MED TEORIJO IN PRAKSO Pisanje obnove s spremenjenim koncem pri pouku književnosti v 8. razredu OŠ Tatjana Grah Marič, prof. slovenščine in teologije, Osnovna šola Sveti Jurij Učenci so v okviru šolske interpretacije odlomka iz berila, črtice Ivana Tavčarja Tržačan, pisali obnovo s spremenjenim koncem in pri tem vključili literarnovedno znanje. Tvorjenje obnove s spremenjenim koncem lahko poteka v razredu ali na daljavo. Učenci so obnavljali besedilo odlomka in preoblikovali konec s pomočjo svoje domišljije in ustvarjalnosti z drugačnim, pozi- tivnim izidom. Poleg spremenjenega konca so vključili tudi poznavanje književnega znanja, in sicer značilnosti črtice ter življenje in delo avtorja. Prednost pisanja obnove s spremenjen- im koncem v primerjavi z običajno obnovo je ta, da je kompleksnejša. Pri učencih spodbuja kritično mišljenje, razvija sposobnost reševanja književnih problemov ter krepi komunikacijske sposobnosti. Vključenost literarnovednega znanja pa od učencev zahteva poglobljeno znanje. Uvod (tj. tako, da ohranja bistvene podatke in tudi ne- Na primeru prikazujem izvedbo pisanja obnove s kaj nebistvenih/podrobnih) ali strnjeno (tj. tako, da spremenjenim koncem pri pouku slovenščine v ohranja le bistvene podatke) (Križaj in Bešter Turk 8. razredu OŠ. Pisanje smo izvedli v šoli, v razredu 2018, 100). (prejšnja šolska leta), in tudi na daljavo, saj je pi- sanje samostojnega besedila mogoče izvesti tudi Obnova umetnostnega besedila sledi pri pouku tako, da učenci pišejo doma v določenem času književnosti po obravnavi književnih prvin besedi- (npr. preko aplikacije Zoom) in nato oddajo zahte- la in v okviru šolske interpretacije kot zadnja faza vano nalogo bodisi zapisano na roko ali v Wordu dela z umetnostnim besedilom. učitelju v spletno učilnico. Obnova lahko nastane tudi po branju neumetno- Skozi učni sklop književnosti pri osmošolcih Da stnih besedil, vendar se branje in kasneje tudi ob- videl bom čez vse ljudi smo obravnavali besedila navljanje umetnostnih in neumetnostnih besedil različnih avtorjev in različnih literarnih vrst in zvr- razlikuje med seboj. Pri neumetnostnih besedilih sti. V sklopu smo brali odlomka iz berila Mačkova so informacije preverljive ali govorijo o realno biva- očeta (v skladu z učnim načrtom tudi celotno be- jočem človeku ali enkratnem dogodku. Umetno- sedilo) Janka Kersnika ter odlomek črtice Tržačan stna besedila pa vsebujejo dogodke, osebe, kraje Ivana Tavčarja; od poezije pa epsko pesem Krona- in čas, ki niso preverljivi. M. Pavlin Povodnik (1996, nje v Zagrebu Antona Aškerca ter Kmečko balado 63) meni, da je vsebina pri umetnostnem besedilu Janeza Menarta. Prav tako so učenci v okviru sklo- posredovana tako, da bralcu ponuja estetski uži- pa spoznali značilnosti črtice ter življenje in delo tek. Zato je tudi obnova umetnostnega besedila posameznih avtorjev, tj. Janeza Menarta, Janka po vsebinski in estetski plati drugačna od obnove Kersnika, Ivana Tavčarja in Antona Aškerca. Po po- neumetnostnega besedila. drobni obravnavi, t. i. šolski interpretaciji, odlomka iz berila o Tržačanu (Honzak idr. 2005, 84–89) smo 1.1 Obnova umetnostnega besedila v Učnem z učenci izvedli nove naloge v obliki krajših razmi- načrtu za slovenščino šljanj in presojanj ravnanj književnih oseb, pisanje Obnova se kot oblika pisanja besedil nanaša na dnevniškega lista glavne književne osebe in pre- zahtevane operativne cilje in standarde znanja verjanje znanja ter pisanje in vrednotenje obnove Učnega načrta za slovenščino (UN 2018). Že v splo- s spremenjenim koncem. šnih ciljih UN zasledimo, da učenci pri pouku knji- ževnosti razmišljujoče in kritično sprejemajo ter 1 Obnova umetnostnega besedila povzemajo, vrednotijo in primerjajo umetnostna Obnova je t. i. vezana