893. štev.
V Ljubljani, petek dne T2. TunlJa 1914.
Leto III.
posamezna številka „Dneva“ slane 6 vln.v ravno toliko Številka „Bodefe Nele«.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedelo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ 0 prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1"70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. JZa zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K četrtletno 5 50 K, mesečno T00 K. — Naročnina se pošilja upravnifitvu.
Telefon Itevllka 11«.
Neodvisen polltlfen dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža,
Posameana Itevllka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko itevllka »Bodefe Ne2e“.
IiedDlSlvo io BpravDlitvo: LKitiilans, Mlanska ulica Ste?. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopis! se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ih zatavale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust,. — Za odgovor je priložiti znamko..
Odgovorni urednik Mvoi Km. z Last In tlUitafeke tiskana".
Telefon Itevllka 11S.
F'»t. utiananir!
SHaaM
1
Trst, 11. junija 1914.
V nedeljo, 14. junija se misli zbrati italijanska druhal v sprevod, pred katerim bo korakala rikreatori-jalna godba od sv. Jakoba, in iti v Skedenj. Pompozen bo za italijane ta dan; kajti naskočiti nameravajo slovensko predmestje, ki je do danes odbilo vsak sovražen naskok naših sosedov.
Pisali smo že, da pomenja vhod v Skedenj z izzivalnimi skladbami žaljenje poštenega našega okoličana. On, ki je do danes stal ne-podjarmljen in prost, bo moral z last-nimi očmi videti sramoto.   ___
Italijanom ta vhod ne bo prepovedan. Obkoljeni od sovražnikov in policajev bodo na slovenski zemlji položili temelj potujčevanju v Skednju.
Ni lahek naš poožaj. Na zadnjih shodih se je razpravljalo o njem. »Kranjska industrijska družba« sili v deželo od ene strani s svojim »Sclml-vereinom« in »Siidmarko«, od druge strani pa padajo veliki zavitki lir za »Lego nazionale«, ki ima namen zavojevati čimveč slovenskih otrok in jih pod svojim okrijem vzgojiti v sramoto njihovega rodu.
Nameravani rikreatorij v Skednju bo takšna raznarodovalnica. Mnogo otrok in, žal, med njimi tudi marsikateri Slovenec, bo prihajalo v njegove prostore. Nevedni bodo stopali ti otroci čez njegov prag. Z leti bo rastlo sovraštvo in zaničevanje do materinega jezika in očetovega rodu. Takšni otroci bodo naši najhujši sovražniki.
štirinajsti junij, Slovenci, potne-za nas lahko usoden dan. Lahko pa pomeni tudi novo razdobje. Če se bodo slovenski starši zavedali svoje dolžnosti, bo vse italijansko delo zaman. Treba ie pomisliti, da ne bo ra-
Stel lo Italijanski fanatizem. ampak
tudi naša jugoslovanska misel.
Trst je naše življenjsko vprašanje, Trst je edini zmožen, da postane središče vsega našega snovanja in dela. Sever je mrzel in mrtev. Ml smo tisti, ki moramo užigati srca širom domovine. In s tem ognjem moramo braniti naipoprej našo posest.
Osamljeni smo v boju, toda se-demdesettisoč nas Je. Sedemdeset tisoč Jugoslovanskih bojevnikov! Pred nami se morajo ukloniti vsi, ki nimajo v Trstu niti življenjskega središča niti pravice, da si ga tukaj ustvarijo. Zato^drekamo Trst Italijanom ker imajo Rim, In Nemcem, ker bi njihovi nenasitnosti lahko zadostoval Berlin,
Niti eni niti drugi nima)o nikakršne pravice na naši zemlji. Trst nas }e veljal decenliev žrtev in srčne krvi, Trsta ne prepustimo nikomur! Veliko središče moramo ustvariti, središče, v katerega se bodo stekale reke od vseh naših jugoslovanskih strani.
In ta Trst smo pripravljeni braniti do zadnjega. Tesne so naše vrste, polne ognja in neizprosnosti.
Kdo je, ki bi hotel priklicati v takem hipu nadse silen vihar?
sna rana.
ŠT. PETER NA KRASU
velja obče kot kler. trdnjava. Temu pa ni tako. Kakor povsod, se tudi naše ljudstvo probuja iz klerikalne teme. Dokaz temu so zadnje državnozborske volitve, četudi so klerikalci po le njih lastni metodi napeli ves agitacijski aparat, smo vseeno dosegli častno število naprednih glasov.
Najbolj se je odlikoval bivši dober trgovec s slabo lurško vodo, župnik Smolnikar. Zlasti si je prizadel pri pridigi v nedeljo pred volitvijo. Napravil je prav lep uvod. O kako krasno je naslikal nebesa in kako strašno je očrnil hudiča in pekel! Hu-domušneži trdijo, da je daleč prekosil nedeljskega pridigarja Jurija Glisto v listu »Jutro«.
Ko je tako ljudi »panal«, je začel udrihati čez liberalce po znanem receptu. Med drugim tudi, da je glavni cilj liberalcev civilni zakon, cerkve se morajo podreti, ter odstranitev križa iz šol. Nazadnje je zapovedal, da ie, vsak pod smrtnim grehom dolžan voliti krščanskega kandidata Pogačnika.	,
Mi bi svetovali Luku naj bi rajše na prižnici učil moralo. Vsekakor bi bilo bolje, da bi razložil sledečo do-godbo: »Neki Človek je zapeljal mlado dekle. Nastale so posledice. ’14i
Človek-, JrotoC svoj ftreft prikrftf, Je
dal dekletu malo doto, potem pa nekega fanta takorekoč prisilil, da je to dekle poročil. Konečno je oba poslal v Ameriko.« — To bi bil temelj boljši pridigi, kakor udrihati čez liberalce. Menda se razumemo!
Svetujemo g. Smolnikarju, da se več ne drzne žaliti nas Kraševcev, sicer mu bomo posvetili več pozornosti, v litanije vseh svetnikov pa dostavili: »o sv. Albina, vzemi ga k sebi«.
Štajersko.
Naši nemški patrioti. Naši preljubi nemški sodeželani in someščani po Slovenskem Štajerju strašno lju-
bijo menjavo. Od časa do časa si omislijo to in ono, kar naj služi v svr-ho očrnjenja Slovencev navzgoraj. Kot najhvaležnejše sredstvo pri tem jim služi trditev, da delamo v smislu velikosrbske ideje. Ne bi vedno in vedno reagirali na te obdolžitve, če bi nas ne vodila do tega žalostna izkušnja, da imajo i pri nas »Zgoraj« za take obdolžitve vedno odprta ušesa, dasi smo te in enake trditve že opetovano povsem in jasno dovolj ovrgli. Naravnost podlo in neznačajno je, porivati nam v čevlje drugo kot to, kar sami priznavamo. Tu kot tam, na uvodnem mestu kot v krajevnih noticah, smo vselej in brez ovinkov priznali, da delamo za združitev Hrvatov, Srbov in nas Slovencev. Temu smo in tudi bodemo vedno posvečali svojo paznost in v tem vzgajamo tudi naš slovenski naraščaj. Naše delo ne pozna onega »Himmelstiirmerstva«, marveč je zložno, a sistematično in kar je glavno: veseli smo, da nas razumeva naša mladina in gre mirno z nami. Je preudarna in tuja vsemu, kar ni skladno z vestjo. Zato odklanjamo mi in odklanja ona z vso odločnostjo nesi amne* napade izprijene renegatske svojati. Nemčurska klika bi boje storila, da preje resno prevdari vse take insinuacije, vzame v roke trdo metlo in pričenja najpreje pometati sama po sebi. Smeti bi našla več ko dovolj, kajti v Mariboru, Celju in Ptuju imamo dovolj nemških ljudsko-meščansko- in srednješolskih učiteljev, ki Uporabljajo vsako priliko, da z brezmejnimi slavospevi Nemčiji, v nič devlejo in ponižujejo našo državo, torej ono tvorbo, ki jih redi in plača. Seveda ti gg. veljajo kot stebri in prima patrioti in nihče ne upa, Jih postaviti pod potrebno kontrolo, dasi bi bilo to v interesu države m interesu davkoplačevalstva.
Združenje nemških strank prot) socialni demokraciji. Opetovano smo že poročali, da ie proti socialnim demokratom v Gradcu in v ostalem nefnškem delu Štajerske, nastal hud odpor. Socialni demokratje so že v tem kratkem času odkar imajo v rokah graško mestno gospodarstvo, pokazali vso nemoč, nastopiti kot gospodarsko spretna stranka. Razni drugi več ali manj javni škandali so ravnotako storili svoje in danes je v Gradcu socialna demokracija malone pred razsulom. Nemške stranke v Gradcu so uvidele potrebnost hitre in trdne odločitve in tako bodemo že v kratkem videli nemškonacionalce, vsenemce in nemške klerikalce v bratskem objemu, vsaj kolikor se tiče skupnega boja proti social, demokraciji. Pri tem pa ne mislijo opustiti medsebojnega politično strankarskega organiziranja. Graška socialna demokracija bo ime-
la pri prihodnjih občinskih volitvah kritično težavno stališče in dvomljvo je, da bi se vzdržala. Graški vzgled pa zamore biti odločujoč za vso ostalo deželo in usoden za socialno demokracijo po vsi črti.
