Leto II. Poštnina plačana o gotovini. Ljubljana, torek 6. julija 1920. 1 ^osant ezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Stev. 150, Cene po pošti: zacBiofefo . H 3$'— za pol leta . H W— za cefrt infa. K zr— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljana mesečno 7 H Za Inozemstvo mesečno K ir— Uredništvo in nprava: Kopitarjeva ulica št. 6 UPBdn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. Kapitalisti in fud|e mobilizirajo. Pitali.,*1^ kil menil, da se bodo naši ka-ci$o v Pokorili naredbam vlade, če te sedaj k s^u 2 njihovimi interesi, bi bil ®°sPO{lolUt° raZo^aran- Mi, ki poznamo to £enj if ’ s?vpda nismo prav nič presene-110 revoluV^m0 clanes divi° kapitalistič- da. Sajs® S°sPodom kapitalistom malo podanim6 ravno te vrste gospoda najbolj toHtetL a.potrebo avtoritete, dokler ta av-je cei0 111 °^r°žala njih žepov, ali pa jih krat 0hf°magala P°Initi- Sedaj, ko je en* Žepe tudi njih prijela za globoke kapi’tft).Pa. k*unij°. To je smešna prikazen: v t«h £ -in puntar! Skoda, da je ljudstvo d°v2etr.asi^ tako resno razpoloženo in ni cela Linhf*a ^a*e> ®^cer hi se jim smejala ^ odioAv , na’ *z kleti, vagonov in barak " Prebi i .mnebesni krohot. Toda — žal ^Pola* Mletij, barak in vagoiov niso PiŽpOsti6111 Za ^e’ ker ž*ve v hridki res- ska rev^^.-^*0 odveč Je taka milijonar* dar, a Ucija. 2a Boga, povejte nam ven-tiira paSf k° res podrl svet, ako revolucio-iftilijoua,- Z pomešanih ljubljanskih Po fag ri®.v- Ti imajo res v rokah liberalce »gi ^e> kakor nam vsak dan doka-s svojo protisocialno ^hzrnera ^ 1iudsiv°> ki pod sedanjimi Bledaio tak° trpi, ne bo dolgo mirno v°i8ko ’i, ?e Pa ljudskih pizavk igra kofep10 j Protisocialno mobilizacijo. Mi j °kazati, kaj je več. Ali par obre* t's°fj ne°brezanih judov ali pa deset-V > jea*h delavnih ljudi! *£Suje številki se »Slov, Narod« po- PiŠe t0 a neko družbo »Alko«, o kateri Vnf^° kapitalistično glasilo: »Naša * mzha »Alko«, ki se nahaja v ^°v&ke r'ar°dn'b rokah, si je pripravila tr-v znanem Deghenghijevem r°Vedui n\^OSlP°svetski cesti.« Nato pri-j®ar tp '^arodov« kapitalist, da je dr. ar- Gosa Prastore zaplenil. S tem je storil ^Puščp r ^eveda velik greh, ki mu ne bo k*?8 le v"’ . ,m*vo bo pa ugotoviti, kak- * .Se nflbreSnici ^ »naša trgovska družba, tei ča£tit aia V d°brih narodnih rokah.« O v&r i0 i V^fovski družbi se je že pisalo. taka: R°Ti komunistom na mažar- u kl)TT n SKEM. %ŽarSK. Badimpešta, 5. julija. (DunKU.) s°digfe } dopisni urad poroča: Kazensko wj?aaes Pričelo razpravo proti depo l®evlškim ljudskim komisarjem, i tnb . Pr°letarske diktature niso *e bidi n,' lz Budimpešte. Med njimi ni., esor prava dr. Agoston (Augen-Obtožnica r*Vaia, g~tvJZ',uca državnega pravdništva » skur,11 • ^avne skupine zločinov. V > Mi o So označeni zločini obtožencev h*’ v er S° izdajali takozvani sovjet-- yrhovni državni pravdnik vlvšega n“?s'^anje 400 prič, med njimi ii^a- Bj,nislrskega predsednika Berin-s p°i'abi i/ lte1^ dr. Gal protestira proti s°diš£eJ?IanaSa zakona in zahteva, naj i, ieva -V/'Javi za nekompetentno in naj j. di p0 ®P narodne skupščine, ali naj Jetano Odpisu mirovno pogodbe ostane (1 edlaga Q .s Panje. Branitelj dr. Blauner ia Priv godyev razprave, ker ta ni za-JiiL6 Prič avdona. Dokler niso znane iz-k Cuni;°11k0vnika Romanellija, polkov-tj^a Bor v) an?a> generala Gordona in j di. y ® leseja, se obtoženci ne smejo j^Acfcej mažar. državni pravdnik >V1^a' da ^ Pobija izvajanja braniteljev in Jak.''* svnil J0 narodna skupščina že iz-detn i . Innenje, ko 1Z- __v Vehn6fia°zak^nen^8’ ko je veliavnost da,, rilostj ^la P°daljšala za eno leto po hjdile vsonirovne pogodbe Oblasti so C\iv5kese potrebno, da so zaslišijo knez Ua^\«ea®ral Gordon in polkovnik rp iti pUlnUVHlf ii e- Sortn-6 pr°šnje so pa ostale brez Prih?