Posamezne številke« Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—• „TABOR“ izhaja vsakdan, razv« nedelje in praznikov« ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter slane mesečno po pošti D 18*—, za inozemstvo D 26*—, dostavljen na dom D 19*—« na izkaznice D 18*—, inserati po dogovora. Naroča ae pri upravi .tabora*. MARIBOR, Jurčičeva ulica »tefc-4. Leto: V. postniha plačana v gofdufal. Knjižnica licej; P osamezne številke: Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—. UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, [. nad- ?f£S’l‘7,.T'Iefon int*furb. st. 278. Ul KAVA *c nahaja v Jurčičevi ulici St. 4, pritličje, desno. Telefon st. 24. — SHS poštnočekovni račun štev. 11.787. N* naročila brez denarja ae ao ozira. Rokopisi se ne vračajo. Maribor, nedelja 17. februarja 1924. Številka; 40. iz narodne skupščine. Kako .ie vlada varovala interese države. BEOGRAD, 16. febr. Današnjo skupščinsko sejo je otvoril ob 9.40 predsednik Ljuba Jovanovič. Po formalnostih sc je začela diskusijo o interpelaciji posl. Dimitrijcviča (zemljoradnika) o razmerah v gozdarskem podjetju Eisler & Ortlieb v Zavidoviču (Bosna)- Po podjetje jc dobila tvrdka od države y eksploatacijo za smešno nizko ceno 52.500 D, dasi daje 300.000 kub. metrov lesa letno in ima 118 km dolgo železniško progo Zavidio-■vič-Kusaca. Prometni miViistcr Srskič je razlagal juridično stran pogodbe in je izjavil, da bo pov.a pogodba za državo ugodnejša kot je bila dosedanja. Večina se je zadovoljila z ministrovo izjavo- Nastop velikih županov na Hrvatskem. Konec enotne Hrvatske. ZAGREB, 16. febr. Včerajšnji uradni last, ki prične danes 16. trn. v upravnem Ust zagrebške pokrajinske uprave prina- pogledu poslovati- Z drugo je ustauov-ša več ministrskih odredb. Z eno so do- Ijena karlovaška oblast. S tretjo sc ure-zdajnemu namestniku Cimiču izročeni jajo območja posameznih občin .v smislu posli velikega župana za zagrebško ob- nove razdelitve. Dr. Korošec in Hrasnica v Zagrebu. Končna pogajanja z Radičevci. : BEOGRAD. 16. febr. Danes dopoldne Predmet posvetovanj je bilo postopanje sta odpotovala g- dr. Korošec in g. opozicije v reški debati in Marinkovi-Hrasnica v Zagreb, kjer pričneta merito- č&v načrt o samoupravah. Opozicijske rična pogajanja z Radičevo stranko. stranke so se zedinile, da se bodo naj-BEOGRAD, 16. febr. Potovanje dr. ostreje borile proti potrditvi reške po-Korošca in ttrasnice v Zagreb jc posl e d i- godbe, ki je škodljiva za državo in naše ca včerajšnjih posvetovanj v musliman- narodne interese. Na današnji konferenci sketn klubu med Davidovičem, Koroš- v Zagrebu bi se naj definitivno zasigura-cern, Marinkovičem in Grtsogononi- la udeležba Radičevskih poslanoev. NARAŠČANJE DINARJA’ — POSLEDI- Je razvRlno, da se na Bolgarskem' za CA ŠPEKULACIJ. »pomlad pripravlja nov napad na Maoe- ' CURIH, 16. febr. Danes je dinar na- beograjsko časopisje zahteva -Taste! na 7 40. potrebne protiukrepe naše vlade. BEOGRAD, 16. febr. Fin. minister ^a^1’ prv’ potniški aeroplan/i ha poletu. Stojadinovič jc izjavil, da je nenadno Pančevo, 16. februarja. Danes sta ■naraščanje dinarja in padec raznih tujih zaplula prva potniška zrakoplova tvrd-valut posledica mednarodne špekulacije. k,e »Frankosromajn« s tremi potniki in Dcial je, da bo vlada storila potrebne 7j določenima smermi Pari« in Bu-karc-korake. sta- _ 1 NARAŠČANJE DRAGINJE V. BEO- J v Poruhrju. I GRADU. ' E ram ke n tat,- 15. febr. (H« vas). - ! BEOGRAD, 16. febr. Fin. minister .Včeraj so poslknsile množice ponovno,: Stojadinovič je z ozirom na Vedno nara- zavzeti oikirožni urad. Francozi so raz-sčajočo dragin-jo živil ukazal beograjski kropili separatistom sovražne čete, ter ^bčini. da stori potrebne protiukrepe- Je bilo mnogo aretiranih. ELIKI SNEŽNI ZAMETI V DRŽAVI. Norveška priznala Rusijo. BEOGRAD, 16- febr. Radi velikih’ Kristijani ja 15. febr. (Wollf). ^nožin padlega; snega mpovsod samo Danes je bil podpisan pakt, v katerem nastal železniški,■ teWonata m pojavu Spozna Norveška de jure sovjetsko hromet, ampak so ogroženi tudi mnogi RnSjj0 gostovi, zlasti leseni most pri Novem ' ' Sadu. Južno Srbijo ogrožajo povodnji. Kongres slovaško, separatistov. REKA' - ITALIJANSKA PROVINCA. dft poroča, no a -m r * c i_ v „„s„m in iova.sk, emigranti pripravljajo kon- OPATIJA, 15. febr. Z ozirom na t , greS( ki se ho vršil ali v Rimu Parizu da se takoj po aneksiji Reka s svojim oli na . udjo vlasto-diržci, da Jugoslavija ni vef; mala Srbija, v kateri je morda minister lahko v odel za vsakega vola v državi, aiupak da 'ie Jtelika držaja, ki.,bi noj -bila ure- I jena po najmodernejših' principih upxa< 1 vo im gospodaT&kega razvoja,. > Učiteljski dom v Mariboru. Naši širši javnosti jc skoro docela neznano, da ol>stoja v Mariboru društvo »Učiteljski dom«. Da-si deluje žtr skoraj dve leti, vendar se izve v javnosti prav; malo o tem delovanju in -površni opazovalec bi morda sodil, da c-bstoja društvo samo na papirju. Temu pa ni tako. Zata ne bo odveč, ako izipregovoriino na teni mestu nekaj .več o tem društvu. Življenske in socijalne razmere so prisilile naše učiteljstvo ,v mariborski oblasti, da je mislilo na samopomoč- V ta namen si jc ustanovilo 1. 1922 društvo z imenom »Učiteljski dom«, ki ima namen, gmotno- in moralno podpirati pred v-sern one otroke učiteljskih rodbin, ka« tori študirajo v Mariboru. Ta naloga je tako važna in hvalevredna, da bi jo bilo naše zavedno, in požrtvovalno učiteljstvo že zdavnaj udejstvovalo, ako bi jo bile dopuščale prejšnje razmere pred preobratom. A takrat je bil sredi slovenskega ozemlja Maribor izključno: nemška posest. V njem je dobivalo službe samo trdo nemško, ali pa zgolj rene-gatsko učiteljstvo. Zaveden in značajen Slovenec učitelj ni smel niti misliti nej kaj takega. Kakor hitro pa so se 'razmere izpre-menile in vsaj malo ustalile, je agilno mariborsko učiteljsko društvo .vzelo! stvar v roke in je ustanovilo tako društvo. Ta korak jc našel splošno odobravanje zlasti pri učiteljstvu mariborske oblasti, ka tej emu je pred vsem namenjena ta inštitucija. Celo vodilni krogi skupne učiteljske stanovske organizacije v Ljubljani so takoj uvideli umestnost osamosvojitve tudi na tem polju in sb društvo po svojih močeh podpirali ter ga-še sedaj podpirajo. Kljub neugodnim gmotnim razmeram, katere pritiskajo kakor na vse jav,*i ne nameščence — tudi na naše učiteljstvo, se društvo razvija prav povoljnp ter je zbralo za ta kratek čas in žalostna-razmere prav čedno vsoto (okrog 60.000! D) premoženja; večinoma samo med seboj s članarino (letno 10 D) in darovi« Lepo svotico jc dala zbirka »Neratov! kamen«, ki ga je zbralo naše učiteljstvo v spomin smrti svojega voditelja in prvoboritelja zaslužnega ravnatelja Nerata, kakor sedaj zbira takozvani »Gan-glov kamen« ob priliki Ganglovc petdesetletnice. Mestna občina mariborska ie društva rezervirala primeren prostor .v, slučaju« da pride v doglednem času do stavbe lastnega doma. Nekaj so darovali tudi posamezni denarni zavodi, predvsem mariborska posojilnica, ki se zavedajo velikega pomena tega društva in znajo ceniti vsestransko delovanje našega učiteljstva. »Učiteljski dom« pa se ne udejstvuje samo v tem, da nabira denarnih prispevkov, ampak sc javlja tudi na kulturnem polju. Tako je n. pr. izšla M njegovi za--1 ožbi tik pred božičem drobna knjižica »Narodne pravljice iz Prekmurja«. Jai lična knjižica zasluži več pozornosti ne samo od strani mladine, ampak tudi od strani odraslih- V njej jc zbranih' 19 pravi zanimivih pravljic iz našega Prekmurja, s katerim nismo imeli do prevrata prav nobenih stikov. Že v tej knjižici zbrano gradivo pa kaže, da je imel naš narod celo v tako težkih prilikah, kakor so vladale za naš jezik in našo kulturo v Prekmurju, svoje lastno duševno življenje, kf je oblikovalo svoje pravljice, ki se n marsičem razlikujejo od podobnega blaga v zaledju. V prekmurskih nar. pravljicah’ _ redko srečamo — kraljeviča in .kraljičino, ki sta tipični figuri M naših' »T A B O K« \0fj Mtiviaftm, uiio Ii. lebinavjai 1934. r 'praMIjicah', čeprav nismo nikčfar Imeli ne tteraljevičev, ne kraljičin* Pač pa naletimo pogosto ;v njih na »milostivoga gospoda grofa*;: in »mogočnega grajskega gospoda«. 4 , , Še na neko idrugo prednost Je treba. opozoriti. Naše pravljice so navadno že neštetokrat premlete v; besedi in pisavi, ker jih je vsakdo pripovedoval in zapisal po svoje. Tu jc pa slog dokaj drugačen, kratek in jedrnat. Pravljice so bile napisane prvotno od navadnih, docela priprostih ljudi v prekmurščini. Navedeno je celo ime in kraj dotienega pripovedovalca, oziroma zapisovalca. Pri prepisovanju v pisno slovenščino pa sc je naslanjalo kolikor le možno tesno na prvotni tekst* Zato je slog docela drugačen jaa prvi pgoled. In to menda ni hiba, ampak vrlina te zbirke. Zaradi značilnosti prekmurskega na- rečja jc par pravljic natisnjenih v prekmurščini, kar napravi zbirko še bolj zanimivo in ji ohrani tudi filološko ceno. Tz teh primerov je razvidno, da je prekmurščina le posebno slovensko narečje, ki je docela slično našemu narečju v Sl* goricah, ne pa poseben jezik, kakor so mnogi naši nasprotniki zatrjevali in zatrjujejo še danes* Na vsak način pa bi moral biti pri Jeh pravljicah y narečju označen tudi naglas, ker jih bo sedaj pravilno čital lč prekmurec ali pa naš —•, prlek. ' t Knjižica je prav čedno ilustrovana in ima zelo nizko ceno. (Vezana 15, broš. 10 D.) Naroča se pri Učit. domu v Mariboru; dobiti jo je pa tudi po knjigarnah* »Učiteljski dom« v Mariboru zasluži brez dvoma več •pozornosti in več podpore v naši javnosti, kakor jo jc užival doslej. —lj— Politično obzorje. Dopas Iz Poljske. Poljska politika v kritiki svojih državljanov. Gospodarski položaj Poljske, razne notranje - politične neprilike, v nemali meri pa tudi vstop Rusije v evropski, koncert, — vse to izziva živahno zanimanje poljslkc javnosti za razne domače ^politične probleme. To zanimanje se kaze v javnih predavanjih vodilnih politikov in v glasovih poljskega tiska. Nedavno je imel bivši poljski ministrski predsednik Witos predavanje, ki je .vzbudilo posebno pozornost. V predavanju se je odkrito izjavil za načelo zveze tfvr poljski zunanji politiki, načelo, ki ga v svrbo evropskega ravnovesja .v predvojnem smislu, danes posebno propagira Francija. Witos je hkratu izrazil željo, 'da bi Poljska sodelovala aktivno tudi pri Društvu narodov. Želi razčiščenja odno-•šajev s Češkoslovaško, tudi če bi bilo zgolj negativno; očital pa jc Češkoslova-iški, da na pr. v vprašanju železniških tariferv za tranzit poljskega blaga ne vodi .ravno prijateljske politike napram Polj-Iski. Sedaj je Witosov organ »Echo War-•szavske« objavil uvodni članek pod naslovom »Polj.Zka in Češkoslovaška«, ki se v njem razvijajo misli na podlagi Wi-jfcosevih izjav v omenjenem predavanju. T« se trdi, da ni pravilno podcenjevati pomena današnjih’ nesoglasij med Poljsko in Češkoslovaško, češ, to so neznatni dogodki, navadna trenja med sosedi, |ki jih lahko vsak trenutek odstranimo. jPo rrmenjit citiranega Tista gre za veliko (globlje vzroke, vzroke, ki potekajo iz smernic cele Češke politike še izza minu- (CEPS) Varšava, v februarju. svobodni, da je naša nezavisnost zasi-gurana na veke, dokler ne bo za našim hrbtom bedela silna, svobodna, ujedinje-na slovanska Rusija!