Socialnodemokratične polomije. Včeraj smo poročali, da so sklenile graške meščanske stranke, najti medsebojno nekak modus vivendi za bodoče graške občinske volitve. Ne kmalu kje, je tako ostro ločevati politične meje in jneje nazorov kot baš v Gradcu in zato je pač brez-dvonmo sklep meščanskih strank proti socialnim demokratom zaznamovati kot posebno važen ukrep. Dolgo časa so šli socialnim demokratom na roko pristaši uradništva, a tudi ti so se sedaj mahoma, v principu odpovedali socialistom in retirirajo na celi črti. Zelo neprilična je za socialdemokrate tudi zadnja afera, ki so jo imeli radi urada za oskrbo in prevzemo živil. Socialdemokrate so stavili na to podjetje sila mnogo upov ki so jim pa sedaj vsi splavali po vodi. Podjetje je z ogromnimi tisoči bankerotno in bo razpuščeno. Prihodnji četrtek bo graški občinski svet sklepal o opustitvi tega podjetja. Za obstanek bodo glasovali samo soc. demokratje, proti pa njih zavezniki uradniki in ostali zastopniki meščanstva. S tem bode ubito podjetje, ki je doprinašalo sicer samo škodo, a vendar služilo kot socialde-mokratična vaba, limanica, na katero se je vjelo le premnogo delavstva. Razni poznavalci graških razmer pa trde, da bo pričelo tudi drugače v marsikakšnem slučaju hudo pokati v socialni demokraciji. Videli bodemo torej še morda letos prav občutne socialdcmokratične poraze, ki pač ne bodo ostali brez odmeva.
K volitvam v Laškem trgu. Dasi so spodnještajerski renegatje koncem konca računali s porazom pri volitvah, zlasti še v lil. razredu, so sedaj, ko je postal ta njihov strah uresničen fakt, vsi iz sebe. Nemški Kozd kar rohni jeze nad slovensko zmago. Zakaj — na to dati odgovora, stvarnega, pač niti oni sami dati ne morejo. Naši preljubi renegatje in za njimi vsi ostali tje do graškega Suftenblata, groze z razveljavljenjem volitev. Baje zato, ker je bilo v imeniku volilnih upravičencev izpuščenih 12 »Nemcev«. Ta odgovor, ozir. motivacija, je že sama posebi zelo otročja, da ne rečemo direktno smešna, a to v pravem pomenu besede. Kdo pa je sestavljal imenik volilnih upi avičencev? Zakaj pa se ti stebri nemškega mostu do Adrije, že niso zdavna spomnili, če volilni imenik res ni bil v redu? Saj so vendar naše nemškonacionalne klike znane kot več, nego samo tankovestne! Ves predhodni čas se živ krst ni zme-
nil za »izpuščene volilne upravičence« -- seveda, ker so konečno vendarle upali na zmago! In čemu ponujeni kompromis?! Pač samo zato, ker so si na račun slovenske popustljivosti, ki jih jc pa tokrat pustila docela na ccdilu, hoteli skuhati svojo prežganko! Ne! Sami smo odklonili vsakoršni kompromis in — sami smo zmagali, pošteno in po pravici I Še je izostal ta ali oni slovenskih volilnih upravičencev! Mirno gledamo v bodočnost, pa magar da se postavi graška namestnija na »nemško« stališče — čemur bi se končno niti ne čudili — v drugem slučaju pokažemo svojo moč v popolni meri. Jalovi so vaši Izgovori, ialovo vaše in vse ostalo slovenještajersko Nemštvo. Slučaji bližnje bodočnosti bodo vas učili še marsičesa druzega, kai se vam v vaši »nemški« vsegamogo* čnosti zdi — nemogoče...
Goriško.
V 882. številki »Dneva« je priobčil nekdo, ki pač ni daleč od odbora »Danice«, dopis v katerem se med drugim tudi trdi, da se je »Danica« odcepila, od starega društva »Gorice« iz tehtnih vzrokov. Z drugimi besedami povedano, »Gorica* je zavozila svojo nalogo in ker je bilo v »Gorici« nekaj tako slabega, ki se sploh ni dalo ozdravit, je bila prisiljena skupina, ki je edino »prav« pojmovala naloge kolesarskega društva da je izstopila in ustanovila svoje društvo. — Sumljivo je, da ne pove dotični v svojem dopisu tudi teh tehtnih vzrokov iz same prizanesljivosti do »Gorice« se to pač ni zgodilo. To čuti tudi dopisnik in zato pravi, da pove odbor »Danice« te tehtne vzroke vsakemu. Obrnili smo se torej im odbor s priporočenim pismom, da vendar pove tiste »tehtne« vzroke. Pa odbor se je zavil v ne-prodirno temo in od sebe ne da nobenega odgovora. Trditev, da je bila odcepitev od »Gorice« potrebna, je za to društvo žaljiva. S tem se trdi, da je »Gorica« slabo delovala, s to trditvijo so mogoče vsakovrstne sumnje, ki morejo občutno škodovati »Gorici«. — Zato je bila dolžnost »Danice«, da na pismo odgovori in razkrinka škodljivo delovanje »Gorice« (kar bi sicer že lahko storili pred 6. leti) ali pa da konstatira, da se je ustanovila »Danica« iz ničevih vzrokov, v reklamo trgovca, kakor se splošno govori po Gorici. Bilo bi vsaj možato priznanje, ki bi odpustilo »Danici« in njenim funkcijonarjem marsikatero drugo dejanje. Storilo se pa ni eno ne drugo, žalitev »Gorice« je ostala pa neizpremenjena. Ker pa nikakor nočemo, da bi kdo napačno sodil naše društvo, ker nam je za ugled našega društva, zato' vprašamo javno »Danico«, kje so ti-
LISTEK
M. ZEVAKOs
Srce In met.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalie.)
In Pardajan je začel čakati 3 tisto vcd r°stJ°, ki jo daje človeku skrajšnji, obupni sklep. Ležeč poleg svojega kupa steklenic, je stradal že mnogo ur in vpraševal se je že, ali ne bi bilo bolje, da se ubije takoj. Zdajci pa se mu je zazdelo, da sliši za vrati glasove. Planil je kvišku, splazil se ves razburjen po stopnicah in prisluhnil...
Kar je slišal, ga je navdalo s tohkšno radostjo, da je komaj pridržal vzklik. Slišal je razgovor lija in Iljka, ki sta ugibala, kaj se je zgodilo z njim in kaj napravita z njegovim truplom.
Pardajan je izdrl bodalo ter se postavil k znožju barikade, ki jo je ml zgradil v začetku svojega jetni-stva. l odiranje je trajalo precej časa m stari klativitez je izpremenil med tem svoj prvotni načrt. Skril se je v kot ob znožju stopnic; nj jn ijjko sta 5,13 tik mimo njega.
. .Učakal ie, da sta prišla na dru-gi konec kIeti. Takrat je šel nS0
!e1z?Hlenil vrata. Njegova prva Uh t!	Pobegniti,	oddaljiti	se
ki bi mu bila kmalu po-
stala grobnica. Ko pa se je prepričal, da je dvorec popolnoma zapuščen, se ga je lotila radovednost, kaj porečeta improvizirana pogrebca, ki sta imela vse pripravljeno za njegov pokop — razen mrliča.
Slišal je naposled, kako sta prišla stric in nečak k vratom, ko sta se naveličala brezuspešnega iskanja. In odšel je, zadovoljen s svojim gro-liotom in s pretnjo, ki jima Jo je zaklical v glavo.
»To se morata čuditi, tepca!« je dejal sam pri sebi.
XLVII.
Začudenje Pardajana starejšega In Pardajana mlajšega. .
Dasi je prebival stari klativitez v dvorcu le malo časa, vendar ga je poznal od vrha do tal. Bilo mu je stara navada, proučiti skrbno vsak kraj, v katerem se jc moral muditi. Ko se je začutil zopet svobodnega, je šel naravnost v služabniško izbo in prižgal svečo. Nesel si je luč v jedilno shrambo, pretaknil omare in se pokrepčal s pozabljenimi živili. Nato je poiskal Iljeve ključe in si začel ogledovati dvorec, sobano za sobano.
S kakšnim namenom? Kaj je iskal?
Po pravici ali po krivem — Pardajan si je domišljal, da mu gre odškodnina.
Vesel in živahen, žvižgaje si lovsko pesem, je dospel v veliko dvorano, kjer je našel poleg drugega
razkošja tudi ogledalo. Premotril se je v njem od nog do glave ter kon-štatiral, da se ga mora vsak prestrašiti. Gologlav je bil, razcapan, umazan od blata, krvi in vina. Tudi meča ni irnel več. Njegove rane pa so bile vse zaceljene; njegov obraz je bil skoraj nepoškodovan razen rdeče brazgotine na nosu, le malce bled je bil.
»Ravnajmo premišljeno, vse po vrsti,« Je velel Pardajan.
To rekši, je stopil v maršalovo spalnico in si izbral visoko, 'dragoceno trebušasto omaro, na kateri je pozkušal brez uspeha vse Iljeve ključe; zato pa je dregal v ključavnico z bodalom, dokler ni odskočila.
»Glej, glej!« je dejal omara se je odprla!« Bila je polna perila in obleke. Stari klativitez je siknil v strmečem občudovanju. Nato je napravil popolno toaleto: saj je bilo že skrajni čas.
V	sobi enega izmed maršalovih oficirjev je našel oklep od žoltega usnja, ki ga je oblekel takoj; v drugi je dobil par novih visokih škornjev, ki so se mu prilegli kakor uliti. V tretji se je polastil bareta s krasnim črnim peresom, in v veliki dvorani je snel s stene maršalov najlepši in najboljši rapir.
Nadaljujoč svojo hišno preiskavo je prispel v oddaljen kabinet, kjer je zbudila njegovo pozornost skrinja s tremi ključavnicami. Celo uro je trajalo preden je strl vse tri. Nato ie odprl skrinio in ostrmel: bila je
polna zlata in srebra — pravcat zaklad! Stari klativitez si je v zadregi popraskal nos.
