacific Linie najbrž »Empress of Britania«.
XXX
ROOSEVELT PONESREČIL.
Rotterdam, 1. julija. Iz Newyorka se poroča: Bivši predsednik Roosevelt je na sprehodu padel s konja in si zlomil rebro. Zdravi se na svojem posestvu v Sagamore Hill; rana se dobro celi.
XXX ZDRUŽENE DRŽAVE IN MEHIKA.
London, 1. julija. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Washingtona o položaju v Mehiki: Ameriška politika, ki zdaj čaka, se mora počasi a z gotovostjo umakniti delovni politiki Združenih držav,
MESTO MEHIKA OSVOJENO,
Pariz. »L* Information« poroča: Car-ranzove čete so pod generalom Gonzales osvojile mesto Mehiko in pregnale Zapa-tistove pristaše.
Nov napad na Gallipoli.
Kodanj, 30. junija. »Daily Mail« poroča iz Aten, da se zavezniki pripravljajo za nov splošen naskok na Gallipoli. V bližnjih dneh se bodo vršili boji, ki bodo hujši od dosedanjih. Včeraj so začeli delovati letalci.
Ruski car za nadaljevanje vojske.
Petrograd, 30. junija. (Kor. urad.) Carjev reskript ministrskemu predsedniku se glasi:
Iz vseh delov domovine prihajajo do mene glasovi, ki pričajo o trdni volji ruskega naroda, posvetiti svojo moč delu vojaške oborožbe. Iz tega črpam neomajljivo gotovost sijajne bodočnosti. Dolgotrajna vojska zahteva vedno novih naporov, ali med tem ko premagujemo rastoče težkoče in kljubujemo neizogibljivim slučajem vojne hočemo v svojem srcu utrditi sklep, da z božjo pomočjo vodimo vojsko do popolne zmage ruske armade. Sovražnik mora biti poražen, sicer je mir nemogoč. Z najboljšim zaupanjem v neizčrpljivo moč Rusije pričakujem, da bodo vlada in javne naprave, ruska industrija in vsi zvesti sinovi domovine brez razlike mnenja in slojev solidarno in skupno delovali, da zadoste potrebam naših hrabrih armad. Ta sedaj edini narodni problem naj združi vse misli edine in v edinosti nepremagljive Rusije.
Potem ko sem ustanovil poseben odsek za razmotrivanje aprovizačnih vprašanj, v katerem bodo zastopniki zakonodajnih zbornic in industrije, spoznam za potrebno pospešiti z o p e t -no otvoritev zakonodajnih zbornic in slišati glas ruske zemlje. In ker sem sklenil, da naj začne duma zopet zborovati najkasneje koncem avgusta, naročam ministrskem svetu, da po mojih navodilih izdela vsled vojne potrebne zakonske načrte.«
šE ENO LETO VOJSKE ?
Genf, 1. julija. Kakor poroča dopisnik lista »Gazette de Lausanne« iz Rima, v Italiji ne verujejo vestem, da bi Carigrad kmalu padel in vsled tega vojska kmalu končana. Nasprotno so splošno prepričani, da ima Evropa še eno leto vojske pred seboj. Nepričakovano umikanje Rusov in stališče balkanskih narodov govori za to trditev.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljančan rešil 278 pruskih vojakov. — Zasluženo odlikovanje, Polkovni zdravnik g. dr. V i k t o r R e i s n e r, sin tukajšnjega hišnega posestnika g. A n t. R e i s n e r j a, je bil te dni odlikovan z vi-težkim križcem Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca. To je v tej vojski že tretje odlikovanje g. dr. Reis-nerja. Na njegovih prsih se sveti tudi zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje in nemški železni križ, ki ga je dobil za izredno hrabrost, ko je z največjo nevarnostjo za svoje življenje rešil v boju iz ruskega ujetništva 278 pruskih vojakov, med katerimi je bilo 40 nemških častnikov.
