■T*- Posamezne StevOket N avadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR" izhaja vsak dan, rarvea nedelje in praznikov, ob 18» ori a datumom naslednjem dna ter stane mesečno po poiti D 10*«*-, za bo* •ematvo D 18* —, dostavljen na dom O 11’—, M bIuzdim D 10*—. mMnti po do^>vonk m pri nnii .TABORA* MARIBOR, >r&c** »Im itm.4. raasiov PoitftJna D?as0l!S « S6J6»Inr, Cena danainie Slev. 1‘50 Din. Posamezne številke* Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1*—v UREDNIŠTVO » .Oni. * Mari. bora, Jurčičeva «|, št- < i. aad* stropj*> Telefon interorb. it, S75L UPRAVA m nahaja * Jurčiče«! aiid tt. A prHlioja daana. T«U* U« it- 24* — SH$ poatnoiekevsd - - u .m Nevarni dogodki na Balkanu Maribor, 24. oktobra. Razburljive vesti prihajajo iz sosed-,,t naše države; stare, razpaljeno balkanske strasti bruhajo na dan bl.izu nar meja. Grčija in Bolgarija sta zašli bol ester konflikt. Grške čete korakajo na 1 t koj* ula: Carsko oze-mlje in zasedajo čisto ka- v vojnem času tuje ozemlje; Sofija št rmira Evropo in kliče na pomoč Dru-i v° narodov. Iz obmejnega spopada, va.,fsrLih je bilo na teh vročih tleh že k?1'h), se je nenadoma, izcimil konflikt, ‘ prozi v svojih skrajnih posledicah z Ironija usode hoče, da se širijo ^ 1-mantne, po smodniku smrdeče vesti bed V ^n°b. ko se je spustil iz Locarna j. COlob z oljkovo vojioo v kljuna in sj ;Sr> evropski državniki jedva končali v°spevc spravi in miru. Nobenega dvoma ni, da so morji li pri-+, posebni vzroki, ki so razpihali neCo žerjavico balkanskih nasprotij in Napravili iz ob-mejnega konflikta nujno vPrašanje balkanskega miru. Že včeraj *«»o označili neposreden vzrok pršice a-S^sivnosti. kajti očitno je, da so Grki Jftl, ki pretiravajo v ocenjevanju ob-mojneign konflikta in kujejo na vso moč Razbeljeno železo. Grška agresivnost iz* • Aira-iz kalnih vod .grške notranje poli-r')b i i umazane vode pa imajo cs^remu očesu sociologa oni izvoir: dekadenco, propast grškega roda, tega bastarda raznih ras, ki so la eksponiranem ozemlju matico zapnd-he kulture, na grobišču stare Helade, zapustile svoje krvne sledove. Že več ko desetletja vre neprestano v grškom kot-h in je danes že več kot jasno, da nepre-.‘ani medsebojni boji, ki označujejo na j-°Vejšo grško politično zgodovino, niso ^Rajanje nove narodne dobe, vzrnsti »rsken-a nacionalnega tipa. marveč baš Jtrobe — propast in nazadek, ugašanje bo**if dir*nv®*.. Grčija je postala že v Jih a Turčijo žrtev bolestne megalo-^ 'Uije in nadutega imperijalizma, ki et™a v narodnem1 življenju nobene Vs+aple pf>(^aR’e* Izganjala je in zopet j_ oučevala: svoje kralje, preganjala in le d-1* 11 a,° Poveličevala najboljše svo- Maribor, nedelja 25. oktobra 1925. Leto: VI. — Številka: 243. Tako se na pragu Evrope in Azijo vijeta v težki sociološki bolezni dva naroda, dve državi iri si segata z bodali na svoja občutljiva mesta.; Težko je videti, kaj bi pomagalo obema; nevarnost je, da bo trpel ves Balkan, če ne bo kmalu ozdravljenja. Sedanji ‘konflikt se. zd.i kakor repriza grško-i tali jamskega konflikta, ki je lansko leto razburiKvso Evropo. Po vesteh iz Pariza se bo sestal tamkaj svet Društva narodov, da pretrese^ ta spor in uveljavi svojo mirovno voljo. — Bomo videli, ali bo Evropa dovolj močna, da po Locarnu prepreči vsak poskus da se zaradi megalomanije; nespretnosti in podivjanosti raznih režimov na spodnjem Balkanu ustvari nevarnost nove vojne. Razveseljivo je, da je naša vlada izjavila v temi sporu nevtralnost ter da je naša notranja konsolidacija tako močna, da lahko mirno stojimo ob razračunava-nju dveh nemarnih sosedov. Vsekakor Pa želi in zahteva ves naš narod, da prispeva vlada z vsem svojim vplivom' k pacifikaciji Balkana, ker sedaj ni časa za nikake avanture. Grki oblegajo mesto Petrič Bolgarija želi splošno mobilizacijo. — Francosko in angleško svarilo Atenah. Beograd, 24. oktobra. Po vesteh iz Sofije je nastalo med bolgarskimi ko-mitaši veliko gibanje. 40 vojvod je stopilo na čelo komitaške akcije zoper grško vojsko, ki je vdrla v Bolgarijo. Bolgarija je nujno zaprosila velesile dovoljenja, da sme mobilizirati svojo vojsko in nagnati grške vsiljivce- Po vesteh iz Aten sta francoski in angleški poslanik odločno svetovala grški vladi, da naj takoj ustavi sovražnosti. Ves diplomatski zbor se Je danes ži- vahno zanimal za dogodke v Bolgariji in Grčiji. Diplomatje so se informirali o položaju pri zunanjem ministru dru. Ninčiču. Zunanje ministrstvo je prejelo od Društva narodov iz Ženeve dvoje daljših poročil o položaju v obeh deželah. Po najnovejših vesteh še trajajo boji med Grki in Bolgari- Grki obstreljujejo Petrič. Bolgarška vlada je poslala v Petrič poseben avtopark. Za prevoz čet so že rekvirirani številni zasebni avtomobili. On<^avn'kp, plula k ekstremu deftnekra-'n zasukala jedro k ekstremu abso-^Jrtične oligarhij i.i.vfiiga.rni.je; preživela v 10 letih normo fT\'T,mern|b tu dogodkov, da ne bomnia%Lrl£^ka zorodovina osvo-^•uravl^r 0V sem- 'rw,i trenutno se 'Senevihte I, n respektivne moje. V Narodni skupščini Otvoritev splošne debate o Inv. zako no. _ Ekspoze ministra SlmonovKa. — Društvo narodov zahteva, da se umaknejo čez mejo. vseh^ svojih tovarišev, če opozorim obe vladi na obveznosti, ki sta jih sprejeli ob vstopu v Društvo narodov,, osobito na slovesno obljubo, da no bosta v smislu čl. 12. začenjali vojne. Opozarjam tudi na težke posledice, ki slede iz kršitve statutov D. N. Pozivam tedaj ebe vladi, da izdata takoj povelje,- da se med proučavanjem spora ustavijo vse vojaške operacije, čete obeh vlad pa se imajo umakniti z a ji nedotakljivost sosednega ozemlja, J^ipira m a ko d o nst vm j ušč o, ki ji včasih ^sojo čez glavo, drugekrati pa store C'10 uslugo — na skrivaj, seveda. Po ^‘{Tarskem obmejnem ozemlju se klati-V« J-azne oborožene tolpe, k.i postopajo v .,,na ev,ojo pest in spravljajo vlado / zadrego, ki pa jih režim* potrebuje in v ^ Po svojem duhu in metodah docela n skladu z njegovimi smotri. Prelmagn-t| • y..«yoji od' tujcev negovani anegalo-«ni.ji do živega zadeta meščanska Bol-hr,w',a ac hzza prevrata lomi v težkih krčili, ubija svoje najboljše lent .lr Pa vprizarja 'monstre-atentate, iri*-°r ^ ni zabeležila niti toliko raz- BEOGRAD, 24. oktobra. Današnja skupščinska seja je pričela mesto ob 10. uri šelej ob 10* uri 30 minut, ker je več poslancev prisostvovalo svečanemu polaganju temeljnega kamna palače ministrstva za šume in rude. Svečanosti sta se udeležila tudi ministra Niričič in Miletič. Ko je podpredsednik otvoril sejo, se je prčida po običajnih formalnostih iri rešitvi nekaterih vprašanj glavna debata o invalidskem zakonu. Prvi je <;o/ori! minister za socijaino politiko M* S i m o n o v i č. Podal je kratek ekspoze in obrazložil principe, na katerih sloni invalidski zakon. Obenem je omenil zgodovino zakona in statistiko o stanju invalidov. V naši državi je 55.116 invalidov in 169.875 invalidskih sirot. Nekaj, prošenj je še treba rešiti, tako da lahko ?8nnnotrd^0’ da znaša nj,h število 280.000. Velike težkoče povzroča vprašanje invalidov iz osvobojenih pokrajin, katere je usoda prisilila, da so se borili na strani nasprotnikov. Nato je minister za socijaino politiko predlagal, da sprejme skupščina