»Hm,« je dejal,- »razbojnik nisem, to je resnica. Tega zlata, ki je last gospoda Danvilskega, torej ne smem odnesti. Dobro. Toda gospod Danvilski mi dolguje vojno odškodnino. To odškodnino je treba določiti tako, da se ne zgodi krivica ne njemu, ne meni. Raztrgali so mi obleko; res sem si jo nadomestil z novo, toda nihče ne ve, kako draga mi je bila stara! Kar neudobno mi je v novi. Biti hočem dober človek in zaračunati za to neudobnost samo sto liver. Vsako svojo rano cenim deset liver. Kaj? Predrago? Bogme, da ne. Iz-kupil sem deset ran, to da sto liver, s prejšnjimi vred dvesto liver. Hm! Ali je to že vse ? ... Pa razburjenje, ki sem ga prestal! To naj bo osem-najstssto liver, da ne govorimo več o njem; in še tisoč liver, ker sem se moral hraniti s samo gnjatjo, kar utegne škoditi mojemu želodcu. Vsega skupaj naj bo torej tritisoč liver.«
Tako govoreč, je stari Pardajan zajemal iz skrinje. Ko je zbasal v svoj usnjati pas vseh tritisoč liver v lepih rumenih zlatnikih, je skrbno zaprl skrinjo ter zaklenil kabinet in vse sobe, ki jih je bil odprl. Prenovljen od nog do glave, z dobrim rapirjem ob boku in nabasanim pasom je prestopil lahkih nog prag dvorca; zunaj je »avno vzhajalo sobice.
»Kako miietno ie na svetlobi!«
je pomislil. »Smrt božja! Tako mi je, kakor da sem šele štirideset let!«
No, kdor bi ga bil videl korakati tako lahkotno, baret po strani in roko na mečevem ročniku, bi ga bil imel od daleč lahko za dvajsetletnega mladeniča.
»Rad bi vedel,« , je nadaljeval v; svojem samogovoru, »kaj se je zgodilo, odkar so me vrgli v to vražjo' klet! Zakaj ni v Meniškem dvorcu žive duše? Kje je maršal? Kaj se; je zgodilo z mojim sinom?«
Napotil se je k »Vedeževalki« in povprašal mojstra Landrija, ki mu je; ppvedal, da je dvor v Bloaju, kjer, se pogajajo o veliki spravi med katoličani in hugenoti.
»1 oda,« jc dodal dični gostilnic čar, »dovolite mi, gospod, da vami čestitam na sreči, ki vas je našla: po vasi krasni obleki sodim, da se vani godi imenitno.«	;
»Res je, mojster Landri; bil sem na popotovanju ... Koliko časa se' pravzaprav nisva videla? ...«
»Bogme, gospod, dva meseca bo že. Zadnjikrat ste bili tu, ko ste1 obedovali in premikastili nato gospoda d’ Aspremona...«
»Dva meseca! Kako hiti eas!l (Zaračunati bi si bil moral najmanj tisoč liver več, je pomislil stari klaJ tivitez.) No, dragi mojster Landri, kakor sem < ekel, na svojem popoto-* vanju sem obogatel, in zdaj lahko po* ravnam stari račun, ki ga imava.*
(Dalle.i
jsti tehtni Vzroki? Na dan z resnico! Mi se je ne bojimo, vi z vašim molkom pa pač ne dokazujete nasprotnega.
Porotno zasedanje v Gorici se
začne 22. t. m.
Vpisovanje v prvi razred realke v Gorici se vrši 1. in 2. julija dop. od 9. ure naprej. Sprejemni izpiti pa se vršijo v četrtek 2. julija od 3. ure pop. in v petek 3. julija dop. in pop.
Živlnjski sejem se vrši danes.
Nesreča. 91etni Andrej Kavčič iz iTolmina je padel 6 m globoko in se nevarno poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov.
Goriški Lahi priredijo 29. t. m. javno veselico za »Lego Nazionale« in siccr na Telovadnem trgu in v mestnem parku. K stvari se Še povrnemo!
O dejanjih nekaj klepeče »Cor-riere« pri čemur se tako nesramno laže, da ga je lahko sram pred svojim lastnim urednikom, ki pa menda ne pozna sramote. Ne zdi se vredno odgovarjati na take nesramnosti, zato se bomo rajše pomenili z dejanji, za kar bo prav kmalu prišla ugodna priložnost! Potem bodo pa drugače govorila dejanja!
Goriški kapuci nar ji dobijo od naučnega ministrstva celih 5000 K ta njihovo cerkev. To je že vdrugič!
Zaplenjene črešnje. Na goriškem sadnem trgu je zaplenil tržni komisar 7 kg črešenj, ker so bile baje poškropljene z neko kovinasto tekočino.
Gorica. (Aretacije.) Zaprli so Petra Magrini in Antsna Kovačič, ker sta bila brez sredstev.
Gorica. (Izpred sodišča.) Anton Jančič je bil obtožen pretepa, vsled pomankanja dokazov pa je bil oproščen. Josip Bratuš iz Št. Florjana je dobil 48 ur, ker je ozmerjal nekega Makuca. Karl in Alojzij Gregorič ter A. Aišon iz Prvačine so se morali zagovarjati zaradi medsebojnega pretepa. Alojzij Gregorič je bil oproščen, ostala dva pa sta bila kaznovana z globo 5 K.
»L’Eco del Litorale« se jezi, ker je naučno ministrstvo odkazalo goriški glasbeni šoli 3000 K podpore in za slovenski otroški vrtec v Gorici 1500 K, kakor tudi za druge podpore. Kaj mislijo Lahi, da bomo nazadnje še za nje beračili! So čudni ljudje ti laški klerikalci!
Dnevno.
Praznih rok se vrača bolgarski finančni minister iz Berlina, kjer je hotel skleniti posojilo 500 miljonov frankov. Nemci ne dajo denarja kar tako na slepo, imeti hočejo garancijo, da bo plačevala Bolgarska obresti in tudi vrnila posojilo. Prodajo tobaka bi morala bolgarska vlada izročiti nemškim bankam, tega pa bolgarska vlada ne more storiti, ker ne ve, kje bo potem ona dobila nadomestilo za prodajo tobaka. To so nemške banke dobro vedele in zato so tudi stavile to zahtevo, za katero so .vedele, da ga bolgarska vlada ne sprejme — ker sploh niso hotele dati posojila, tako nesiguren se jim zdi položaj na Bolgarskem. Kam se obrne bolgarska vlada zdaj? v Pariz, kjer je denarja dovolj? Se je že obrnila in bila zavrnjena, ker Francija ne da državam trozveze in prijateljem trozveze (Bolgarska je na svojo nesrečo prijateljica trozveze) — niti vinarja. Rusija je zaključila na Francoskem več milijardno posojilo, Srbija je dobila več sto milijonov in bo še dobila in tudi Grčija je že dobila in bo še dobila. Bolgarska pa ne dobi niti vinarja, ker Francozi izjavljajo odločno, da ne bodo finančno podpirali prijateljev svojih sovražnikov. Seveda, saj Bolgarska bi porabila velik del posojila za oboroževanje, ki bi bilo naperjeno proti Srbiji in Gr-, čiji in s tem tudi proti Rusiji in Franciji in Francozi bi bili naravnost neumni, da bi dajali svojim sovražnikom še denar, da bi se lepo oborožili _ proti njim! Bolgarski je res za obupati: doma ni denarja, niti za tekoče potrebe državne uprave, treba je armado oborožiti in razun tega zapade v najkrajšem času kratkotrajno posojilo nekih 60 milijonov. Ali bo država mogla še dolgo Živeti brez denarja? In za armado ne more kupiti vlada niti ene strojne puške! Res, posledice bregalniške verolomnosti in zahrbtnosti niso prijetne.
Kam gredo milijoni? Ze parkrat smo pisali o tem, da so avstrijski dridnoti očitno veliko predragi in da pri drugih državah stanejo mnogo, mnogo manj. Sedaj čitamo, da kupi Grčija od severoameriških Združenih držav dva dridnavta za 60 milijonov frankov, torej bo/ dala za en dridnavt 30 miljonov frankov, manj kot 30 milijonov kron, med tem ko bo veljal vsak avstrijski dridnavt, ki jh bodo sedaj gradili, nekaj čez 80 milijonov kroni Ta ogromna razlika mora človeka naravnost frapirati in mu naravnost vsiliti vprašanje: kdo bo tukaj obogatel? Morda se bo reklo, da bodo ti avstrijski dridnavti
večji, bolje oBorozenT^iTcT. ~’A”mpaI?~ razlika znaša pri enem samem drid-navtu čez 50 milijonov, en avstrijski dridnavt bo veljal skoraj toliko, kot trije grški dridnavti! In dridnavti so vendar vsaj v glavnem enako veliki, enako oboroženi in imajo enake jeklene oklepe! Razlike niso velike in tudi cene bi mogle varirati k večjemu za par, vzemimo tudi deset milijonov kron, ne pa kar za petdeset in več milijonov! In ko bi sl tako potrato dovolila bogata Francija, Anglija, Nemčija ali Rusija, se človek še ne bi toliko čudil. Ampak ravno te bogate države plačujejo veliko manjše cene za dridnavte, v naši ljubi Avstriji, ki se ne more ponašati z bogastvom, se pa razme-tuje denar z obema rokama kar na veliko in se vrže za en dridnavt, ki stane drugje kakih 30—40 milijonov, kar čez 80 milijonov! Davkoplačevalci se pa zato prav malo zmenijo in volijo še dalje poslance, ki tako razmetavanje denarja odobravajo. Med te poslance tudi spadata slovenska delegata dr. Šušteršič in dr. Korošec, ki nista v delegacijah niti ust odprla, da bi vsaj malo nastopila proti tej potratnosti, ki je naravnost nečuvena. »Slovenec« dviga Šušteršičev in Korošcev nastop v delegacijah v nebesa, mi bi pa radi videli, da bi nam ta »Slovenec« razložil, zakaj plačuje Avstrija kar 80 milijonov za stvar, ki stane vsako drugo državo komaj 30—40 milijonov. Pa tega »Slovenec* ne bo storil, ker mu ne bo dovolil dr. Šušteršič, ki že ve odkod ta ogromna razlika, ampak ljudstvu tega ne bo povedal...