*11 državi dvor se Priključil izva 0 v »v^... , e8a pravdnika in pričel raz' priključil izva-a in pričel ra: pospešenega postopanja. Stanovanjski urad je že pred meseci odpovedal stanovanje in trgovske prostore nemškemu judu Wilhelmu Spitzerju, ki je menda avstrijski državljan, Jud bi se bil moral izseliti. Saj je menda jasno, da bo v Jugoslaviji treba skrbeti za stanovanja naj-prvo poštenim in delavnim jugoslovanskim ljudem. Toda jud, vržen skozi vrata, se je vrnil skozi okno, stopil v trgovsko zvezo z dvema »slovenskimi narodnima« milijonarjema Šarabonom in Novakovičem ter ž njima napravil to »narodno trgovsko družbo Alko«, za katero se »Narod« sedaj tako poteguje, Jasno je, da se naše oblasti od juda ne bodo smele dati voditi za nos. Zato bo Spitzer romal iz Kolozeja, najsi že nosi slovensko trobojnico ali pa judovski kaf-tan. Pa tudi to ne spremeni na stvari ničesar, da se dr. Kukovec, ta nesocialni mini-ster, tako vneto poteguje za nemške jude, S tem smo prišli do nove točke, Za-stooniki jugoslovanskega kapitalizma, ki sede v belgrajski vladi pod firmo »demokratskih« ministrov, so prišli ljubljanskim kapitalistom na pomoč. Zahtevajo, da se stanovanjska naredba za Slovenijo razveljavi. Lepi ministri, ki hočejo, da ljudstvo še dalje stanuje v vagonih in barakah, medtem ko se po širnih sobanah še dalje repenčijo judovski in nejudovski kapitalisti. Kapitalistični mobilizaciji se njen namen ne sme posrečiti! Ljudstvo mora na stražo! Eno še lahko pribijemo! Dejstvo je, da je stanovanjska naredba že zagotovila okrog 200 stanovanj, ki bodo v doglednem času revežem na razpolago. To je že velik uspeh. Večji bi še bil, ko bi kapitalisti s svojim kapitalom ne dobivali pomoči in potuhe od vseh strani. Toda ljudstvo mora na noge! Ljubljanski magistrat, kjer vlada liberalna kapitalistična klika, se ne zmeni za odiranje na ljubljanskem trgu, se ne zmeni za stanovanjsko bedo. Ljubljanski magistrat še ni s prstom ganil, da bi olajšal bedo stanovalcem vagonov in barak, pač pa z vsemi svojimi avtoritetami pomaga braniti milijonarje, če ne drugače, celo z ubožnimi spričevali! Proti tej mobilizirani kapitalistični družbi judov in nejudov je treba odločnega nastopa! ENTENTA IN NEMČIJA. LDU Pariz, 4. julija. (Dun. KU) Bruseljski posebni poročevalec Agencije Ha-vas javlja: Konferenca se je popoldne na drugi plenarni seji določila, da se kliče držaona vlada na odgovor samo zaradi onih kršitev mirovne pogodbe, ki so se vršile v zlobnem namenu, dočim naj se ne ozira na druge kršitve, ki so vsled mate-rijalnih težkoč. Nemčija se pozivlje, da v Spai odgovori na tri note, ki so bile stavljene v Boulogni. Vrhovni svet je določil dnevni red za konfrnco v Spai. Po vrsti se bodo obravnavala vprašanja razorožitve, odškodnine in dobave premoga, nato pa bodo načeli vprašanje vojnih krivcev, Določeno je, da zavezniki pred nemškimi pooblaščenci ne bodo stavili posebnih predlogov, temveč da se bodo omejili samo na to, da bodo stavili vprašanja, LDU Rotterdam, 4. julija. (Dun. KU) *>Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Bruslja: Rešitev odškodninskega vprašanja in predvsem nizki odstotni delež, ki je bil odkazan Belgiji, je povzročil hudo razočaranje. Večina listov je pričakovala 10% odškodnine in s predlaganimi 8% ni zadovoljna, LDU Pariz, 4. julija. (Dun. KU) (Chicago Tribune« poroča, da so se zavezniki zjedinili o tem, da dovolijo Belgiji prioriteto za dve in pol milijardi zlatih mark. POGAJANJA MED ČEŠKO IN JUGOSLA* VIJO. LDU Praga, 5. julija. »Narodni Listy« poročajo, da bo minister za zunanje stvari dr. Beneš po konferenci v Spai potoval v Jugoslavijo, da se bo posvetoval z belgrajsko vlado radi skupnih državnih zadev. LDU Praga, 5. julija. (ČTU.) »Narodni Listy« poročajo, da odpotuje tekom tedna vladna komisija v Belgrad, da zaključi kompenzacijsko pogodbo. Češkoslovaška vladna komisija odpotuje iz Prage v sredo. V Za zgradbo stanovanj! Južna železnica dovolila 10 milifonov, Ljubljana, 6. julija. Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja: Južna železnica je dovolila v zadnji seji svojega upravnega sveta dne 21. junija t. 1. preko 10 milijonov kron za zidavo poslopij in ba* rak za stanovanja v Ljubljani ter za druge prenaredbe na jugoslovanskih progah. L jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru. Soja Osrednjega pripravljalnega odbO' ra za I. slovanski orlovski tabor se vrši v pondeljek 5. t. m. ob 8. uri zvečer v Ju goslovanski tisk. I. nadstropje. Seja je iz' redno važna in ne sme manjkati nobenega člana. Josip Pirc, 1. r-, predsednik. Delegacija francoskih kat. telovadcev odpotuje po svoji veliki prireditvi v Metzu dne 26. julija 1920 preko Alzacije in Švice v Maribor, kamor dospe v petek, 30. jul. Metz (Francija), Maribor (Jugoslavija), Lieg (Belgija), mesta, kjer se bodo v času od 24. julija do 2. avgusta vršile prireditve kršč. soc. mladinskih organizacij. Ob tej priliki se pripravijo tla za mednarodno zvezo krščansko - misleče mladine. Zleta franc. kat. telovadcev v Metzu dne 24, in 25. julija se udeleži Orlovska zveza po 3 odposlancih, ki odpotujejo potem še k zletu belgijskh katoliških tel. organizacij v Liegu, del jugoslov. delegacije spremlja Francoze in Belgijce na potu v Maribor. Delegacija Orlovske zveze odpotuje sredi tega meseca v Pariz — mesto, ki veže vzhodni slovanski svet z zahodnim anglo - saksonskim. Bližamo se po naši mladini udejstvitvi velikega cilja krščanske zavesti. I, slov, orlovski tabor v Mariboru je le člen verige, ki naj zveže katoličane v močno, odločno armado kršč. misli. Maribor, cilj našega hrepenenja! Spored. V nedeljo 1. avgusta bo impozanten sprevod po najlepših ulicah in cestah Maribora, Na čelu sprevoda bodo jahali Orli na lahkih, narodne noše na težkih konjih, nato bodo šli gostje (Čehi, Poljaki, Francozi, Angleži i. dr.), dijaki, Orli, Orlice, narodne noše in naposled vse druge naše organizacije. Sprevod se bo pomikal na glavni trg, kjer bo sveta maša, po maši zborovanje, nato razhod. Naše organizacije opozarjamo, da se v največjem številu udeleže tega obhoda, da bodo omahljivci in nasprotniki videli, koliko nas je. Kdor nima orlovskega kroja, oziroma čepice, naj pride v narodni noši. Natančnejši spored, zbirališče, kraj in čas, se objavi v časopisih! Bubnir, Hoblik, voditelja in organizatorja slovaškega ljudstva, prideta osebno na mariborski tabor. Z njima pride dr. Žu-rek, znan prijatelj Slovencev. Slovaki pošljejo večje odposlanstvo, ki pride v Maribor v soboto 31. julija. Taborske izkaznice so se pričele razpošiljati onim župnim uradom, ki so prijavili število udeležencev, pošiljamo jih po povzetju. S prijavami ne odlašajte! S tem napravljate težkoče sebi in pripravljalnemu odboru, Orli, Orlice, delavci, učitelji, katehet- je prejmejo izkaznice takoj, ko predlože njihove organizacije sezname. Člani teh skupin naj se torej prijavijo pri svoji organizaciji. Vstopnice za koncert in gledališke predstave se naročajo pri pripravljalnem odboru, prejeli jih pa bodo naročniki šele v Mariboru. Narodne noše v Maribor! V soboto smo priobčili oklic. Prijavite se, da zamo-remo pravočasno računati na vašo skupino. ENTENTNA KOMISIJA IN AVSTRIJA. LDU Dunaj, 3, julija. (Dun. KU) »Sonn-und Montagzeitung« poroča, da bo program komisije za obnovo obsegal nastopne točke: 1. Odprava zasilnega gospodarstva. 2, Vzpostavitev svobodne trgovine. 3. Otvoritev mej za uvoz in izvoz. 4. Vzpostavitev prijateljskih sosednjih stikov med nasledstvenimi državami. 5. Pospeševanje poljedelstva. Politične novice. -f- Izid ponovnih občinskih volitev v Osjeku. 2. t. m. so se vršile v Osjeku ponovne občinske volitve (radi razveljavljenja komunističnih mandatov). Topot se komunisti volitev niso vdeležili, Izid volitev je naslednji: Radikalci 547 glasov in 10 mandatov, Hrvatska zajednica 533 glasov in 10 mandatov, Hrvatska ljudska stranka 323 glasov in 6 mandatov, Židje cionisti 161 glasov in 3 mandate, obrtniki 156 glasov in 3 mandate, demokrati 129 glasov in 2 mandata, socialni demo-krati 95 glasov in 2 mandata, hišni posestniki 95 glasov in 2 mandata, trgovci 93 glasov in 2 mandata, komunisti 2 glasova. Po veri se dele občinski odborniki v 18 katoličanov, 11 pravoslavnih, 10 Židov (!) in 1 protestanta. Razmerje glasov posameznih skupin se je od zadnjič znatno izpre-menilo. Največ glasov je od zadnjič izgubila Hrvatska zajednica t. j. nad 250; de-demokrati in socialni demokrati so istota-ko topot izšli še klavernejše iz volitev nego zadnjič. Nepričakovano pa so se dvig^ nili radikalni glasovi. Židje so dobili toliko mandatov po kratkovidnosti Hrvatov, ki so jih kandidirali in volili. Hrvatska