besedilna vrsta – v njej spo- besedila. Stopajo v dialog z umetnostnim bese- ročevalec ne predstavlja prvine stvarnosti, temveč dilom in o njem razpravljajo (UN 2018, 7). Obnovo s svojimi besedami povzema vsebino prebranega. umetnostnega besedila najdemo v UN kot obna- Besedilo lahko povzema na dva načina: podrobno vljanje ali pisanje o književnih osebah, prostoru, 44 Didakta času, temi, motivu ipd., kot strnjeno ali podrobno jo tako, da tvorijo nov domišljijski svet s podobnim obnovo, pa tudi kot obnovo s spreminjanjem za- dogajalnim prostorom in/ali časom, kot je v ume- četka ali konca ali pisanjem »dela, ki manjka«. tnostnem besedilu; pišejo zgodbe, ki se dogajajo danes/v preteklosti/v prihodnosti – pri tem izhaja- Ker učenci pri pouku slovenščine ob sprejemanju, jo iz svojega znanja in svojih izkušenj. Zmožnost razumevanju, doživljanju in vrednotenju umetno- razumevanja dogajanja in teme v književnem stnih besedil pridobivajo tudi književno znanje, je besedilu razvijajo tako, da pišejo zgodbo tudi s obnova s spremenjenim koncem – in vključeno- perspektive tistih književnih oseb, ki jim niso blizu; stjo literarnovednega znanja – primerna tudi kot pišejo zgodbo vsak s perspektive druge književne primer celostnega vrednotenja znanja, sploh pri osebe; utemeljujejo svoje videnje s primeri iz bese- učencih višjih razredov. Umeščanje besedil v ča- dila (UN 2018, 29–30). sovni in kulturni kontekst ter literarnovedno zna- nje omogočata učencem globlje doživljanje, ra- V 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju podobno zumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. kot v prvem in drugem učenci razvijajo recepcijsko Literarnoestetsko doživetje, podprto z literarnove- zmožnost s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob ume- dnim znanjem, omogoča poglobljeno spoznava- tnostnih besedilih (pisanje, interpretativno branje, nje besedne umetnosti in estetskih izraznih mo- govorjenje). Tu se pojavi termin obnova, podrobna žnosti, prispeva k razvijanju pozitivnega odnosa do in strnjena. besedne umetnosti ter védenju o pomenu in vlogi umetnostnih besedil v preteklosti in sedanjosti, Zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednote- do poslušanja oz. branja umetnostnih besedil, do nja književne osebe razvijajo tako, da pišejo nove ustvarjalnosti in do (samo)izražanja v raznih medi- prigode znanih književnih oseb. Zmožnost doži- jih (UN 2018, 8). vljanja in razumevanja književnega prostora in časa razvijajo tako, da ustvarjajo nov domišljijski Pri operativnih ciljih obnovo besedil v UN zasle- svet – dogajanje postavijo v preteklost, sedanjost dimo v vseh treh vzgojno-izobraževalnih ob- ali prihodnost. Zmožnost razumevanja dogajanja dobjih, in sicer v okviru razvijanja recepcijske in teme (motivov/snovi) v književnem besedilu zmožnosti s tvorjenjem/(po)ustvarjanjem ob razvijajo tako, da pišejo nova pripovedna besedila umetnostnih besedilih (pisanje/interpretativno na določeno temo s podobnimi/različnimi motivi branje/govorjenje). (UN 2018, 44). V 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju učenci V okviru standardov znanja vseh treh vzgojno- npr. pri branju proznih besedil razvijajo zmožnost -izobraževalnih obdobij ima učenec skladno s ci- vživljanja v književno osebo, »poistovetenja« z njo/ lji iz učnega načrta razvito zmožnost sprejemanja privzemanja njene vloge – domišljijski svet ubese- umetnostnih besedil in zmožnost tvorjenja bese- dujejo tako, da postavijo sebe za osrednjo književno dil o umetnostnih besedilih in ob njih (strokovno osebo oz. o književni osebi govorijo in pišejo kot o in (po)ustvarjalno pisanje, govorjenje). Svoje ugo- sebi (UN 2018, 17). V prvem vzgojno-izobraževalnem tovitve o umetnostnih besedilih skladno