Kdaj bo vojna? Avstrijski vojaški listi odgovarjajo na to vprašanje čisto precizno: 1. 1917; torej čez tri leta. Takrat namreč poteče trgovinska pogodba med Rusijo in Nemčijo, ki je za prvo zelo neugodna, za drugo pa tako ugodna, da je za njo živ-Ijenskega pomena, da nova pogodba ne bi bila manj ugodna. Rusija si pa misli: ne boš! Sedanjo trgovinsko pogodbo je namreč Rusija sklenila takrat, ko je hotela imeti radi Japonske zasiguran hrbet v Evropi in je dala Nemčiji take koncesije, ki jih sicer nikdar ne bi dala, ker je rusko poljedelstvo preveč oškodovano po tej pogodbi. Ko sedanja pogodba poteče (1. 1917.) hoče torej Rusija nastopiti prav energično in ker bodo do takrat zgotovljene tudi njene stra-tegiČne železnice, konča spor radi carinskih tarifov gotovo z vojno. Ta vojna, seveda, ne ostane omejena samo na Rusijo in Nemčijo, temveč se bodo vojskovale na strani Rusije tudi še: Francija, Anglija, Srbija, Grčija, Črna gora in najbrže tudi Ru-munija, na strani Nemčije pa Avstrija m Italija. Tako pravilo avstrijski vojaški listi (n. pr. »Danzer’s Armee-Zeitung«), ki priobčujejo tudi še razne podrobnosti. Ministri pa govorijo, da se je položaj zboljšal, da je napetost ponehala td-------
Bog iim odpusti — sa} ne vedo, kal pišejo! Ko smo letos pričeli s spomini, oziroma s proslavljanjem 5001etnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem polju, je to postalo raznim takim Nemcem ala Dobernigg (njemu so pod kožo dali nemško kri menda dunajski več ali manj slavni medicinci z injekcijsko šprico) sila nekomodno in začeli so se truditi po graški tetki »Tagespost« ter njenemu vnučiču šuftenblattu«, da bi na vse mogoče in uemogoče načine prepričali, da je zadnje ustoličenje na Gosposvetskem polju za nas Slovence docela brezpomembno, odnosno, »da ne vemo, kaj pišemo.« Slučaj je nanesel, da smo se spomnili nekdanjega našega profesorja zemljepisja Miklaua, ki je svoj čas poučeval na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru. G. je danes menda nastavljen v Gradcu, ali na Dunaju. Njemu pač nikdo ne more očitati, da ne čuti dovolj nemško, dasi mu i mi njegovi nekdanji slovenski dijaki radi priznavamo, da je bil z nami vedno pravičen in zlasti v nižjih razredih s slovenskimi učenci, ki nemščine niso zadostno obvladali, vedno zelo potrpežljiv in mar-sikaterikrat se je bavil s posameznikom raje celo uro, samo da mu je prihranil slab red... V »Tagespo-šti« od 27. maja, večerni list, čitam, da je občina »Dellach« na Koroškem vsled poplave v nevarnosti. Dober-rrigg et comp. bella za »Dellach« pač ne poznajo drugega kot »Dellach«. No, nam je dejal prof. Miklau, da pride »Dellach« od slovenskega »v dolah« (v dolih) in, da je to »prešlo« potem v nemško... In tako }e vedel profesor Miklau še celo vrsto nemških krajevnih Imen, ki so popolnoma slovenskega pokoljenja. Večinoma leže vsi tl od njega (prof. Miklaua) nam slovensko prevedena imena, v delih Koroške, ki danes veljajo kot Izključno nemška zemlja. Bog ne daj, da bi kdo rekel očki Doberniggu, da so po svojem Izvoru slovenska last, slo-. venska zemlja... Navedli smo ta slučaj g. Doberniggu na ljubo. On, ki taji slovenski element na Koroškem, on, ki taji slovensko zgodovino Koroške (saj nemštvo Koroški ni-
kdaFne bo dalo nemške Zgbtf9v7ne,"'' ker koroškega Nemštva Korotan nima) naj se prime za nos, kajti drugod, pri nas, poučeval je profesor Nemec, baš njemu nasprotno. Vzemite no, g. Dobernigg, to na znanje in recite sam sebi: » Bog mi odpusti moje grehe — saj nisem vedel, kaj sem v »Tagesposti« napisal...«
—	Spomenik sv. Janeza Nepo-muka v Kranju. Zakaj se pač toliko časa odlaša z odkritjem spomenika ki je bil že jeseni dogotovljen in bi ga merodajni faktorji že davno lahko odkrili? — Kaj neki tiči za tem? — Morda so oskrbniki spomenika tako jubilejev željni in čakajo obletnice postavljanja spomenika, da bode odkritje tem slovesnejše? Morda se boje, da ne nastopi — kakor kaže začetek letošnjega poletja — prehud mraz in si hočejo prihraniti nepotrebno delo? — Morda se boje, da ne bi kak neroden voz prehudo poškodoval dragocenega spomenika in se za tak slučaj zanašajo, da bo leseni zaboj, odnašal nesrečo? — Morda trepetajo v strahu, da ne bi kaka maščevalna roka prikrajšala slave umetnika Bernekerja s poškodovanjem umotvora? — Morda je pa kaj resnice na tem, da nameravajo kazati spomenik le proti vstopnini toliko časa, da se pokrijejo stroški spomenika? ... Naj bo že kar hoče, želimo in hočemo ga videti v najkrajšem času odkritega brezplačno ali za vstopnino. Z odkritjem se tudi izognemo nadležnim vprašanjem tujcev za vsebino tistega neokusnega zaboja pred c. kr. okr. sodnijo. — Obtožnica proti ljubljanskemu škofu. Pod tem naslovom piše »Die Wartburg«: »Dne 22. januarja je bila v poslanski zbornici imunizirana neka v Ameriki izšla knjiga, »škof proti župniku«, ji je naslov. Iz povesti o zatiranju nasilno vpokojenega župnika Berceta iz Sore si lahl^o pridobimo na temelju uradnih spisov ostrašujoč vpogled v nasilno, samovoljno gospodstvo strogo vatikansko mislečih škofov. V tem slučaju je bil nezaštičen župnik vkljub odporu vse občine z bajoneti izgnan iz njegovega župnišča. Pri tem je celo tekla kri. Knjiga osvetljuje tudi marsikatere praktike, s katerimi klerikalizem vzdržuje svoje gospodstvo. škof Jeglič je svoji duhovščini »ukazal, naj vpliva na to, da bodo na smrt bolni ljudje v oporokah večja ali manjša volila ostavljali njegovim zavodom.« Kakšne sadove rodi takšno uradno ukazano testamentolov-stvo, se nadrobno opisuje v knjižici. Ves način, kako postopa škof s podrejenimi župniki, živo spominja na sodbo rimskega prelata dr. Schei-cherja, ki se je izrazil, da je škof po-
doben Oesw»ljeriu visoko na konju,
župnik pa ubogemu gozdnemu čuvaju z gore Rigi, ki zdihuje v ječi... Tako »Slov. Narod«. Dostavljamo toplo priporočilo, da si nabavi vsak Slovepec knjiso »Škot proti župniku« ki se dobi v vseh narodnih knjigarnah za 1 K. Knjiga opisuje v nebo vpijoče krivice in razkriva glavnega provzročitelja neznosnih razmer na Kranjskem.
Ciril - Metodova podružnica v Postojni priredi svojo veliko veselico namesto 14. junija zaradi nepričakovanih ovir Šele 5. julija 1.1.
Na Slemenih pri Vrhniki otvori »Vrhniški lovski klub« v nedeljo dne 14. t. m. svojo lovsko koeo. Ker je tja izvanredno lep izlet, vabi omenjeni klub k otvoritvi, ki se izvrši ob 3. popoldan, ne le lovce, ampak sploh prijatelje narave. Udelezmki otvoritve pridejo lahko na Vrhniko ali z vrhniškim vlakom, ali pa z luž. železnico do postaje Verd, kjer jih bodo čakali lovci. Odhod z Vrhnike ob 2. popoldne. Za jed m pijačo bo dobro skrbljeno.
Dijaki c. kr. gimnazije v Kranju prirede v soboto dne 13. junija ob 5.u ri popoldne javni telovadni nastop na gimnazijskem dvorišču (v slučaju neugodnega vremena v gimnazijski telovadnici). -Vstop prost. Prostovoljni prispevki za dijaško kuhinjo se hvaležno sprejemajo.
Dunajsko napredno dljaštvo priredi dne 13. t. m. shod za ustanovitev podpornega sklada ob 8. uri v »Schwarzspanierhof«, IX. Schwarz-spanier g. s sledečim dnevnim redom: 1. Podporni sklad dunajskega napr. dijaštva (ref. M. R. Lemež). 2. Počitniška akcija (ref. Lavo Čermelj). 3. Resolucije, pravila in debata.
—	Sklicatelji.
Slovensko kolesarsko društvo »Zlatorog« na Jesenicah je dovolila ustanoviti c. kr. deželna vlada. Zanimanje med gorenjskimi kolesarji je veliko. Kdor hoče pristopiti društvu, naj se nemudoma javi predsedniku pripravljalnega odbora Iv. Slavcu, pošt. uradniku, ali pa tajniku, učitelju Leonu Pibrovcu.
Kmetsko Izobraževalno društvo v Štorjah priredi dne 19. juhija t. 1. vrtno veselico s petjem, igro, plesom itd. Obvešča se s tem bližnja društva, da vpoštevajo ta dan glede prireditev veselic. Vzoored objavimo pozneje — Odbor.
-r" Nepravi potnik. Neki Mirko Pavlinič, 25 let star fant iz Lobarja na Hrvaškem, se je potikal v zadnjem času po okrajih Vipava, Idrija in se je izdajal za potnika neke go-riške firme. Pavlinič je kazal ljudem sezname one firme, sprejel je več naročil za stroje, kolesa itd. Sprejemal pa je tudi denar. Pavlinič pa ni bil nikdar zastopnik omenjene firme in je vsa naročila strgal. Denar, ki ga je dobil, je zapravil. Med Malo goro in Zadlogom je hotel izvršiti tudi zločin proti nravnosti. Pavliniča so aretirali in ga izročili okrajnemu sodišču v Idriji.
* Zloraba šolskih otrok. V Zenti so aretirali učitelja Kasza, ki je imel na vesti več prestopkov proti nravnosti. Kasz je zapeljeval že več let šolske učence, ki so hodili k njemu v šolo.