ljudska stranka se je sijajno držala in pokazala, da v Osjeku trdno stoji. -f Novi uspehi Hrv. ljudske stranke. Koncem minolega meseca so se vršile volitve v zadnjih slavonskih občinah. Hrvatska ljudska stranka je zmagala skoraj v, vseh hrvatskih občinah. V Orahovici je dobila od 359 glasov 220, a njen prvi kandidat je dobil 352 glasov, ker so ga sprejeli v svojo listo tudi demokrati in veleposestniki; ljudski stranki je pripadlo vseh pet mandatov. Dalje je osvojila ljudska stranka vse (3) mandate v Čačincih in Zdencih; drugod se vrše ožje volitve. V srbskih občinah so izvoljeni sami Srbi. + Gospodarska pogajanja z Avstriijo. O tem objavljajo dunajski listi uradno poročilo, iz katerega posnemamo: Avstrijski vladni zastopniki so se v četrtek vrnili iz Belgrada na Dunaj, Skoro v vseh predmetih se je z jugoslovansko vlado dosegel sporazum in dogovor, končno pa ne podpisal. S tem dogovorom se začasno urede trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Avstrijo. V posebnem dogovoru se je določil kontingent žita in drugih živil, ki jih Jugoslavija dobavi Avstriji proti temu, da ji Avstrija pošlje važne industrijske izdelke, da ji posodi lokomotiv, prevzame popravo jugoslovanskih lokomotiv in vagonov ter dobavi železniški material. Vendar se pa kupčija ne bo vršila proti kompenzaciji, ampak proti plačilu. Ravno v tej točki — glede plačilnih pogojev —- se doslej ni mogel doseči sporazum. Ker so se z jugoslovanske strani spravila na dnevni red vprašanja, ki so v zvezi z mirovno pogodbo, so se morala pogajanja zaenkrat prekiniti, a se bodo nadaljevala, ko bo imenovana nova vlada. Končnoveljavno je pa sklenjeno, da dobavi Jugoslavija Avstriji tekom julija in avgusta letos 15.000 ton pšenice in 40.000 ton koruze. + Nova vlada v Avstriji. Med avstrijskimi parlamentarnimi strankami se je v soboto končno dosegel sporazum za sestavo nove vlade. Vlada se sestavi na podlagi , proporca in dobe posamezne stranke naslednja državna tajništva oziroma podtaj-ništva: socialni demokratje tajništva za zunanje stvari, socialno upravo in vojsko; potem podtajništvi za pouk in socialno upravo ter predsedniško mesto v komisiji za socializacijo. Krščanski socialci eno tajništvo brez portfelja (ustava), tajništva za trgovino in obrt, za poljedelstvo, za notranje stvari ter podtajništvo za socialno upra- Stran 2 »Večerni list«, dne 6. julija 1920. Štev. 150. vo. Velikoneraci tajništvo za justico. Uradniki: tajništvo za finance, prehrano in promet. Glavni odsek je narodni skupščini že predložil zakonski načrt o skrajšanju zakonodajne dobe sedanje konstituante in o volitvi nove vlade. Po tem načrtu bi se narodna skupščina razšla 31. oktobra t, 1„ nove volitve pa bi se vršile 17, oktobra 1920. -j- Ljudovlada sovjetov v Galgoczu na Slovaškem. Kot poročajo listi iz Galgocza pri Požunu- je neki delavec z imenom Fel-can, ki je bil prijatelj Bela Kunov, zahteval od oblasti žita za delavce. Ko mu niso ugodili, je šel z delavci od skednja do skednja in proglasil žito kot last delavcev. Niti uradi, niti orožništvo ne more tega preprečiti, gibanje se širi po vsem okraju in zdi se, da se snuje mala sovjetska ljudovlada. Felcan ne prizna čehoslovaške republike in sploh nobene oblasti. Tudi v Lipotvaru so vzeli delavci neko tovarno špirita v svojo last, ker ni hotel tovarnar ugoditi neki njih zahtevi. -j- Psihologija boljševizma, S tem vprašanjem se v »Arbeiterzeitung« peča Heinrich Strobel in prihaja do zaključka, da je tisto, kar daje boljševizmu toliko privlačnost za množice, revolucijska romantika. To je duh, ki je preveval pred 40 leti ruske revolucionarje in teroriste ter Bakoninove anarhiste. Ta duh omamlja za boljševizem mlade pesnike, umetnike, igralce in druge take ljudi, ki so se še včeraj navduševali za lepote vojne, dočim nima boljševizem med znamenitejšimi marksisti v osrednji in zapadni Evropi niti enega pristaša. In zares nima nemški, avstrijski in zapadnoevropski socializem nobenega razloga, da prevzame boljševiške metode socialne revolucije — kakor se tudi svojčas ni dal zavesti po terorističnih metodah Nečajeva in Mihajlova, Solovceva in Osinskega. Kar je možno v čisto posebnih ruskih razmerah, ni dobro za dežele s čisto drugačnimi razvojnimi možnostmi, — Potem se Strobel peča z boljševiškim romanom Brzozowskega »Plamen«, ki je ravnokar izšel v nemškem prevodu. Kljub literarni višini knjige in kljub dramatični sili, s katero je opisana zvestoba socialističnih junakov — pravi Strobel —, napravlja knjiga mučen vtis. »Tu gledamo v svet gnilobe in brezumne brutalnosti in ta svet končno slavi zmagoslavje; tu doživljamo z letečim zanimanjem čin nepojmljivega junaštva in altruizma; toda to so čini brezkoristnega obupa, politične in nravne blaznosti.