predstavi obdobju je sprejemanje (poslušanje, branje) pravi- ter vrednoti in utemelji svoje mnenje. loma nadrejeno tvorjenju (govorjenju, pisanju). Med standardi znanja se pri učencih 1. VIO pojavi Tudi v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju učen- zmožnost predstavljanja književne osebe, vži- ci razvijajo zmožnost doživljanja, razumevanja in vljanja vanjo, poistovetenja z njo in privzemanja vrednotenja umetnostnih besedil ter prvin ume- njene vloge, kar pokaže tako, da pove/napiše na- tnostnega besedila, tako da pišejo (po)ustvarjal- daljevanje zgodbe (UN 2018, 50). na besedila, »strokovna« besedila oz. fragmente besedil, ki vključujejo jezikovne in druge značilne Prav tako se v okviru standardov znanja v 2. VIO prvine umetnostnih besedil; pri tem upoštevajo pojavi, da učenec sledi književnemu dogajanju in značilnosti dane umetnostne zvrsti/vrste. ga razume; to pokaže tako, da obnovi dogajanje (povzame dogodke) v umetnostnem besedilu (4., Zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednote- 5., 6. r.); pove/napiše zgodbo s perspektive druge nja književne osebe razvijajo tako, da pišejo zgod- književne osebe (6. r.); pove/napiše nadaljevanje be – »kaj bi bilo, če bi jaz enkrat ...« (glavna književ- zgodbe/predzgodbo (5., 6. r.) (UN 2018, 55–56). na oseba ravna v nasprotju z njihovimi pričakova- nji); pišejo »manjkajoči del zgodbe« – (racionalno) V 3. VIO ima učenec razvito zmožnost doživljanja, razlago, dopolnitev avtorjeve zgodbe (zamolčani razumevanja in vrednotenja književne osebe, del), upoštevajoč logiko dogajanja/predzgodbe/ pokaže jo tako, da s (po)ustvarjalnim pisanjem po- nadaljevanja zgodbe. Zmožnost doživljanja in ra- kaže zmožnost doživljanja, razumevanja in vre- zumevanja književnega prostora in časa razvija- dnotenja književnih oseb (7., 8., 9. r.). 45 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Zmožnost doživljanja, razumevanja in vredno- Pisanje obnove s spremenjenim koncem v okviru tenja dogajalnega prostora in časa pokaže tako, šolske interpretacije, ki predstavlja sistem po- da s (po)ustvarjalnim pisanjem ustvari nov doga- stopkov in metod učenja, poučevanja in književne- jalni prostor (7., 8., 9. r.). Razumevanje dogajanja, ga raziskovanja, ki pri pouku književnosti omogo- motivov, teme/sporočila in snovnega izhodišča čajo skupinsko interpretacijo umetnostnega be- književnega besedila pokaže tako, da obnovi/po- sedila, sodi v predzadnjo in zadnjo fazo, fazo novih vzame dogajanje (podrobno in strnjeno) (7., 8., 9. r.) nalog. Koraki šolske interpretacije so: doživljajsko- (UN 2018, 60–61). -spoznavna motivacija, najava besedila (in njego- va lokalizacija), interpretativno branje, premor po 2 Pisanje obnove s spremenjenim koncem branju, izražanje doživetij, analiza, sinteza (in vre- Pri pisanju obnove s spremenjenim začetkom/ dnotenje), nove naloge (Vogel Krakar 1999, 91). koncem najprej izberemo, ali bomo obnavljali str- njeno ali podrobno. Pri spreminjanju začetka ob- V okviru faze novih nalog gre tudi za uporabo spo- nove moramo paziti, da se bo zgodba smiselno znanj v novih okoliščinah, torej ob novem ume- nadaljevala v znano besedilo. Ko tvorimo obnovo tnostnem besedilu. Naloge ob novem besedilu s spremenjenim zaključkom, pa si sami zamisli- tudi preverjajo, če je bil naš proces uspešen. Nove mo rešitve določenih »problemov«. Dodamo lahko naloge pa se seveda nanašajo tudi na obravna- tudi kaj po svoji presoji. Pri tem ne smemo pozabi- vano besedilo, ki se ga učenci samostojno lotijo z ti, da izhajamo iz izhodiščnega besedila in da lah- druge strani, npr. iščejo dopolnilne vire, dodatne ko spremenimo le en del. Za obnovo s preobliko- dokaze, še druga izrazna sredstva itd. (Krakar Vo- vanim začetkom ali koncem je značilno tudi, da je gel 1999, 97–98). ta obnova lahko daljša kot prvotno besedilo (Pavlin Povodnik 1996). »Kadar pišemo obnovo s spreme- 2. 