* Proti tuberkulozi. Vodja sanitetnega oddelka v Sarajevu dvorni svetnik pl. Curinaldi je položil 1000 K kot temelj ustanovitve društva proti tuberkulozi.
* Aretiran učlteljiščnik. V De-brecinu je policija aretirala učitelji-ščnika Szabota, ker je hotel izvršiti, vlom v neko tamošnjo trgovino s čevlji.
* Grozen čin policijskega zdravnika. Kakor se iz Berlina poroča, je v Fridenavu zastrupil policijski zdravnik Welsch iz strahu pred blaznostjo svojo hčerko s tem, da ji je dal bonbon, v katerem je {jjl dankah. Dekletce se je takoj zgrudilo mrtvo na tla. Nato je vzel oče mrtvo hčerko v naročje in se je ravno tako zastrupil z ciankalijem. Starejša hčerka se je branila vzeti bonbon, ki ga ji je ponujal oče in se je tako obvarovala gotove smrti. Ko se je vrnila mati domov iz tenisovega igrišča je našla v sobi obe trupli in jokajočo starejšo hčerko.
* Velikodušnost milijarderjev. Novojorški »Wachtmaun Exarriiner« priobčuje statistiko darov, ki so jih dali bogati Amerikanci leta 1913. v dobrodelne namene. Celotna svota darov amerikanskih bogatašev znaša — za leto 1913. — 1720 milijonov kron. Od tega je določeno 860 milijonov za vzgojo in 660 milijonov v dobrodelen in verski namen. Osemindvajset bogatašev je darovalo najmanj po pet milijonov kron. Največ darov je dobil metropolitanski umetniški muzej v Novem Jorku. Dobil je 115 milijonov kron.
Spominjajte se dijaškega društva
„ Domovina" /
Ljubljana.
— Včeraj smo bili zopet kon-fisclrani zaradi čisto nedolžne notice, s katero- smo protestirali proti temu, da se tržaški tramvaj izrablja za Legine reklame. Bomo videli, če bodo vsaj sodniki to konfiskacijo razveljavili, ker je protipostavna. Sicer bomo pa jutri zopet prinesli nadaljevanje Klofačevega govora iz delegacij, o tem, kako se ravna z vojaki.
— Nemški pedagog nesramen denuncljant. V »Švabskih Štimcah« je izšel pivski izbruh nemškega pedagoga, ki posebno popisuje razmere na tukajšnji realki. Vsaka beseda, ki je izbruhana, je denuncijacija. Vse dijake slovenske narodnosti na realki označuje ta lump za veleizdajalce, puntarje, ki jim niti cesarjeva podoba ni sveta, ki imajo kot »Pro-svetaši« razdelitev Avstrije na programu in tako dalje. Vse to je posledica srbofilskega »Dneva«. Pod vplivom »Dneva« ne marajo slovenski dijaki peti »\Vacht am Rhein«, pod vplivom »Dneva« ne marajo slovenski dijaki pristopiti k »Marijinim družbam« in »Flottenvereinu« in pod vplivom »Dneva« se nočejo navduševati za berlinsko eulenburško kulturo. Obenem ta privandrani kolega pedagog denuncira tudi svojega slovenskega stanovskega tovariša, da je povzročil dijaški štrajk, se huduje, on, pedagog, da so bili dijaki premalo kaznovani. Z eno besedo, nemški »pedagog« je pokazal vse sposobnosti za policijskega psa, za rablja, le za profesorja nima nobenih zmožnosti. Naj bi šel raje k biričem.
— Kako nekulturni so naši Švabi, se vidi tudi iz naslednjega: »Šuften-blatt« se pritožuje, da je bilo v Ko-motovu izključeno par nemških dijakov, ki so — po gostilnah pijančevali, ne izključi se pa slovenskih dijakov, ki so člani »Prosvete«! Nekulturnemu Švabu je torej enak greh biti član kakega prosvetnega društva. kakor pijančevanje! So res že zelo nizko padli ti nositelji »kulture«, ko bi hoteli prepovedati mladini izobraževanje, dovolili bi ji pa pijančevanje. Smo mi vendar bolj kulturni, posebno naša mladina, ki ne
pijancu je kot nemška, pač pa čita itf se izobrazuje.Sicer pa bodi povedano »Šuftenblattu«, temu zagovorniku pijančevanja in nasprotniku izobrazbe, da je »Prosveta« ferijalno društvo slovenske visokošolske mladine in' potemtakem srednješolci ne moreio biti člani. Švab tega seveda ne ve in piše kar tja v en dan, samo da pokaže svojo zlobo in — nekulturnost
— Nesramno zahtevo stavljajo ljubljanski kazinoti v svojem glasilu graškem »Šuftenblattu«. Kritizirajo ljubljanski cvetlični dan, pritožujejo se, da so bili »nadlegovanj« jn končno ne zahtevajo nič manj in nič več kot to, da se v bodoče — za-branijo take prireditve v Ljubljani. Tako torej: v Ljubljani Slovenci radi par imnortiranih švabskih uradnikov, ki jedo tukaj slovenski kruh, ne bi smeli prirejati cvetličnih dni, pač pa jih lahko prirejajo Švabi v spodnještajerskih mestih, v katerih je vsaj polovica slovenskega domačega prebivalstva! Ako se bojijo importirani švabski uradniki, da bi bili v Ljubljani nadlegovani, naj gredo služit tam. kjer^ so doma — med Tirolce, Zgornje Štajerce, Zgornje in Spodnje Avstrijce — sploh, tam, kjer ni Slovencev! S časom bodo morda začeli zahtevati ti importiranci še to, da se v Ljubljani ne bi smelo razobešati slovenskih zastav, ker jih slovenske barve žalijo! Predrzni in nesramni so importirani švabski uradniki dovolj, da bi stavili še zahtevo, da se zabrani v Ljubljani slovenska govorica. Pa to je vse zato. ker smo Slovenci premehki in mirno trpimo, da nam peščica doseljencev zapoveduje.
— Za »Marijino družbo« agitirajo zadnje »Švabske Štimce«, Lepe agitatorje je dobila katoliška ideja.
V	kazini se bodo najbrže vsi sedaj v Marijino družbo vpisali, če je še nimajo.
— Procesija sv. Rešnjega Telesa se je včeraj kot vsako drugo leto vršila z velikim pompom in malo pobožnostjo. Pri procesiji je bilo tudi tnnogo narodnih krojev. Drevja pa ni bilo toliko po ulicah kot druga leta — se je opazila draginja.
-- Veselica pol. društva za poljanski okraj se je vršila včeraj pri najlepšem vremenu na sejmišču. Veselica je .bila prav lepo pripravljena in je nudila vsakemu veliko zabave. Veselico je obiskal g. župan Ivan Tavčar, posl. Reisner in Turk, mnogo obč. svetnikov in obilo občinstva. Igrala je prav dobro trboveljska godba, pevci »Ljubljanskega Zvona« pa so zapeli nekaj lepih pesem. Sre-Čolov je bil bogat, paviljoni so bili bogato oskrbljeni. Zabava je bila
prav veseta. Ples Se bil sicer —zaradi praznika prepovedan — pa smo se kljub temu dobro imeli.
— Gradjanski športni klub proti Iliriji 3 : 2. (nedoigrano). Z velikim veseljem smo pričakovali znano hrv. moštvo iz Zagreba in smo upali, da bomo videli lepo igro. Zal, da smo se varali. Gostje so nastopili s svojim moštvom nekako samozavestno in so mislili, da morajo odnesti sijajno zmago. Zato so začeli igrati precej ostro. Ilirija ni pokazala prave igre, zato se je prva polovica končala z 2:0 za Gradjanski klub. Igra ni zadovoljita, morebiti je bila deloma krivda na sodniku, ki je bil Dremalo energičen, kar so nekateri izrabljali. V drugi polovici se je Ilirija razigrala in je kljub sirovi igri gostov dosegla kmalu par uspehov.; Naenkrat pa so gostje videli, da naj ta način ne bodo odnesli lavorik in, niso hoteli priznati drugega gola. Sodnik je zahteval, da velja njegova; razsodba, predsednik je izjavil, da se »Ilirija« ne bo držala pogodbe, ako gostje .ne igrajo do konca. Kljub vsemu so gostje pol ure pred koncem zapustili igrišče. Občinstvo je bilo nanje zelo ogorčeno. Kakor smo izvedeli, so tl športni kavalirii potem iskali pomoči — na policiji. To je pa najlepše izpričevalo zanje. To je pač sramota za klub, ki naj sc poslej rajše naziva »društvo brcačev* namesto »Hrv. gradj. športni klub«. »Ilirija« želi dati svojemu občinstvu lepih tekem — ne takih scen. Naj bi »Hrv. športni savez« poučil te ljudi manire, da ne bomo diskreditirali hrvatski šport, ki stoji sedaj na lepi stopinji. Sicer pa bomo o tem se goj vorili.	t
— »Sokol« v Šiški priredi dne 13. junija 1.1. pri »Ančniku« v Spodnji Šiški V. prijateljski večer. Predava brat Stane Vidmar o mednarodni tekmi v Parizu. Začetek od 8. uri zvečer. Vstop prost. Prosta zabava. Prijatelji Sokolstva v Siskil Vabljeni ste. da se udeležite zanimivega večera kar v največjem številu!
— Zbirka cvetličnega dneva v korist Družbe sv. Cirila in Metoda in društva »Branlbor« v Ljubljani dne 6. in 7. junija 1914. Nabralo se je 4731 K 77 vinarjev. Nabrani denar le tehtal nad 110 kg.
— Pevski zbor »Čitalnice« v Spodnji Šiški priredi dne 14. Junija
1914 v prostorih' g. Moharja vrtno pevsko veselico pod vodstvom g. pevovodje D. Vilčnika z izbranim pevskim sporedom. Sodeluje čitalniški tamburaški zbor. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vinarjev. Kakor vedno, naj tudi to pot napredno šišensko prebivalstvo z veliko udeležbo rta prireditvi pokaže simpatije lepo razvijajočemu se čitalniškemu pevskemu zboru, kateri je že na neštetih prireditvah uspešno nastopil s slovensko pesmijo!