od vlade izdelan zakon-Za njim je govoril bivši minister za soc. politiko poslanec B e h m e n. Kritiziral je vladni osnutek in pozival skupščino, da zakon odkloni. Ker tretji govornik, poslanec Kremžar (SLS) ni bil navzoč, je bila seja ob 12. uri 20 minut zaključena. Prihodnja seja se vrši v pondeljek ob 10- uri in bo nadaljevala debato o invalidskem zakonu. BORZA. ODRIH, (Avala), 24. oktobra. (Izv.) Pariz 21.65, Beograd 9;21, London 25.16, Berlin 123.70, Praga 15.375. Milan 20.60, Newyork 519.25. Dunaj 78.15, Briissel 23.65 Budimpešta 0.00737, Varšava 85, Sofija 3.80. Debata o invalidih Maribor, 24. oktobra. Danes se je začela v Narodni skupščini splosna debata o osnutku invalidske-gu zaikoiitt. , sec*em’ l°t po vojni so bo pri nas dofinitivno uredilo vprašanje invalidov. Tudi v tem so nas druge države prehitelo. Invalidsko vprašanje jo globoka so-einIno-politična zadeva, do neke mere pa tudi moralno vprašanje, vprašahjo vesti. Država, ki zanemarja vojno invalide, no kaže samo pomanjkanja demokracije, ampak tudi j»omanjkanje višje kulture. Taka država kaže, da so ji ljudje potrebni samo tedaj, ko je'treba krvaveti: po vojni pa bi smele žrlVc državne politiko iu icukrat irtve domovinske Ijiuibezni in požrtvovalnosti beračiti as vsakdanji kruh. To nikakoor ni moralno, še manj Pa demokratično. Zato lahko sodimo državo tudi po tem, kakof skrbi za vojne invalide. Naša država ni invalidov zanemarjala, reči pa moramo, da je storila za nje premalo in to, kair je storila, jo bilo če-sto prepovršno. Deloma jo to pripisati Posebnim' političnim razmeram po uje-dinjenju. Vsi merodajni činitelji so bili zapleteni v težke politične in strankarske boje. Te dolgotrajne irt včasih viharne borbe so tako izčrpale javno pozornost, da se čudimo, da sc je storilo na socialnem', gospodarskem, zdravstvenem hi humanitarnem polju toliko, kakor so je v resnici storila Ne trdimo tod p j, dn ne bi bilo pri aas zadtjstt dobire volje «a rešitev invalidskega vprašanja, ali ob naši znani počasnosti se ni nikomur mudilo; vrhu tega pa se oni činitelji, ki so* odločevali o naši zakonodaji, nis© dovolj vglobili v celotni invalidski problem. — Zato so si morali invalidi veliko sami pomagati; njihove organizacije so jim! priborile marsikako ugodnost in olajšale marsikateremu elanu najhujšo bedo. Sedaj bomo dobili novi invalidski zakon, ki sloni na načelu, da mora država-vojnemu invalidu zasigurati gmotni obstoj in tako povrniti — kolikor se da —' to, kar je žrtvoval za državo. Nimamo pri roki osnutka novega zakona, zato ne bomo šli v podrobnosti, kar tudi ni naš namen. Kolikor smo poučeni, vemo, da novi invalidski zakon ni baš najidealnejši, vendar pa znači znaten korak k izboljšanju položaja naših invalidov. Tekom splošne in podrobne debate v Narod ni skupščini se bo osnutek itak temeljito pretresel in ocenil z raznih stališč, računati pa je s tem, da ne bo v ničemur bistveno izpremenjen, ker sta zanj v načelu obe koalirani stranki. (Kakor smo beležili že včeraj, so radičeve! preklicali' svojo prvotno kritiko zakonskega osnutka in so sprejeli stališče radikalov). V trenutku, ko se ustvarja na našem! zakonodajnem forumu enoten invalidski! zakon, se nam je zdelo potrebno, opozoriti na važnost invalidskega vprašanja. Dane6 se stanje invalidov kontrolira tudi mednarodno in baš na zadnjem mednarodnem' invalidskem kongresu se je ugotovilo, da je Jugoslavija ena izmed zadnjih držav, ki še niso uredile invalidskega vprašanja definitivno. Moralni in kulturni' prestiž domovine zahteva priznanje in plačilo onim, ki so žrtvovali za njo telesno zdravje. Ni dovolj, da slavimo padle borce, ki jim življenjske nadloge takointako ne morejo več do žive-' ga, važnejše in častnejše je, da ne pustimo stradati njihovih vdov in sirot ih1 da! ne mirujemo dokler ne bo diragva poskrbela za slehernega: tovariša padlih junakov, ki se je vrnil pohabljen iz boja in potrebuje javne pomoči, da se vzdrži v težkem1 krušnem1 boju. Slišati je glasove, da vlada nlirfa kritja za finančne obveznosti, ki izvirajo i i novega invalidskega zakona. Nadejamo se, da je finančni minister vendarle poskrbel za kritje, zakaj žalostno bi bilo, če bi invalidi, vdove in sirote dobili na papirju kopico obljub, dejansko pa jim! ne bi bilo nič pomagamo. Zakoni, ki se ne morejo izvršiti, so slabši kakor stanje' brez zakonov, ker demoralizira jo državljane in jim' jemljejo zaupanje v državo. Sedem let po strahotni vojni se mora invalidsko vprašanje rešiti kolikor se da temeljito in stvarno. Hkrati pa je treba skrbeti, da ne bo več treba invalidov, zakaj nova vajna; ki bo presezala grozote vseh' dosedanjih vojn. b© iintela glede invalidnosti vojščakov in civilnega prebivalstva po vsej verjetnosti še strašnejše posledice. * ■1 i Dnevna kronika — Katere zakone pripravlja vlada. ^ Listi poročajo, da pridejo za invalidskim' zakonom na vrsto zakon o izkoriščanju vodnih moči, ratifikacija nettun-skih konvencij,. trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, rnkon' q izenačenju davkov in nato hudžet. — Stari veterani. Ernncosiki listi beležijo, da je umiri blizu Dijona. 031 etn! veteran Froissard, eden izmed zadnjih živečih udeležencev znane krimske vojne V letih 1855 56, Boril se je tudi v bitki pri Solfcrinu in se udeležili znane ekspedicije nadvojvode Maksimilijana v Me-mko. Tako izumirajo stari veterani. -—* Kako bodo pisale novine takrat, ko bodo izumirali zadnji veterani svetovne vojne? Kaj novega bodo takrat povedalo ljudem? m »Prva pomoč*. Opozarjamo na dr. Rusovo knjigo »Prva pomoč*, kj je nujno potrebna telovadnim'. Športnimi gasilskim', reševalniim! dnnštvom', kmetovalcem'. orožniškim- postajam, županstvom1, župnim' urn dom. industrijskim' podjetjem’. šolam i. t. d., ker dale vsa navodila za nomoč ob nezgodah. Dobi ae v v-ich1 knjijfarpah. Cena 33 Din. ' , 2289 PLIŠ, BIBRET, KRIMER, ASTRAH AN. ORIG. ANGL. SUKNO I. T. D. v veliki izbiri, kupite najcenejše pri tvrdki oblijte IZLOŽBE] FRANC MASTEN, GLAVNI TRG 16. oolEJTE vi oni Najcenejši čaj. Dogaja se cesto, da človek za blag-o, kii ga kupi za malo denarja, največ izda. Tako_ se dogaja tudi ,varčni gospodinji pri čajih, ki jih saiima ne pozna. Zato ie priporočljivo, da kupuje farno čaje. ki niso samo v poljubni mešanici dotm in okusni, temveč tudi po svoji kakovosti vredni svojega denarja. .Taki čaji pa so znani pod znamko »Čaj-,na ročka«. Na vsakem zavojčku čaja z znamko »Čajna rocka« so odtisnjena desetletja stare sodbe, ki jamčijo za njega izvrstno kakovost. Tudi mešanice te znamke najfinejših in najdražjih vrst so po svoji kakovosti inizdatnosti pri m ^-porabi mnogo cenejše kot pa čaji bogzna kakega porekla. Ravno pri čajih velja .staronačelo, ki pravi: najboljše je vedno najcenejše! — Ne samo voda in solnce, ampak tudi milo je predpogoj vsake uspešne žehte. To milo je »GAZELA«, katerega -jdobite v vsaki trgovini. 