1 Vključeno literarnovedno znanje njenim koncem, si sami izmislimo rešitve posame- Navodilo »Vključi tudi podatke o avtorju in zna- znih problemov, dodamo še kaj skrivnostnega ali čilnosti črtice, tematiko, književni čas in prostor, skritega.« (Pečjak 2018, 1) temo, oznako književnih oseb« od učencev zah- OBNOVA S SPREMENJENIM KONCEM (na podlagi odlomka I. Tavčarja Tržačan) Dragi osmošolec, draga osmošolka! Pri preteklih urah književnosti (v sklopu Da videl bom čez vse ljudi) si spoznal različne literarne vrste in zvrsti. Brali smo pesmi, lirske in epske, ter različna pripovedna dela. Pesniki in pisatelji so v svojih delih vključili najrazličnejše tematike, od propadajočega kmečkega ži- vljenja, preko zgodovinske snovi o kmečkih uporih, razrvanih odnosih med sinovi in očeti ter krutega ravnanja do posvojenega sina. O vsem smo se pogovarjali, razmišljali in teme aktualizirali ter presojali ravnanje književnih oseb. V črtici Ivana Tavčarja Tržačan si srečal motiv otroka brez staršev in kruto drugačnost njegovega otro- štva. Zdaj ti ponujam možnost, da opišeš, kako bi ti rešil Tomaža pred Matevževimi udarci. Tomaž ne sme umreti – reši ga! Pri konkretizaciji teme bodi izviren in zanimiv. Upoštevaj vse tipične značilnosti besedilne vrste. Izraža- nje naj bo ustrezno, bogato z različnimi skladenjskimi vzorci. Vključi tudi podatke o avtorju in značilnosti črtice, tematiko, književni čas in prostor, temo, oznako književnih oseb, aktualizacijo. Ne pozabi na jezikovno in pravopisno pravilnost. Pred pisanjem si lahko narediš načrt (miselni vzorec). Naslov svojega dela izberi med ponujenima (ali pa si ga izmisli sam): 1. Jaz kot socialni delavec 2. Rešimo Tomaža Želim ti veliko pisateljskega navdiha in ustvarjalnega duha. Tvoja učiteljica 46 Navodilo za pisanje obnove s spremenjenim koncem Didakta teva poznavanje določenega literarnovednega Tako so zatem pisali še popravo svojih dnevniških znanja. To učenec izkaže tako, da pozna, razume zapisov. Prvi primer je primer nastalega besedila in uporablja literarnovedne izraze, navedene v uč- po učiteljevi povratni informaciji. Drugi primer je nem načrtu (v tem primeru črtica); pozna ume- primer, kakor ga je učenec zapisal prvotno (in torej tnostna besedila obvezno obravnavanih avtorjev ne po povratni informaciji). in avtoric, pri izbranih slovenskih avtorjih in avtori- cah pozna tudi vlogo njihovih del v razvoju sloven- skega jezika in književnosti (7., 8., 9. r.) ter okvirno predstavi literarnozgodovinsko obdobje, v kate- rem je ustvarjal/a avtor/ica (8., 9. r) (UN 2018, 63). Pridobljeno literarnovedno znanje je v funkciji učenčevega poglobljenega doživljanja, razumeva- nja in vrednotenja književnih besedil (UN 2018, 72). 3 Vrednotenje dokazov Pred ocenjevanjem smo izvedli preverjanje zna- nja. Učenci so dobili navodilo, da se identificirajo z glavno književno osebo, presojajo njeno doživlja- nje in ravnanje drugih oseb. Prejeli so navodilo, da zapišejo prvoosebno pripoved, doživljanje Tomaža pri Vrbarjevih kot list iz njegovega dnevnika. Mla- dim je oblika dnevniškega pisanja blizu, hkrati pa je bila učencem osnova za »prehod« in pripravo na pisanje obnove s spremenjenim koncem. 3.1 Preverjanje znanja V nadaljevanju prikazujem primera nastalega pi- snega izdelka v doživljanja književne osebe – ene- ga nastalega na računalnik, drugega zapisanega na roko. Preverjanje je bilo učencem tudi ovre- dnoteno oz. so učenci dobili povratno informacijo. List iz Tomaževega dnevnika (rokopis, od- dan v spletni učilnici) Avtor: Rene Benkič, učenec 8. a 3. 