  Za čgOO oseb bo prostora v
Cirkusu Kludskv. ki pride te dni v Ljubljano. Iz tega se vidi velikost celega cirkuškega podjetja.
— Prihod cirkusa Karl Kludsky.
V	soboto dne 13. t. m. prideta iz Celovca dva posebna vlaka cirkusa Karl KIuosky, katera pripeljeta s seboj potrebne priprave kakor šotor, droge itd. v Ljubljano. Zidavo cirkusa, za katero vlada vsestransko zanimanje, opisujemo sledeče: V petek dne 12. t. m. zvečer končala se bode zadnja predstava tega podjetja v Celovcu. Neposredno po zadnji sliki nastopi približno 60 mož svoje določeno delo in ne da bi se menjala ena beseda, zginjajo posamezni deli eden za drugim iz površja in komaj po preteku ene ure dospe cel park vozov k izvoznemu prostoru, pri katerem delu pomagajo v nalašč zato dresirani sloni. Ob 3. uri zjutraj je ves inaterijal naložen in posebna vlaka pripravljena za odhod. Po prihodu prvega posebnega vlaka v Ljubljano izložijo se takoj vozovi potom slonov in nato se takoj odpelje blago k stavbnemu prostoru potom špedicijskih konj, kjer se s postavitvijo takoj prične. Že po par urah zraslo bode celo mesto šotorov in popoldan ob 2. uri bo v toliko dokončano, da pridejo med tem došle živali vsaka na svoje določeno mesto. Prevoz živali iz kolodvora vršil se bo približno ob 2. popoldan ter cirkuško ravnateljstvo svari tem potom p. n. občinstvo, da se ne približa transportu slonov preblizu. Ob 5. popoldan končana bo cela instalacija. Z ozirom na dejstvo, da se že ob 7. zvečer otvori blagajna za prvo slavnostno predstavo, bi se skoro dvomilo, da je bila ta velikanska stavba, ki stoji slavnostno razsvetljena potom lastne električne razsvetljave, postavljena v par urah. V cirkusu se bode— sodeč po predprodaji vstopnic — zbrala velika množina ljudi — šotor ima prostora za 6000 oseb — in če se potem izvrstnim umetniškim izvajanjem izraža priznanja v obliki aplavza, naj se pri tem ne pozabi, da je zaenem velikanskega napora, celo zgradbo v
d&ko kratkem času Dostaviti, in da je
potrebno čisto tzvanrednega delavskega osobja, dobro šolo do najmanjšega detajla in dobre organizacije, da se doseže svoj cilj. Cirkuško ravnateljstvo zapazilo je, da p. n. občinstvo v dotičnih mestih, kjer podjetje še ni gostovalo, z nekim nezaupanjem čaka in gleda na zidavo cirkusa, v iSl^ Potem preskrbi vstopnice.
, . Je^.a nastane zvečer pri blagajni življenju nevaren naval občinstva in mora konečno velik del interesentov vsled razprodanih vstopnic zapustiti svoje namene. Drugi zopet zamudijo del točno začete predstave vsled čakanja pri blagajni.
—	Vsled tega priporočamo, da si vsak preskrbi vstopnico pravočasno v predprodaji, ki se vrši v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovi ulici. Otvoritvena predstava vrši se v soboto dne 13. t. m. ob en četrt na 9. zvečer. V nedeljo dne 14. in sredo dne 17. t. m. vršita se po dve slavnostni predstavi, in sicer ob 4. popoldan in ob en četrt na 9. zvečer.
— Polnočno solnce, svetovna senzacijska učinkovitost po Laurids Brminu, predvaja se danes v kinematografu »Ideal«. Polnočno solnce je drama v 5 dejanjih, vzeta iz življenja rudarjev. Jutri, v soboto, krasna veseloigra »§ 80«, odstavek II.
Dotičniin naročnikom »Dneva«! katerim Čas ne dopušča se v Ljubljano oglasiti, nudi eksportna tvrdka Fr. Čuden, Ljubljana 75 — Prešernova ulica 1 — v svojem ilustrova-nem ceniku, ki se pošilja na zahtevo brezplačno, veliko izbiro finih ur, ;prstanov, uhanov itd.
Trst.
Društva, ki naznanjajo pod tržaško rubriko svoje prireditve, opozarjamo, da poskrbe vselej pravočasno uredništvu brezplačno vstopnico. Na.' se to nekoliko uvažuje, da *ie bo v bodoče zmešnjav. Vstopnice "a! se vržejo kakor druga naznanila
Franci0, k' S?, na',a*a v ulici Sv. Frančiška, 2., II., pred vhodom v
u	zadnjič opominjamo,
a_ se iwd vposiane vesti tudi podpi-
Odkiva i ?p.sl’ ° katerih ne vemo odkod izvirajo, bomo y prihodnje
opravili na kratko. Uredništvo mora za slučaj potrebnih informacij imeti pri rokah tudi dopisnikovo ime.
Podružnca uredništva »Dneva« v Trstu.
»Sokol pri Sv. .Jakobu« ima v nedeljo 14. t. m. svoj prvi javen nastop. Nastop se vrši na društvenem telovadišču za gostilno »Jadran«. Ta nastop je sploh prvi javen nastop. Sokola v Trstu — mestu, ker dose-daj še ni nobeno sokolsko društvo imelo v tržaškem mestu javnega nastopa. Zato je dolžnost vsakega zavednega tržaškega Slovenca, da se udeleži te naše narodne manifestacije! Nastopi čez 200 naraščaja, naših najmlajših Sokolov in Sokolic, ki bodo proizvajali vaje III. vseslovenskega sokolskega zleta v Ljubljani. Čani in članice proizvajajo tudi ljubljanske vaje: nastop na orodju in skupina. Med nastopom svira narodna godba NDO. Po nastopu velika veselica, umetalni ogenj in ples.
Zaplenjeni. Včeraj smo bili kon-fiscirani zaradi notice, ki ni bila niti bojkotna, niti izzivalna. Jasno je, da je prišla za »Dan« vnovič doba konfiskacij. prakse. Konfiskacija »Dneva« bodi slovenskemu delavcu v ponos in potrdilo, da se to godi le vsled nevoščljivosti nad uspehi, ki jih do-seza list. Podvoji naj se število naših naročnikov, potroji, početveri! Svobodno tribuno, s katere govori od Švabov teptan slovenski proletarec, bi radi razdejali, da se naj na njegovem grobišču razšopiri krviželjni vampir! Na delo za »Dan«!
Italijanska zbornica je izrekla povodom nadzorovanja obravnavanja albankega vprašanja svojemu predsedniku Galandri zaupnico.
Albansko vprašanje je bilo v sredo na dnevnem redu zbornice v Rimu. Mngo se je o tej priliki govorilo o dolžnosti razmerja med Avstrijo in Italijo. Di San Giuliano je razvil tudi nekakšen program, iz katerega posnemamo, da sta sklenili monarhija in kraljestvo nastopati skupno in povdarjati pri svojih zaupnikih skupne direktive. O ironija! To se govori po Wiedvem begu na »Misurato« in po prevozu Esad paše iz Albanije!« — Druga točka skupnega programa se glasi: Državi morata napeti vse sile, da se vzdrži mbret Wied na prestolu. Ko bi znali pri nas tako govoriti tudi o slovenskih pravicah!
Na delo je pozvala rimska zbornica vse stavkajoče, ki so zadnje dni po celem kraljestvu razvili živahno agitaciio za popolni štrajk.
V	Sv. Križu se v kratkem ustanovi podružnica narodno socialne mladinske organizacije. Priprave za ustanovni občni zbor v nedeljo, so v
P i,npretlk!o‘ nedeljo' se je vršil sestanek nar. soc. mlad. v Sv. križu pri Trstu. Navzoče je bilo prav lepo število mladine, ki je pokazala za mlado idejo, mnogo zanimanja in uvaževanja. To nedeljo — 14. t. m.
—	se vrši zopet sestanek, nato pa bo kmalu ustanovni občni zbor, o katerem bomo še govorili.
Nar. soc. mlad. org. priredi po sestanku pri Sv. Jakobu sestanek, v Skednju, nakar slovensko omladino še posebej opozarjamo. V vseh teh krajih se pozneje osnujejo podružnice.
Opozarjamo na članek »Švabska rast*), ki ga prinese »Dan« te dni in bo obravnaval nemške grabežlji-veže z ozirom na zadnji Schulver-einov kogres. O podobnih italijanskih aspiracijah pa bomo pisali pozneje.
Saharin. Poročali smo žc o oprostilni razsodbi J. Delzotta, ki je bil pred tukajšnjo poroto zaradi tihotapstva saharina. Delzotti je bil pred poroto zaradi štirih škatelj saharina v vrednosti 200 K .
Brata Depare, o katerih smo poročali, da sta bila ranjena v gostilni »Pri verigah«, se nahajata v bolnišnici. Njuno stanje je zelo težko.
Obljube. 171etna V. Farini je naznanila policiji 201etnega Josipa Co-settija, ki ji je obljubil zakon, in ni hotel po njeni volji svoje obljube izpolniti. Cosettija je policija aretirala ni ga pridržala v zaporu.
Obešanje za voz. 91etna M. Perhavec je prišla v sredo zvečer pod neki voz, ki je šel po ulici Moiino vento. Dekle je sedlo na konec voza, po neprevidnosti pa je zdrknilo na tla in si pri padcu pretreslo možgane. Najnujnejšo pomoč ji je podelila zdravniška postaja.
Nezgoda na delu. 231etni težak Artur Maravič, zaposlen pri razkladanju parnika »Kaiser« se je v sredo zjutraj pri delu poškodoval. Desno nogo mu je strla težka bala nekega blaga. Zdravnik z zdravniške postaje ga je obvezal.