« Cehi bi zavoljo take Rusije žrtvovali ne samo izhodne kraje današnje Poljske; pmpak kar celo Poljsko. Češkoslovaška republika bo zmeraj nasprotovala razvoju in utrditvi Poljske in bo skušala ovirati zv-ezo Poljske z ostalimi državami, zlasti z^ baltiškimi. Vprašanje tešinske Šlczije in Ja-vorinc ni rešeno. H koncu citira »E. W.« resolucijo Witosovc ljudske stranke, da je treba nasproti Češkoslovaški voditi odločno politiko, cvcnt. gospodarski boj, če ugodna trgovinska pogodba ne bi bila mogoča* Mnogo miroljubnejši je članek, ki ga je posvfetil odnosom med Rusijo, Poljsko in Češkoslovaško »Kurjcr Warsza\v-ski« iz peresa sotrudnika Bruna. Ta o-pisujc svoje potovanje iz Varšave v Prago in se bavi s formalnostmi pri prekoračenju meje, pri čemer priznava, da jc postopanje čeških organov zapustilo da-ieko ugodnejši vtis. Med potjo se je poij-siki novinar razgovarjal z neko umetnico Moskovskega Hudožcstvenega Teatra, ki jc z zadovoljstvom naglašala, koliko češkoslovaške oblasti podpirajo rusko emigracijo, zlasti umetnike in dijake, ki jim češka Vlada omogoča študije. Pisec pristavlja: »Nedvomno je, da bodo mnogi izmed teh dijakov nekoč zavzeli odlična in vplivna mesta v Rusiji, ni pa tudi dvoma, da bo dalekovadna praška časov in ki sc jih Čelu oklepajo še politika žela zaradi tega bogato žetev. iŽandainašnji. ne glede na novo situacijo, Ne smemo pozabiti dejstva, da bo med klije ustvarjena po evropski vojni. | sredino, ki jo jc češkoslovaška vlada iz-»Echo Warszawske« se sklicuje na ^gradila in v kateri danes vlada in med besede Palackcga in dra. Kramara., na bodočo rusko inteligenco nastopila tesna jlziave cele vrste drugih čeških politikov,fzveza,-narekovana od simpatij, hvaležna stališče češkega tiska, ki ga najlepše nosti in medsebojnega razumevanja.« označujejo besede dr* Kramara: »Nikdar j V notranji politiki spada k najtežjim |Tre bomo mo1?!! reči, da smo popolnoma j političnim problemom vprašanje vzhodne Mali feuilleton. Jz slovanskega kulturnega žjvljenfa. f' Molnarja in drugo madžarsko dramatike. x Interview z Gorkim, V razgovoru z dopisnikom' »češkega Slova« je izjavil Maksim Gorkij, kj živi žo več tednov v Marijanskih Lasmch: »Zdaj delam na študiji o' Leninu. To studijo izdam naj-Pl oj v Ameriki, nato pa v Rusiji, Lenin jc bil človek velikega pomena , . Štejem Poljske* Nasilna politika poljske ,v:Ia3c 1 napram tamošnjemu življu je že dolgo predmet javne kritike* »Kur. Warszaw-ski« vodi prav ostro polemiko ,v tem vprašanju in je že ponovno opozoril na ogromne nedostatke v tamošnii politični) administraciji in pri sodiščih. Poljske j oblasti ne uživajo na vzhodu ne ljubezni j in ne zaupanja. Vrhu tega, pravi list, ne smemo pozabiti, da imajo baš te pokra- j jine veliko važnost za Poljsko. Slabo po-: stopanje *s tamošniiin prebivalstvom jc ljudstvo odvrnilo od Poljske in ga napotilo k Rusiji. Poljska republika ima važen razlog, da sc zamisli nad tem vprašanjem* Veliko pozornost posvečajo feijnt vprašanju tudi vojaški krogi iz strategi-čnih razlogov. General Sikorski, bivši poveljnik poljske armade v vojni zoper sovjetsko Rusijo, ki jc vodil v iztočni Poljski vojne operacije in dobro pozna teren, trdi v svojem članku v vojaškem Itsfu »Bollona«, da so ti kraji uprav ključ poljske vzhodne fronte in si brez njih ne moremo misliti razvijanja .vojnih opera- cij na vzhodni fronti. Strategična važnost ie ozko združena s političnimi razmerami in vsaka teritorijalna izpremem-ba meje na rovaš neuspehov politične administracije bi bila na veliko škodo obrambne moči poljske republike. Ce Poljska v slučaju vojne ne bi mogla razpolagati s Litvo, Belo Rusijo in Galicijo, bi se našla takoj na zadnji obrambni črti, tj. na Bugu in Njemenu, izza katerih leži center zgodovinskih bojev na Poljskem, čigar tradicije so zelo slabe. Ge se Poljska želi izogniti kakršnikoli katastrofalni možnosti, tedaj mora pridružiti poljski matici vse obmejne pokrajine, to pa je mogoče s pametno, državotvorno, asimilačno politiko, a ne z mehanično. Ncunicvaojc te potrebe je bilo po trditvah Sikovskega poglavitni vzrok, da je propadla historična Poljska* Današnja! brezglava^ administracija v teh krajih, kjer se večno eksperimentira, utegne napraviti iz njih' bazo proti Poljski naperjenih poizkusov, ne pa oporišče- države v, mirnih in rvt vojnih dneh. Priznanje sovjetske Rusije in angleški kapital. Tz Moskve poročajo: Priznanje sovjetske Rusije de iure je izzvalo celo vrsto finančnih in ekonomskih vprašanj. Od sovjetske Rusije zahtevajo, da plača ali nadoknadi državna in občinska posojila, da nadoknadi akcije in obligacije delniških društev in da pokrije škodo, ki, so jo trpeli zasebni podjetniki. Posojila, ki jih je dala Anglija Rusiji, se dele na predvojna in vojna. Predvojna posojila Rusije v Angliji niso baš visoka- Kakor hitro jc namreč Rusija sklenila sporazum s Francijo, je realizirala večino ruskih dolgov v Parizu. Takisto je bila na pariškem in berlinskem trgu prodana večina ruskih akcij in obligacij. Šele v vojnem času jc Anglija posodila Rusiji večji znesek 570 milijonov liber šteriingov. Rusija jc kot garancijo za to posojilo poslala Angliji 1. 1915 — 500 milijonov zlatih rubljev. Ta zlati zaklad je ostal v Angliji. Obligacije ruskih mest so bile na an- gleškem trgu vedno dobrodošle. Na londonski borzi so realizirane obligacije mnogih ruskih mest: Moskve, Rige, Baku in drugih* Pred vojno je bilo vpisanih v Angliji za približno 2Q0 milijonov rubljev ruskih obligacij. Kar sc tiče soudeležbe pri ruskih delniških družbah, jc treba pripomniti, da je Anglija udeležena znatno manj nego Francija. Značilno je, da so v začetku vojne angleški kapitalisti prodali ruskim in francoskim podjetnikom najstarejša in največja metatlurgična1 podjetja na ruskem jugu, predvsem mio v No-vo-rosijsku. Tako ic tedaj Anglija likvidirala svoj delež pri ruski železni industriji* Nasprotno pa so Angleži naložili mnogo kapitala v rudnike zlata. Ne tu in ne pri petroleju niso imeli mnogo uspehov. Več sreče so imeli v tekstilni industriji, zlasti v petrograjskem rajonu, kjer so delali ž visokimi dobički. To so pa bila le navidez akcijska podjetja, pravi lastnik je bS navadno posameznik, CEPS, Politične vesti. * Zaključek polHičifo šolo JDS v Ma-* ribrru je bil v petek 15. trn. opoldne. 24j gojencev šole jc v hvalevredni požrtvo-j valnosti vztrajalo 5 dni, , dai si pridobe| čimi več znanja za svojo udejstvovanje.; Poslovitev v. Grajski kleti pri skupnem! 'j obodu, katerega so sc udeležili poleg go-j jencev šele tudi ministre n. e. g. dr. Kukovce. predsednik oblastne organizacije dr. LipoliT, predsednik kraj. organizacije v Mariboru dr. Boštjančič, dalje gg. Šoštarič, dr. Rosina, Pintce; 'dr. Koderman, dr. Lašič, Voglar, dr. Ecisiua.n in mnogi drugi, je ‘bila prisrčna, obenem pa razveseljiv dekaz hvaležnosti gojencev za podane jim znanost] in dokaz borbenosti, s katero so odhajali na svo- si v čast, da sem bil njegov prijatelj # . Razori tega pisem serijo povesti, ki izidejo Prid naslovom: »Važnost človeško fantazije«. Na, vpničanjo: »Kakšne cilje morajo zasledovati dmašriji pisatolji1?« jc Gorki j odvrnil: »Pred Pisateljo in pesnike mi treba staviti nobenih ciljev. Vsak naj piše to, 'kar zna. Resnico iščejo filozofi, najdejo pa jo pesniki jn pisatelji.« — O mladi literaturi jc dejal, da ga zelo zanima. Ne zna sicer nobenega drugega jezika razen materinskega, toda iz Beri in. a mn vedno pošiljajo ruske prevode najiUove.Urh del, x IVchticl o Župančičevem prevodu »Cyrano če Bcrgerac«. H. Vernici refe-rira v eni zadnjih “t-rRk Uriigcr Pres-se« o Župančičevem prevodu Rostando-vega »Cyrajno de Borgeraca«., Primerja prevod s priznano najboljšimi ih. Ukini prevodom Ludviga Fulda in’ pravi, da jc zelo pogosto slovenski pesnik zadel primernejši in manj prisiljeni izraz nego Fulda; slovita balada: le sont les cadots dc Gasoogme zveni pri Župančiču veliko bolj sonorno in plastično. Predvsem pa karakterjzira sloveniziranega Eostanda to, da ni šolski prevod, temveč pesnitev ustvarja ječa pesnika. Vorzi so sveži in teko docela prosto, tako da. vseli pet, dejanj zapusti vti«, kakor da smo čitali izvirnik. — Wendel poroča tudi o Šle-biugcrjovi izdaji PoJlimbarskega, jo domove. Vrstil se je nagovor za nago* voroiri, kr so vsi dokazovali, (kako globo-' ko unitevanje nalog je prodrlo v sre« urož in1 mladeniče v, ki so posegati šoto in kako sc zavedajo potrebe dela na političnem1, gospo danskem! iri ikulturifenj polju. Udeležerici so prirejali prisrčris ovacije g. dr. Kulkovoir Ur poslali pozdravno brzojavko g. dr. Žerjavu; * Težek boj za občino .lešenice s© bo •bjl danes 17. trn. pr] občinskih volitvahj Klerikalci so zadnje dni. natMdi.vsc silo* da bi dobili oličino v roke. Tudi demokrati so razvili obsežno agitacijo. O kri glavarstvo jo baje na pritisk klerikalcev razveljavilo socijalistično iri komui niistično listo, da bi tako pomOglo klori-kalcernn Med delavstvom vlada radi tega ogromno razburjenje. x Priprave za stoletnico Branka I dičeviča. Branko Radičevič jc bil roj 28. marca 1824 v Slav. Brodu. Umrl kot dijak na Dunaju, up. so njegove lesno ostanke prepeljali pozneje v < movino. Pokopani so v- Stražilove blizu Sremskih Karlovcev, Tu jc Br? kova mogiia na prisojnem: brdn, raz 1 toro so odpira razgled daleč čez sre sk<> ravan in čez bogati Banat. Tu i čiva mod vinogradi, ki jih je tako kr; no opeval v »Djačkcmi ras tanku«, »e •srbske dijaško omladinc«. Stoletni Branika Endioevjča bodo proslavili vseli večjih srbskih tn hrvatskih mos; (ne bo pa zaostajal celo obmejni Ma bor). Poseko slovesna bo proslava v Brodu, kjer sc je že sestavil akcijski c bor in širji odlbor, ki mu stoji na oc mestni župan. Na Brankovi rojstni h bodo vzidali sporni,trnka ploščo. Spom! di bo velika proslava v Straži lovom. x Ruska knjižna razstava v Pr a Na praškem velesejmu namerava nrs založništvo