lj Sv. maša za skorajšnje ozdravljenje č. g. kurata Jan. Cegnaria bo v soboto, dne 3. t. m. ob 6. uri zjutraj na Rožniku; s tem se popolnuie včerajšnja pomanjkljiva notica.
lj Poiorl Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani je zanesljivo vposlati do dne 3. julija (ne kasneje) mestnemu magistratu (mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Na ta termin se torej opozarjajo delodajalci, da se izognejo kazenskim posledicam.
lj Najdeno truplo. V nedeljo popoldne so potegnili iz Save blizu To-mačevega truplo okoli 4oletneffa moža s plavimi lasmi in rjavimi brkaini. Najbrže je sam skočil v Savo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Opsik, pešec 64. pešpolka. — Simon Mykytor, pešec 80. pešpolka. — Gregor Vazvary, pešec 63. pešpolka. — Vladimir Kupiec, pešec 57. pešpolka. — Simon Kracsunas, pešec 63, pešpolka. — Mile Lužja, kor-poral 2. bos. herceg. pešpolka. — Josip Vr-hovec, trgovinski sluga, 21 let. — Vencelj Chomecky, pešec 37. domobranskega pešpolka. — Tomo Jurič, pešec 22. pešpolka,
—	Ivan Memet, pešec 76. pešpolka. — Frančiška Benkovič, bivša kuharica, 75 let. — Marija Uršič, hiralka, 85 let, — Marija Bezlaj, žena kovaškega pomočnika, 40 let. — Hermina Poženel, delavčeva hči, 5 let. — Rudolf Bogataj, sin železniškega nadsprevodnika v pok., 21 let. — Anton Dikilek, četovodja 81. pešpolka. — Josip Seidlovsky, pcšec 30. pešpolka. — Jernej Bedina, posestnikov sin, 4 tedne. — Rozalija Rev, posestnikova žena, 48 let. — Karolina Majcen, posestnikova žena, 36 let, — Alojzij Tramontini, sin kamnoseškega poslovodje, 1 dan. — Marija Prim-šar, posestnikova žena, 64 let. ■— Ivan Sta-rašinič, čevljarski pomočnik, 19 let. — Andrej Winczek, pešec pešpolka št. 100,
—	Anton Krainc-Uzar, jetniški paznik v pok., 86 let. — Josip Lukežič, držav, železnice sprevodnik v p., 59 let. — Andrej Cankar, krojaški mojster, 61 let.
lj Današnji specijalni večer v »Kino Central« v deželnem gledališču ima naslednji spored: Konvencijonelne verige, krasna družbinska drama. — Devica Orleanska. Komično. — Nancke se je zakasnil, Komično. — Ponesrečena zvijača. Komično. — Gornjebavarski planinski prizori. — Ta spored se predstavlja samo pri današnjih predstavah.
Dnevne novice,
+ Cesar je zaslišal dopoldne 1. t. m. ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo, ki se je posvetoval z Burianom in z avstrijskimi ministri. Nadalje je sprejel cesar bivšega zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki je bil pred kratkim imenovan za rezervnega ritmojstra in se je kot tak predstavil cesarju, predno se je podal na bojišče.
Hvala Slovencem. Evg^n Lenn« hoff je poslal »Tagesposii« iz vojnega poročevalskega stana poročilo z dne 29. junija, katerega zadnji odstavek se tako-le glasi: »Še en narod bodi omenjen, o katerem je četverosporazumno časopisje časih napačno trdilo, da je šel z mlačnim srcem v boj: S 1 o v e n -c i. Italijani, ki so imeli z njimi opraviti v dosedanjih bojih, čutijo, koliko je na tej trditvi resnice. S sveto jezo so ti Jugoslovani napolnjeni do vsega, kar je laškega, in njihovi voditelji govore o njih le v izrazih visoke hvale.«
+ Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 2. vrsto z vojno dekoracijo je dobil podmaršal Anton Lipoščak, poveljnik neke pehotne divizije. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 2. trd. top. p. Adalbert Papež, prideljen 24 cm motorni bateriji št. 3 trd. top. p. št. 1.