1685 Za naša krajevna imena Zadnjič simo zavrnili in primerno označili kamjpanjo »Cillier Zeitung« zoper slovenska krajevna imena. Povedali amto, kaj je bistveni vzrok, da se naši nemški nacionalisti s tako strastjo oklepajo nemških krajevnih imen za stare slovenske kraje ih dvigajo baž to — na videz čisto postransko zadevo — na svo-, je bojno kopje. V’ izpopolnitev že povedanega naj pripomnimo, da tudi graški listi, ko poročajo o naših krajih in ljudeh, natančno pazijo, da jim' ne uide kak s love n sli i krajevni naziv. Ta pkrh je že čisto očitna in sigurno ne brez vzroka. Berimo v graških listih na pr. to-le notico. »Nach einer Mitteilung des hiesigen jugosla-‘i.wisohen Konšulates wurde am 24. .Tuli i •" ■ 1 Ljubezen močnejša od smrti L Florentinska novela iz XV. stoletja. F D. S. Merožkonski. (Prevel —ob). ** Antonijevo lice je bilo mirno. Zdelo se mu jc,.da jo obuja od mrtvih in da ji vdihuje .novo nesmrtno življenje: zaprte trepalnice so ,se videle ko da bi hotele zadrhteti in se odpreti, prsi so dihale, a v finih žilicah na sencih jo plula topla kri. Dovršil je posel in. skušal dati Ginev-rinirri ustaim. nedolžen usmev, ko se je zaslišalo tiho trkanje na vratih. — Bartolino! — je dejal Antonio ne da bi pustil delo — odpri! Dijak je šel k vratom in vprašal: .. — Kdo jel — Jaz, Ginevra Almieri — je odgovoril komaj slišen1 glas, sličen dihu nočnega vetra. . - v - Bartolino je skočil v najgloblji kot sobe, bled In drgetav. — Mrtva!.... — je šepetal in se križal. Toda Antonio je poznal gla« svoje drage, skočit je, vtfgel so na Bartolina in mu iztrgal ključ iz roke. — Messer Antonio, pazite, kaj delate! — je stokal dijak, šklepetajoč od groze z zobmi. Antonio je skočil k vratom, jih odprl in zagledal Ginevro, ki je klonila na prag in komaj dihalu; v jutranji svetlobi se je belila mrtvaška srajca, a na razpuščenih laseh je bilo ivje. % Toda ni se ustrašil, kajti srce mu je bilo polno usmiljenja. Pripognil se je z ljubeznivimi besedami, jo dvignil in na rokah odnesel na svoj dom. Položil jo je na blazine, pokril z najboljšo pernico, kar jih je imel; Bartolina je poslal po gospodinjo, starko, od katere je dobil delavnico v najemi; razpihal jfi na, ognjišču ogenj, segrel vina' in ga. z lhstno roko natočil Ginevri. — Oddahnila sc je, in kljub temu, da še ni mogla govoriti, jc odprla oči. Takrat se je Antonijevo srce napolnilo od veselja. — Takoj, takoj. — jo ponavljal hiteč in iskajoč po sobi, — takoj bo prišla gospodinja iri bomo uredili vse... Samo, oprostite mi, madonna Ginevra, da je takšen nered. Sramujoč se in zardevajoč radi svojc-gospodinjstva, je spuistil s stropa 'koš, vzpl denar, ga dal Bartolinu, mu rekel naj hiti na trg po meso, kruh in sadje, a ko je prišla gospodinja, ji jc naročil hitro in skrbno, kakor da gro za rešitev njegovega lastnega življenju, naj pripravi vročo kokošjo juho. Dijak je fikokoma odhitel na trg, a starka je zaklala kokoš. Antonio je ostal z Ginevrč sam. Ona yra je poklicala, in ko je padel poleg nje na kolena, mu je povedala vse, kakor se je zgodilo. — 0 dragi moj, — je dejala Ginevra, ko j« končala pripovedovati. — ti *di«»i* se nisi prestrašil, ko sem prišla k tebi mrtva, ti edirti me ljubiš! — Ali hočeš, da pokličem tvoje sorodnike — strica, mater ali moža! — 3* vprašal Antonio. — Nimam sorodnikov —■ ne moža, ne strica, niti matere. Vsi $o mi tuji razen tebe, kajti za nje sem — mrtva. Za tebe sem' živa in po pravici pripadam edio® tebi! ' Prvi solnčni žarki so zažareli na ok-rtih. Ginevra se mu je nasmehnila, kakor je solnce postajalo svetlejše, tako sc je rdečica življenja vlivala v njen obraz, a v tankih žilah na sencih 3e znnlnla topla kri. Ko se je Antonio sklonil, jo objel in poljubil na usta, se 3® zdelo, kakor da jo eolnce obuja in vdihn-je novo, nesmrtno življenje. — Antonio, — je izpregovorila Ginevr,a — blagoslovljena bodi rtmrt, ki nas _3® nnučila ljubiti, blagoslovljena hodi lJu' bezen, ki je ntočnejša od smrti! t (KonecJ v- ^ Marilmru', *-e' ki se je upala dobiti z .^i. Vplačani denar in inserati se . T^aijo za številke, ki izidejo nepoered-7, Pred letnim občnim zborom M82. — tiravol Župni prosvetar. ■ *. mmz — O Družabni večer priredi mariborsko Sokolsko društvo prihodnjo soboto dne t. m. ob 20. uri v dvorani restavracija »Union«. Predaval bo o Petroviču Begušu brat dr. M. Kovačič. Za ostalo zabavo pa bo Skrbel naš orkester pod Vodstvom brata Šušteršiča. Restavracija bo odprta do 3. ure zjutraj in oskrbljena ■ bo tudi z gorko kuhinjo. Na zabavo *o vabljeni tudi prijatelji Sokolstva in ®3'inoobsebi umevno tudi tisti bratje in Sostro, ki jih redkokedaj vidimo v svojih rstah. Vsi naj bodo trdno uverjeni in do spodnjega konca srca prepričani, da Pridejo prav zagotovo na svoj račun in

da se vpišejo pri hišniku v Narod-e,n domu najpozneje do ‘29. okt. t. 1. /port (l : V nedeljo, dne 25. t. m. v Narodnem mL?*? °b 19. uri boksanje in medmestna kohorha: Zagreb-Maribor. " n; v TSK Merkur. Jutri v nedeljo dno U;,m- gostuje 2. naraščaj v Ptuju in zs.-., Prijateljsko tekmo z nara- •ooaoom tamošnjega SK Ptuj. Sledeči ' ,!,'°rajo,<>lI U- uri predpoldne biti K frU: Heo1’ Jurič, ■ 1’ Soliferi, Raday, Pare, Lakner, Loschnigg, Supanc, Janžek, Ronjak, rezerve: Šmigoc II, Grein. Spremljevalec Skalak. Ob 10. uri predpoldne Hazena II z Maribor II. Ob M14 uiri rezerva z rezervo SK Svobode. Ob 'A 16. uri se vrši prvenstvena .tekma I. moštva z SK Svobodo. Postava Merkurja: Tschertsche, Unterreiter, Pečar, Otrokar, Kristl Bauer, Pollak, Barlovič, Loschnigg La-slo, Loschnigg Albert, Lunešnik, rezerva: Jurko. : Hazena ISSK Maribor: SK Mura. Jutri dopoldan ob 11. uri nastopite na igrišču ISSK Maribora najboljši hazena družini mariborske oblasti ISSK Maribor in SK Mura. Maribor bo gotovo sku šal doseči na domačih tleh znatno iz boljšanje razmerja (3:10), ki nikakor ne odgovarja ugledu, ki ga uživa družina v naših športnih krogih. Spretne in požrtvovalne igralke Mure bodo vsekakor pred našo publiko hotele dokazati svojo premoč, vsi e d česar vlada med našimi športniki velik in upravičen interes. — Gdč. Vugo prosimo naj žoge, oddane na gol ne meče previsoko, a gdč. vratarko naj pokaže v vratih več prožnosti — in uspeh je siguren. : ISSK Maribor : SK Svoboda — na-raščajska pokalna tekma so vrši jutri, nedeljo dne 25. t. m. dopoldne ob 9. uri, Postava igralcev je razvidna v oblačil niči. — Vaditelj. : Pekarna trener Kinizsija. Pekarna, nedavno najslavnejši vratar na kontinentu, je .posta-1 trener romunskega prvaka Kinizsija. Njegova sliva je zatem nela v luči olimpijskega svetovnega vratarja .Zarnore. : Dohodek tekmo Praga—Budimpešta znaša približno 150.000 dinarjev in ga bo madžarski savez porabil v dobrodelno namene. Pri nas bi ta denar rabili za kritje vedno naraščajočih dolgov. ; Jugoslavija : Italija. Italijani se resno pripravijajo za tekmo Jugoslavija Italija, ki se bo odigrala 4 nov. v Pa do vi. V poštev pridejo sledeči igralci: Ro-»etta, Burlandd, Lenratto, Cevenini, De Venhi, Bellini, Bernardini, Milano IV, Vechina, Piccakuza, Muzioli, Borgatto, Lattela, ki so v izborni kondiciji. Našega moštva Italijani ne podcenjujejo in se resno pripravljajo na ta prvi, sestanek z jugoslovanskim1 moštvom. V Italiji vlada za .tekmo velik interes. Našim športnikom bodo priredili baje svečah sprejem. : Jack Bempsey — bankir. Ameriški bokser Jack Dempsev se je odločil, da opusti po tekmi z Wilksom, ki se bo vršila prihodnjo spomlad, športno delovanje. Nameraval je postati veleposestnik, ali njegovi soprogi je uspelo, da je iz-nromenil svoj načrt. Podpisal je-pogodbo z new.yorškiini bankirjem. Tako je postal solastnik večje banke, ki »e bo ba-vila z nakupovanjem in 'prodajo posestev. H. D r -u z o v i č: Mitrovičev poslovilni večer Bil je edini orkestralni koncert, ki nam ga je nudil odhajajoči operni ravnatelj g. Mitrovič; štejemo pa ga gotovo med najlepše muzikalne prireditve, katere smo doživeli v slovenskem Mariboru. Kor še gledališke predstave zaradi popravil v poslopju niso izvršljive in ker je zagrebška gledališka uprava zahtevala skorajšnji nastop, službe, sta si izbrala oba umetnika obliki) koncerta, da sta so lahko primerno poslovila od mariborske publike. In tako .