prirediti razstavo vseh i sikih knjig, ki so izšle v Rusiji od 1. li do 1924. x Umetnostna razstava »Kluba M dih« v Ljubljani. Dne 17. trn. otvorje. razstava bo hsegala slikarstvo, gra ko in skulpturo. Razstavijo sledeči' : Darji iri kiparji: brata Kralj, Valeni Kos, Mušič. Napotnik., Oražcml, Pil< P ~ Občinske vol H ve v Gorlcf ec vrše 3an.es 17. tiru Slovenci so sklenili, da-'«e volitev nc udeleže, Sfer v scdajnen* i»o ležaju uspeli ni mogoč, ne -morejo- -pajku-dl podpirati nobene italijanske sttraiflk svoje glasove pa bodo itak,ugofo.vi® pri Volitvah v parkintent. Dnevna kronika. ■— Smrtna kosa. V. Rušah je umrl 15 trn. po kratki bolezni na pljučnici mate rijalmi uradnik progovne sekcije Mari bor » koroška proga, asistent g. Franjo Prebil v starosti 27 let. Bil j© vrt narodi 'injak in! član Sokola. Pogreb je v nedeljo 17. tmt ob 16. uri v Rušah. Blag mn sponvinl l — Izplačilo uradnikom po novem zakonu prične 1. aprila. V vladnih krogih ■fes govori, da sc 'bodo izplačal uradni komi predujem) aa mesec marc, >a izplačilo plač po novem aakomi prične dne 1. aprila. — Nova gozdarska šola. Ministrstvo Ra šume in rude je odločilo, da se »sta movi v Sloveniji nova gozdarska šola. Komisija, katera naj izvrši priprave, je že določena. , — Naš novi poslanik v Atenah, g. Jo Van Markovič, je 14. tm- odpotoval ,v. A-tene- — Sokolska maškerada v Mariboru •Dpozn.r jamo vse skupine mask, katere «e udeležijo sokolske maškeradc im bi ireflektirale radi njih obsežnosti, na posebne prostore alt kote v posameznih dvora-nah, da to pravočasno javijo, ker ■jih zadnji dan tozadevno ni mogoče več upoštevati. Prijavljanj h je že več skupin in' nebroj posameznih' najrazličnejših smeh vzbu jajočih mask. — Najslarejšo strelsko društvo v «Tn goGaviji je ljubljansko, ustanovljeno 1, ,1510, staro tore ji 505 let. — Centralno tajništvo delavskih zbornic se ustanovi: po-odločbi ministrstva Ra soci jaki© politik©, Sedež -centralnega tajništvo;1 -bo v:Beogradu. Angleži se-zanimajo zfVhiko Iteroš. >fPe dni so se muditi na Reki. tfekateri 'angleški gos pod a rslej ; interesen t je ter so st ogledali luko ■ ©aro« itr svobbdino re-'gal" itn1 seveTmm-moriškega prometa z' Reško luko vsvrho organizacije anglcške-'ko. .Kasneje*so ‘odpotovali1 v Trst, - bPotovaiije -po ifslovaškom« je -Trakov ■ prediavan ja, ki. ga priredi, v četrtek Woei.Sl^.l5fl^airijalio4!- 20.“ mri'v mali-dvo^ ■rani Narodnega,' xloma »Češkoslovaško-JjMgošloK.,)iŠig»«.- Pred>av>anje triJfsnlio-jpacrtfv-Ikbnibojjpre^viartelj Te pojasn jeval! feeB 'Ktoi slik^kjijib-lfeiiprojielral' skiopti- ivaiparat.. Slike-immf^ažicjo slovaške aliwko, krajo-, in*' druge aani nfrvosti. S^telinarpoii «v-i*ov Tjan-/fvkcguj pncitkwBncnj(i o lepotah Slovaške, «eritja>:slTiw;'pop<>hioiun. a c Rfegt j©‘ y,s.to[p prost,. se vsako*w»rs iinndi dejia»JbtpmTnčiftelS maflfavo. ( .Gimnhzi jhlec ukradet 7 ^»^giiiiiorci^n,«^;,©].,.^c-no PiT«n.^i7SM Ajdcs»*.-. me, feije^razstavif 'TooleHabivjLO naf kanski jesenski- - razstavi-kfli bo-. ,to^'j>ot?iidvTcžftn »amo^aMiKaidiran-[ikaanStter 'Sporar*P''Wi i^Go»ice,.^kll-«aatopa fvf.svtijiomlziilete a^jokstreniiiiejšo pot «11-fkirirb-fcva. Tudl -kiparsdvo je dobro zasto-j-ptan© rptV jFVanhi' Kefiffinv rPonei,u Kralju,. ) Kfxsul Afalontinu, Nai^dnntou in Oražmu. iZainimivo jie^-° [.Ollafjšoml otknoru ilofbrro obiskana. Naj bi tljo posetfJS vsi, ki se zanimajo za raz-hvtojjl našo unietnonti. X>rugo iratsblavo pa i priredji N T/jubtljnni Narodma galerija, ! Ikjer razstavi kbleiktivno češka ikdpar in tržcu teolnu Bcr4er.hr 70, TM-rf. Jleček jc zapravil ves denar na igračah in slaščicah. — 25-lelnica pisalnih strojev »Adler« Dno 37. tm. obha ja tvrdkabAdler Werke vorm; Henrik Kleyer v Frankfurtu 25-letnico, ko jo-ibil izdelani v n jenem) podjetju prvi pisalu® stroj nemškega izdel ka. Pisalni stroji »Adler« so še danes silno priljubljeni. Opozarjamo tozadev no na liniserat rv današnjii številki. — Težkj boji s komitaši. V Osokov škili planinah v južni Srbiji Bo kmetje napadli komite in! 'jih 10 žive ujeli. V vučitrnskeml srezu soN skupino komi tov obkolili orožniki ih vojak-i. V boju j« sodelovalo celo topništvo. Ubitih je bik) 5 orožnikov, koihiti so pobegnili. •— Nova razmejitev ■/. Italijo se prične šele po ratifikaciji pogodbe me-d Italijo -inK Jugoslavijo. ' I ’ — Poskus samomora tC-letnega dečka radj »nesrečne ljubezni«. Te d-n-i se je v Brčkem v Bosni 16-letni dijak trgov sike akademije Vladimir Černič, sin trgovca, vrgel pod. vlak in -bil težko ranjen na glavi hi, roki. Motiv: »nesrečna lju/bezen« ih spor z roditelji1. —■ Lepota? Svežost? Mladost? Pri ljubljena vnanjšči-na? -Vse to si lahko prihranite iu zabrani-to prora-no ostare lost edino z racijortelhiim' negovanjem' vtašega obraba, vašega telesa, vaših' las in' zob! Izvanrednega delovanja so že črez 25 le-t priljubljeni. Flza-prepa-rati za negovanje lepote: Elzai-obrazna in' kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pajkova njerit in poštnino 35 dinarjev). Elza pomada za rast las (2 lončka s pak o vali jem! 5n poštnin© 25 dinarjev). Elza lili j-n o mi lo (4 kose s pakbvan jem) iu poštnino 40 dinarjev ih 10% ddplatka iu preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-za lase, Elza-voda za usta, E-lza-voda za usta. Elžankolouska voda Itd.; adVesa: Lekarnar En gon vi, Feller, Stu-hica Donja, Elzatrg št. 201, H-r.vatsko. — Split, mesto požarov. Redko preteče teden, da ne bi v, Splitu izbruhnil kakšen požar. Tako je n. pr. gorelo že 'drugič sodnijsko poslopje, čemur pa je edino le-kriva slaba naprava pečnih ceyi. - iz neprevidnosti ubil svoje dete. V splitski okolici, ,v vasi Uodaci -pri Ma-'kanskem, je neprevidno ravnal Ljubomir Skl la s svojo, lovsko puško, pri čemur se je petelin sprožil in je kroglja zadela njegovega 6-letnega sinčka, ki je obležal nai mestu mrtev- Dobro plačana zvestoba. V Koljevu ,v Liki je živela neka Mandiča V., katera, je bila pred 30. Jeti zaročena z nekim Stev-anom,Rv ki jo- je zapustil in odšel .v Ameriko. -A ona se je zaklela, da se z no 'benim drugim ne bo poročila, ker je Stevana preveč-ljubila. Živela je- y -veli-ikem siromaštvu s svojo materjo. Kar pride-pismo iz Amerike, da jc Stevan R. »umrl in zapustlhnjej 30.000 -dolarjev. Zvestoba- ji je bila dobro poplačana^ — Pravoslavna cerkev v Podkar patski Rusiji pod jurisdikci.k> k ar lo valite patriarhije. Ministrstvo za Zunanja dela javlja, da je češkoslovaška vlada odo-ihrila sporazum, katerega je dosegel dr. Beneš za časa -'konference Male antante v Beogradu z ministrom za vere dr. Vo-•jo Janjičem. Po tem siporazumu -pripada pravoslavna cerkev- v, podkarpatski Rusiji pod jmrisdikcijo -kariovaške patriarhije. S tem je spor me-d* našo in carigrajsko patriariiijo rešen. — Hiša, v kateri Je bil usmrčen car ■Nikolaj, je zgorela. Iz Moskve javljajo, -da je v-fJekaterinburgu te dni zgorela hiša, vfkateri sta bila leta 1918 car Nikolaj in njegova rodbina umorjena. Od onega 'časa tej’ hrši nihče stanoval, tudi se šc -ne ve. kako je nastal požar. — Trije šaljivi naslovi kijevskih univerz. Navada- -kratic se je vvsovjetski Rusiji jako -razširila* Tako se je na pr. imenovala kijevska univerza »Pcdago-gički institut Vyše>go Obrazovanija«, kar je v kraticJ »Pivo«. Potem je dobila naziv »Viši-j Institut, Narodnago Obrazo-vanija«, kratica »Vino«, a nazadnje, so jo pazivali »Kijevski Institut Narodnago Obrazovanija« s kratico »Kino«. Proces proti morilcu Daskalovu, vt sc obnovi,^ se vrši v mesecu marcu pred brnsko in ne več pred praško poroto. — Poincare obolel. Tv. Pariza onroča-'jo, da j« francoski min. pretiš. Poinca-rc obolol na influenci iT1 se več dni ne •— ISIbauiJa išče kralja. Rinisilrai a-gen-tnira javlja, dni jc albanska ikonsti-tuianta z večino glasov sklenila ponuditi albanski prestol vojvodi od Aoste. Hotel za žene. V Ncwyorku so te dni odprli hotel, v ik-atereml Smejo stano vati samo ženske. Vso osohjo T-azun ravnatelja in blagajnik« jo žensko. Obisk je zelo dober. V hoteli' prihajajo baje celo žene, 'ki im'aj-0 v Newyorku dom, da prebijejo nekaj dni brez moža in se »popravijo«. — Perzijski parnik s Splita. To cin jo priplul v spliisiko luko (prvič po nuno-‘gih' letih parnik »Gabrijela« pod perzijsko zastavo. Parinife nosi 718 ton in1 pri' -pada luki' Bend er Abaz. Prispel je \ \Yranjac po cement. — Pred procesom proti Ludondorf iu Iz Miuchena poročajo, da namerava odstopiti b avarski gen. komisar vom-Kali r še pred početkoml procesa proti Ludeu-dorff-u. Ludcndorffovi zagovorniki odlo čno zahtevajo zasljšailje vom Kah-ra kot priče. Ludendorff hoče Kaje predložiti ves materija! o pripravah’ za puč, iz ka-toreg-a bo nazvidno, da j.e vonj Kahr pri pripravah sodeloval'. *— Samomor radi davkov. Pred par 3novi so je zgodil! v Parizu nenavaden samomor. Pred slavolokom' se je zgrudil neki ijetdesetletni mož, ki so je zastru pil. Iz njegovih listin' se je dognalo, da so ga kot trgovca pognala y smrt neznosna davčna bremena. — Kitajska se »modernizira«. V Ki tajsko je prišel popolnoma nov vojaški duih, Dasiiravno so Kitajci, iviprej vojaško služb© kar najlmlj' zaničevali, jo sedaj Umij in Umij urejajo po evropskem! vzorcu. Razun tega so začeli prav pridno telovaditi. Nazori naroda o orožju so se pojKvInonTa spremenili. Kitajci postajajo bojeviti in se hod© mogli nekega dne producirati na bojišču s 50—60 milijoni vojakov. — Komunistični atentati na satsou ske industrijalce. V -nekaterih' saksonskih mestih so komiunisti izvršili atentate. Proti polnoči je te dni priletela v stanovanje ravnatelja tvrdke Rhein-sturrn' Gmjedel v Leipzigu iročn-a grami-ta in ga ranila n-a rokah. Y Lauteru' jo bila vržena bomba v vilo tovarnarja Ganuehbcl, v Hohenstoinu pa v vilo to-vaiinarja Haasa, k-i pa ni povzročila škode. V Hobr&nsteirui je bil za časa demonstracij obstreljen y jsoko tovarnar Zwjngberg. ■— Proces proti bivšemu predsedniku republike Daljnega v zli od a. To dni pri čno v Moskv-i proee-s proti bivšemu pi*ed-sedniku Daljnega vzhoda Krasnišoko-v-u, ki ga obtožujejo, da jo napravil na škodo ugleda sovjetske gepu-blike in na škodo sovjetske državne 'blagajne veliko malverzacij. Krasnačekov je živel ja'-ko razsipno in je dal svojlemoi-bratu na ime države veliko kredite. Grozno odkritje. Nerešena tajinost grobnice. V Gurgiesu, v malem mestu na Francoskem, je umirla te dni neka žena v- visoki starosti osemdeset le-t, soproga 'bivšega -mostnega glavarja. Rodbina ima na mestnem' pokopališču tudi lastno grobnico. Smrt je na nepričakovan način razburila miiioljuhino prebivalstvo mesta. Ko jc namreč odprl grobar grobnico, da bi napravil prostor za novega gosla, je skbro ©d strahu znoreL Strašen1 prizor se je nudil njegovinn o-čem‘. Na mestu, kjer bi moral1 položiti-telo nove polkojmice, je. 