— Padel je na severnem bojišču junaške smrti za domovino stotnik 17. pešpolka g. L e n a r t. Do zadnjega se je boril proti sovražniku, sijajen zgled slovenske hrabrosti. Pokojni stotnik jo bil svojim vojakom očetovsko naklonjen, zato je bila pa ljubezen do njega uprav ginljiva. Nepozaben nam bo trenotek, kako so ga pri odhodu naši fantje pod plapolajočimi slovenskimi trobojnicami na kolodvoru navduše-valno obkolili in klicali, da gredo, če treba, z njim v smrt. Naj v miru počiva plemeniti mož I
— »Ilustrirani Glasnik« štev. 44.
ima sledeče slike: V Lvovl — K obletnici prestolonaslednika Franca Ferdinanda. — Tolažnica v zadnjem boju. — Tipi laške armade. — Boj z zrakoplovom »Cjtta di Ferrara«. — Človek
bvoz rok in nog. — Vis. — Vodnjak v strelskem jarku. — Padli junaki. — Slike z bojišča. — V Galiciji.
—	Padli slovenski vojaki. Pri zadnjih bojih so padli naslednji vojaki 7. lovskega bataljona: Crnovojniški lovec Bnbnik Franc, rojen leta 1889, Dobrova pri Ljubljani (strel v prsi); četovodja Jakob Melle, rojen leta 1889, Trst (strel v prsi); Crnovojniški lovec Anton Možina, rojen leta 1896, Vrhnika (strel v trebuh); lovec Alojzij Umek, rojen leta 1896, Mokronog (strel v prsi); lovec Josip Kočevar, rojen leta 1893, Ambrus pri Novem mestu (strel v vrat); patrul. vodja Koch s Štajerskega (4. stotnija, strel v glavo); lovec Ivan Levstik, rojen leta 1882, Turjak, Vel. Lašče; Fr. Novak, rojen leta 1896, Bela cerkev pri Novem mestu.
—	Primanjkanje drobiža postajja zopet občutno. Vzrok temu je, da ga nekateri ljudje namenoma zadržujejo, vsled česar je javen promen hudo oviran. Neuki ljudje naj bi se poučili, da je zadržavanje drobiža popolnoma brez smisla. Po deželi naj sodeluje posebno duhovščina in uči-teljstvo! V teh resnih časih pač niso umestne nepotrebne in brezsmiselne prometne ovire in naj se upošteva tudi dejstvo, da državna oblast lahko izda nared-be, ki bi zadrževalcem drobiža ne bile posebno prijetne.
—	Grofico Latour so Italijani odpeljali z gradu Ruzič na Goriškem.
—	Prostovoljni poljski in gozdni čuvaji. Da se polja, gozdi, vrtovi in nasadi obvarujejo škode in tatvin, je oblast odredila, da se nastavijo prostovoljni poljski in gozdni čuvaji. Ti čuvaji bodo zapriseženi ter imeli pravico javnosti. Vse one moške osebe, ki niso podvržene vojaščini in bi hotele to službo za mesto prostovoljno in brezplačno opravljati, se poživljajo, da se čimpreje zglase pri mestnem magistratu, kjer dobe nadaljnja pojasnila.
—	Za »Rdeči križ« nam je poslal č. g. Matej Škabič, župnik v Marčani v Istri, znesek 26 K.
VELIKANSKO NEURJE V ZSAMBEKU.
Stolni. Belgrad, 1. julija. (Kor. ur.) Med proščenjem v občini Zsambek je med božjo službo bila nevihta. Strela je udarila v cerkev. Ubita sta bila dva moža, dva sta bila nevarno ranjena, 10 oseb je bilo težko, 30 pa lahko poškodovanih. Nastala je velika panika. Tudi cerkev je bila močno poškodovana.