-mo sedaj ob slovesu spet imeli priliko overiti se o velikih in vsestranskih zmožnostih te umetniške dvojico. Predvsem' smo spoznavali g. Mitroviča kot prvovrstnega koncertnega dirigenta. 'Ze euotoa sestava vzpored«. in njegova, duhu skladb odovarjajoča izvedba, je pričala o prirediteljevem umetniškem okusu. ; Njegov, odhod iz Maribora je, tembolj' obžalovati. ker je iimel na vzporedu svojega bodočega delovanja tudi prirejanje večjih koncertov z vokalnim In' instrumentalnim gledališkim aparatoiu.Tr, to pa bi bilo za razvoj muzikalnega, življenja v našem obmejnem moštu eminentnega pomena. In kaj bi nam1 bil lokom časa lahko podal v tam oziru, smo dobili nekako sliko baš Pri poslovilnem koncertu. V stremljenju po'dosegi nalog, katere si je enkrat, stavil, je bil g. Mitrovič vedno vztrajen in tako se mn je tudi topot posrečilo, podati umetniško proizvajanje, ki je bilo Vredno spomina, kateremu je bilo posvečeno — -velikanu Beethovnu. Enotno zasnovanemu slogu koncerta je med .'kugim- odgovarjala tudi zunanja oblika-.vzporedev; naslovna stran, tiskana v stilu takratne dobe, zadnja stran pa z imenikom vseh sodelujočih. S tam je hotel .prireditelj pokazati, v koliki meri ceni sodelovanje vsakega'posameznika m kako drag nnu je spomin na vsakoga. Tn v'tem u-važevanju. vsakega poodinca kot. pomagača pri dosegi celo kupnega uspeha, leži nekak program, katerega se je držal g. M. vedno pri svojem' delovanju in na podlagi katerega je dosegel zmerom tako velike uspehe ..in to navzlic vsem težkočam. zunanjimi' kakor‘notranjim. Sedaj h koncertu samemu! Bravurno odigrana Prnmetliejeva ovortura je tvorila, uvod tor takoj - tudi vzpostavila potrebni, kontakt s publiko. Ta se je izražal v burnem aplavzu, ki je ratetel od točke do točke. Z dvema stavkoma1 iz D-dnr koncerta (larghetto in rondo) se je predstavila naša vijolinska virtuozinja, ga. /R ra ndl o v a, 'dA še prirmore s svojo, tudi zupnj ožjo domo vine pripoznano umetnostjo; proslaviti pomen večera. Sktodlbo, katero štejemo k n n jznamenitejšim um otvorom te vrste in ki vsebuje osobifb v kadenci ’ Velike tehniške težkoče, je pedala umetnica z velikim umevanjem1 in z okuk-om) Dosegla je učinkovit uspeh. Ga. 'Ančica Mitrovičeva sl je 'zbrala koncertno arijo: Ah perfido kot poslovilno’ točko. Tukaj je 'Mogla pokazati vse vrline svojega mogočnega gluVpvne-ga meterijala, kajti 'žalibog je na'rinše.m gledališkem odru moiraja često'nastopati v vlogah, ki nikakor ni-o odgovarjale značaju njenega glasu. Pela, je' 'še oK-vloge, kar je bilo gotovo v škodo njenemu glai-u. Dvorili smo se o zmanfujočj sili njenega; dramatskega soprana, * ki ne pride do uspeha šanmo na drartmtsko zasnovanih mestih, tem.Več prav tako, v arijoznth. Velike tehniške težkoče je premagovala z lahkoto in je s svojim mtadoistno svežim', tokrat osobito .vrlo razpoloženim glasom, dosegla vsestransko popoln uspeh. Pela je z n.io lastno temperamentnostjo in z iskrenim čustvo vanjem. Ve-letalontirnni umetnici, ki je t.ftkorekoč rojena za od or, se bedo z odhodom na tako'odlično unpctnlško središče, 'kakor je Zagreb, nudili pravi pogoji k nadal.jnemn razvoju. S tem', da se je odločila zn novi angažma, je obenem dokazala, tenko visoko ' pojmuje svoj umetniški poklic, ki zahteva neprestanih strc/mil jen j, po dosegi kar naj-višjih ciljev. Veselimo sc. da joboimo mogli pozdraviti kar ‘največkrat kot ljubkega gokta na našem odru. Glavno točko koncertnega vzporeja je tvorila peta simonija (c-mol). :Jeto ena izmed najpopularnejših skladb velikega mojstj-n Beethovna. Navzlic temu, da je že stara močno preko 100 let, t zapušča še vedno utis nezmanjšane živ-1 jenske moči in svežosti; ustvarjena ja takorekoč za večnost. V nji je hotel u-stvarifclj dati izraza svojemu , boju zo-por udarce usode, ki mu je bila v živ-. Ijeiiju vedno tako nemila. Kakor ga je ta vedno preganjala, tako zveni tudi skozi cel prvi stavek in najde še odmev _ v naslednjih stavkih oni lapidarnl mo- ’ tiv usode (ggg es). Orkestracija ih formalna izvedba skladb e'zasluži v pravem' pomenu naziv klasičnosti in ,ie v temi oziru tudi pripoznana. Pod Mitrovičevo taktirko je prišla vsa plastika kakor tudi finese V orkestraciji do pr p;V e„' a izraza. V drugem' stavku so zveneli čeli1 in vijole prav sočno ter ustvarili potreben kontrast bojnemu razpoloženju, katerega izraža prejšnji stavek. Pri tem pa so odmevali, kakor iz zatišja, še vedno znani motivi usode, ki tvorijo vsebinsko zvezo z naslednjim stavkom. Ta je navzlic živahnemu ritmu'bolj otožnega ozadja in poslušalec čbka z nekakim nemirom na konečno razvezo: na odrešilno zmago svetlobe nad'temo. In'ko nastopi ta moment veselega vzklikanja, ‘Za do ne v njegovo kar največjo poveličavo pozavne, ki so doslej molčale in katere B. v.tem triumfalnem spevu sploh prvičv svojih .simfonijah uporablja. Dirigent g. Mitrovič se je docela vglobil v duha skladbe ter dokazal a teni svoje velike kvalitete kot.reproduk* tivni umetnik, ki je kot tak istotpko u-s},va.rja.joč. In podal liam je Beethovna tako, kakor ga še nismo zlepa slišali vi Mariboru. Bila pa je priprava za.ta večer navzlic tesno omejenemu času kar najbolj vestna in skrbna in ysl'ed tega tudi izvajanje elegantno in precizno. Kot spremljajoč faktor sc je. orkester vedno spajal s solistom v pravo organsko celoto; igralo se je z neko mirnostjo in videlo se je, da je vsak počdinec z ljubeznijo in z vnemo pri delu. Dirigent je obvladal svojo partituro ih .svoj orkestralni aparat: tozadevna skladnost je biljj očividua. V tem oziru smo tudi v naših gledaliških poročilih ččstp pov-darjali posebne vrline g. Mitroviča in. uvidimo sedal prav lahko, da je dobil lani ob koncu sezije častni poziv na o-pero v Dortrmund v Nemčiji. K njegovim dirigentskim sposobnostim fe nam1-reč še pridružuje neka prirojena pedagoška usposobljenost, kakor tudi taktni! in prikupl.iivi nastop. O njem., veljajo vi polni, meri besede,, katere je zapisal' Beethoven, ki si ga je baš izbral zal predstavnika svojega poslovilnega koncerta, in ki se glase: »Pravi umetnik n« pozna prevzetnosti; on vidi le, da umetnost. nima meja in čuti tudi, kako daleč je še oddaljen od cilja: medtem' ko g* drugi občudujejo, žaluje, da še ni sami dospel tja, kamor mu sveti, liki solnoet boljši genij.