'bila lesena banja za kopanje, v kateri je ležalo okostje neko žene, ki ni imelo nobene Pbleke, siuno 'blazino pod glavo. Tim več jo senzacijo jo vzbudila stvar, ker grobnice že 50 let niso odprli, od časa s mirti mestnega glavarja. Grobar, ki je nameščen že .50 let, trdi tudi, da cel čas ni grobnice odprl. Oblasti so začele zadevo preiskovati, vendar jc malo -nade, da se bo tajnost razkrila. Polet okrog sveta. Zrakoplovni program obsega za loto .1924 osem poletov okrog sveta. Zedinjene države Severne Amerike imajo 2 načrta za polet okrog sveta. Prvi pričale L aprila. Poletela bosta 2 dvokrilca, L| sta napravljena kot navadni- zrakoplovi im kot hi-droavioni. Drugi poskus napravi ministrstvo mornarice z gotovim tipom' »tor-pedo-aviona«. Tudi 'Angleži že -imajo -načrt za polet gotov. En zrakoplov, ki ponese seboj 2 7 -trnka, veleti v Lop- z zrnHcoplovom1 ©koli sveta tudi francoski, italijanski, iu nizozemski aviatiki. —< Bogata ženitev danskega princa. ; Bratranec danskega kralja princ EcibJ se -je pred par dnevi pomočil v) Attavu vN Sauadi v. niiss Louis Boobh', rra-jboga-' tejšo dedinjo a-mer-iškega kontinenta', —»j Njen ©ec jc takozv-arii »kralj drv«, Kcvfrl starešina pri tej milij'oris-ki -svatbi jet firnlgirai princ Wa-ldemar. .Prod porokotj se je -princ E; ih odpovedal vsem dina«. stični m' pretenzi jam. | j — 'Japonski preštelo naslednik pride vi1 Rumu n ti o. Jz Bukarešte poročajo, dal Japonski prestolonaslednik: obiščd kon"*! ceim! aprila Romuni jou Obisk inta otici-1 jelen značaj. — WiJsonov 'nasleduilc na francoski znanstveni akademiji. Pokojni pred sodni-k Wdls©n je bil član francoske Rrtan-'stven.e akademije. Seveda je sedaji vsie-d i njegove smirti mesto izpraznjeno. 'Kakor* se govori, hočejo ponuditi' njegovo trne-sto 'blelgijskem-u kralju Albertu. Akade-mi-ja -im)a v sVojih' članskih seznamiiSii vee velikih 'državnikov in 'siuveanetfcev^: ■Med odličnimi zunanijimij . člani-So Ma* : sary-k, Ador in! Miil-lerand. -ji Dopisi. 'i Sv. Andraž. 'Jožefa Kozel,- posestnika j in cerkvenega ključarja m Skor-ošnjahu 1 št. 16 je pri župnijskem uradu že dalje i časa denunciral z anonimnimi pismi, ne-poznan človek- Pri občin-ski razpravi; se ! je sedaj izkazalo, da je bil ta denuncijant neki župan, 'ki bi bil rad postal-sam cei> kveni ključar. ^ j Mozirje. (Požar)'. V sredo-doc-13. tmv! ob i K) I 6. uri zjutraj jo v sredifei trg« i Mozirje Wenafloma v hiši gosp. HotoVafr^-ja iz Gorenja izbruhnil1 požar. TrobiIni' alarmi je z naglico priklical-na ik-raj ne*< sreče vse ti Žane k gasilnimi -drmšfcvomlfhai čelu, kateremu sio je po Ikratikeni oasrt posrečilo požar omejiti. Nevarnost/začel trg je bi la temveč ja, ker so po&topjakRe-i! lo blizu stoječa in: le požrtvbvalrreaAnin!' marljivemu'-aiastopu domačega ga-s. dru-i .štva in vstraj-nemu ter uspeha-poTnem>t, sodelovanju našega župana g. Matija! Goričarja so je zahvaliti, -da se požar ni1! razšin i-1 na par korakov c-d-daTjene r, sla«] mo iu' senom' napolnjene objekte. Gosp.j Holovar utrpi škodo nadl 300.000 Kiijifr ja zavarovani le za malenkostno .^voto^-o.^j ■ j. A Celjske vesti. Razuuj tega paiuvrav-ajo poleteti ii Alestni šofsk; svet celjski je im©f:3niaj 14. im. svojo redno sejo. Med odlokj inlj dopisi se je obravnaval predlog učitelj-r-stva v -brežiškeml okraju', da BeCMastav^ ljajo začetniki na višje * organi»irawrU| šolali, nato v boi.j samOtnMi krajih’, ■pet', več službenih letih pa i-z.k 1'jučno le ti na ’ udobnejša mesta. Mestni' šolski -svet se predlogu ni pridružil, pač pa nasvetoval^ naj se -pri sicer enakih .razmerah: iut, kvalifikaciji upoštevajo piri naimiestitvill oni učitelji’, ki so že delj časa v eikbpomiii ranih krajih. Radi otvoritve SolskegaH vrta za vse šole skupno na mostnem^ zemljišču se odstopi razpis Y* S, svetafi mesmtemv magistratu. Letni obradati) o«; beh osnovnih šol se odobri. Kor »a-de-« ški mešč. šoli v zadnjem' letniku ladiR pomanjkanja 'učiteljske nioči ni (stImm' hrvaščine, se V. š. sv. prosi, da ee zapišeij v odhodno izpričevalo zaključni red tres tjega (razreda iz prejšnjega šolskega le-* ttg Napravi se predstavka radi rodukoi* jo učiteljice ženskih ročnih dcl-ma nxe* stnj dekl. osnovni šoli. > • (-< Konferenca pridobitnih slojev cel j« skega okoliša sc je vršila dne 12. tmt v}' Celju, ni pa pokazala več istega zanimanja kot prva, ker centralna vlada ignorira vse predloge pridobitnih’ slo« jev, dasi so v veliko korist tudi država same. Med drugim' se jc razpravljalo at ležarfni, ki j© zaračunavajo caritfarriel ob katoliških praznikih, dočiiri) se srna* tra-jo pravoslavni eua,ki nedeljam. Skic* ne- se -pa merodajnem1 mestu tozadevnst intervedicija. j- Nov delavni red za delavce celjska mestno elektrarne se je sprejel v zadmjf seji celjskega obe, sveta. Ima na eni strani podrobne predpise o služboncral razmerju med elektrarno in delavstvom’, na drugi pa tudi jako moderno iij soci-jal.uQ dfttečbe glede uamoščengev,, 'Straa 1. , Cclislcl SporCn? M 'jo* zaprosil mtest-•ffo-obči-no ®a prepustitev Glazije, Iki bi -jo mrriritarrio ogradil. Ker pa. namerava ioraviti mestna občliia istega pro-sto-izai šetailišče in JaviSo (gsisoe za, otroke, V ponudila občina ŠportnomU ktahu Stoster Pri Sp- Lanovžu, 3ucr ^Jrajo iS staro vojaške barake, n* katere :«o ivezarii marsikateri bridki spornim d® svetovine vojne. Sokolska župa v Celju opozarja na ; To.dni občni zbor, ki sc vrši V nedeljo, dne 17. trni ob' S. uri, d op. V telovadnici cel jskega Sokola. Ha! dnevnem redu so med drugim! tudi volitve zastopnikov za skupščino JSS in sabor, poročilo o pripravah za safoor • in! 'določitev žntpne prireditve. Prostovoljna soilfia dražba nepremičnin. Po prošnji lastnika, .mostne cbči-me Celje, je na prodaj na javni dražbi posestvo vi. št. 5(10 d .o. mesto Celje, obstoječe iz hiše št. 6, Matija Gubca ul. Izklicna cena maša. 79.960 D. Dražba se vrši- dne 29. febr. tl. pri' okrajnem sodišču -v Colju, soba št 12 ob 9. uri dopoldne. mwmma Kultura 'm umetnost 1. Gerliart Hauptman.fi: Potopljen! Zvon. Draimatska bajka v petih dejanjih. Poslovenil Anton Funtc-k. A.vtorizi iran prevod. Splošna knjižnica št. 19. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila 'Zvezna tiskarna in knjigarna. Nemški dramatik G. Hauptmanni jo tudi med mam i toliko znan, da nam ni treba pose« ;lbcj mnogo govoriti o njem. Njegova dela — vsaj nekatera — smo videli tudi žc Sna ljubljanskem odru. V tekoči seziji u-prjzore njeigov »Potopljeni zvon«, ki ga 'Splošna knjižnica prinaša v dovršeneml šlovenjskem ptrevodu. Mislimo, da Jie pretiravamo, da ni med nami moža, ki ibj bil bolj usposobljen za to delo, kakor 'je Fnntek! Saj nam' je en svojčaS mbj-1 strsko poslovenil celo Fausta. Po to pl jo-Sni zvon se v Funtkovem, prevodu bere : kaikog izvirnik am. človek .sc strme čudi lepoti in bogastvu slovenskega jezika, iiki ga prevajalec obvlada tako natanko, da njlu ni treba prezreti oziroma zabrisati nobene izvirnikovo finese. Njim, [iki iščejo v literaturi več nego postran-f-eke zabave, bo s Potopljenim' zvonom' ! gotovo ustreženo. Zlasti bo knjiga do-''Ibtrodošla tudi obiskovalcem našega [dramskega gledališča. Knjiga je tiskalna n® jako lepem! papirju in vseskozi rdostojno opremljena. x Kralj Aleksander I. Junaškemu I borcu za u.ledin jenij-e SHS v našo skiip-ijito državo Irt prvi jugoslovanski kralji-||ci Marljii. Zbral in priredili Jakob Ddm« ter vdanost; iti zvestobo do dinastije Kar-adjo-r-djevičev. Razni sestavki, krajevne beležke in anekdote o našem) kralju frf kraljici, 'ki sta potovala križem Slovenije, nami) pričajo, da je napravil posel Nj. Vcličnuistev v Sloveniji, na narod najboljši vtis. Narod na ulici jo vriskal in plakal veselja, kadar je imel priliko Videti svojega kralja in kraljico. Iz spoštovanja In vdanosti so kazale matere svojim! dojenčkom) slovenskega kralja in! slovensko kraljico in V marsikaterem očesu sp stalo Solze samega veselja. Takih prizorov je v izobilju nanizanih v tej lepi knjigi, ki je izšla lično.vezana, mat lepem papirju in v lepem’ tisku, tako da se predstavlja izredno u-godno jril avtor Jakob’ Dimnik je podal tu temeljito iu' simpatično zgodovinsko delo, ki je koristno za 'državno idejo. Zategadelj naj bj nobena slovenska šola no pogrešala te praktične knjige. Priporočamo jo pa vsakemu učitelju in učiteljici še posebej, ker bo Vsakemu izredno dobro služila pri! pouku in patrj-otičnih slavnostih. Pa tudi v narodnih knjižnicah, bralnih društvih, čitalnicah in. družinskih .(domačih) knjižnicah' bi ne smeli pogrešati to knjige. jejo prav1 znatno podporo 'družine, ki imajo večje, število šoloobvezne dcce. Nedvomno je, da bomo našo mlaciin0 obvarovali dnšeVne iri telesne propasti, ako odvračamo od nje Vazne nevarnosti, ki jih povzroča beda, lakota in pomanjkanje obleko in obutve. _ . Radi tega je povabljena vsa javifost, naj sodeluje z odboroifi) pri to j plemeniti akciji; naj vsak' pristopi društvu kot član iu Po možnosti podari za to dTUst-vo kolikor mu dopuščam sredstva. _ 'Darove v obleki, obutvi, usnju itd. kakor tudi v denarju sprejema predsednica društva ga. Stolnica, ravnateljica meščanske sole v Cankarjevi ul.ioi in predsedstvena pisarna policijskega komisar! jata v Ma/ribom. Vabimo pa tudi Mestno občino, naj se v naprej podpira to društvo. Priznati mioramo, da je mestni svet v zadnjem času razumJeval žalostne gmotne razmere raznih slojev in je mnogo napravil1 za hodno mladino. Odbor društva pa naj deluje 'neumorno kot do sedaj, da ho uspeh v tekočem! lotu še bolj šil i- . ;> .j :j)ik,' šolirfci ravnatelj, V Ljubi jami 1924. [Izdala, založila in tiskala Učiteljska ti-Sfeikama v Ljubljani. Strani 281. Cona M črto vezani knjigi jo 40 D. — Vsebina: *0E. Državna himna. — H. Tstorija srbskega naroda. — ITI. Rodovina Ka-rn-(.djordjovičoVi. — IV. Narodna sužnost. k- V. Osvcbojenje. — VJ. Himna svobo fJe. — VII. IJjedjnjcrtje. — VIII. Kraljc-itvnč Aleksander. — IX. Kralj Aleksari-[ifer I. - X. Zaroka kralja Aleksandra I. !*- XL Romunija — domjovjna našo kralji ee. — XH. Poroka kralja Aleksandra 'I. *— XII'I. Kralj iri kraljica na Bledu £lV. Izleti N,j. Veličanstev križem! Slo Venijo. — XV. Anekdote. — XVI. Prvi jugoslovanski' sokolski zlet v Ljubljani. ;■— XVII. Kronski svet v Ljubljani, — XVIII. Slovenska narodna himna. —- Sliket 1. Kraljiču, Mari ja. — 2. Kralj AloksandcrT. — 3. Karadjordje (Črni Junij). — 4. Kralj Peter I. Osvoboditelj. 'Kneginja Zorka. — 6. Knez Arseii. — 7. 'Kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrami — 8. Kralj in' kraljica na. telovadišču. *— 9, Njkola P. Pašič. — Vsebina! te knjigo 'bo zlasti za šolo iu šolske patriotiene slavnosti globoka zakladnica. V vsakem' poglavju so mod članki zgodovin sike vsebino prepletene tudi primerne pešmj za deklamacijo in' petje Knjiga podaja važno dogodke iz zgodovine Karadjordjevičev ter posebej go iz življenja našega kralja, ki si je v kratkem), času svojega vladanja osvojil slednje slovensko srce. Zgodovinski sestavki, pesmice in anekdote, izz vene vajo i rikerde narodnega iri državnega edin »tva, požrtvovalnosti, poveličevanja brats-k sloge, vzgoje dinastičnega čuta Skrb za revne učence v Mariboru. V Mariboru se jc ustanovilo dne 2(1 novembra 1922 deta na. občnem zboru v, meščanski šdl v, Cankarjevi ulica Društvo za podporo revnih učencev, v Mariboru. Daši mlado, jo to društvo vendar doseglo do danes že prav krasne uspehe o katerih smo kar strmeli na rednem občnem) zboru, ki se je vršil v že omc njeni šoli dne 4. tm. Ob tej priliki se jo videlo, kako velika jc beda v Mariboru, kjer narašča dnevno draginja in ne more shajati več niti delavec niti javni nameščenec s svojimi prejemki. To bedo pa čutijo najbolj otroci, katerih stari«i niso več v stanu kupiti potrebne obleke in obutve. — Omčnjeno društvo jc delovalo v preteklem letu z res občudovanja vredno vnemo, ker izkazuje blagajniško poročilo ML.351'60 Din. dohodkov jn 109.828’50 Din. izdatkov, tako da ima prebitka še 11.630’10 Din, V dokaz, kako je delovalo društveno vodstvo, naj navedemo sledeče podatke: 26. novembra 1922 vsta- novljemo društvo je priredilo prvo božičnico že 23. decembra istega leta in je obdarovalo že -tedaj 137 otrok, od katerih jih jo dobilo 84 perilo i-n obleko, 53 pa močno čevlje, vsak pa še nekaj slaščic iri jabolk. Kotj na to se jc .nadaljevala nabiral-ria akcija in-že februarja meseca 1923 sc jo obdarovalo 97 otrok, in sicer 65 dečkov, z oblekami, 4 dečke s čevlji, 20 deklic z oblekami, 8 deklic pa z čevlji. V slučajih nujne potrebe so dobivali prav posebno potrebni otroci še obleke in čevlje. Dno 23, decembra 1923 se je vršila druga božičnica, na kateri je bilo obda rovani-h 420 otrok, pozneje pa, ker niso bile še-vse obleke iu. čevlji gotovi, še 60 otrok. Ta akcija se nadaljuje in daje pomoč v onih. slučajih, katero smatra društvo kot res nujne. Društvo 'je, tedaj v prVem* društvenem letu obdarovalo 734 otrok. Da jo moglo izvršiti društvo to dobro dol/no akcijo v tako obsežni! meri, se je zahvaliti posebno« Mostnemu »vetu, iki je dovolil prav izdatno podporo T to svrlie. Mestni svet je dovolil za H. božičnico znesek .37.509 Din. Dohodki društva v denarju pa so znašali, 121.251 Din. 69 para, iz česar je razvidno, da so znašali drugi dohodki društva 83.85t’60 Djii. Pri teni pa Hi pozabiti, da jo društveni odbor nabral od raznih večjih tvrdk prav min ego dragocenega blaga za obleko, usnja, gumbov in drugih potrebščin ter da. so neka podjetja i zdela vala obleke, perilo ju obutev po prav nizkih cenah, tako da jc vrednost oblek in obuvala, ki so jih dobivali bedni učenci, za prav vi-šoki znesek Višja od izkazan ih denarnih izdatkov. O priliki tega občnega zbora so jc razkrilo veliko rano: videti jc bilo, ko-ilSko trpijo razni sloji in kako potreba- izpred sodišča. Maribor, 13. febr. Ljubico si je odpeljal. 22-letni delavec Leopold Magdič v Bukovcih, okraj Murska Sobota, jc .imel ljubavno razmerje z 18 let staro Terezijo Titan v Bukovcih. Ko je -mati slednje za to zvedela, jc svoji hčerki'prepo vedala, da šc kdaj govori z Magdičem1. To je dekle povedalo svojemu lju-bčeku, nakar ji je ta začel prigovarjati, da bi skupno odišla od doma in si poiskala kako službo. Deklica se jo ko-nečno uda-la prigovarjanju svojega ljubčka ter sta sklenila, -da tajno odideta dne 17. sept. zvečer. To sta nato tudi izvršila. Odšla sta preko meje v Radgono. Tam' sta »kupno prenočila v neki gostilni. Naslednjega (tac sta »i poiskal a službo pri nekem' Vogrincu. A žc drugi dan nato je bil Magdič aretiran, dočimi je pobeglo hčerko odpeljala njena mati. Magdič-je bel pred okrožnim sodiščem obsojen radi hudodelstva po § 96 k. v. pa 3 mesece težke ječe, SuroVgž. Posestnik Kristijan B on a f mi. o v Ko-njišču, okraj Gornja Radgona, jc dajte 8. dec. II. tekom’ nekega prepira z Leop. Žnidaričem) naj-poprej vugel svo jega 'nasprotnika na tla. Nato pa mn j c odvzel lopato in ga ž njo dvakrat tako udaril po desni roki, da ra-u je zlomil nadkh-t nico. Bonaforto. ki svoje dejanje prizna, jc bil obsojen radi hudodelstva težko telesne poškodbe no -2 meseca ječe. Ljubiteljica kokoši. v V noči na 8. septembra 1.1. jc bilo pri Ani. Noudauer v Crešnjovcili, okraj D. Radgona, vloml jeno v h lev. V lomilce jo odnesel >1 iri goske. V noči na 10. decembra lanskega leta so bili ukradeno Jožefi Virtič v Gornji Radgoni jz zaklenjenega hleva 4 kokoši in ključavnica. Nadalje jc bilo v rioči na .15. decembra odnešono Magdaleni Hajdinjak v Črešojcveih 5 kokoši, Francu Ivan eku pa 2 kofkoši. Pni Jožefu Hem-ilarju v Orehovcih je bilo v noči na 18. decembra L 1. odneseno iz zaklenjenega fcurniku 7 kokoši, odoja tur namizni prt. Začetkom' januarja, je bilo Neži Horvat v Črešnjcvcih jz za.klcn.jcifega hleva odneseno 13 kokoši. Vseh teh kurjih tatvin jo osumljena 4‘JJotna viničar Bika hči Antonija Kolarič v Turjaškem vrhu, ki je že ISlcrat predkazuovaaia. Pri Franca Horvatu v Črešnovcih, jc bila) v noči na 20. dece-mbn-r 1. 1. pri tatvini pregnana i-n je pustila tamkaj- »no vrečo, torbico iri naglavni robec. Kolarič zanika vse -n-jej očitano tatvine. — Brezdvom.no pa pride ona kot storilka v poštev, ker je bila že 9krat redi tatvine prodkazifovnnri ih »o ji bile razmere v okolici dobro znane. Popivala je tudi v gostilni Vaupotič v Gornji Radgoni ter je pri tej priliki plačevala vino za celo družbo. Na Štefanovo pa je imela v gostilni Vučko v Radgoni pečeno kokoš s seboj ter jo isto delila go-si-cm, ki so sedeli ob mizi. Njeni sosedje so tudi videli, da je i-iucla decembra Iro so venrlalr že oktobru zadnji •dve kw -koši prodali. Obsojana jo bila ria 6 me- , secev težke joče, Ukraden les so prodali. Te-komi meseča oktobra T- 1. je -izginilo 'Jožefu Reši vodiku iz Čevnikovcga! gozda v Tolstovrškem' jarku, okraj Prevalje 19.73 m3 tesanega lesa v vrednosti' 3549 K. katerega je kupil trgovec Ant. Jamžekovič, Fparicu Konečniku na Breznlci 70 fcubi-č. Čevljev v4 vrednosti) 3479 K iri Ignacu Vastlu v Tol stom) v^r-t hu 58 kubič. Čevljev tesanega fesa vi ivredMcsti 2198 K. Zadnjima ukradeni) les sc jc rinšel pri trgovcu Francu Vav-kanu v Prevaljah. Ugotovilo se j«, da) j:e les pr iri olj,hi k n avoderl ina trgovcema tesar Leopold Stoharniik, ki) služil pri posestnici Jožef; Hricfebrivlc V Brez-nlci za hlapca1 ih da; je les ponudila vi palT-mp Jožefa Hudobnik, ki jc tudi denar dvignila. Med temi ko Šteharniki priziva tatvino lesa ria škodo Vaštl-a, taji Jožefa Hudobnih, da bi lijta udele-žeria pri knki> tatvini. Pravi, da jc Sto-« hariiih. im’el nalog voziti njc-n orir-oma) rijegoVega moža Tvatna les.. Trati H-tfdob1-nik; pa pravi, da gospodarita -n-a njegovem' posestvu' prafvtZftpraV njegova žena Tri' hlapec, ori imljai le drugo besedo vi hiši. Šteharnik 'je.tudi osumljen, dri jc poneveril mu od Valentina Samjza', trgovca, V Gušlanju izročenih 192.80 Din. Šteharnik' in' Jožefa Hurlobnik sta bila p,red chrožrilrit sodiščem! obsojeria in sicer prvi na. K, druga pa ha 4 mesece težko ječe. -/ Orjuna. Plenarni sestanek vsega članstva Or-iune Studenci se vrši v soboto dno 16. tm1. ob 29. url zvečer v restavraciji Narodnega doma. Ker je Itft 'dnrivneml redit zanimiv referat o oblastni skup-šči-ni vi Celju, jo pričakovati, da se članstvo (tud; bivše mariborske organizacije)' kar v nrij-obilriejši meri -udeleži ter tako pokaže potrebno sumnftmje iri smisel za n-ašo Važfip brganlzačijlo.: Z-draVo! Organizacija Jugoslovenskih’ Nacijo« halistov - Studenci o-pozarja; vso članstvo, da 80 uradne ure tajništva vsak pondoljck in sredo od 7. do 8. n-re zvečer v čitalnici v Na-rodricnf donvn. Tam do« be vsi novopristopiVgi člani priglasniičc, legitimacije in! znake. Tudi se prodaja tamka j brošura vOrjuna, nje cilji in metode« (gov-o-r br, Nike Bartnloviča ria splitskem' kongresu), katero ln radi ne važriosti- mara) citati vsak člart. (jji. --------------------------------------- — » |'.||.|| iw.il I mm ; Sokolstvo. o Kaiirile obvezno predavanje, ik-atefrri je poniritorala izostalo 7. tm'., za one Krate in. sestre, ki so 'se priglasil L -kut čLani (-cc) SokoTslccmri' VJruStvo v Mariboru v mesecih oktober, riovcmhPr tri! decc.nf-ber 192,3 tor v jaiftmrija 1924, so vrši 17. Inf. v ikhiibskl sobi Nar. doma. Začetek ob 11. uri dop. Brat. J. Novak -poda zgodovino Sokolstva. — Zdravo! o Kult.-prosv. odsek Sok. druŠt va, v Mariboru ima sejo 17. tm. v diruštv. sob* v Nar. domu. Začetek ob 14. uri. Prosi-mi vso člarfe toga odseka, da; se Seje zanesljivo udeleže. —- Načelnik. ° knjižničar marlbrrrskcga Sokolskega društva vabi vso ono Krate Ufi sestre, ki imajo izposojene knjigo iz društvene knjižnice — nekateri žc prav dolgo! —. da, -jih vrnejo v Svrho preureditve knjiž-niče kar najprej. Uradne uro za izpoKo-janjo so odslej v sredo 7.-8. Ure v društveni sobi. ... .,.i- Darovi. Česky klub v Mariboru jo poslal n-a naše uredništvo 199 D i-n. kot dar P-roti- tuberkul-ozni ligi mosto venca ria krsto blagopohojncga. svojega članri generala v p. g. Otokarja Dahririta. Za vpokctfencga stražniJca Kralja Lovrenca sc je nabralo .pri Večernem keglflriju v sredo v gostilni Stosior 165 Diri, □□□□□□□□O□□□ tl □ nnrmnmnnnm Pristopajte k CMD! L 1. ua domu svoje matere.štiri kokoši, nrrmrCT?-« ■mnn rt: ^ f MSIHPS^^5 |.. _.. _ /BggT88\ Mariborske vesti. Maribor. 