Disciplina v Mi, H slelejc u armado.
C. in kr. vojno ministrstvo, oddelek VII., je odredilo dne 14. junija 1915 štev. 16.330, sledeče:
Vojnemu ministrstvu je bilo naznanjeno, da je zadržanje delavcev v številnih industrijskih obratih, kateri so zaposleni na podlagi zakona o vojnih dajatvah glede discipline in nravnosti izvanredno nezadovoljivo. Nepokornost, objestnost, upornost proti vodjem obratov in proti mojstrom, pasivna upornost, poškodovanje strojev za delo iz same razposajenosti, zapuščanje delavnic na svojo pest itd. so pregreški zoper katere se kaže tudi disciplinarno kazensko postopanje v mnogih slučajih brezuspešno. Zato se čuti vojno ministrstvo primorano odrediti, da se mora vporabiti v takih slučajih brezpogojno sodno kaznovanje. Kazni, odrejene za take slučaje, so občutne in se morejo storiti še bolj občutne s primernimi poostritvami, za čas zapora obsojenec tudi ne dobiva nobene mezde (nobenega plačila), tako, da bo skoro gotovo sodna obsodba najbolj učinkujoče odvračevalno in poboljševalno sredstvo.
Oni, vojni dolžnosti podvrženi delavci, ki bi se izkazali pri takih sodno kaz-njivih izgredih kot kolovodje, se po končanem sodnem postopanju in po prestani kazni ne smejo uvrstiti v obrat, ampak jih mora izročiti vojaški vodja dotičnih podjetij poveljstvu nabližnjega dopolnilnega okraja, da odide k pristojnim vojnim četam. Tam se morajo takoj izvežbati in dodeliti prvemu maršbataljonu, ki odide. Če je pa spoznan dotični delavec, ki je moral oditi v vojno službovanje, sposobnim samo za službovanje pri straženju, je treba poskrbeti, da se prideli po izvežba-nju stražni četi, ki leži v armadnem območju ali vsaj blizu njega. To se razglaša vsem na znanje, C, kr. dež. predsedstvo za Kranjsko. V Ljubljani 25. junija 1915. C. kr. dežplni predsednik: Baron Schwarz.
imenovanja na pošli.
Poštna ekspedientka Ivanka Završnik je imenovana za poštarico v Mcdiji-Izlakah; poštni aspi-rant Ivan Vovk je imenovan za poštnega oficianta v Nabrežini; nadalje so imenovane za poštne ofi-ciantke naslednje poštne aspirantke: Marica Bo-netta za Poreč, Klotilda Grego za Rovinj, Berta Hermann za Pazin, Marjetica Pisak za Vodnjan, Marica Bandelj za Červinjan in Luiza Koron za Sežano. — Podelitve. Pavli Cubraničevi je podeljeno mesto poštnega ekspedienta pri poštnem uradu v Barbanu. — Premeščenja. Premeščene so poštne oficiantke: Vanda Cernia iz Pazina, Katarina Pichler iz Rovinja, Tončka Vogrič iz Poreča, Marica Mohorčič iz Sežane, Virginija Rosso iz Čer-vinjana, poštni adjunkt Matej Gardevič iz Kopra vsi v Trst; poštna oficiantka Anica Pellaschiar iz Vodnjana v Koper. — Umirovljenja. Poštni ofi-ciantki Hermina Schielin v Trstu in Marta Lindtner v Tržiču sta začasno umirovljeni. Odpuščeni so: poštni ekspedient Anton Savnig v Biljah, Jakob Žagar v Drežnici pri Kobaridu in poštna ekspedientka Marica Ritossa v Trvižu, ker so se opustili dotični poštni uradi. — Bivši poštar v Radovljici Ivan Zamperlo je padel na bojnih poljanah. — Razpisani c. kr. poštni uradi. Razpisano je mesto poštarja v Železnikih (II/l), enako mesto na Je-senicah-Fužinah (1/4), v Čresu (1/4) in Šent Jerneju na Dolenjskem (II/l), Prošnje je vložiti v teku štirih tednov.