« Stalno s tremi jen jo po napredku je bila tudi vodilna misel njegovega tukajšnjega delovanja, ki pač nt bilo nikakor z rožicami postlano. Zapreke vsepovsod. In vendar nam, je pričaral predstave, o katerih se še pred loti niti ne bi bili upali misliti, da so pri; naših okolščinah izvedljive. In kaj bl: bili še lahko pričakovali! Njegova,‘ spretnost, kakor 'še njegova vztrajnosti in njegov takt, so bil! v stanu, premagati vse težkoče. Orkester je v. prvi vrsti zaposlen v vojaški službi, zboir je razpoložljiv le ob večernih urah in je k temu še maloštevilen, solisti 80 čes;to začetniške moči, oderska oprema, je nedar stalna, financijelna stran je uprav obupna i. t. d. Tn vendar je pri vsčm' terrt bilo očividno stalno napredovanji: soli-i stične moči so se razvijale uspešno odi vloge do vloge in zbor, kakor tudi or-keste.r sta vedno dokazovala ljubezen do dola. Spretna roka g, Mitroviča je za- 'V. c. . 1 ; 1 Iz Pariza v domovino Velikanski »Gare de Lyon« je šumel k»t čmirlje gnezdo. Metro*) je bruhal fitotine ljudi, ki so sc. razvrščali pri šte~ DInjh bkagejnah in se prerivali med kovčegi in drugo prtljago. Na peronu je gnetlo na tisočo ljudi, ki so odha-ali spremljali odhajajočo. Tudi del ^Jgoslovanske kolonije jc prišel, da po-“hfavi drobec, ki se je trgal od ogrom-pariškega, telesa, z namenom, da dohiti v skromno domovino k svojcem1. Lokomotive, vprežene v dolge vrste •Talnih, jedilnih, luksuznih ali preprostih voz. so sople od naprezanja, se po-ll’e ip nervozno drgetale. • Oas odhoda se jo vedno bolj približe-Vah . Vstopili smo v voz in poiskali re-»orvirana mesta. Komaj slišni signal in If*ko želozje parnega stroja se jo rož-Daje zganilo. Kolos je dihnil v nebo in Sost oblak diima jo pridirl iz žarečih "Jjjnč ter se neopazno prebil v gosto me-. hi je viseln raz stekleno streho po-Mnje. Peresa so se udala, spone so zaje-ale. — T,© nekaj mahljajev z robcem in Jialofitevllni znanci so izginili v dalji. Iz *). Pariška podzemna železnica. ginjal pa jo tudi Pariz. Poulična razsvetljava je bledela bolj in bolj in končno nas je obdala gosta tema. V našftn oddelka je bilo mirno; lo kolesje .10 monotono sekalo presledke tračnic. Za nami je ostalo življenje, ki j« komaj pobožalo — poljubilo. — Zatisnil sem oči in za trepalnicami se 3e zablestela kristalnobela montmartr-ceJlcov s‘Raci,e Coeur«, ki kipi liki vitka devica v razgreto pariško nebo. — Za/valovali so boulevardi in avenue, boemska »Rotunda« na Mantpa rnasseu jo vabila s svojimi čači. Plesalke moni-martrskih knbarejev so s finimi kretnjami omamljalo... Vlak je sopihal v noč — kolesje je udarjalo. Polagoma smo zadrotmali vsi. Oster zrak švicarskih planin in zlato solnce nad Ženevskim jezerom sta nas prebudila: Pobeljeni Mont Blanc je zrl ponosno Z višino na gladko jezersko ploskev in na mest« Lausanne. Tam kjer je narava — knkor pravi pesnik — »vzkipela, v nebo zaluepctiola«, torni je jel rišli do kar največje veljave in ki sraznih pomanjkljivosti in neenakosti v kvaliteti solističnega osebja niso dali občinstvu v toliki meri občutiti. Glede oderske opreme je izkoriščal to, kar mu je bilo na razpolago ter nikoli ni opozarjal publiko na nedostatnosti. Doživeli smo na ta način predstave, ki so vsestransko uspele in ki so nudile občinstvu mnogo umetniškega užitka. Publika se je na ta način šole vzgajala za gledališče. Da sta si g, Mitrovič kot operni dirigent in g. Mitrovičeva kot dramatska sopranistinja osvojila polno priznanje in1 naklonjenost 'mariborske publike, je dokazoval tekom1 treh sezon stalno rastoč obisk gledališča, sedaj pa uprav prisrčni način slovesa našega občinstva. Imeli smo pred seboj krasno sliko vzajemnosti in medsebojnega umevanja, ki naj vlada Ined podavajočimi in vzprejemajočimi. Močno se je povzdignil ta moment tudi s tem, da je prosvetna uprava izbrala ravno to priliko, da tudi ona dokumentira svoje priznanje možu, ki je bil tako na svojem1 mestu. Z izročitvijo reda sv. Save IV. razreda po zastopniku velikega, župana. po prosvetnem šefu dr. Polja n c u, je dobila proslava nek poseben kolorit in slavnostno razpoloženje se je močno dvignilo. Vencev je bilo vse polno in odobravanja in ovacij ni hotelo biti konca. To nekaj velja pri mariborski .publiki, ki je sicer prav štedljiva z aplavzom. . Z g. Mitrovičem1 odhaja iz Maribora krepka in izrazita muzikalna oeebndst, ki jo v razmeroma kratki dobi tukajšnjega delovanja začrtala smernice raz: voja, katerih naj se drži tudi v bodoče na« prevažni kulturni institut. Doba, ki sedaj sledi, ne sume pod nobenim pogojem zapustiti ta načela in' na noben način se ne smejo postaviti cilji nižje. — Graditi se mora dalje in najti ee mora 'umetniška osebnost, ki bo v stanu, delo nadaljevati. Te misli je imel gotovo sleherni izmed mn o gob roju ih udeležencev impozantnega in istotako prisrčnega poslovilnega večera Mitrovičevih. Kako deluje sovjetsko-ruski »parlament11 Izvirno pismo iz Moskve. (OF.FS). Sovjetska Rusija sicer nima parla-ftfetjta, vendar pa je Vseruski centralni izvršilni odbor (Vserussijski centiranij ispoluitelnij komitej) naprava, ki je precej podobna parlamentu. Te dni je V. C. I. K- začel svoje jesensko zasedanje, na katerem bo prišlo v pretres več važnih zakonov, med njimi budžet RSFSR, ki je'del budžeta SSSR, dalje'nova redakcija kodeksa o zakonskem pravu, novi kazenski zakoni in ureditev delokroga in kompetence mestnih sovjetov. Vrhu tega se bodo podala na tem zasedanju številna poročila o stanju v posameznih deželah, zlasti pa poročilo v Sibiriji. Predvsem, nekaj o zunanjem ozračju sovjetskega parlamentarnega dela. Kakšen pomen iima V. C- I. K. za sovjetsko vlado, vidite najlepše v Kremlju. V notranjosti poslopja in na dvorišču vlada danes vzorna snaga, ki o nji ni bilo pred nekaj leti niti sledu. Vsa poslopja so bila popravljena in dajejo s svojimi čistimi fasadami dvorišču prijetno svetlobo. Dolge topovske cevi, ki so jih za. časa carske vlade zaplenili v bojih, so bile poprej nemarno razmetane okoli arzenala; sedaj so urejene in zro na redke miinogredoče nekam čudno liki slepe oči. Takisto so lepo razvrščene starodavne topovske krogle. Na prostoru med Uepenskfan saborom in glavno palačo pa stoji nekoliko topovskih baterij in modernih strojnic, pred katerimi se stalno sprehaja straža krasnoarmejcev, kakor poprej za časa državljanske vojne. Kremelj je namreč še danes javnosti nedostopen; kdor ga hoče obiskati, mora vložiti prošnjo in se preje pošteno potruditi, da se prošnja reši. Glavna palača, ki ima tako prostrane dvorane, da se v njih lahko vršijo plenarne «eje Centralnega izvršilnega odbora, kongresi komunistične internacijo-nale in komunistične stranke, izvzemši kongresi sovjetov, dobiva vedno bolj o-beležje evropskega parlamenta. Največja in najlepša, ki je rabila v carskih časih'za prestolno dvorano, je sedaj definitivno urejena za seje, pri katerih je navzočih 6—700 oseb. Tekom letošnjega-poletja je bila na splošno presenečenje lepo urejena. Prejšnja začasna naprava je izginila. Tudi carskega prestola, ki je bil vse do letos v sovjetski dvorani (zakrit, seveda s plahto) ni več. Spredaj je postavljena krasna predsedniška katedrala, kakor jo najdemo v modernih par lamentih: ima stopnice, govorniško tribuno in mize za tajnike. V ozadju med dvema rdečima zastavama stoji velika Leninova ■ bu-sta, V celoti daje dvorana veličasten in slovesen, čeprav nekam čuden vtis. Namesto perjšnjih stolcev so sedaj nameščene -razkošne, udobne klopi s-pisalnimi mizami. Člani odbora, posebno člani z dežele, sede na teh klopeh nekoliko slovesnejše kot poprej; na mizi pred njimi je kup aktov in vladnih pred logov. Ne pozna se jim več prejšnja nerodnost; navadili so so svoji vlogi in se gibljejo neprisiljeno, kakor da bi že od nekdaj sedeli tukaj ter govorili, debatirali in glasovali. Zanimivo je, d:a se tudi njih vnanjost — z neznatnimi izjemami — naglo izpreminja. Videti je iste obraze, vendair pa v celoti izgledajo vsi veliko boljše nego pred tremi — štirimi leti. Tako izboljšanje je opaziti tudi na obleki. Poprejšnje usnjene suknje so izginile dooela: vsi sovjetski »parlamentarci« »o oblečeni v preprosto, vendar pa spodobno meščansko obleko. Če opazujete njihove seje, dobite nenavaden vtis. V vsej dvorani je tiho. Govornik za govornikom vstopa na tribuno, govori mirno in premišljeno. Glasovanje se vrši mehanično; nikjer ni o-paziti kakega vznemirjenja. Sovjetski parlament je najpokornejši in najmir-nejši parlament na sVetu. 