16. februarja 1994. sni J. K. Strakaty v Maribor«. Dame« 3e dospel v Maribor urednik »Narodnih Listu« iz Prage im »nami prijatelj Slovencev g. J. K. Strakaty. m Korespondentova konkurenca. — Maribor osrečuje med drugimi specijafr-tetami tudi nek korespondent, ki zalaga s svojimi duševnimi proizvodi ducat graških in zagrebških listov; tudi novosadski Voklsblatt je deležen njegove ve-Jeprodukcije in .včasih gostuje celo y. ljubljanskih redakcijah. Temu primerno je možakar seve tudi prožen: včasih smo deutsclinational, potem brezbarvni, in če treba zaplava prijazni gospod tudi y, so-cijalistične vode — takrat gostuje pri mariborski Volksstimmi. Ves obsežen materijal za to hiperprodukcijo črpa ko-gespondent na sodišču, kjer od jutra do večera odpira kljuke. Postal je že nekak inventar sodišča. Aretiranec se še ni o-grel v sprejemni sobi kaznilnice, pa že kroži njegovo ime in nedokazano dejanje po Jugoslaviji in Avstriji. Ne radi odlične osebnosti kofesipondentove, ampak Je za kratkočasne jšo Jzpremembo mariborskih novic smo naslikali ta edini mariborski korespondenčni biro, ki je postal silno nervozen, ker mu nočemo pustiti na sodišču monopola in tudi mi poročamo zanimivejše sodne vesti. V zadnji Volfcstimmi nas .vabi graški kores-pnndent, da naj bi prišli tudi mi trgat ■Mače po sodnih klopeh in pritiskat kljuke, tudi korespondenti ljubljanskih listov bi sc nam baje naj pridružili. Ker pa imamo nujnejšega posla dovolj, naj morda urednik Volksstimme sam opozori vnetega korespondenta, da bi znali mi z uspehom izvršiti dcnuncijantski posel, če ■bi si kritično ogledali razna negodna sadna poročila, ki še ne sodijo v javnost. »Tabor« pa prinaša le vesti o razsojenih zadevah iz razprav, ki so po zakonu javne, izrecno tudi za objavo v listih. Da se razumemo. Ako pa bo gospoda ko-respondentska žilica še srbela, bomo znali tudi drugače obračunati- m Ljudska univerza. V pondeljek dne IS- tm. predava g. prof- I. Favai o načinu črtanja (kako naj citatno, izbira sno-.vl itd.). Predavatelj bo podal tudi par primerov o pravilnem črtanju- Dne 25. tm. pa bo občni zbor. Začetek predavanja ob pol 20. uri. Dvorana zakurjena, vstop prost. mi UstaflKrvitev »Jadranske Straže« ▼ Mariboru. Opozarjamo občinstvo, dia se vrši v petek' dne 22. tm. ob 20. (8.) uri v restavraciji. Narodnega doma ustanovni oibčni zbor Mariborske podružnice ‘»Jadranske Straže« s sledečim' dnevnim Todomk Otvoritev s kratkim1 i*ago-vorom o ciljih jadramriro Straže. 2. Po-Točilo poverjenika o dotecdhnjcnr delovanju. S. Citamjo prtmL J. Vobtev odbora. 5. Slučajnbsti. člani, ki jih je doslej pristopilo že okoli 200, so dolžni, se udeležiti ustanovnega zbora. Društva prosimp, da so ozirajo n’a ustanovni zhorr ».Tr ihanske Straže«, da ne 'bo kolizij, ki škodujejo na eni in na drugi strani. Važnost te organizacije haj združi vse zavedne Jugoslovane v Mariboru v delu im razmah naše nagradne moči na morju, tekmovališču velikih in malih narodov! m Prepih v Narodnem domu. Na eni zadnjih sej Posojilnice v Na radinera' do-mai eo je sklenilo, da s« pučrte 'Vrata, prehodi itd., kar jo povzročalo prepih in seveda tudi udira*, temeljito -popraviti. Vsa dela so ze V Polrremi teku talko, ur.aški odsek, ■priredi 17. trti. ob .15. uri izlet pa Falo, ih {katerem« vabi vse svoje prijatelje in prijateljice za priikljnček. — Odsek. § Prostovoljno jr asi! no društvo pri ®v. Lovrencu iia Pohorju privedi v {nedeljo. dne 17. trn. veliko veselico v vseh gosti Irtfičkili prostorih g. Skače ia. Začetek otbi 20. uri zvečer. Vstopnina 10 D. Zunanjim' prostorni so n-a razpolago vozovi na tanfošnji postaje. — Terra Šramel g. Skačeja. Samo proti vabilu. K obilni udeležbi vabi odblgr. % Kaj ne, vj iščete službo? Takoj naročite iz Osijeka posredovalni organ' »Fortuna«, Vsaka številka prinese sko-ro iz vseh 'krajev 300 anom s o praznih »testih, katera lahlko zasedejo moški in ženske, zmožne srbskega, brvatskega, nemškega in ogrskega jezika. Cena šte» vilk-i 10 Bin., mesečnic 35 I)in., četrtletno 100 Din. Gospodarstvo. sr Koliko okrajnih doklad so plačevali okraji v mariborski oblasti v letu 192,1? Po statistiki, katero je v Urad ne in listu št 11 objavila delegacija ministrstva financ, so plačevali brežiški okraj 600% (1. 1922 234), sevniški 120% (145), celjski 320% (76), gornjegrajski 220% <200), laški 160% (133), šmarski. 220 (110), vranski 110 (70), konjiški 310 (207), gor-n;jeirad'gonski 80 (51),, ljutomerski 100% (125), mariborski 70 (50), slovenjebistriški 300 (200), »Votlem airški 300 (380), ormoški' 600 (140), ptujski 420 (100), rogaški, 600 (210), maremberškii 420 (170), slovenjegraška 100 (120), Šoštanjski 100% (80). V Prekmurju so so v obeh okrajih pobirale 25%-ne cestne in 5%-ne adrav-fitveife doklade. g Gospodarski kongres v Zagrebu. O (tem kongresu, 'ki sc je vršil v Zagrebu 27. januarja tl., le izšla publikacija »Veliki Kongres Privtednika v Zagrebu, njegov rad, njegovi zaključci i perspektive za budučnost«, opremljena s slikami raznih udeležnikov kongresa itd. Cena izvodu 35 Din. Publikacije je dobiti tudi v pisarni trgovske in ^obrtniške zbornice y Ljubljani. g Gospodarska zadruga v Gornji J os. Kostanjevec: iz cikfa: Spomini na leta 1914 in 1915. ii. Po) slamnati strehi je šumelo kakor ,v peči, kadar se razmakne ogenj. Dež je lil In .voda je curljala po lesenih žlebovih okoli strehe, se odtakata v kamenito korito, šumela dalje in napajala njivo in travnik. Šivi, težki oblaki so .viseli nad Jlišo, odmekod sc je prikradel prvi motno-jjavi svetlobni trak, pogreznil sc niže, .nastopalo je umazano .vlažno jesensko jutro. Na malem vrtiou iso se belile ob zidu zadnje astre, nad nje so sc sklanjale bele in rdeče krizanteme, še više so pojemale Vi .vlagi in mrazu zadnje georginc. Hišne duri so se odipahnile, na pragu iseje prikazala ženska in se ozrla po dolini s trudnimi očmi. Privezala si je ruto na glavo, da ne bi nagajali težki bujni lasje, šileči na zagorelo čelo. Dvignile so se močne zarjavele roke na tilnik in za-vezavale, nagnila sc je glava in prislu-škavala- n »Oba še spita,« je dejala nato. »Da bi :F>e le ne zbudila še nekoliko časa, zakaj kežko jima je odgovarjati na vprašanja.« Iz doline se je začul glas zvona, vabil (Sc prvi maši, zakaj danes je bila nedelja ‘ati praznik Vseh svetnikov. Vrtačnica pa se je danes namerila k deseti maši in potem ostati doli čez poldan, da obišče po večernicah grobove. Stopila je na vrt in nabirala cvetja, ki :ke je začelo kopičiti v predpasniku, a-'stre, krizanteme in georginc. Nje misli pa so 'pri tem blodile daleč, daleč, v kralje, ki si jih ni mogla predstavljati nje nc-'iika glava- Kje je to, sever? Kakšni so tam ljudje, kakšne vasi, kakšne hiše? Ali 'sije solnce tudi tam, ali pada rosa na i>o-^inj'travaikp,;-ali posjejo ptice spomladi ,. *T A Radgoni je glasom poročila »Murske' Straže« imela v nedeljo občni zbor. Lani je-zadruga napredovala. V sled intrig ljubljanske Zadružne Zveze bo baje za-odruga odtam odstopila in pristopila -k celjski' Zadružni’ Zvezi. g Sejem v Parizu. Pariški isctjenli so vrši' letos od 10. do 25. mlaja. Prospekti so interesentom) v pisarni trgovsko jn obrtniške • zbornice -y Ljubljani' na razpolago. g Carinske konference na Rakeku. Dn e 16. trn', ob 17. uri so vrši na Rakeku M prostorih onbotnft carinarnice druga/ redna carinska konferenca. g Vzorčni sejem v Iiaslu. Vlil. Švicarski vzorčni semenj v Basbi se vrši letos od 17. da 27. maja. Detajlne podatke o semnju daje na zahtevo švi-vaTskj konzulat v Zajfrebu. •, - • Zanimivosti. Les v zemlji. Mnogi mislijo, da les,' .katetri! leži nekaj časa pod zemljo, zgnije. To jo pa pometa. Les,.kateri ostane v zemlji, res veJed vremenskih1 in dragih vtrlivov, ki ga vazjedtejo, počasi zgnije. Lahiko pa tudi les, ki je v zemlji, dolgo vs traja; če je pod vodo ali v močvirju/, je njegova vslrajhnst sko.ro brezkončna. Našli, so les po močvirjih, kii jo bil že tisočletja »tar, a so gotovo dele porabili, cdlo za najboljše pohištvo. Edmund Freiherr von Tierg poroča, da so izkopali v 44. hektarjev velikem močvirju pri Man-enheirgu 723 sužnjev drv, ki' so se lahko porabila za kupčijo. Japonci rastejo pod vplivom gim-. nastike. .... Znano j«, d a. šb Japonci najmanjši narod na svetu, Zonam .to dobro stoji, zato so Japonke tudi jako simpatične, če so lepe, aJ moški bi radi bili malo večji, ker 'to 'predstavlja tudi fizično an'oč. Rumena rasa je znana po svoji gibčnositi, združijivosti ■ in žilavosti, v čimiur prekopi tifdf vse Evropejce. Ni I>a (polagala varnosti, na razvijanj^ umstveno moči. Tako’ so jc začel razvijati na Jaimnskenv šport in' gimnastika. —-Pred' kratkimi časom1 je poročal angleški profesor 1:1 ar t, da je šport toliko vplj-,val na Japonce, da -so v -23 letih zrasli za 2 centimetra. Higijena, na katero dobro pazijo jp napravila iz Japoncev zdrav narod,, veliko bolj zdrav nego so in delajo gnezda? Ali imajo ljudje družine, starši otroke, otroci matere, in se ljubijo med seboj? In če jih imajo in se ljubijo, zakaj se potem .vojskujejo, zakaj jih zapuščajo in streljajo druge in se dajo od njih streljati? Čemu je to treba? Ali ne more vsak biti lepo doma na svojem domu, zjutraj zgodaj vstajati, do večera delati, zvečer se odpraviti počivat? Tako je razmišljala, a pri tem jo je srce bolelo in prsi so se ji tesnile. Nje pamet ni mogla pojmiti dogodkov, a občutilo jih je tem težje, tem silneje nje srce. Andrej, njen mož, oče obeh njenih otrok je bil tudi tam gori. Ne sme sc spomniti, kako jc bilo onega dne, ko je odhajal, da ne bi glasno kriknila, da ne bi ga klicala nazaj z vso močjo svojega glasu, z vsemi silami sv.ojc duše. Ali sme pogledati starejšega sina, ki je ves podoben svojemu očetu, da ne bi ji prišle solze v oči? Dvakrat je pisal domov, vselej je sporočil, da je zdrav in da se mu godi dobro, da Rusi bežijo pred njimi in da sc ni treba bati, ker ne znajo streljati in da sc bodo- še videli, ako Bog da. In vesela jc bila tistikrat, ko ie dobila pismi in sram jo je bilo, da jc bila prve čase tako malo-dušna zaradi takšnih malenkosti* Toda sedaj že dolgo ni bilo nobenega pisma, dnevi so sc vlačili kakor večnost, tednov ni hotelo biti konca. Bila je pred nekoliko dnevi v mestu; Na vsak korak je srečavala ranjenec z obvezanimi rokami in glavami, ob bcrgljah se opirajoče, v vozičkih^ sc prepeljavajoče. Tesno ji je postajalo ob teli srečevanjih, noge so sc ji ustavljale, oči nezavedno zrle za njimi. A povedali so ji vrhu tega, da jih leži po bolnišnicah še mnogo, ki se ne morejo ganiti, ki si ne morejo pomagati. In da so jih že mnogo odpeljali na božjo njivo za mestom. Kako je to. da jc Andrej Pisal o vsem drugem, samo o tem ne. In kje je sedaj, kaj dela. kako mu je? Misli so se ii začele mešati, griva in ^ i ir»e -r —iT«hw>mii—rrTr- od Evropcev, ki kažejo znake dogenera-ci-ie. <;.■ /VtifM-Tririjri '?:$(•$: ,v 'i Cfovek z najkrajšim imenom. 5 Nckerriul Frnincošlrermr dkžval jaTTu, ki Jo živci leta 1535.—1594, in. bil za časa Henrika IV. glavni finančni upravnik, je bilo ime »O«. Po dolgem1 službovanju jc dobil še plemstvo in imenoval se 'je potem, markiz d’ O. Gotovo je to najbolj kratka jure, kar jih pozna evropska Zgodovina. Model proti volji. Angleški slikar Godfriod Kneller je bil tudi mirovni sodnik. Večkrat, se je pa zgodilo, da 'je prišel pri SVojerri -sojenju s slikarskim instinktom! v koiilflikt. 