« Vsega tega znanstveni socializem nima, zato je literatom in drugim takim ljudem tuj. Proletarske mase naj pazijo, da jih ne premami revolucionarna romantika. Evropska revolucija se ne sme izvršiti v Bakuninovem duhu, ampak v pravcu znanstvenega socializma, ki ima globlje razumevanje za zgodovino, — Tako Strobel, ki pa tudi nima prav, ker pričakuje rešitve od materialističnega socializma, Rešitev more družbi prinesti le nauk, ki ga oživlja duh večnosti, duh pravičnosti nasproti vsem ljudem in to je krščanski socializem. -j- Razmah katoličanstva v Avstraliji opisuje »Osservatore romano« in pravi, da milijon avstralskih katoličanov zbere na leto dva milijona funtov šterlingov za 1000 ljudskih šol. V rečenih krajih so škofije, ki se v njih vsak teden otvori kakšna katoliška učilnica, V nadškofiji melbournski so samo za nove cerkve porabili pol milijona funtov šterlingov. Narodno predstavništvo. Stanovanjska naredba v parlamentu. LDU Belgrad, 5. julija. Včerajšnji 108. redni sestanek narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob 17. Tajnik Vojinovič je prečital zapisnik zadnje seje, ki se je odobril brez ugovora. Predložene prošnje in pritožbe so se odstopile pristojnim odborom. Predloženih je bilo tudi več vprašanj. Posl. Vulovič je vprašal podpredsednika skupščine radi stenografičnih zapisnikov, ki so izišli šele po enem letu, vendar pa bi bilo brez dvoma bolje, da bi ne izišli taki, kakršni so. Navaja primere iz svojega govora, ki ga je imel še kot minister za promet, in pravi, da je ta govor popolnoma izpačen in ga ne more priznati za svojega. Prosi, naj se mu dovoli, da sedaj naknadno izvrši v govoru potrebne korekture, ker drugače ves govor nima zmisla. Končno prosi predsednika parlamenta, naj odredi, da se stenogrami pred natisom pregledajo od poslancev. — Predsednik dr. Ribar je odgovoi-il, da so pritožbe, ki jih je navedel posl. Vulovič, resnične in da je že odredil, naj govore pregledajo pred natisom tudi tudi poslanci sami. Poslanec dr. Živko Bertič je vprašal predsednika radi kršitve imunitete, izvršene v nekem odgovoru vojnega ministra na stavljeno vprašanje. — Predsednik je odgovoril, da je vso zadevo izročil imunitetnemu odboru. Posl. Živko Popovič je stavil nato vprašanje na ministra za pravosodje radi nekih naredb hrvatskega bana, o katerih pravi, da jih ne more priznati za pravno-veljavne. Pri njegovem govoru je došlo do ugovarjanja v klopeh Narodnega kluba. — Minister za pravosodje dr. Trifkovič je odgovarjal, da se te naredbe ne bodo izvedle. Posl. Čobal je stavil vprašanje na ministra za socialno politiko radi delavcev, ki bi imeli oditi na Francosko. — Minister za socialno politiko dr. Kukovec je odgovarjal, da odhod teh delavcev še ni definitivno določen, da pa se ne zgodi ničesar brez vednosti delavskih zbornic. — Posl. dr. Novak je stavil nato vprašanje na ministra za socialno politiko radi stanovanjske odredbe, ki jo je izdal poverjenik za socialno skrb v Ljubljani. — Minister dr. Kukovec je odgovoril, da bo končna odločitev v tem vprašanju padla v ministrskem svetu. Zatem je prešla zbornica na dnevni red: Razprava o členu 80. volilnega reda. Ta člen govori o razdelitvi mandatov po količniku. — Poročevalec Petrovič je v daljšem govoru razpravljal o posameznih sistemih ter utemeljeval predlog odbora. O tem paragrafu so govorili nadalje poslanci Pašič, dr. Kramer, Jaša Prodanovič in Ilija Ilič. Posl. dr. Kramer je zasotpal mnenje, da je najboljši D’Hontov sistem, ni pa tudi protiven češkemu sistemu z dvema