0 bojevitem glasovanju opozicije, o debatah po kulu-arjih ni v Kremlju niti sledu. Sovjetskim delegatom je vse jasnoj oni se ničemur ne zoperstavljajo, marveč v.se o-dobrovajo in sprejmejo. Kalinin (predsednik) vpraša, »li se sprejme ta ali oni predlog, k> ga je-predložil kateri izmed vodilnih predstavifol jev ' vladne oblasti, pa je že lahko siguren, da bo predlog se glasno sprejet. Tudi na koncu seje, ko se zbere že prilična kopica resolucij in se je treba podvizati, se pripeti Kalini-nu, da vzklikne »soglasno sprejeto«, še preden je mogel * svojimi kratkovidnimi očmi dognati' izid glasovanja. Smolo lahko trdimo, da je sovjetski parlament, kakor imenujejo tudi bolj-ševiki C. I. K., v tem smislu uprav idealen parlamentaren aparat — tako za predsednika kakor za vlado, kateri bi imel ta parlament nudit.1 smernice za vodstvo državnih zadev. Složnost vlade, ki je osredotočena v rokah ene same politične stranke, dobiva tukaj markanten izraz. Nedostatki demokracije so v KrenTljiu neznani, zdi se pa, da so takisto neznane tudi njene vrline in koristi. »Na Koroško!" Jugoslovanska Matica v Mariboru je izdala 190 strani obsegajočo knjigo »Na Koroško«; Spisal jo je anonimen pisatelj, dober .poznavalec Koroške, ki si je nadel psevdonim' Na torek il šanzop (či-taj narobe). Knjiga'j« Zanimiv in dobro spisan prispevek k-nošMiteraturi o sloveni; ki zemlji onstran državnih meja. — Takega narodnega »Bnedekerja« po Ko-; roškem smo si že dolgo želeli. Potreben je vsejn, ki hočejo oživeti osebne spomi- ne na Koroško, potreben je onirat, ki bi radi spoznali, kaj »mo izgubili usodnega dne 10. oktobra 1920; potreben je našemu ljudstvu in zlasti še mladini. Višem tem namenom pri lično ustreza. Prvi bodo našli v tej z ljubeznijo pisani knjigi marsikaj, kar jih bo i razveselilo i razžalostilo; našli bodo opise koroških krajev, spomine na koroško zgodovino; brit-kc slike iz sedanjosti jim tudi ne bodo prihranjene. A tega je treba. Zakaj Koroška je danes prav tako kot Primorska slovenskemu srcu vesel spomin in tužna sedanjost. Drugi — oni, ki še ne vedo, kaj je Koroška — bodo izvedeli v zadostni meri iz te, knjige. Ljudstvo in mladina pa ee utegne napiti iz nje domovinske ljubezni in navdušenja za celokupni naš narod. Knjiga je pisana s skoraj pripovednim slogom, tako.,da jo bereš prijetno in z zanimanjem. Vodi te križ-kražem po slovenski Koroški in ti razkriva tragedijo naroda, ki se tu bori za najpreprostejše pravice, za toliko svobode, da sme Slovenec biti to, kar je. Izraz temelja, kjer uimirajo koroški Slovenci pa vidiš vstajati Germanijo, ki nosi togo evropske kulture, v paborih te toge pa »kriva nož. In ga zabada počasi — v presledkih — koroškim1 Slovencem v srce. Knjigo priporočamo. Kakor izvemo, je iskoraj že razpečana —- le malenkostno število izvodov še čaka naročnike. Kultura in umetnost x »Nova Evropa*. 12. številka znane zagrebške revije je posvečena jugoslovanskemu revoliicijon a ril c mo pokretu in današnji ourladini ter prinaša nastopne članke: Jugoslovanski revoluci jonnr-ni pokret Dr. Leton Wattaon. — Vidovdanski atentat i učesttici n njemu. (N. Šk ero vi č). — Prediratni omladinški pokret u Dalmaciji (H; Wera). —- Današnja omladina (B. Brkič). — Kako mi obg-vestavamo inostranstvo. (N. Milutinovič.) — V rubriki »Knjige i listovi«'re-ferira Al. Jelačič o dokumentih novejše ruske zgodovine. »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg 9. Tržne cene v Mariboru Maribor dne 24. oktobra 1925. 1 kg govejega mesa I.—III. 10—19 Din. 1 kg vgiupov 6—7, 1 kg pljuč 6. 1 kg teletine 12.50—20, 1 kg jeter 1250 —15. 1 kg svinjskega mesa 12.50—27.50 Din, 1 kg slanine 2$—30, t kg prekajene 30— 32, 1 kg papriciran« 3(1—32, 1 'kg masti 25—32, 1 kg prekajenega .mesa; 2 kg fižola .2—3, 1 kg leče 6—10 Din. •- 1 kg pšen. moke 00 5.25, 1 kg pšenične . moke št 1 5, 1 kg pšen. moke št. 2 4.7^,,1 kg pšen. moke št. 7 3.50, 1 kg otrobov 2—2.25, 1 kg koruzne moke 3.25, 1 kg ajdove moke 6.50—8. 1 kg zdroba koruznega 3.75—5, 1 kg pšeničnega 6; 1 q sladkega sena 57.50—75, 1 q otava 57-50—80, 1 q ovsene slame 36.50 45. 1 m’ trdih drv 160-180. 1 m drv 105—120, 1 q premoga trbovd.vskeg 44—50. 1 q premoga velenjskega 1 kg koksa d—i2, 1 1 petroleja 8.50» 1 bencina 14, 1 kg karbida 6.50, 1 kg sve 19—20 Din; . , 1 kg salate zgodnje 0.25—1, 1 koU^ glavnate 0.25—1, 1 komad endivije O’’1'” 1, 1 glava zelja poznega 0.25—1.50,1 karfijole 1—10. 1 kg paradižnikov t.»*L 2, 1 kg čebule 1-3.50, 1 kom koren]« vrtnega 0.25, 1 komnd pese rdeče 0.35-0.50, 1 kg krompirja 0.75—1.50. 1 kg *e" lja kislega 3—3.50, 1 kg repo kisle 2- Kino Apolo kino tudi topot ni hotel zaostati za svojim konkurentom in si je naba,v'* krasen film Usodna planina, ki#j®, . danes dosegel pri vseh predvajanjih k°' losalen uspeh. V nobenem filmu Še m«0 bile prikazane tako popolne krasote g°r' ski.h velikanov in turistike! Čari Švicarskih gora in njih nevarnosti tč om’a*Da' jo. Krasni naravni posnetki s0 preip!e' teni z mičnim dejanjem. Oče sku««,Prr .plezati skalovja in doseči vrh estre f ___ -nate škrbine, a se ponesreči in ubii®-T Očetovo željo oziroma namero izpeč sin. To je kratko dejanje v katerem J1«' stopajo najboljše moči, kakor Hannes Schneider olimpijski prvak 1. 1924; ' na smučeh, Louis'Trenker najboljši tirolski plezalec in dirugi. Bravurozna izvajanj*' ■"omenjenih' športnikov zahtevajo močne žive«, kajti kadar izgubi plezalec r&vn°' težje in se oddeli od navpične stene j'6v _ strmoglavi v temne globočine, tedM slabe.iši živoi odpovedo. Velika dra/rn'{l, veličastni naravi'je res nekaj ižvAhten-•nega. Navajeni smo. da operi ramo'V kritikah z mogočnimi besedami in samimi superlativi/ a danes nšim' primanjkuj® izrazov. V filmu nastopa narava k&t proti igralec človeka in krasni posnetki • gora povečajo dramatski učinek. Učinek na gledalce je tako evlik, predvsem radi tega, ker' film ni izdelan s pmočjo tehničnih trikov ampak zgolj s spretnostjo svetovnih športnikov. Originalni posnet ki divje" narave, kakršnih nam še hi nudil noben filmi', napravijo na gledalce mogočen a tudi neizbrisen utis. -el-' • Grajski kino predvaja do ponedeljka največji film leta 1925. V glavni vlogi nastopa najlejiša žena Amerike Doris Keyon. Film' naim nudi najnovejšo jtnodo, nedosegljiv opremo, prvovrsten balet, drzne, pustolovščine, kolosalne senzacij®' izborno igro in vso kar si lahko poŽ®1; najbolj razvajeni kinoobiskovalec. T*t v raju, bi ne rabi pri vlomu niti revol"' ■ verja ni kloroforma ne dleta in niknkih drugih vlomil nih sredstev,'ukradb srC® žene, ki pripada drugemu. Ukrade Čisto ljubezen nedolžnega dekleta, ki veruj« r vanj. Užitek; ki ga nudi ta fllun. je, popoln. Iz žlvljenla in sveta Moda in bolezni Nedvomno je, da imajo'tvarina, iz katerih ^Izdelujejo, obleko, velik vpliv na človeško zdravje; če no že neposrednega, Pa vsaj na oni občutek, ki ga težko definiramo, ki pa je tudi vrlo važen, namreč Občutek notranjega zadovoljstva. — Neposredna zveza med slabo skrojeno obleko in obolenjem doslej še hi bila dognana. ^ V zadnjem času so zdravniki ugotovili, da je pri ženskah bledica — svoje dni silno razširjena bolezen — Vedno bolj redka. Nesporno je, da gre to nara.