2 Ocenjevanje znanja Ocenjevanje smo izvedli v skladu z navodili za pi- sanje ter kriteriji uspešnosti. Vrednotenih je bilo pet področij obnove s spremenjenim koncem: List iz Tomaževega dnevnika (natipkano besedilna vrsta, razvijanje teme, oblika in slog ter v Wordu in poslano po e-pošti) pravopis. Avtorica: Nina Šadl, učenka 8. a 47 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Pri besedilni vrsti je učenec moral zapisati obnovo s spremenjenim koncem in obnoviti del besedila (odlomek iz berila) s svojimi besedami, kjer je upo- števal preteklik ter vsebino nadgradil z zahtevnejši- mi sestavinami (dramatični sedanjik). Pri temi je bilo pomembno, da se učenec sicer navezuje na prebra- no besedilo (književni čas, prostor, književne osebe, dogajanje ipd.), vendar dodaja nekaj izvirnega. Uče- nec mora temo razvijati domiselno ter dodajati nove, presenetljive ideje. Pri obliki je učenec moral upo- števati trodelno zgradbo, besedilo členiti na odstav- ke, pri tem pa tudi vsebino ustrezno razčlenjevati. Pri slogu smo upoštevali, da je nastalo besedilo izvirno, večinoma bogato in z različnimi skladenjskimi vzorci. Vrednotena pa je bila tudi jezikovna in pravopisna pravilnost (v besedilu skoraj ni napak – v besedilu Primer nastale obnove s spremenjenim so grobe pravopisne in jezikovne napake). Posame- koncem in vključenim literarnovednim zne ravni smo točkovali in poleg opisnega kriterija znanjem potem upoštevali tudi številčni kriterij. V skladu z na- Avtor: Rene Benkič, učenec 8. a vodili pa smo upoštevali tudi vključenost podatkov o literarnovednem znanju. Zaključek Pisanje obnove s spremenjenim koncem zahteva od učencev dobro in natančno poznavanje izhodišč- nega umetnostnega besedila, za kar je pomembna predhodna natančna obravnava besedila z vsemi vključenimi književnimi prvinami (književne osebe, čas, prostor, dogajanje, tema, motivi, avtor, perspekti- va). Po natančni obravnavi lahko sledijo nove naloge v obliki obnov, poustvarjalnih besedil ali obnov s spre- menjenim začetkom/koncem. Učenci so obnovo s spremenjenim koncem različno dobro tvorili, odvi- sno od njihove jezikovne zmožnosti tvorjenja besedi- la. Prav tako so učenci mogli vključiti nove ideje, torej svojo domišljijo in ustvarjalnost. Taka naloga zahteva od učencev veliko mero jezikovne spretnosti in bral- ne pismenosti. Na koncu so vključili tudi podatke o avtorju (Ivanu Tavčarju) ter poznavanju literarne vrste, tj. črtice, opredelili so tudi književni prostor ter čas, temo in oznako oseb, kar je od njih zahtevalo globlje poznavanje odlomka. Naloge s spreminjanjem kon- ca odlomka so v okviru faze šolske interpretacije med zadnjimi koraki in spodbujajo učence k vsestranske- mu razvoju vseh sporazumevalnih zmožnosti. Viri in literatura Dolenc, K. (2019): Zmožnost obnavljanja besedil v 5. razredu osnovne šole. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulte- ta – magistrsko delo. Honzak, M., Medved Udovič, V., Mohorko, M., Pirih, N. (2005): Do- ber dan, življenje. Berilo za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Mla- dinska založba d. d. Krakar Vogel, Boža (1989): Metodični sistem šolske interpretacije umetnostnega besedila. Jezik in slovstvo, let. 35 (št. 4/5): str. 91–98. Križaj, M. in Bešter Turk, M. (2018): Jezikovni pouk – čemu, kaj in kako? Priročnik za učitelje in učiteljice slovenščine v osnovni šoli. Ljubljana: Rokus Klett. Pavlin Povodnik, M. (1996): Sporočanje za šolo in vsakdanjo rabo. Ljubljana: Rokus. Pečjak, S. (2018): Je pisanje obnov res tako zahtevno? Dostopno na https://dokumen.tips/documents/je-pisanje-obnov-res-tako- -zahtevno-mizsgovsiwwwmizsgovsifileadminmizsgovsipageu- ploadspodrocjeodraslipdf.html, 2. 4. 2021. Učni načrt (2018): Program osnovnošolskega izobraževanja Slo- venščina. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. 48 Didakta