količnikoma. — Ob 8. uri zvečer je predsednik zaključil sejo in odredil prihodnjo za danes zjutraj. Dnevne novice. — Čehi in Slovaki na Orlovski slavnosti v Mariboru. Kakor se da posneti po čeških listih, se naši severni bratje Orli živo zanimajo za orlovsko slavnost v Mariboru, na katero bodo Čehi poslali najboljše svoje moči. Vlak iz Brna v Maribor in nazaj stane 300 K. — Orlovska slavnost v Olomucu. Na 27, dan m. m. se je vršila v Olomucu lepa orlovska slavnost. Pri tej priliki so posvetili prekrasni orlovski prapor, umetniško Koblerjevo delo. Tu so prvič skupno nastopili češkoslovaški Orli in katoliški slovaški Sokoli, ki so prispeli iz Amerike. — Dr. Korošec v Prilepu. Pod tem naslovom poroča belgrajska »Politika« 2. t. m.: Prihodnjo nedeljo se na slavnosten način otvori železniška proga Gradsko-Prilep. S to progo se ustvari direktna zveza med glavno železniško progo in Bito-ljem, kamor se je moralo doslej potovati preko Soluna. Progo so bili zgradili že Nemci, a so jo pred svojim umikom popolnoma porušili. Prometni minister dr. Korošec, potuje jutri v Gradsko, da osebno prisostvuje otvoritvi te tako potrebne proge. — Mihael Vošnjak umrl. Te dni so slovenski listi poročali, da se v kratkem vrne iz Švice v domovino narodni prvoboritelj Mihael Vošnjak. Namesto njega pa je 3. t, m. dospela brzojavka, ki je javila njegovo smrt. — Vošnjaki ali Bošnjaki so bili begunci iz Bosne, ki so se pred nekaj stoletji naselili na Štajerskem, in sicer najprej v Vitanju, potem pa v Šoštanju, kjer so ustanovili veliko usnjarsko obrt. Mihael Vošnjak je bil rojen 29, sept. 1837 ter je dovršil tehniko v Gradcu. Pod vplivom svojega brata dr, Jožeta Vošnjaka se je že v moški dobi oklenil slovenske narodne misli, za katero je potem vse svoje življenje neumorno delal. Da bi slovenski kapital osamosvojil od nemškega in ga postavil na lastne noge, je začel snovati slovenske posojilnice, ki jih je kasneje združil v »Zvezi slovenskih posojilnic v Celju.« Tako si je zaslužil ime »očeta slovenskega zadružništva«, ki pa vsekakor ni imelo ljudskega značaja kakor poznejše Krekovo delo, ampak je bilo zgrajeno na narodno-kapitali-stičnem temelju. Da bi spravil glas za slovenske pravice tudi v širšo avstrijsko javnost, je v Mariboru ustanovil »Siidsteieri-sche Post«, ki je bila pod njegovim vodstvom eden najboljših listov na jugu Avstrije, L, 1882. je bil Miha Vošnjak izvoljen v štajerski deželni zbor, 1, 1885, v državnega. Tu je slovel kot gospodarski in železniški strokovnjak in užival velik ugled. On je sprožil vprašanje celjske gimnazije, ki je zavilo vrat marsikateremu avstrijskemu ministrstvu in ga z železnostjo izvedel do konca. Ko je Vošnjaku umrla žena, je izstopil iz javnega življenja in se naselil v Gorici, kjer je nadzoroval vzgojo svojega sina Bogumila, zraven se pa vneto udeleževal podrobnega narodnega dela. S svojimi sredstvi je omogočil ustanovitev »Vede«. — Narodno misel je umel Vošnjak v širšem: jugoslovanskem pomenu. BU je prepričan, da more Slovence rešiti le zedinjenje z ostalimi jugoslovanskimi brati. Začetkom svetovne vojne je pomagal svojemu sinu dr, Bogumilu Vošnjaku, da je pobegnil v inozemstvo. L. 1915, je tudi sam odšel v Švico, odkoder je pa starček tve- gal pot nazaj v Avstrijo z važnimi sporočili sedanjega češkoslovaškega državnega predsednika Masaryka, Nato se je vrnil v Švico, kjer je živel v pregnanstvu. Avstrijska državna oblast mu je zaplenila premoženje. V Švici je živel Vošnjak do 1. 1916 v Ženevi, potem pa v Territetu, Ves čas je najživahneje deloval za jugoslovansko stvar in naše emigrante. L, 1917, je naslovil na ameriške Slovence poslanico. Ko je Jugoslavija postala dejstvo, se je 83-letni Miha Vošnjak začel pripravljati na odhod v domovino, a radi raznih ovir tega ni mogel takoj. Zadnji čas je bil operiran na očeh, a 2. julija ga je ravno ob uri, ko bi bil imel odpotovati v Ljubljano, dohitela smrt. Miha Vošnjak je bil v politiki pristaš nam nasprotne struje, a delaven narodni mož, Slava njegovemu spominu! — Soclalnodemokratične strokovne organizacije v Avstriji so štele 1919. leta 878.381 članov, to je 46.000 članov več nego 1. 