Z voza je padel 281etni prevoznik Anton Lavrenčič in se pri tem precej poškodoval. Intervenirati je moral zdravnik, ki je Lavrenčiča obvezal in ga velel prepeljati domov.
Levo zapestje in brivna britev4 25letni uradnik Albert Prati si je hotel v sredo zjutraj končati življenje,
in si je v ta namen prerezal zapestje z britvijo. Domačini, ki so njegovo dejanje še pravočasno opazili, so poklicali zdravniško postajo, ki je samomorilnega kandidata spravila iz nevarnosti.
IZREDNI OBČNI ZBOR »DRAMATIČNEGA DRUŠTVA« V TRSTU.
Trst, 10. junija.
Sinoči se je vršil izredni občni zbor »Dramatičnega društva«. Najprej je bilo prečitano blagajniško poročilo, ki izkazuje primanjkljaja 6362 K 80 vin., za katerim je prišlo do nekakega ugibanja, naj li ostaja v prihodnji sezoni gledališče ali ne?
Najprej moremo povedati, da tisto ugibanje, obstoječe »ne iz predlogov. temveč nasvetov« bistveno ni spadalo k točki blagajniškega poročila. Krivda bivšega predsednika je torej bila, da ni opomnil, kaj gre in kaj ne. Nam se zdi, da bi se takšna debata v prihodnje ne smela več vršiti. Upamo, da bo v tem oziru odslej večji red, in da se bo razpravljalo le o stvari in točki, ki je na dnevnem redu.
Ta občni zbor je pokazal, da je v naših ljudeh sicer zanimanje za gledališko vprašanje, ni pa potrebnega razumevanja. Na občni zbor so prišli tudi igralci iz Trsta z namenom da povzdignejo svoj glas. Dva izmed njih sta tudi govorila, in pojasnjevala stališče igralcev do bivšega in bodočega predsedstva.
Pri volitvi odbora je prišlo do raznih težkoč in medklicev, kateri so bili mogoče umestni, pa ne taktični. Dobili smo utis predsednika (bivšega) in utis igralcev. Od poslednjih so se nekateri tudi — kakor običajno
—	izkazali z italijanskim govorjenjem kar ponovno ostro obsojamo. Drugič bomo takšne ljudi začeli imenovati kar direktno; slabe navade nam je že davno odveč.
Predsednik »Dramatičnega društva« bo zanaprej dr. I. M. Čok. Pri izvolitvi se je sicer nekoliko obotavljal sprejeti mesto, dokler ni segel vmes dr. Stare, in ga naprosil, naj mesto sprejme G. čok je nato izjavil, da mesto sicer sprejme, ne sprejema pa garancije za odgovornost, ki mu jo ta čast-žrtev nalaga. Pri slučajnostih je prišlo do raznih pojasnil zlasti od strani igralcev.
Kaj bo torej s prihodnjo sezono, se ne ve. Slišali smo glas dveh zvonov, in če hočemo objektivno soditi, se nahaja slov. gledališče v Trstu v res skrajno slabem položaju. Prera-čunjen deficit za prih. sezono znaša po poročilu blagajnika 15.000 K. Podani so bili nasveti o gojitvi dramatične umetnosti med diletanti. Svetovalo se je tudi, naj se angažira dobrega dramatičnega-učitelja, ki bi vodil dram. šolo in prirejal z gojenci iste vsakih 14 dni ali pa vsak mesec predstave. Tudi mi predvsem poudarjamo: če se hoče storiti to, naj se angažira res dobro In sposobno moč. Med igralci sino namreč opazili to zahtevo, od druge strani pa smo tudi videli, da vlada v netrža-ških igralcih mržnja, ki v tem slučaju ni na mestu. Umetnik po poklicu bo gotovo mnogo več storil, kakor domač diletant. Ne vemo zato sveta: odbor naj študira vprašanje in naj ga reši, da ne bo zamer na nobeni strani.
Glede intendance bi pa novemu odboru svetovali, naj spravi na mesto intendanta moč, ki pozna literaturo in še posebno dobro dramo. (Da se ne bo zamenjavalo tega pojma z »Revčki Andrejčki« itd!) Intendant mora poznati poleg tega tudi okus občinstva, in smo zato proti temu, da bi prevzel mesto intendanta kakšen enodnevnik, ki hoče biti verzi-ran v poznanju tega, česar ne pozna. Z intendanco je zvezano vitalno vprašanje našega gedališčal Če bo zavoženo tukaj, bo ves naš trud zaman, kajti sramotno bi bilo, da bi šel Trst s svojim zavednim proletariatom v vprašanju gledališča polževo pot! Pri tej točki moramo biti tankovestni do skrajnosti!
Pričakujemo konkretne rešitve, ki bo novemu odboru v spoštovanje in čast. Igralcem pa priporočamo poleg dobre volje in žrtvovanja tudi manj tržaške ozkosrčnosti in slabe navade. Govorite slovenski!
KOZAREC IN MORNARJEV NOŽ.
—	»PRI VERIGAH.«
Trst, 10. junija.
V ix>zni uri se je snoči izvršil krvav spopad; bilo je že proti enajstim ponoči, ko je bila klicana v ulico Punto del forno zdravniška postaja in obenem inšpektorat v ulici Muda vecchia.
V	gostilni.
V gostilni »Pri verigah« sta pila v sredo zvečer brata Anton in Ivan Depase. Oba sta bila v sredo prosta in sta se napila že zjutraj, zvečer pa sta jo primahala še k verigam, da popijeta še nekaj vrčkov pive.
Kaj mu hočeš?
Tako je nahrulil eden izmed bratov nekega znanca, ki je stikal po žepih nekega mornarja. Znanec je prekladal roke iz žepa v žep in naposled Izvlekel iz njega denarnico. Anton Depase mu je tedaj rekel: »Ai te ni sram? Okrasti ga hočeš!« Znanec ni pomišljal: Prijel je za kozarec in ga vrgel Antonu v glavo brez odgovorov in opazk.
Drug proti drugemu.
Tedaj se je raztogotil Ivan Depase; vstal je in šel proti provoka-terju, ter se ga lotil z vso svojo močjo. Težko je šlo sprva. No, naposled je bil Ivan D. potisnjen na ulico, kamor je prihitel za njim tudi brat.
»Ivan« . . . »Anton« . . ,
Tako sta kričali ženi obeh bratov. Kajti na cesit so sc trije prav vspešno valili po tleh in se bili s pestmi. Eden izmed njih je držal v roki
nabrušen nož,
katerega je potegnil iz mornarjeve nožnice. Se nekaj udarcev po glavi, še nekaj sunkov z nožem, in napadalec in ranitelj je bežal po ulici Cro-sada, kolikor so ga nesle noge.
Ranjenca,
brata Depase, so takoj prepeljali v bolnišnico. Anton je imel
ranjena pljuča
in so ga zato takoj operirali. Operacijo je izvršil dr. d’ Este ob asistenci zdravnika Fabricci. Za Antonom so operirali še brata Ivana, ki Je imel težko rano na glavi. K ranjencema zdravniki ne puste nikogar, ker je njuno stanje nad vse težko. — Oba brata sta po poklicu natakarja. Rani-telja je policija že prijela.
»ZADNJI POZDRAV.«
Trst, 10. junija.
Zgodilo se je zadnje dni za večernih ur; k svojemu stanodajalcu Valentinu Obrezi je prišel bivši njegov najemnik, 271etni Reter Miletič iz Zadra, izvlekel iz žepa denarnico, jo odprl, vzel iz nje krono in jo postavil na mizo pred Obrezo: »Naj bo za zadnji večer; pojdi po pivo, da si omočimo grla.« Obreza je vzel denar in steklenico, stopil iz stanovanja na ulico in se nameril proti gostilni.
Boj za življenje in smrt.
Mirno je hodil Obreza po cesti s steklenico v roki in premišljal dobroto Petra Miletiča; Obreza ni tehtal besed in ni polagal nanje posebne važnosti. Žena pa, babica Terezija. je ob Miletičevih besedah zatrepetala; v smrtnem strahu je čakala kaj bo, ko se odstrani mož iz hiše.
Res; žena je slutila prav. Ko se Je Obreza oddaljil, je Miletič vstal, segel v žep in privlekel iz njega ne denarnice, temveč
samokres
in ga položil Obrezi na prsi z besedami; »j VOj niož je odsoten, torej naj bo za zadnji pozdrav« — in je napel petelina, hoteč ga izprožiti proti Obrezovi ženi. K sreči je imela ta toliko prisotnosti duha. da je v hipu grožnje udarila Miletiča
s silo po obrazu,
tako, da je Dalmatincu omahnila roka z orožjem vred. Hudi so bili ti trenotki; Obreza in Miletič sta se borila za orožje, katerega je skušal drug drugemu vzeti iz rok. Toda posrečilo se ni to niti enemu, niti drugemu. Vendarle se je posrečilo Obrezovi ubežati skozi vrata na cesto, s čimur si je rešila življenje. Pozneje se je Obreza vrnila v svoj dom skupno z možem, toda Miletič je že davno izginil
Obreza je dogodek naznanila komisarijatu pri Sv. Jakobu. Policija je Miletiča že aretirala. Miletič je svoje dejanje priznal in povedal, da je namenil ustreliti najpoprej Obrezo, potem pa. še samega sebe. Zaenkrat ni šlo. Dogodek pride pred sodišče.
Pogreb Tade Smičiklasa.
V	sredo popoldne ob 4. se je vršil v Zagrebu pogreb velikega hrv. učenjaka, preds. »Jugoslovanske akademije« itd. Tade Smičiklasa. Pokojnik je ležal na parah v akademiji, kamor je dva dni prišlo nešteto naroda, da se pokloni njegovemu duhu. Ob 4. pop. so se začele zbirati okoli akademije množice ljudstva in meščanstva. Posmrtnico so peli gojenci uniatskega duhovskega seminarja, molitve je opravil križevački škof dr. Julij Drohobecki z nekaterimi duhovniki v slovanskem cerkvenem jeziku. Pogreba se je udeležil tudi ban Škrlec in zagrebški nadškof Bauer z duhovščine. Ko so prinesli krsto iz »Akademije«, je naj*
11 ste že bili v če^rlj a-micl
ntona Javernika, Trst,
sssa ulica Farnetto 33 ??