-čun korsetov in 'spenjgpja života v.pasu. Dokler je moda tiranizirala ženske s tem srednjeveškim mučilom, je irpel zdravnik vsak dan"v ordinaciji nekaj bledičevih deklet. K sreči je tudi ta modna narost.nii-nlla. Ali neugnana, vihrava moda tirja nove žrtve od nesrečnih (»U če hočete srečnih) Evinih hčera,-/Kedno-pogostejše je obolenje kože na mečeh, ki napada običajno deklice od 14—30 leta. Koža po- stane intenzivno rdeča in se nekako zgrbančl ter strdi. Od tega prihajajo ne' prijetni občutki, časih celo bolečino: n* prizadetem delu noge vedno zebe. Značilno je, da je začel’ nastopati ta pojav natančno ob istem času, ko so. jele žensko nositi kratka krila in svilene nogavice. Radi tega nimajo noge na prizadetih mestih dovolj toplote; tu so iz-4<®one mrazu, medtem' ko ee drugod ‘grejejo. r ; Treba pa je žal .priznati, da noben znanstveni poskus, noben argument, ki ua postavi zdravnik, ni dovolj močan, da bi se posrečilo modo izpremeniti. — Hjigijeniki imajo edino uteho, da no h en a moda ne traje dolgo, tako da škoda, ki jo povzroča zdravju, tudi večno ne traja. —D— Mesto v zraku NewyorŠki listi sc veliko ukvarjajo z načrtom avstrijskega stavbenika Friedu richa Kieslerja, ki iima prav originalu® misli, kako bi se dale odstraniti ogromna prometne težkoče y, velikih mestih. Znano je namreč, da občinskim očetom [velikih mest kakor so London, Pariz Newyorrk itd. dela vedno večje preglavice in težkč skrbi od leta do leta večji Promet na ulicah. Statistično je dogiia no, da_ raste tudi število smrtnih žrtev in ranjencev. Vrhu tega pa zahteva gospodarski vzrast’ velemesta, da se da Prometu kar največ prostora in čažtna-ha,.. Življenje v velemestih postaja radi gnječe na relativno ozkem prostoru ve-uuo bolj neznosno, zrak boljinbolj izpridi! ljudje naveličani tega ogromnega Porivanja in —. Še veliko tega. Najboljše bi bilo preseliti se kam drugam. Pa pride Arhitekt Kiesler in razvedri domišljijo naveličanih newyorskih me- 0 Kaj me gledat? debelo ? Ker mi delo gre veselo, hitro naglp izpod rok ? Rabim pač ;Gazela“ milo, ki se peni mi obilo In ni trejo kakor rog! Vedno sem se prej trudila, mnogo časa zamudila, pa zaman je bil ves trud! Končno si „GAZELA“ milo sem kupila in perilo perem zdaj brez vseh zamud. KIHIH OZNAHILH. ščanov. Njegov načrt obeta v zraku viseča mesta! Zanimivo! Čujmo samega Kiesler ja, kaj pravri o tem .»Hoja ideja’otetoji v "tam, da posta virn mesta nad zemeljsko površino v prostem zraku. Ta mesta bi slonela 11 a močnih podzidavah, kakor jih 'vidimo sedaj pri velikih mostovih. Tak načrt m morda prazna sanjarija, marveč ideja, ki se da uresničiti. Tla pod mestom bi ostala prosta za vrtove in parke, za kanale, travnike in' polja. Nad njitmi bi se dvigala v zračni višini umetno ustvarjena ravnica, na kateri bi se postavile hiše. Vendar pa hiše he bi bile enake zemeljskim. Za razliko od naših talnih hiš bi ne imele čvpstcga zidovja, marveč take zide, ki bi' se lahko spreminjali po temperaturi: drugačni bi bili v polet-neip ip drugačni zopet v zimskem času S pomočjo ptišebiiega cevnega sistema bi se temu visečemu zračnemu mestu dovajala elektrika Ift voda. Vse prometne težkoČe bi i zgibi le na ta način, da bi bilo tako mesto'kar najl)olj decentralizirano. raztegnjeno v daljave, vsak njegov del pa bi Imel' ugoden dostop. Tukaj ne bi bilo ne gnječe ne peklenskega velemestnega trušča, hi! pa bi — dober zrak. Tako obeta Kiejrier ^AinerikanCom. — Kmalu bo tedaj' tehnika prekosila naše' pesnike, ki ; gradovč ši grade v oblake«, kakor pravi naš Prešeren. ' •>" Koliko je stala svetovna vojna? . Statistični .bipo v Vašingtonu-je objavil številke', ki nam jasno dokazujejo vzroke • ekonomske zaostalosti in. neprestanih kriz. Vlade vojskujočih se držav so porabile za vojsko od 1.1914. do 1.,1918.. 274 milijard 129' milijonov- dolarjev,-, a narodi so imeli 29,561.531 mrtvih »in ranjenih. ;' Zavezniki so porabili 163 milijard in (82miilijonov, dečim so-central ne sile potrošile!. 83 milijard in 129 milijonov; dolarjev. ;■/ - - ... . , ... Zavezniki so ime-li 4lj883.810 mobiliziranih mož, a centralne.sil-e-22,858.810. Od 8 vojakov je bil eden ubit, a od 3 vojakov eden ranjen. Skupno število mrtvih in ranjenih znaša torej 29. milijonov 561.530. Največ .mobiliziranih je iniela Rusija: 12,000.000. Nemčija II, Anglija 9, Franci- ja 8jž, Avstrija 7-8, Italija 5.6, NSA 4.8, Turčija 2, Bolgarija 1.2 milijona, Romu ni ja 750:000, Srbija 606.345,Belgija 267,000 Grška'230.000, Portugalska 100.000, a 6r-na gora 50,000.. '•tene jopice, b)«?*, telovnike x« molk« in teneke, sriterje. kostume. spodnja kril*, pelori-n«, k««ieC, »htraTico, dokole-mce i. t. d., vJrtpga nevarnega tihotapca, .kr si je s tihota-p. ,-stvom alkohola .pridobil težke milijone. Ogromni,,riziko in težka kazen nista plašila drznega tihotapca. Postajal je od dno dp. dne predrznejši; .posel mu je cvetel in prinašal obilni, sad. Konečno j,c pričel v? roke pravice, in so ga v.taknili v luknjo. Toda. spretnost podkupovanja -umi je tudi v ječi mnogo pomagala. Iz ječe je delal izlete in plačeval za. izlet do 30.600 dolarjev., 11 podkupljenih straž« nikov in drugega .jetniškega,osoli ja je ob službo;, Vendar tihotapski baron Ter-ry Druggan- še ni imel,.dovolj strogega oziroma previdnega nadzorstva, ki se ne bi dalo podkupiti. Ko je nedavno zopet pobegnil, je ,odredi! zvezni sodnik, da se premesti V/drugo ječo, v ječo, kariere še .ni okužil-ti j ego v. denar. Odposlali so-ga v ječo v-Lycaimoru,'ki je 54 milj -oddaljen od' Chicaga: .Enaka usoda je zadela tudi nekega -njegpvi-h pomagačev, -Lak e j a. Zvozni poUclsti so "takoj naložili oba, vsakega V poseben avtomobil in ju odpeljali,-v-do-ločfeno ječo; Lake je bi!'transportiram brez nezgode. Drugače pa ge bit»vz 'Drngganom. ■ Okrajni še-rit. v Ljpkamioru je šel v zapore;' da osebno-sprejme* čikaškeg-a. tiliotapskega kralja." 