1913. v celokupni stari Avstriji. — Brzojavni promet z inozemstvom, v vseh evropskih jezikih. Od 1. julija dalje so dovoljene v prometu z inozemstvom brzojavke v vseh evropskih jezikih. — Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je podaljšala rok za predložitev proračunov za I. polletje 1920 za en mesec, ker je v pripravi sprememba zakona glede višine vračunljivih delavskih zaslužkov. Proračuni se bodo razposlali strankam koncem julija in se morajo predložiti najkasneje do 14. avgusta 1920, Samo ob sebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15, avgusta 1920 naprej. — Prof. dr. Ude pred sodiščem, Te dni se je vršila pred graškim porotnim sodiščem zanimiva razprava. Kot obtoženec je stal pred porotniki znani apostol nravne obnove ljudstva v Avstriji vseuč. profesor dr. Ude, predsednik »Avstrijske straže narodov«, ki ima namen pospeševati nravni preporod v Avstriji. To društvo je 6. dec, m. 1. sklicalo v Gradcu velik javni shod, na katerem je dr. Ude govoril o predmetu: Skrb za stanovanja ali pokroviteljstvo nad bordeli. Malo preje je bil namreč graški občinski svet odklonil predlog, naj se v Gradcu takoj odpravi vseh 15 sramotnih hiš ter tako pridobljena stanovanja nakažejo družinam, ki morajo stanovati v živinskih vagonih. Na goriomenjeni javno napovedani shod je poleg Udejevih pristašev navalilo tudi mnogo bordelskega občinstva. Kot govornika tega občinstva sta za dr. Udejem nastopila vseučiliški profesor dr, Polland, ki se je izrekel za nadaljnji obstoj tolerančnih hiš in pa posestnik bordelov inž. Meier, ki je seveda tudi branil to sramotno ustanovo, v kateri je našel sijajno eksistenco. Dr. Ude je hotel še enkrat govoriti, a mu pristaši bordelov niso dali do besede, Nato je dr. Ude izdal letak pod naslovom »Vseučiliški profesor in bordelski posestnik«, v katerem je ostro ožigosal nastop dr, Pollanda na korist sramotni obrti. Dr. Polland je radi tega letaka vložil proti dr. Udetu tožbo radi razžaljenja časti. Glavna razprava se je vršila 3, t, m. Dr. Ude je poravnavo odklonil in svoje postopanje sijajno opravičil. Porotniki so z večino glasov njegovo krivdo zanikali ter ga je sodišče oprostilo. — Tatvina pri Tršanu v Tacnu. Nekoliko dni pred Veliko nočjo je ukradel mlinarski vajenec pri Tršanu v Tacnu Matevž Benedičič, ki je bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan, 100 kg prosa, katerega je progal za 150 K Francetu Stare-tu v Pirničah. Tršan je fantu odpustil in ga obdržal v službi. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Benedičiča v 6 mesecev težke ječe, Stareta pa v 3 mesece težke ječe. — Valute dne 5. julija na zagrebški borzi: 1 dolar 60 K; 100 avstrijskih kron 42 K; 100 carskih rubljev 115 K; 1 napo-leondor 280 K; 100 nemških mark 189 K; 100 rumunskih lejev 165 K; 100 italijanskih lir 410 K; 100 češkoslovaških kron 160 K; 100 švicarskih frankov 1230 K. Ljubljanske novice. lj Gradbeni materijal se že prevaža. Na Trnovskem pristanu leži precejšna količina gradbenega materijala, ki je došel na čolnih v Ljubljano, To je znamenje, da se bo pričelo v Ljubljani graditi, ker doslej že več let ni bilo videti teh transportov. Tudi posledica stanovanjske naredbe! lj Polkovnika Vasiča delovanje. V autodelavnici, katero vodi delavstvu dobro znani polkovnik Vasič, so prav čudne razmere. Enkrat g. polkovnik kar brez povoda odslovi vse kvalificirane delavce, menda radi tega, ker nima kredita. Čez nekaj časa pa zopet začne sprejemati vsakega, kdor se mu priglasi. V zadnjem času je pa začel sprejemati v svojo delavnico mlade, neizkušene fantiče, ki še niso izučeni in jih plačuje na dan po 25 kron. Kako je to i mogoče, nam ne gre v glavo. Kajti s tem, da jemlje take mlade fante na delo in jih primeroma dobro plačuje, ne odjeda le kvalificiranim delavcem zaslužka, marveč škodi tudi fantom samim, ker jim vzame priliko, da bi se v dobrih delavnicah temeljito izučili in postali dobri kvalificira- ni delavci. Poživljamo Dravsko divizip' da naredi konec tem razmeram, lj Ljubljanski živilski trg. Na trgu vlada divja — anarhija. »lrzf ne eksistira samo na papirju in o cenah --minimalnih ne