N]>rc|eranJo se Intli popravilu.
prej govoril Vlad. Mažuranič v imenu akademije. Govoril je o velikem učenjaku, o njegovi ljubezni do vede in do domovine. Krasen govor je segel vsem globoko v srce. Za njim je govoril v imenu srbske kralj, akademije dr. Vladan Georgijevič. Izrekel je sožalje kralj, srbske akademije in povdarjal jugoslovansko smer Smičiklasovega dela. Spominjal se je pri tem prejšnjega dne, ko je gledal slov. in hrv. zastopnike pred Ob-radovičevim spomenikom. Na to se je začel pomikati dolgi sprevod skozd mesto. Spredaj je šla vseučiliška mladina, nato seminar itd. Voz je bil poln vencev, krsta dragocena. Za krsto je šla akademija, profesorji vseučilišča, Mat. Hrv., Mat. Slovenska in razne deputacije. Koncem mesta je nastal naliv, kar je lepi red nekoliko zmotilo. Na krasnem zagrebškem Mirogoju, kjer počivajo Ilirci in veliki hrv. možje so položili krsto v novo grobnico. Prvi je govoril v imenu vseučilišča prof. Šišič, ki je slavil pok. zasluge za hrv. vedo za njim je v imenu Mat. Hrv. govoril krasen govor dr. Pavletič, ki je v klasičnih stavkih pokazal Smičiklasa kot človeka in učenjaka. Za njim je govoril prof. Ilešič za Mat. Slov. Na dan pogreba je bilo ravno eno leto, odkar je Mat. Slov. izročila diplomo častnega člar^tva prof. Smičiklasu. Govornik je izrazil sožalje nad izgubo našega učenjaka, ki je videl in pp-znal tudi slovensko zemljo in naš narod. Nato je govoril en dijak v imenu nacionalistične mladine.
Tako se je poslovila Jugoslavija od velikega učenjaka, ki je s svojim delom dvigal nje slavo. Pogreb je bil dostojen velikega moža. Bodi mu slaven spomin.
V ITALIJI SE PROTIVOJAŠKI NE-
MIRI NADALJUJEJO.
Rim, II. junija. Po večini itall-lanskih mest se le pričelo z delom.
V Milanu In NeapoIJu pa štrajk še vedno traja. V mestu sicer vlada red In trgovine so odprte. V Milanu listi kljub štrajku izhajajo.
V	Rimu, Neapolju in Bolonjl je prišlo do velikih patrijotičnlh manifestacij.
Z OGNJEM IN DINAMITOM.
Bolonja, 11. junija. V Irvoll so stavkajoči zažgali prefekturo. Med Boionjo in Milanom so demonstranti hoteli razbiti most čez reko Ordo z dinamitom. Eksplozija se je slišala več klometrov daleč. Most je bil le malo poškodovan in železniški promet ni bil oviran.
ALBANSKE SITNOSTI.
Drač, II. junija, V prihodnjih dneh dospe pred Drač nemška vojna ladja.
Petrograd, 11. junija. V diploma-tičnih krogih se zatrjuje, da so velesile prišle do sporazuma glede odpošiljanja mednarodne eskadre pred Drač. Tudi Anglija odpošlje svojo ladjo. Rusija je stavila pogoj, da bodo ladje stale le za varstvo kneza, njegove familije in mednarodne komisije.
je Se živ.
Drač. 11. junija. Arif Hikmed, vstaški vodja, o katerem so pripovedovali, da ie ubit. je še živ.
PUNT V VLADNIH ČETAH.
Drač, 11. junija.V okolici Fleri je prišlo med četami, ki so šle nad upornike, do upora. Pri razoroževa-nju jih je bilo par ubitih, nekaj ranjenih.
VELIKA VROČINA V OSREDNJI ZAPADNI AMERIKI.
London, 11. junija. Iz NewJork* se poroča, da vlada v osrednji za-Padni Ameriki velikanska vročina. V sencah ie 32 do 36 stopinj Celzija 50 oseb je umrlo vsled solnčarlce Nad 100 jih je v bolnišnicah. V Chicagu je umrlo 11 oseb.
MED FRANCIJO IN RUSIJO.
Pariz, 11. junija. V kratkem pride v Pariz načelnik ruskega mornariškega generalnega štaba. Prišla bo do važnih dogovorov med Francijo In Rusijo.
*	IZ SRBIJE.
Belgrad, 11. junija. Pašič ostane z vsem svojim neizpremenjenim kabinetom na krmilu.
6) @.G)	(9.<5)	(9.(5)	.(?.<&	(SLS)	(č>J5)‘(cM5)	(s>AC
smu
1« n posli SEj^SSSS
10 vin. zvišane cene. da Treumann in Vigo Larsen.
Soboto 13	& ftft
Nedeljo 14	S O"
Pondelf. 15	odstavek IB
Kinematograf ,Ideal
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Mali oglasi
Mesečna soba, 2 lepi sobi z bal konom in prostim vhodom se v Sod ni ulici št. 6. I. nadstropje, tako odda.	470—5
KORESPONDENCA.
Lavoslav, dvignite pismo. I.
534—:
SANATORJUM • EMONA
ZA-MOTRAT*JE 'IN .KIRURG ICNE -BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA 4
SE^ZDiww:PRiMARKjDaFR. DERGANC
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 10. februvarja 1914 štev. 3175, ustanovila je ljubljanska občina podpiranje v Ljubljani stanujočih brezposelnih organiziranih dela\cev in delavk potom dotičnih delavskih diu-štev in organizacij ter v ta namen poklonila letni znesek 5000 K.
Ker se ima sedaj pričeti poslovanje v tej novi agendi mestne občine, se tem potom vse one delavske organizacije, ki se zanimajo za to, da bodo njeni člani in članice v slučaju nezakrivljene brezposelnosti postali deležni podpiranja iz občinskih sredstev, pozivljejo na priglasitev in vposlatev enega izvoda svojega veljavnega štatuta podpisanemu mestnemu magistratu.
Opozarja se, da prihajajo v poštev le organizacije, katere po svojem &taiutu tudi same dele svojim brezposelnim članom določene podpore.
V	vlogi je navesti radi preglednosti število sedanjih članov, sedež organizacije (ulica in hišna številka) ter ime sedanjega načelnika, tajnika in blagajnika.
Tako — kakor povedano — z društvenimi pravili opremljeno vlogo je vposlati semkaj do konca meseca junija 1914.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. junija 1914.
Sladko vino
Sprejme se
hlapec
z mesečno plačo K 90 za razvažanje piva na deželo. Nastop takoj če mogoče.
Več pri Antonu Maver, restavracija „Vega“, Spodnja Šiška.
čevljarisbi mojster
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske In telovadeke čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera prl-poslan čevelj.
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke za gospode	od	K	8'—, 12’—,	15*— naprej
Cele obleke za dečke	.	„	„	4’—,	6'—,	8'—	„
Cele obleke za otroke	.	„	„	2'—,	3*—,	4‘—	„
Pelerine za gospode .	.	„	„	1'—,	8'—,	9’—	„
Športne raglane „	„	12’—,	14’—,	16.—	„
Klobuke..................„	„	1*—,	150,	2’—	„
Kostume za dame. . . . „	„	9*—,	12*—,	15'-—	„
Damske sako in paletot „	„	6'—,	8*—,	10'—	„
Krila spodnja in gornja „	„	2‘—,	3'—,	4‘—	„
Hišne halje za dame . . „	„	3 90,	4 90,	590	„
Slamnike  	„	„	—'50,	1’—,	150	„
Pristni panama   „ 6-—, —*—, —*—	»
Vse drugo po priznano žudovilo njzkl ceni.
mr Ogieite si velike izložbe. ■«
Angleško skladišče oblek
0. D1I01, Liljana, Hi m Sl. 5-6. Telefon It. \)l
z dnevno plačo 4—5 kron se takoj sprejmejo v tovarno perila. — Ponudbe sprejema „Anon. ekspedicija", Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Velecenjeno obtlnstvo opozarjamo na
= ZBIRKO PESMI =
ki so izile v »Učiteljski tiskarni".
To ie lepa HUBERT iliH Knjiga
„Moje obzorje11
ki se dobiva po vseh knjigarnah kakor tudi v »Učiteljski tiskarni" Cena liCno vezani knjigi je 3 K Po pošti 20 v vež-
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra.
Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse.
Hote! ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno Vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna jveza b patobrodom z Reko. Vse informa-tije, prospekte, daje zastonj ln Iranko lastnik hotela.
Samo 7 dni
in nobenega dneva več
od 13i ta m. do Ind. 19* t. m«
■— K!udsky-jeva	— velikanska cirkuška razstava
•	VI e "v •	•	ov 1	•	i	•
Najvecji živi nilski konj na svetu Nabavna cena kron 30.000.
Stalni posebni vlaki
65 lastnih voz za prevažanje.
Največji živi nilski konj sobota dne 13. JuniJa 1914 ob 8’k zvečer
na svetu.	#
"J5F- velika paradna otvontveoa'
prvovrstne umetniške moči.	|n	„ sre<|o dne 17. jUltija 1914
300 živali iz vseh delov sveta.__________________
Skupina Kitajcev  In Arabcev._______________
Velikanski Šotor za gledalce,
obsegajo! iez 6000 oseb.
Lastna električna centrala.
Ognjegasci, krojačnica, tiskarna, sedlarstvo, ključavničarstvo, kovačnica, lastne telefonske naprave,
ob 4. popoldne in ob 8'|«. zvečer.
■ Ob delavnikih ob 8. uri zveier Hi
velika predstava.
Sedež v loži I Zaklopni sedež I. prostor I H. prostor ir a.	I	v	a-—.	K 2*<—, I K 1*50.
Jako nizke
vstopne cene.
Stoiišto 40 vin