'Pride k njemu nekega dne. lepa deklica in se pritožuje o nekem! možu, ki je ž njo grdo postopal. Knellerja je presenetila ni ena lepota in 'je takoj napel platno za sodnimi stolom, ter pustil deklici stvar .pripovedovati. Čiml hitrejše jc bilo dekle, tim' hitrejši je bil tudi slikajoči sodnik. In' ko je Bila deklica z govorom gotova, je bila že tudi izgotovljena njena; slika. Nato ji jo dejal, da ne potrebuje njene prisege, ker že slika sama kaže, da je govorila resnico. Kraljica z moškim haremom. Dosedaj so nam bjl; znanj saSrto žert-ski haremi. Odsedaj bodo pa imeti močni, lepi m zdravi moški svoj zaslužek v haremu kraljice Bimao, kraljice Madagaskarja. Podpirala je Francoze, Ikb so si osvojili otok, s tem', da jimi jc dala na razpolago lepo število čvirstih m la deti i-čev. Za protiushigo so jo Francozi imenovali za »gubernatorico« in ji pustili Pravico, da si je obdržala svoje 'dvorno osebje. Kakor so si predhodni!,ki, klralji-oo Binao držali hareme, kjer so bile ženske, tako se je v njej vzbudila želja, da bi imela zase tudi harem seveda z moškimi osebami. Tud i innogo Evropejcev jo bilo na ta način pri tej galantni kraljici iishižbmih, da so niso mogli1 pritoževati, a; lepa kraljica Binao je nedavno umiri a in lepo število lepih niada-gaskarskibi mladeničev je seda!j' ostalo — brez posla, , i'i ..-m Ali bo moško ali žensko dete? ' A Po izpovedi nekega francoskega zdravnika v strokovnem časopisu »Revme ge-'nealogique« ne bo dolgo trajalo, iko 'bodemo žc nekoliko mesecev po prej e lahko zvedeli, kaj se bode naročilo, ali moško ali žensko dete. Odlično mesto, katero bolela in kakor pijana je omahovala iz mesta proti domu- Doma pa sta jo izpraševala otroka o .vojski, o očetu, o stricih in svakih, ki so bili tudi odšli. In ona jima ni vedela odgovarjati in se je skrivala pred njima, pošiljala ju prezgoda, spat, budila ju prekasno in delala sama za tri, za štiri, samo da ni bilo treba odgovarjati na tista boleča vprašanja, ki jim ni vedela odgovora ne ona, ne marsikdo drugi, ki jc učenejši od nje. Tako je mineval čas. 1 zaspano in len«, tako je čez dolgo prišel dan Vseh svetnikov . . • S cvetjem jo stopila v vežo in sedla na nizki stoTec. Pod njenimi prsti se jc pletel- venec, bel jn’ rdeč, pomešan z ze-len.icn, bleščeč od velikih deževnih ka-p cele j. Obesila ga je na steno pod! seboj Jn' se ozrla vanj. Kakor veliki curioi Strjene krvi1 so rdele rdeče krizantem«, kakor mrtvaški prt so se belile ostre ki kakor utrinki mrtvaških sveč so se nagibali zagoreli lističi imunih georsiri. Duri so so odprlo in prikobacul je mali Andrej v vežo. S prstom v ustih se je vstopil pred, venec, ko ga je zagledal. »Komu sr napravila vorvec, mama?« »Tistim, ki »imajo nobenega, da bi jim ga položil na grob.« »Ali je tistih mnogo?« »Muogo, otrok,., sedaj jih je mnogo, pravijo.« Prijela ga je za roko in peljala s seboj v kuhinjo, kjer ga je na ognjišču oblekla. V tem! je že pridrsal mlajši, Franček, ki j« tudi žc opazil venoe. »Lep, lep, mama, čegnv bo?« je ječali »Ne vem, kako se imenujejo vsi, ki jim je namenjen«, je dejala mlati in nje oko jc strmelo v plameni na ognjišču. T p ra Jan j a otrok so vzbudila v njej čudna cuvstva, čudne žalostno misli, ki so so razpletale y uje glavi in (pekle ka- ~~ 5TaribWi:'tt,ri7i75fn 77TehriI aEISTl 92-F zavžema revija, jiam1 jc porok, da, se "stPar, resno raziskuje. Zairimivo jr;, ko opisuje strokovnjak v ,svojem poročilu spomine iz zgodovine teh raziskovanj, med drugimi jako šaljiv dogodek o pro-r,okovanju spota, V ueken.il mestecu je bil na glasu tambšnji zdravnik kot čudežni prorokovalee v vprašanju poroda. Svoje pacijentko je na kratko odslovil: »Bode rnoško dete« ali »tbodc žensko dete«. Kakotr hitro ga jc stranka zapustita, je zapisal modrijan v svojo knjigo ravmo nasprotno, tkar je izrekel. Bjle sto torej dve možnosti. Če je pogodil, si je pridobil velik ugled. Ako pa je prišla ipacijeintka javiti, da se je zgodilo ravno nasprotno, kot je prerokoval, je hladno-krvnio izvlekel zapjske iz žepa in z nasmehom pokazal stranki: »Gospa, žal mi je, ali konstatiratj moram, da Vaš spomin. mi ravirro na pravem) mestu.* —1 Sistem1 je bil torej nezmotljiv1. v; - - - • v Tujci v Mariboru Sov« prijavljeni » hotcBK hr prenočiščih dne 16. februarja 1924, t. Hotel »Moran«; Stojanovič Dragoslav, trgovec, Beograd. Mihovilovič Ivo, uradnik. Pola. Schwarrbart Bernhard* trgovec, Fre-schon. Lenarčič Milan, inženir, Josipidol-Hiifnagel Oton, potnik, Dunaj. Seliškar Drago, poslovodja, Ljubljana- Linz Jos„ trgovec, Mitroviča. Sohwarz Josip, tovarnar. Praga. Aleksič Pet ar, trgovec, Banjaluka. Kaznovsky Ferdo, potnik, Osijek. Volčanšek Ivan. zasebnik, Videni. Grabner Vinko, trgovec, Brežice. Reiser Salon, trgovec, Zagreb. Vorstber Oton, ravnatelj, Zagreb. Papp Josip, ravnatelj, Sarajevo* Monti Salamon, špediter, Sarajevo. . ! ■ »Privat Hotel«: ■Pappas- Zaharija, novinar^ Filipopel. Widmayer HelJa, urad n., Celje- Plaskan Franc, potnik. Sv. .torij. Pavlič Martin, uradnik, Št. Vid. Rajmer 'John, trainer, Toronte. Ludvig Feliks, potnik, Dunaj. Hotel »Pri zamorcu«. Petrovič Emil, trgovec, Ljubljana. Koročič Ivan, uradnik, Ljutomer- Novak Dominik, potnik, Libeliče. Klcinlcrscher Jurij, potnik, Linz. Hert Josip, potnik, Dunaj- Jamnik Viktor, trgovec. Dravograd. Tkalec Ivan, posestnik, Lipa. Hotel »Črni orel«. Ji 3 Klement Stanko, carinik, Trst. Siko- kor žerjavica, lu nazadnje jc sama sebe vprašala: - -*, »Komu sem' mapraVila veniec pravzaprav..,, komu?« * Kakor iz škafa je lilo, vedno bolj, vedno gosteje. Po zraku je šumelo iz doline n«v-zeor, v gozdu je stokalo in ječalo smrečje, je škripalo bukovje in' visoko gori nekje, nevidne, so kvakale vrane... Na pr Ji pod hišo se 'jo prikazala temna postava, zavita v črn' dežni plašč. Težko se je pomikala navzgor kakor bi nosila n)a ramah ves svet. »Kdo je neki, ki nas obišče?« si je dejala Vrtačnica, uprav opravljajoča se z vencem) rta roki <>«1 hiše. In je počakala. »Bog <|aj, mati Vrtačnica1,« se jc oglasil prišlec Itn otresel dež iraz sebe. »A, 1 i si, Miha . . Kaj dobrega? • • Morda pismo . . « Sapa ji je zastala' v pričakovanju. Morda od njega, od moža. '»Da, pismo«, je dejal pismonoša in ji izročil list. »Bog daj res kaj dobrega . . Pa dajte, da se malo osušim pri ognju ..« Pismonoša sc jc grel, Vrtačnica jc odpirala pismo z drhtečb roko, na mizi je ležal venec, namenjen nepoznanim. Andrej in Franček sta stala ob materi in vpirala vanjo svoje oči. . Ko je prebrala, jc zbrala vse dušne sile, da se ni opotekla. Trde kakor kamen so bile poteze njenega obraza in ro-*a jc krčevito stiskala list. Nato je dvignila otroka zaporedoma kvišku, ju stisnila k sebi W zopet trdo postavila na • i 1 ■■ ri-Vir ■ 'vi. *"| |*r. !*;«,.. |« »Škrinjarjev Tone jc pisal«, jc dejala na to mirno pismonoši. »In sedaj vem, romu sem napravila venec . . Njemu, mojemu možu . v .lii.čniaor.a, (Iil-C šck 'Anton, zasebnik, Radgona1. Rdiner Franc, trgovec, Kraševec, Gostilna »l*ri grosdu«. . Šinigoj Jernej, potnik, Dornberk - Tora j Janko, uradnik, Ljutomer. Germtfsch Hans, mehanik, St. Rblten. Jokopec ‘Tomo, trgovec, Zlatar. Gostilna »Halb'widl«. Kaufman Rudolf, .potnik, Dunaj. Fugi-ria Peroslav, dijak, Ljubljana- Peršič Ah, zidar, Gorica. Žolgar Zvonko, ravnatelj, Ljubljana. •' ■, Gostilna »Zlati konj«. V:. Skolc Anton, zastopnik, Konjice. Potočnik Mali, dekla, Kaplja. Slaček Ivan,, trgovec, Ščavnica- Hote! »Kosovo«. Kovač Adolf, potnik, Maribor. VtLLcl Kati, natakarica, Holand. Jatarka Vera, natakarica, Holand. 1 • - ■ .. Gostilna »Zokaly«. 'i' Kaiser Ferdinand, posestnik, Ljubljana- Miillcr Antonija,.dekla- Kapela. fena Ste bodeš smtel Ba Kaditi; Siti! popi-J Rusiji "tudi 'gvojj-e tradicije in' bi bilo vati?! J treba nadaljevati tam, kjer je vojna de- B: — Vem1, pa ee Je no vzamem', sel lo preikmila. ,.v. j> morast se celo jedi’ odpovedati. , te traja i l »i iA se t lo prekinila. v ? CE-PS. r Jz ljubosumnosti ubil svojega sina. Šport tv : Občni zbor ISŠK Maribor se vrši v nedeljo 17. februarja 1924 ob pol 10. uri v kmečki sobi restavracije Narodnega doma. Za slučaj nesklepčnosti sc vrši e-no uro no tem času občni zbor, ki ni na-.vezan na število navzočega članstva. 0-poza-rja se vse članstvo, ki še ni poravnalo event. zaostale članarine, da to nemudoma uredi, sicer nima na občnem zboru glasovalne pravice. ; Članstvo ISŠK Maribor so poziva, da poravna še zaostalo članarino v znesku po 36 D za leto 1923. Igralci naj? “V bližini Mugvara (kanpaiska Rusija) sc je odigrala pred' nekaj dnevi žalostna* družinska- drama. Prileten mož, ki je pa imel mlado lepo ženo, je udaril iz Iju- po glavi, kj sej bil popolnoma izpremenjen, posta! jd pobožen in hodil vedno v cerkev. Tudi-V hišo Tinte, katera je bila dolgo časa od orožnikov zastražena, se je -povrnil mir. A v srcu osramočenega ljubimci je počivala misel na maščevanje. Te dni se mu je zopet posrečilo, da se priplazi v hišo. Skril se. je v bližini spalne sobe. Kmalu je -slišal iti. mirno dva člo- KosumnOsti -svojega sin je zrušil pa tla s popolnoma zdrobljeno j veka in je mislil, da gresta zakonca ' k | glavo. Zgodil' se je pa ta slučaj tako: j počitku. Mladič nato zabarikadira izho-l Rozalija Gedeon’, hčerka kočarja, j-e bi-j de, zažge streho in skoči skozi okno na ’ la najlepša deklica v isti vasi, za katero * prosto. Suha streha se !jc hitro vžgal* si je marsikateri, mladenič zastonj gla-1 in' v nekaj minutah je bila cela hiša % vo razbi jal. J>a se ‘mašenje svojemu ne- \ plamenio. V zadnjem trenutku je pare* zvestemu zaročencu, je poročila stare j-1 strašend par prišel k že gorečemu oknti. šega, dobro situiranega kmeta, vdovca Gabriela Tinta, čigar 22-letni sin je tudi pripadal krogu njenih častilcev. Zapuščeni zaročenec je mislil na osveto, oddajo članarino svojim kapitanom. Kdor j Nekega dne, ko- -njenega moža ni bilo do občnega zbora ne poravna obvez na pram blagajni, ne bo imel dostopa ozir glasovalne pravice na občnem zboru. — Odbor, Za smeh. Mal kavalir. Razno. \v- I •» r Češkoslovaška ho kolonizirala Kavkaz. Praški agrar. tisk so je začel povodom' obnovitve od-nošajev med Evropo . . . T - ,. in sovjetsko Rusijo baviti- z Vprašanjem Tramvaj pmapolnjen. Mali Jovo sedi- ycgjo &sko,slovagko kolonizacije v Južna očetovih kolenih. Pc|eg njega stoji- . R ... Ti- . .. f . r- i ■ , , lroinS/v«-' nusij-i. Lnsii ugotavljavo da se te te- gospodicna ki se ogleduje za kakšen ^ TOin,ul.effa ]et.a }z8cli(o * C^s\o. prazen pio. oi. _ , . * vaške 30.COO osob, večinoma v Ameriko Jovo (kavali*ski): — Tata, jaz grem, j- j doma, sc priklati: v hišo in 'poskuša z I lepa in' pozneje še z grda pridobiti ženo I na svojo stran. Ogrožena žena si ni mogla drugače pomagati, pa mu je vl-ila 'vrč vrelo vode po glavi, s čemer ga je tako poškodovala, da je na enem očesu oslepel. Osramočeni zaljubljenec pa je prisegel, da ne bo preje miroval, predno tni njegova sramota plačana s krvjo zakoncev. Radi te pretnje je -bjl GergoI,y kaznovan z zaporom in' ko se jo vrnil, je dol s kolena, da napravim gospici pro-j etor. . 