maksimalnih — m ga duha ne sluha in konsument je, , dan brezpravna para in žrtev, odv« samovolje — producentov! O nad* . nju vsakdanjih cen in njih reguliranj ^ nobenega govora. Pa kdo naj nadzo J regulira. Mestni tržni nadzornik nik VIII. čin. razreda - ima že poW leto kot »poslanec« JDS dopust, z _ hodi v Belgrad sedet, vleč dijete, drug pa zato, da piše v »Domovino« m 8 za mladinsko stranko. Občinski sv® 1 zadnji seji sklenil kreirati službo se ^ ga (!) tržnega nadzornika v X. ali I > redu, tačas pa ima 1 uro na dan nadzo na trgu uradnik-jurist kot referent , policijskih agend! Zdaj si pa mislite, kako more biti tako nadzo uspešno! Letina je letos posebno pn ^ glede zgodnjih pridelkov obilna, ah I^jj merjamo cene pri nas z onimi v Grauc _ na Dunaju, vidimo, da plačujemo mj vsako stvar povprečno za 4 do 6 K. v je, nego konsumenti imenovanih. ® ^ Nemški Avstriji, a mi živimo v pm 1®S w deželah, Nemci pa industrijskih. ^ glavo se prime tujec, ko vidi, kako mo mi domače pridelke tu doma se y plačevati! Vsakdo se pa tudi čudi, jj Ljubljani niti dozdaj še niso orga konsumentje in da se proti tej anarhiji ^ ducentov na našem živilskem vzdigne radikalen — upor, N _ Mesto tega vidimo na trgu prizore, vredni, da bi jih s pasjim bičem udu ■ ^ prinese kak kmečki človek kako st trg in bi jo še za primemo ceno P gjj brž se pojavi kaka oderuška, ver‘5?1Sitffleti1 kapitalistična pijavka, ter P001?,,1 xioVek preplačilo, tako da je ubožnejsi ^ srednjega stanu ne more zmagovati vil kupiti. Ti nesramni ljudje sami p° -j čajo na ljubljanskem trgu dragiiil0 veda odstotkov, kot kapitalisti, ker jih j, nihče ne nadzoruje, ne ovadi in ~~~ , me za ušesa in prigoljufane dsoca7rrfu je anarhija na ljubljanskem živilskem škandal, ki kriči do neba, ki disKre^ ^ Jugoslavijo na zunaj, ki pa zahteva o do dne bolj radikalne remedure ° petentnih oblasti! Vsem industrij e, delkom, ki jih uvažamo iz tujih drza t ^ do cene navzdol, doma pa nas davi ^ nja od — borovnic pa do koščka s in govedine; poleg tega pa hodimo .ga pol strgani in bosi, po krivdi carl — samopomoči, kajti med tem ljdd, gasa nižjega in srednjega stanu, že neha) ^ vre! Samovolja producentov pa mm bati! Kpraelf Pozabljen nahrbtnik. V vec ^ dolenjskem vlaku na južnem kolod y sinoči pozabil neki potnik nahrm^ gjij katerem je bilo par čevljev in vec stvari. Kdor je nahrbtnik našel, se ^. prosi, da ga prinese lastniku: Alojzij kon, Ljubljana. Dunajska cesta 25. ^jj lj Naglo prijeti vlomilec. An iz Semadolov pri Sežani, ki je 9&< trgu »» od 1, marca stanoval v Rožni dohm 'i. je v noči od 2, na 3. t. m. zlezel w^Jt* strešno sobo hišnega posestnika . ^ Jesiha v Dobrunjah in je odnesel vvr*f' vehko obleke, zlatnine in denarja . nosti 28.529 kron. Ko je Jesih zapa* vino, je šel sam za tatom, kateri je predrzen, da si je pokril ukradem ^v na glavo. Dobil ga je v Rudniku v ^ nikovi gostilni in ga prijel, na strazn Dolenjsko cesto je pa poslal nekega^ odtam je šel hitro varnostni organ ^ nik, kjer je aretiral Kralja, ki je hrbtniku še ukradenega blaga v vr ^1 14.879 kron. Ko so ga vprašali, kje Je drugo blago, je hladno povedal, , zakopal v gozdu pol ure od postaje v Sap, kjer so še ostalo ukradeno j^lj vrednosti 13650 kron v resnici nasf • je v Ljubljani dobro znan ker je snaz ^ 1 je v Kolodvorski ulici. Zagovarja ^ moral pred poroto, pred katero je j pri' njem porotnem zasedanju nastopu ^8$® ča proti neki Goričanki, ki mu je veliko vsoto dolarjev. _ , ^gt ja* lj »A, pojdi se solit, vozim »a• . po' hočem!« je kričal Bravljinc Anton ^ licijskim stražnikom, ko mu je daj v oziU menje, da ne sme s strašno nag*1 pr»' po Kongresnem trgu. Ko je sfraZoZdrav jel za uzde in ustavil voz, ga ic. ^ Bravljinec s pozdravom, kakor je ^ 4v v naslovu. Na policiji je moral P kron globe, . j-mle, ^ lj Nož je potegnil Ljudevit ^ jjan?5 ga je stražnik ustavil, ker je v P j^irii razsajal. Na zahtevo, da naj se eg ga je še surovo ozmerjal. Strazm ral potegniti sabljo, nakar se ^cVvU s° ^ udal. Na policijskem ravnatehst sodili Adamleju 7f/f> dni zapora. Odgovorni urednik Jože , Izdajatelj konzorcij »Večernega . 1..^ l ..I.. ts.lrorna.« V «