6ikal je in čakal« a Druggana ni bilo. Pretekla je Ura'— dve a tihotapca'še it! bilo od nikoder. — Telefoniral je v Chicago: V'»vežnem de-tektivskenn; biroju je zavladala konster-uiaeija. Kje 'jeiestal ;Uvto g Drugganom? Pa ne da so Dtnigg5i.noVi; ljudje napadli avto'in oprostili sVojegit kraljal Telefonske depeše kO1 šdigalcč tned Chiealgom1,' Lucaniord in‘;'AtirbroV Končno je šerif v Aifrori dobi 1» ml 0 go', d a pdpbšl j e policijo ki naj eksplortra vse cehte v tej siheri. AUfomobiili drveli v’vs8 smeri, • toda prizadevanje ge' biJ^jl zaman. Drtiggan je izginil, kakor’da se je udrl z avtomobilom' in spremljevalci. Šeie ob 10. uri zvečer, natančno '7' ur “po’ odhodu avtomobila- iz Chicaga, jd 'detektivski načelnik dohil telefonsko pordčilo ir, Lvcaimo-ra; Druggan 'je prišel, toda v drugem avtu, v veliki črni limuzini. Spremlje- valca sta tudi z njim. Poleg njih gtase pripeljala tudi neka ženska in moški-Vsa družba je zelo Židane volje. Policista sta pijana kot kladi. Vsi diše po vinu. Ali naj zapremo vso družbo? Detektivski načelnik je zaklel, da je bilo grdo. Odredil je, da se policista takoj zapreta. Poznejše informacije so dognale, da se je Druggan ustavil pri nekem znancu v Aurori, ki ima obcestno gostilu). Policijska spremljevalca sta se pridružila in pili so in se zabavali dolge 4 ure. Znanec jo dal svoj avto na razpolago in sam s soprogo pospremil veselo družbo. Tako se je končala pij j etn a avantura tihotapskega kralja, a proti 11 uradni* kom jetnišnice, katerim je korupcija jasno dokazana, se bo vodila najstrožja preiskava. —O— Nova ura Dunajčan Karl Kende je prijavil nov patent — uro brez kazalcev in stekla. Na ta način bodo postale ure cenejše in bodo, ne da bi spremenile obliko ali velikost, kazale 24urno časovno razdelitev. Lahko jo bodo uporabljali tudi slepci. m &ONAROČK& modna, $.$#&•. Čaj za dame mila, cvetna, ne razburjajo/la, takoimenovana Ruska čajna mešanica posebna primerna za pripravo v s amooccrju., ■■ -,. ker tudi pri daljšemu vlečenju II ne postane grenka. 2273 Kr. okrajno sodišče v. Ptuju proda licitandno dne 26. in 27. oktobra t.,1. v fhuju in. na postaji Sv. Lovrenc na Drav. polju (začetek ob 10, uri) nad en sto hektolitrov raznega starega vina, razno veliko dn malo" vinsko posodo, konje, vole, krave, telice, svinje, 1800 m nbfmalhili žel. tračnic,1 6000.m ozkotirnih tračnic, kompletno napraVo za izdelovhnje lesne volne, razne Jokomobile in stroje,ter kotle za elektriko. Kondcnsatov, generator, elektromotor, transmisije, kompletna pralnica na paro, železne emajlirane bane. 3 barake i. t. d, Pojasnila daje Dr, Fr. Jurtela odvetnik v Ptuju- Stanovanjska borz*'„Mar-Stan“ raipola jai iri išče; sobe opremljene in prazne k itvail-* nikom za zakoutte brez otrok, zamena stanovanj, hite in posestva, mi prodaj in-v-najem.; Adoptacije z* stanovanja lokaje, skladišča. Informacija v kočljivih stanovanjskih, za, devah. ' $ , 2284 Pristopajte. Jugoslovanski Matici. Tvrdka Anka Iraun Maribor, Grajski trg 1 □udi rokavice nogavice čevlje moške klobuke 1818 kravate itd. po najnižfih cenah Leseno pohištvo *člezno oohiitve Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo u Zavese Blago za' pohištvo.' Posteljno perje p« Izredno niških «•> n*h * nalogi pohištva Kani Preis Maribor i Gosposka ulil ca št. 20 (Pirchanova hiia) I Svoboden oglo^t Ceniki brezplačno! KREDITNO DBOŠTVO MESTKE HRHHILHICE V IVI A K I B O RTU Sprejema vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in; konečno celo mesto z vso davčno močjo. ra 080 Podrobneje Informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Orožnova ul. 2, pritličje na levo. Francoska linija - - (French Line.) Cie. Gle. Transatlantique in dražba Chargeurs C Reunis za pomorske vožnje v severno in južno Ameriko, Avstralijo ter Kanado Expressparniki: „Pari*M, »France", „De Grasse" Dobra hrana in pijače brezplačno! Vozne listke in tozadevna pojasnila daje IVAN KRAKER zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica št. Tl V -i ' -h Č PRESELITEV trgovine iz Cankarjeve ulice štev. 1 v isto hišo na Aleksandrovi cesti St. 13 naznanja in se priporoča BVAN KRAVOS Dobro po nizki ceni dobite le pri tvdki J. N. ŠOŠTARIČ Maribor, Aleksandrova cesta 13, Trgovina z modnim, manufak* turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno. OGLAS Na obroke! Manufakturo In konfekcijo, obleko po meri za gospode fn dame iz listne prvovrstne krojiaSnlce proti ugodnemu odplačevanju na obroke dobite edtno-le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. MARIBOR • TATTENBACHOVA ULICA 2 mi Velepražarna kave Meznarič Rado Trgovci zahtevajte ponudbe Maribor, Glavni trg 21 Trgovci zahtevajte ponudbe od Din 5'— do Din 9•— za 1 kg pošilja K. &R. Ježek, Maribor, Melie 103 tovarna strojev, livarna železa in kovin 2236 y Ža dan Vseh svetih priporočam vsakemu svojo veliko izbiro najlepših velikocvctnih Krizantem, kakor tudi druge cvetlice Izdelujem vsakovrstne vence in Šopke ter aranžiram grobove in drugo po najnižjih dnevnih cenah Za cenj. naročili se toplo priporoča 2218 vrtnar A., Meuia Pobrežje, Nasipna ulica 1 Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za iesen in zimo KARO-čevlje Lastne delavnice. — Solidne cene. MARIBOR, Irska usta St. 19 Le najbolje in najceneje! j Naznanjam preselitev krojaške obrti iz Krčevine štev. 239 v Maf° StrOVO UlICO 16 in se p. n. občinstvu še nadalje priporočam. Mesariš Matija 2277 krojač k .10 letnemu dečku se išče za vsak popoldne. Znati mora srbsko odnosno slovensko in nadzorovati učenje glasovirja. Predstaviti se v pisarni Benčina, Mlinska ul. 30. prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v cclth vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja In razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete PROMETNI.IAVOD ZA PREMOG D. D. V L3U&L3ANI Miklošičeva cesta 15/1. Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blaga dokler traja zaloga RT znatno znižal Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegerovega perila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga. B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26 zopet se dobi v vseh boljših trgovinah. L’031 Gen. zastopstvo C. C. LATI PA K S. C. Vlaška ul. 4« a ZAGREB Telefon S*73 Maribor, Koroščeva ulica Št. 29 prevzame za Vse Svetnike vsa okraševanja, dekoracijo grobov, izvršitev vencev in šopkov po najnižji dnevni ceni. Dekoracije grobov prevzame tudi za Pobrežje, kjer bo tudi stojnica z venci in rezanimi cvetljicaml Stanko MejovšoK, nadvrtnar olepševalnega društva. Dobro znano kislo zelje se zopet dobi pri J. Sirk, Glavni trg. Lončar in pečar Anton Staubef Ob bregu št. 4 prevzema v snaženje in prestavljanje peči in štedilnike po najnižji ceni. — Ima tudi peči na prodaj. 2279 Kod komande 45. pešadiskog puka u Mariboru obdržava-tlčc se na dan 3. novembra 1925. gorttne u 10 časova u kasarni .Kralja Aleksandra \.u ustmena licitacija (do kojega vremena mo-gu se dostaviti i direktne ponude) za isporuku sledečih artikala lnanc za garnizon Maribor: 1850 klgr. domače svinjske masti olivnog zejtina (ulja) pit inča (riža) makarona gerstla pasulja (fižola) kukuruznog grlsa ervenog luka sirčeta (kisa) Kaucija je potrebna &% sve ukupne vrednosti artikala. Uslovl za llferaciju mogu se videti dnevno u kancelarljt štaba komande 45. pešadiskog puka. Broj: 14644 od 23. oktobra 1925. godine. Iz kancelarije komande 45, pešad puka u Mariboru. 1VEČ3E PODJETJE TE STOPIČE NA BIVŠEM ŠTAJERSl Tiskar: »Mariborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj: Konzorcii »Tabora« predst«*' "■ Vekoubkt S-Pindlor. novinar. Oba v Mariboru.