__MCA.
LJUBLJANA • KCMENSKEGAULICA' <t 1 ^zmwK:pramraj-DR FR. DERGANC
1272
nova aleksandrijska, veleprima, v vrečah po 50kg, se takoj dobi in razpošilja tvrdka
Iv. A. Hartmann nasl.
A. Tomažlč, Ljublpna.
Sprejme se v trgovino s špecerijskim blagom izurjena
ki mora oskrbovati tudi tobakarno. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava lista pod štev.: „1290>l.
se isčc v Celju
ali kakem drugem kraju na Spod. Štajerskem, Zeli se 2 sobi in kuhinja brez pohištva, ali pa soba in kuhinja meblirano za mesec avgust. Ponudbe pod šifro M. S. 1305 na upravo lista.
vsake vrste in množine kakor tudi
kupi Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36, nasproti mitnice.	1390 3
dovršil nižjo gimnazijo in dva tečaja na učiteljišču z dobrim uspehom išče službe kot pisar ali domači učitelj. Naslov pove uprava lista pod štev. 1309.	1309
Knjigovodja - bilancisi
korespondent, popolnoma samostojna mo6 tudi kot poslovodja je na razpolago za takojšnji nastop. — Blagohotne ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: »Vojaščine prost« št. 1312.
SVodajalko i« trgovskega sotvudnika
sprejme OTON HOMAN v RADOVLJICI. Ponudbi je priložiti prepise izpričeval in navesti zahteve. — Tudi se l i Vnln za dame in gospode. KUPI KOlU
1322
BitiaaanRi:

ToplicenaKranjskem
Kneza Auersperga adioaktivno kopališče
Po«iftja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. ElektrMorapija, masaža, s komfnrto>.n opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizc rotin, nevralglja (ishins), nevrastenlja, hlsterla, ženske bolezni Itd. Prospekte daje ki-; ^o ravnateljstvo. "J34 8	Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Ali ste že ponovili naročnino?
C. kr. priv. občna zavarovalnica
Jlssicurazioni Generali
v Trstu
dovoljuje svojim zavarovancem predlljeme na življenjske police v svrho podpisovanja
vojnega posojila
na podlagi obstoja zavarovanja po 41l2°/0 do 5°jo. Priglasitve sprejema
Glavni zastop v Ljubljani, Gen
1324
rj O
C' .i
7 dom.

Otoariieu trgovine dne f. julija 1015.


Splošni zavod za uniformiranje
1
1 p
m

lit
V;..'- X.: .-aa, V-'"-?. V--.;
Ljubljana, Stari trg 8, ob cestni železn.
Izdelovanje svitlo-rujavih in zelenkasto-rujavih (zelenih) uniform iz platna in volne. - Zaloga vseh opravnih predmetov in čepic.
Centrala:	Podružnice:
Dunaj IX./1.	Trst, Krakov, Crnovice.

J


, razreda
julija 19S5
niffiiiiaai: rrr

Dobitki:			Kron
1	za	7(	)000
1	za	30000	
1	za	15000	
3	po	5000 =	15000
8	po	2000 =	16000
20	po	1000 =	20000
30	po	600 =	18000
45	po	400 =	18000
51	po	200 =	10200
2590	po	120 =	310800
•fe.
2750 dobitkov K 523000
Igralni načrti in vsa pojasnila brezplačno.
^ oe
H
ca
N
e> a
p
1318
za to žrebanje se dobijo pri
Ljubljanski kreditni banki
v Ljubljani
poslovnici c. kr. avstr. razredne loterije in njenih podružnicah v Celju in Celovcu.
Izdaja konzorcij »Siovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik.: Jožef Gostlnčar. državni poslanec.