1 _ ’ * l Modeme žene. j ’ Ni nai mogoče izpolniti Vaše želje, gospod, kajti jaz sem poštena žena, a "dtrug-ače bi jo rada. • 1 Gospod, mleti nama? je vse končano, ker moj mož je zvedel, da sto mOj. ljubimec. i/rf n Manjše zlo. p* At — Ti si res skleni!, da so poročiš -to star-o škatlo? Ali tudi veš, da po- • da bi se rešil. Bil' pa je to že sin s svojo mlado mačeho. Stari je 'bjl v gostiln-i iti .le stopil ravno v času na dvorišče, ko je •sin z mačeho skočil čez okno. Z divjim: krikom je skočil proti itak že od djma obnemoglemu sinu- Jn) ga z enimi udarcem ubil, V svoji podivjanosti je sinu še z mnogi-mi udarci razbil' čepinjo. Mlado ženo se je ljudem komJaj posrečilo iztrgati rolkam divjaka. Prizor je bil pretresljiv, ko si je dal oče ob pogledu na razrušeno hišo in svojo srečo ihteč ob telesu svojega mrtvega sina mirno okleniti .moke. so nje d izseljenci večjidel poljedelci, Se agrarni krogi bavijo z mislijo, da bi bilo bolje i za izseljence i za državo in njeno ekonomsko bodočnost, ako bi se izseljeniška struja- uravnala n-a ruski jug, zlasti na Kavkaz, kjer bi češkoslovaški izseljenci našli znatno ugodnejše razmere nego v Ameriki. Realizacijo te zamisli je treba vživeti po natančno 5z-| -delanem načrtu; mnoge čcškoslov. kine-j tijske organizacije so žo začele s prvimi priprava,mii. Znano je, da jc Italija — bržkone iz istih razlogov — posvetila' veljko pozornost vprašanju kolonizacije. ’ Sicer pa ima češkoslov. kolonizacija vi Prodam dobro ohranjeno Kolo s pomožnim motorjem D. K. W. po ugodni cent -Naslov v upravi. * 2—2 4 litre dobrega mleka na dan želi dobivati na dom rodbina v Maribora, ir snažne kmečke hiše. Kje, se izve v upravi „Tabora". 3-3 Hifinvic j x* dame In otrrte kupite J najceneje,pri-tvrdki 3168 i Anica Traunj Maribor, Grajski Irj; 1. Prevzetje gostilne. Cenj. občinstvu iz Maribora in okolice si dovoljujem naznaniti, da sem prevzel na račun staroznano gostilno „Pri lipi" v Radvanju ter otvorim isto v nedeljo, dne 17. februarja 1924 s KONCERTO IVI, Prizadeval si bom, da bodo moji gostje postreženi z izvrstnimi naravnimi vini ter izborno toplo in i mrzlo kuhinjo. Tndi Ptujčanom kakor okoliškim go-j stom se najtopleje priporočam. pHS N. Emeršič, gostilničar. D. S. Merežkovaki: v ■ ' 1 Julijan Odpadnik. (Dalje.) (48) Večkrat ne dolgo časa motrila Mirhin vizki, izhujšani obraz, ki je izražal nadzemno -lepo-to in nje majhno telo, ki Je izgorevalo od notranjega ognja- Ko se jc ;nckcga dne -bolnica trdovratno branila [zdravila, ki so ga prepisovali zdravniki, (ji je velela Arsinoja togotno: k — Ali meniš, da ne vem, kaj hočeš, IMirha ? Untrla bi rada! — Ah, mar ni vseeno, čc človek živi -ati umrje? — je odvrnilo dekle tako prepričevalno, da jc bila Arsinoja v. zadregi ■za odgovor- — Ne ljubiš me! —' je rekla sestri, po -kratkem molku, jedva 'dušeč solze. Toda Mirha sc ji je jela laskati z neskončno nežnostjo: — Niti slutiš, kako te ljubim! Ko bi mogla! . , Ni Izgovorila do konca. Njen dolgi, jpro-nicavl pogled je obvisel na Arsinoji, kakor da bi jf liotela molče razodeti ličkaj, česar si^ ni upala -povedati z besedami. Arsinoja je občutila v tem poglc-du prošnjo, a ni se ji hotelo načenjati ‘razgovora o ven. Ni marala razkriti dekletu dvomov, Ki bi nm nemara razgrizli poslednje, morda brezumno uipanje. Mirhe je bilo dan za dnem manj; topila se je kakor voščena sveča. A glej: bolj ko ji je bilo slabo, bolj je bila dobre volje. Tuintam jo'je obiskal Juventm, k? Je Iz strahu pred materinim preganjanjem zapustil Rim in čakal v družbi starca Didima, da se v Neapoltt vkrcata na Ia-dijo, ki ju ponese v Aleksandrijo — v puščave. Juventin je prebiral dekletu evange-Ije in mu pripovedoval legende o očetih-puščavnikih- Pripovedoval je o treh ženah, ki so živele več let v globokem prepadu pod zelenim drevjem kraj studenca in ves čas niso uzric človeškega o-braza- Bile so nage kakor v paradižu rfcn so dan in noč slavile Boga, hraneč se s sadjem, ki so jim ga prinašajo ptice. Niso sc bale ne zimskega mra^a in ne poletne vročine, zakaj Gospod jih je o-gccval.in hladil s-s**oio milostjo, Mirha je radostno kakor otrok slu-šala povesti o sv« Gerazimu, ki je živel v levji duplji in sc jc tako sprijaznil z levom, da je zver vodila svetnikovega osla k napajališču in mu lizala roke, ko jo je božal po grivah. Po Gerazimovi smrti je Jev tako dolgo taval in žaloval, da so ga privedli k svetnikovi gomili, ki jo je ponj-uhal in sc vlegel nanjo; tako jc ostal, dokler ni poginil od gladu in žeje- Prav, tako globoko jo je ganila legenda o neke-tn drugem puščavniku, ki je mlade hijene ozdravil od slepote; zveri-nja mati jih je sama prinesla v šapah in postavila pred puščavnikove noge. Kako je Mirha zahrepenela — tja, v temotne, tihe špiije, k tistim svetim ljudem! Puščava se ji je dozdevala cvetoča kakor paradiž. Ko jo je kuhala vročina in žgalo brezupno koprnenje -po puščavah, so ji prihajali prividi; videla je bela jadra, oddaljujoča ,se čez morsko gladino, in je iztezala roke za njimi. — O, čc bi bila mogla leteti Nekega večera je Mirha zadremala pred odprtim oknom- Ko se je predramila, jc velela Juventinu smehljaje: — Sanjalo se mi jc. — Kaj? — Ne spominjam se več. Vem, da je bilo srečno. — Kaj misliš, sc bodo vsi iz-vcličali? , — Da, vsi pravičniki. — Pravičniki, grešniki! , « Ne, mislim . . — jc odvrnila Mirha veselo in na-smehljkno ko poprej, kakor da'bi še vedno ugibala o svoji sanji. — Glej, Juventin, menim, da se bodo .vsi izvcli-čali, vsi do zadnjega in da pred Bogom -ne bo nihče pogubljen. — Tako je učil Origines: »Salvator meus laetari non potest doneč ego in iniquitate per-maneo-« — Moj Zveličar se ne more veseliti, dokler sem jaz pogubljen. — Toda to je — kriva vera. — Da, da, to utegne biti prav. — je nadaljevala Mirha, ne da bi poslušala Juventina. — Zdaj sem razumela: vsi se Izveličajo, vsi do zadnjega! Bog ne bo dopustil, da bi se pogubilo katero njegovo bitje. Tudi meni včasih prihaja-, ‘da bi cez morje m sc nadihati puščavnega zraka! — Dru-gck-rati je Izkušala vstati s postelje, trdeč, da ji je postalo boljše —I še r03.!0* *n bo zdrava. Nadejala se jc. da; veroval v to, — je pristavil Juventin. p bodo dovolili, odpotovati z Didimom ToSa strah me jc . . in Juventinom, kadar -bo priplula egip-I tovska ladija. Tačas je bival v. Bajab centurij Ana- tol. Prirejal je na pozlačenih čolnih izlete iz Aver-nskoga jezera v zaliv, veseleč se družbe razigranih prijateljev in lepih žensk in naslajajoč se s pogledom na škrlatna jedra, ki. so se zrcalila vi uspavanem morju, pa na prelivanje večernih barv čez skale na Kapreji in na megleni Ishiji, barv, ki so bile -podobne prozornim ametistom- Radoval se je fini po-rogljivosti prijateljev, ki so radi govorili o veri v bogove in vonjavam, katere so ^izpuhtevale iz vina in vrhu vsega sladkim poljubom lahkoživih družic. Kadarkoli pa jc vstopil v Mirhrno so-bo, je vselej občutil, da postaja dovzeten za drugačno življenje. Globoko ga je ganila umna prelest njenega lepega obraza. Zahotelo se mu je. da bi veroval to, kar je verovala ona. Poslušal jc Juventinove legende o puščavftikih in jih je v srcu zavidal zav.oljo leoeva živlicnio* — Ne, ni te treba biti strah; če je v srcu ljubezen, tedaj ga ni strahu. Jaz se ne bojim .« — In On? — je vprašal Juventin- . — Kdo? -— Ki ga ne smeš imenovati — zavr-, ženec?! i — Tudi On, tudi On, —»je rekla Mir-j ha, polna prepričevalne vere. — Dokler, ostane vsaj ena duša, ki se ni izveličala,' tako dolgo ne more nihče biti srečen. Čc ? Mirha je pokazala nanje: — To je prav tako dobro, to moraš tudi blagosloviti, — je mrmrala tiho ko da bi govorila sami sebi- — Poganske pesmi?,..— jc vprašal Juventin presenečeno. Mirha je prikimala:' — Da, da. Vse je dobro, vse je sveto. Lepota — to je luč božja- Česa se nek? bojiš, moj dragi? O, kolikšne prostosti je treba, da lahko vse ljubiš! Ljubi Ga in se ne boj. Ljubi vse. Ne ves, kakšna sreča je — življenje! ' < _ Dekliča je globoko' vzdihnila in je pristavila, kakor v pričakovanju vettke-ga počitka: 'imft, — In kakšna sreča- je — smrt!' '3'0’‘ To je bil njen poslednji razgovor. Nekaj dni je preležala molče, nepremično, zaprtih oči; podoba je bila, da je hudo trpela. Včasih' sp sc ji fine obrvi krčevito zganile, koj nato pa se je razlil čez p-braz prejšnji slaboten in nežen smehljaj. Ne eden vzdih se ji ni izvil iz prs, ne ena tožba. Nenadoma pa je o polnoči komaj slišno poklicala Arsinojo, bedečo tik njene postelje- Besede so ji prihajale trudoma, z bolečinami. — Je Ii dan? — je vprašala, ne da bi bila odprla oči. — Ne, noč je. Kmalu bo jutro, — Je odvrnila Arsinoja- 'L' — Ne slišim — kdo si? —■ je Šepnila Mirha Še tišje. — Arsinoja. Zdajci je bolnica odprta trepalnice in -pronicavo pogledala sestro. -- Zazdelo se mi je, — je dejala z o-čividnim naporom, — da sem sama, da tebe ni. Nato je takisto trudoma sklenila tan- Ijubezen nima meja, tedaj ne more biti j ,e: Prozornobledc roke in je začela mo-drugače. Ako se bo vse združilo v enii . • ' ršički njenih usten so drgetali, obr-edini .ljubezni, tedaj bo tudi vse v Bogu j so se naicžili. —- Ne ostavi me, Arsinoja! Ko umrem, in Bog bo v vs-em. Dragi moj, kakšna? radost je vendarle življenje! Ne pozna-j ne c*a 1I,e več-mo ga dovolj! Toda treba je vse blago-' slavljati; ali me umeješ. prijatelj, kaj se pravi: vse blagoslavljati? — Kaj pa zlo? — Ni ga, če ni smrti. Sestra sc je sklonila nad njo, toda | bolnica je bila preslaba, da bi jo objela skušala je rz-prožiti roke, a jih ni mogla. Tedaj se je Arsinoja primaknila z licem tik do Mirhinili oči in bolnica je skozi oknn cr, t , e'dvigala in spuščala svoje mehke, dolge Anatolovih priiateltov m Vf, ? pcsmij trepalnice in je ž njimi božala sestrin o-j hali m moriti in’ ' C°lni -1° scjbraz: ta navada ji je ostala izza otroških iedn so' bleščalo «a l r^a.tna': koničasta let. Arsinoji r- je zazdelo, da .ii ob obraz d temni »vodi zaliva, , * -h:-:s tanka^ fina metuljeva ceroL , nizUfc.ee* j -šuttfc. t talcgl ®oWBIt*'' K*.1 ‘ '* £ Maribor 1 Gosposka ulice St. 20 j (Pirchaoova bite) ■xggr Svoboden ogled i Ceniki brezplačne i | ifiasmi mssa »T A’ O Jt< m HaflW9?: