95. številka. Trst, v torek dne 28. aprila 1903. Tečaj XXVIII glasilo političnega ihuštva „€9inost" za Primorsko. V edinosti je moč J Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije [in oglase sprejema uprav-nistvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. TJrednUtvo in tiskarna ; ulica Carintia Štev. 12. Okoličanski volilci! \ imenu naše narodne fctvari se podpisani odbor najiskrenije zahvaljuje spoštovanim volilcem okoličanski m, ki so s tako vnerao sledili njega pozivu in izvojevali toli sijajno in rastno volilno zmagi*. Tržaška okolica je pokazala. da je v resni<-i slovenska, a zavedni slovenski okoličani so enkrat za vselej povedali svojim sosedom iz mesta, da so oni, okoličani, tu doma, da so oni gospodarji tržaške okolice ter da se ne dajo zavesti ni po denarju ni po sladkih obljubah, da bi izdali svoj narod. Slovenska ideja na tržaškem ozemlju slavila je v nedeljo svoj triumf v vseh šestih okoličanski h okrajih ter si je tržaška okolica zaslužila hvalo in priznanje vseh iskrenih prijateljev tržaških Slovencev. S posebnim ponosom gledamo na volilee I. okraja, ki so s predvčerajšnjo nepričakovano sijajno zmago osvetlili svoje lice. zatem ne I o pred 3 leti vsled nasprotnih nasil>tev in volilnih sleparij ter so dokazali, da v njih istotako visoko planiti žar rodoljubja, kakor v drugih okoličanski h okrajih. Podpisani odbor se čuti srečnega na tem, da more prednjačiti tako zavednim volilcem. a ves narod slovenski je ponosen na take stražarje ob sinji Adriji. V prepričanju, da se vsikdar tudi v bodočnosti, kadar-koli Vas bo domovina klicala ua vršenje rodoljubne dolžnosti. istotako oklenete narodne zastave, pošiljamo Vam. junaški volilci, bratske pozdrave ter zaključujemo z vsklikom : »Ž/f/i naši zacelim* okoličani.'« Živela vsikdar slovenska tržaška okolica! Trst, dne 2*. aprila 1*H)3. ODBOR političnega društva ..Edinost". Volitve v tržaški okolici. Včeraj že smo objavili, da so po vseh kraj h okolice Blavili eijfjno zvojevano zmago. Kar prekipevalo je povsodi. Kako pristao, kako prisrčno je bilo to veselje in kako je kipelo iz globine duš, govori nam dejstvo, da so — kakor nam ustm®no poročajo od vseh j strani — stari možje, sivih las in žuljavih j rok, na popoludanskih eestanki.i — jokali !! j Ni se jim treba sramovati teh solz ! Solza ob ! taki priliki v očesu starca, ki ee je moral le' mučiti za Bvoj obstanek od rojstva sem in se bo moral do groba, Bolza radosti in ganotja v očesu takega trpina, to vam je biser, v katerem se zrcali lepa duši našega naroda, kristalno čisti njegov značaj, velika ljubezen in velika zvestoba. Srečni slučaj je bil nanese!, da je bilo na nekaterih sestankih minole nedelje navzočih tudi bratov naših od drugod. Ti so strmč gledali to nsše ljudstvo. Te erupcije zavesti in odločnosti med priprostim narodom našim so jim imponirale. V prvo nas veže Čut hvaležnosti do teh i naših okoličanskih junakov ; v drugo pa se nadejamo, da bo ustreženo slovenskemu svetu, ako mu povemo, kako slovenski okoličan zna ne le Jzvojevati, ampak tudi slaviti svoje zmage ! Slovenski svet bo še le mogel prav spoznavati naš rod ob Adriji, ako bo videl, kakov je naš okoličan v vihri boja, in kakov je potem v vesalju ! Zdi S3 nam primerno, da najprej povemo, kako so slavili zmago tam, kjer je sovražnik navalil najhuje in kjer je naš zastavonoša, on, v katerem vidijo trž. in okolic. Slovenci tako rekoč poosebljeno našo slovensko idejo na tržaškem ozemlji, kjer je naš dr. Otokar Ry bar porušil najizrazitejo osebo med italijanskimi kandidati. Da, med volitvijo minole nedelje se je še le prav pokazalo, kaj je dr. Rybar okoličanskim Slovencem. Poleg tega, da so nasprotniki poslali v boj proti njemu najizvežbaneje svoje bojevnike in agitatorje, govori glasno okolnost, da so se naši ljudje na vseh voliščih , ob vsej skrbi za vspeh v svojem okraju, ves čas s skrbjo in v strahu spominjali borbe v drugem, Rvbsravem okraju....! Začnimo torej s slavjem v Lonjerjll. Tu ee je v lepi zgradbi konsumnega društva vršilo slavje, kakoršnjega morda še ni videla naša okolica povodom volitev. Toliko se je tu nabralo sveta, da je bila napolnjena vsa zgradba, v vseh prostorih, v prost rni veliki dvorani pa se niti gibali nisi mogel. To vam je neprestano orilo živio-klicev, donelo je pevanje velikim navdušenjem — momenti tega slavja ostanrj ) udeležencem v spominu za vedno. Naši vrli Lonjerc — na čelu jim pevsko društvo »Zastava« — so že zgodaj popo-ludne zaseli svoje prostore v dvorani. Omizje v sredini pa je zasela diužba tržaških voditeljev, na čelu jim prof. Mand ć, pcslanec dr. Rvbsr in par odbornikov pol. društva »Edi- PODLISTEK. 89 Na rojstni zemlji. £pit*l Ksaver-Šandor-OJalskl; prevel M. C. XXIX. — Veš kaj, Lev ! Vzemiva puški — pa pojva na lov. Po sledi in plen je g)tov — tako obraniva tudi divjačino cd lovskih tatov, kajti, ako se ne prikazuje nikdo, na-valjujeje lopovi, da je groza. Lev je pritrdil radostno. — A mene ne povabita ? — se je oglasil stari Blmjevič. — Tudi jaz pojdem — kako ne bi ! — Ali ti ne bo težavno? — se je drznil omenti Lev. — Zikaj težavno? — in stari ga je veselo pomeril od glave do pete ter je pozvonil Juricu. da mu pripravi velilce čevlje, a eskrbmk je mornl hitro v selo po lovce in logarje. Tudi Kienuševiei in inženirja so nago-varjtli, naj gresta žnjimi, ali prvi ni bil nikdar lov€c in je komaj čaka!, da pride k Hi-g'nu, pri katerem bo igral na kaite ves dan, inžener pa se je izgovoril s službenimi opravili. Svetozar pak je spomnil deda na obljubo, da o prvem snegu dobi malo, nekdaj Levovo puško in da bo žujo streljal vrabce po plotovih. In ko je stari odšel v svojo sobo in je čez nekoliko čaga prinesel puščico s smodnikom in svincem, pak jo pred dečkom nabil, ni bilo kraja dečkovemu veselju; zbežal je žojo na dvorišče, kjer se je sila vrabcev, vran in srak potikala po plotovih in okolo streh. Stara gospa je bila sicer izven eebe od skrbi, da bi se dečku ne dogodila kaka nesreča, in hotela je, naj ga spremlja Fran, no, Blinjevič ni dopustil tega. Vedel je> da bi Svetozaru vzeli polovico veselja, ako bi ga deli pod tako nadzorstvo. — Moram poklicati Martina — je omenila Zlata — da mi zunaj na oknih postavi deščice za hrano pticam ; — Vera bi se bila jezila, ako bi jih zanemarila. — Dobro je tako — je cdobraval Bli-| njevič, pa je tudi sam odšel v svojo sobo, kjer so bila okna in stene polne kletk, v katerih so pevale vsakovrstne domače ptice, katere je dajal v jeseni naloviti in jih je hranil vso zimo, a o sv. Valentinu, kakor nost«. V družbi je bilo tudi nekaj Dalmatince v, a mej njimi oni K o p i <5, ki je pred par dnevi ministru za poljedelstvo, Giovanelliju, povedal v lice, kako neodpustno, v nebokričeče zanemarja vlada Dalmacijo. Na licu vseh se je izražalo navdušenje in zadovoljstvo. Razgovor se je — to je umevno — vrtel okolo ravnokar izvršenih volitev in sijajne zmage, ki jo je izvoje-vala slovenska ideja na tej toli izpostavljeni zemlji in prevažni točki v monarhiji. Domače pevsko društvo, zbrano okolo zastave, je prepevalo mile hrvatske in slovenske pesmi in je svojim pevanjem podžigalo srca. Gospod prof. Mandič je v navdušenem govoru povdarjal važnost in pomembnost naše izvojevane zmage ter je izjavil, da istotako, kakor italijanska stranka slavi zmago i tal* irredente, se mi Slovenci lahko pohvalimo, daje zmagala slovenska irre-d e n t a. Govornik se je iz srca zahvalil volilcem, izlasti pa onim iz drugeg* okraja, na lepi slogi in uzorni disciplini. Sledilo je dolgotrajno ploskanje, spremljano od živio-klicev. Oglasil se je za besedo novoizvoljeni poslanec in ljubljenec tržaških Slovencev, g. dr. R y b £ f. Ta je v krasnem govoru, katerega je občinstvo neprestano prekinjalo z navdušenim odobravanjem, riBal razvoj slovenske ideje na tržaškem obrežju ter je povdarjal, kako so nekdaj tržaški okoličani, ko so bili razdeljeni v 6 kompanij, s puško v roki branili svoja tla in mesto tržaško pred eardin-skim sovražnikom, a sedaj jih branijo z glasovnico v roki. Tedaj — je nadaljeval govornik — ste se zbirali na ekserciranje in manevriranje s puškami, danes pa Be na poziv svojih voditeljev zbirate na volišču, da branite in ohranite svoje pravice!! Istotako, kakor si je naš dični sv. Ivan pridobil častno ime slovenske trdnjave v tržaški okolici, tudi Lonjer zaslužuje to častno ime, kajti nobena vas v drugem okraju se ni pokazala tako disciplinirana in zložna, kakor ravno Lonjer, čegar prebivalci se zbirajo okolo stare slovenske korenine in poštene duše, okolo starine Martina Pečarja ! Urnebesni žirio-klici, živio Ryb£r, živio Pečar --so doneli po dvorani, a domači pevci so stojč zapeli zdravijco. Potem, ko je »Slov. pevsko društvo« iz Trsta, ki se je pridružilo mejtem, zapelo več pesmi, predstavil je dr. Rybar g. K o p i d a, predsednika gospodarske zadruge v Spljetu. »svatbenem dnevu« malih bitij, jih puščal zopet na svobodo. Velikokrat se je dogajalo, da so se mu take ptice na večer vračale domov. Pol ure po dovršenem zajutrku so odšli Blinjevič, Tomica in Lev na lov, spremljani od logarjev, od lovcev-kmetov, ki so se, čim so dobili obvestilo, zglaBili v dvoru. Kakor da so že slutili poprej, da pride danes dolova. Po še precej visokem snegu bo le s težavo prodirali naprej. Lev je zaželel, da bi šli mimo Dragancev ; nadejal se je, da morda izve kaj, kako je Vera prišla domov, ali da vaj vidi njen dom. No, ni rekel ničesar, boječ se, da bi Tomica nasprotoval. Dobro mu je došlo, da je Tomica pod brdom za vrtnarjem zapazil sled dihurja in je takoj ubral z očetom in logarji pot, ki se je zavijala proti Draganeem. Od daleč že je opazil v beli krajini temni dvorec Draganci. Visoka starinska streha se svojim snežnim plaščem je postala še viša — a rujave lesene stene z nizkimi svojimi okencami, obloženimi od snega, predstavljale so se kakor stari obrazi z belimi lasmi. Iz dimnika se je kadil dim, v nizkih prozornih kolobarib. Na okolo je bilo vse mirno in tiho in nikjer ni bilo vi- Isti je v navduševalnem govoru prispodabljal borbo, ki so jo vojevali dalmatinski Hrvatje, dokler niso prišli do svojih narodnih pravic, z našo borbo v Trstu in okolici in je izrazil nado, da se tudi Trst sčasoma povrne svojim naravnim gospodarjem. Govornik je končno v krasnih besedah čestital volilcem, da imajo za voditelje tako odlične može, kakor so prof. Mandič, dr. Rybdr, dr. Gregorin in drugi, ter obljubil, da pove svojim dalmatinskim bratam, kako slogo, kako disciplino in kako zavednost je našel med tržaškimi Slovenci. Govorniku so burno pritrjevali. Ko se je poleglo navdušenje, je »Slov. pevsko društvo« intoniralo kraBno Vilharjevo pesem »Slovenac i Hrvat«. NeopiBne ovacije je prirejalo občinstvo staremu lonjerskemu prvoboritelju, pravi okoličanski koreniki, g. Martinu Pečarju, ko je isti črtal v navdušenih besedah, kako se je moral nekdaj boriti proti korupciji in denarju od strani mestnih signorov. Danes bo vasčani na njegovi strani. To mu je da-ne3 največe zadoščenje. NajsrČneja edina želja pa mu je danes, ko je že visoko v letih, ta, da Lonjerci tudi po njegovi smrti ostanejo zvesti slovenski ideji in da se bodo vsikdar zbirali pod našo zastavo. Ta poziv starega moža je napravil ne-opisen ut:e. Očesa postavnih lonjerskih mož so se zarosila — jokali so!! In solzami v očesu so svojemu prvaku položili prisego zvestobe, a na licu Btarega Martina je sevalo zadovoljstvo in veselje. Za Martinom Pečarjem se je oglasil za besedo Štefan Pečar, ki je tndi Črtal Martinove zasluge, posebno pa je povdarjal to, da si nasprotniki niti plakatov ne upajo razobešati v tej vasi. Okolo 7. ure zvečer Bta zapuščala dvorano gg. dr. Ryb£r in Kopi<5, a občinstvo jima je priredilo ovacijo hvaležnosti in je stojč pelo: »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina«. Ko je potem »Slov. pevBko droštvo« zapelo več prekrasnih mešanih zborov, je moral prof. Mandič na splošno zahtevo zopet govoriti. Nekoliko časa na to so jeli odhajati Tržačani s »Slovanskim pevskim društvom«, a Lonjerci, vsi iz sebe od navdušenja, so jih spremili nekoliko poti proti . . . sv. Ivanu. Način, kakor je narod v Lonjerju iz duše slavil izvojevano zmago, je značilen. Takega navdušenja niso naši voditelji z lepa še doživeli med svojimi volilci. A značilno je bilo tudi, da se je s tem našim narodom, okoličani in okoličankami, radovalo mnogo tržaške inteligencije, možke in ženske — deti nikogar. Na Leva je to starinsko gnezdo delovalo ljubko in prijetno in z ganotjem je mislil na Vero. Oa — da bi jo videl, kaj dela sedaj ! — Potem ga je prijela skrb, ali se ni pokvarila, ko je šla domov po snegu. Kar tresel se je — saj je tudi Blanša tako ponesrečila. Ta spomin na pokojnico ga je vznemirjal in ni sel do dvorca, da bi vprašal po Veri. Na to ga je dotekel tudi Tomica ter ubrali so pot naravnost v brdo — v lovišča. Po neizhojenih stezah eo šli počasi in poteči se, ali stari Blinjevič se ni ustavil niti za trenot«k. Kamor jim je sezalo oko, pov-sodi se je razprostiral le sneg in sneg. Tudi šume so zadobile nedoločene konture in so zginevale v nedogledni beli masi. In vendar poleg vsega tega okolica ni trpela na jednoličnosti ; nasprotno: krasno in Čarovito so se menjevale globoke snežne nižine z visokimi snežnimi vrhovi bregov; povsem gladke čistine, kakor razgrnene ogromne rjuhe, so se belile poleg prostorov, obraščenih z grmovjem, ki je bilo sedaj pokrito od snega in je bilo videti kakor razburkano valovje, a ovirano v gibanju po neki čarobni sili. (1'ride še.) bilo je advokatov, profesorjev, duhovnikov itd. — vsi ujedinjeni v eni misli, misli medsebojne ljubezni — vsi ujedinjeni za idejo končne zmaga naše pravične stvari v naši okolici. Politični pregled. T Trstu, 28. aprila 1903. Shod mladočeških zaupnikov. V včerajšnji brzojavki je bila že v glavnem označena vsebina vsprejete resolucije. Zabeleženo je bilo tudi dejstvo, da je bila ista soglasno vsprejeta. Resolucija ne zahteva od poslancev, da morajo začeti z obstrukcijo, pač pa jim polaga na srce, da zaprično žnjo, ako bi interes naroda zahteval tako. Z drugimi besedami : zaupniki zahtevajo od poslancev najstrožjo opozicijo proti vladi in sedanjemu zif-temu, prepuščajo pa poslancem, naj si položaju in vsakočasnim razmeram primerno izbirajo sredstva in načine opozicije. Tenor resolucije pomenja torej vsakafco izraz zaupaoja vodstvu mladočeškega kluba. Koerberjevi vladi je torej povedano: češka obstrukcija ni imperativno naložena in dr. Koerber se jej more izogniti s pametnim postopanjem, a Češka obstrukcija more priti. Resolucijo je utemeljeval dr. Herold, ki je izvajal, da mladočeška stranka mora ostati vodilna, ker je sedaj ni nobene druge stranke, kateri bi se moglo zaupati vodstvo naroda. V tem zmislu je te dni pisal tudi nas član-kar g. Fran Podgnrnik, ki je menil, da bi bila v tem trenotku (kraj vseh grehov, ki jih je napravila mladočeška stranka) nesreč« za narod, ako bi se ta stranka zrušila. Tudi je dr. Herold priznal, kar trdi g. Podgornik, da so Mladočehi delali taktiške pogreške. Govornik je povdarjal, da med orožjem dr-žavnozborskega kluba je tudi obstrukcija ; ali kdaj in ako je rabiti to orožje, ta treba prepustiti poslancem, ker se situvacija vsaki hip menja. Velik utis je napravil s svojimi izvajanji bivši načelnik mladočeškega kluba, dr. Engel, ki je politiko mladočeškega kluba označal kakor pametno, je pozival na slogo, ter je apeliral icijali-stični »Avantic se veseli, da je od vladarjev prišel prvi v obiske k novemu kralju vladar, ki predstavlja pravi kontrast ca-rizma. Volitve v špansko zbornico so se vršile dne 2*i. t. m. Definitivni rezultat še ni znan. Iz poročil pa je razvidno, da ?o bile te volitve silno viharne, ob obilih pretepih in prelivaoju krvi. Jako energično je republikanska stranka posegla v volilni boj. V glavnem mestu, v Madridu, je cel<5 zmagala. Sf-cijalistična stranka pa je menda dosegla jako neznatne vspehe. V mnogih mestih bo pristaši posamičnih strank eel<5 streljali eden na druzega. Sosebno viharno je bilo v Madridu, Barceloni, Salamanci, Valenciji in Granadi. V Madridu so razbili volilne žare in so pretepli tudi predsednika komisije. V Barceloni je prišlo do hudih spopadov med republikani in katalonisti. Ljudje so streljali in so republikani duhovnike obmetavali s kamenjem. Končni vspeh — kakor rečeno — pa še ni znan. Tržaške vesti. br- Ces'itke. — Prejeli smo nastopne zojavke : Zagreb: Srdačno čestitam na sjajnoj pobjedi. Viktor Rač'ć. P ulj: Čestitam na sijajnom uspjehu izbora okolice. Laginja. Dubrovnik : Veseleč se na pobjedi, čestitemo junaćffim borcima. Naprijed ! Dubrovnidki Hrvati. O volitvi t V. okraju. (Občine, Bane, Trebče, Padrič, Gropada in Bazovica) emo prejeli : Volitev v V. okraju vršila se je letos v Trebčah tako mirno, da menda še nikoli tako. Volilci z Opčin bili so zmage povsem gotovi ter niso dopustili nobene nasprotne agi-taciije. Postnim potom iz Trsta usiljene jim glasovnice so pometali na smetišče. Nasprotni kandidat obljubil je volilcem 4 tiektol. vina, šolo v Gropadi in Padriču ; pa vse to ni nič vleklo. Mala nezgoda je bila samo ta. da je kacih 50 volilcev mislilo, da traja volitev do 'J. ure popoludne in eo hoteli iti na volišče še le po kosilu. Te glasove smemo prišteti k naši večini. Kakor vsaki -krat so nas tudi letos veselo iznenadili Ba-zovičani, ki so prišli polnoštevilno. Organi-zovani so bili tako dobro, da so o prihodu posamičnih volilcev ra^anjko znali, koliko jih še manjka. Zadnji volilec je bil neki starček, kateremu so morali pomagati z voza na volišče. Vsa čast in hvala našamu narodnemu vodji g. Urbančiču ! Zdelo se nam je, da je delal z neko sveto jezo : zato je tudi po izidu volitve najpoprej zaklioal : »Povero Ermano !«, na to pa gromovito »Živio-Goriup!« Izborno so ee držali Trebenci, ki so po ogromni večini g'asovali za našega kandidata, da-si je bil nasprotni kandidat njihov sova-ščan. Divni so bili, kakor vedno, Padričani, ki so brez izjeme glasovali za Goriupa. Vsa čast Gropajcem, ki so bili naši z malimi izjemami. Posebno pa smo se razveselili onih volilcev iz Ban, ki so se to pot pridružili naši narodni vojski. Ko eo domačini »Povera Ermana« izvedeli o izidu volitve, odstranili so hitro svojo zastavo, ki je pred volitvijo veselo vihrala. V njegovi gostilni b:lo je kacih 10 ljudij. Vse drugo je bilo zbrano v »Konsumnem društvu«, pod našo trobojnico. On.h 68 volilcev pa se je pobralo, kakor kafra, najbrže brez »kvartinčka«, ker obljubljeni -t hektol. niso bili na pipi in tudi ne bodo. Vsa čast tudi našim volilcem od Piščancev, ki so storili svojo dolžnost. Iz Trebč smo šli na Opčine. Na Opčinah je zavladalo neopisno veselje, ko smo doznali, da emo zmagali v vseh 6 okrajih. Radi bi zapisali besede, ki so jih posamicniki v sveti jezi izuščali proti izdajicam, pa opustimo za danes. Našemu poslancu sedaj starosti mej našo šestorico, veleč. gosp. Ivanu Goriupui prišli bo domačini osebno čestitat. Naša pevska društva na delu. Ne sicer društva kakor taka, ampak močni oddelki posamičnih pevcev in pevk »Slovanskega pevskega društva«, »Kola«, zbora »Bratovščine« pri sv. Jakobu, so minolo nedeljo sodelovali po okolici. — Pevci prvega so bili v Lonjerju in pri sv. Ivana, pevci drugega pa pri »Lovcu«, v Rocolu in pozneje v Rojanu. Tu vidimo, kolike važnosti za našo sveto stvar so ta vrla narodna pevska društva, oziroma po njih probujena mladina ! Dolžnost vseh zavednih narodnjakov je. da ta in vsa pevska društva podpirajo gmotno in duševno. »Pri Lovcu« sta skupno pela zbora »Zastave« iz Lonjerja in »Kola« ; v Rojaau ona »Adrije« in »Zarje« ; v Skednju pa »Slava« in »Velesila«! Naših sedemnajst pevskih zborov je za našo stvar istotoliko narodnih trdnjav, ki branijo našo narodnost. Zato kličemo iz dna srca: Bog živi vse nase pevce in pevke v korist in čast našemu narodu ! Uboge — kokoši! »Na hribu« pri sv. Alojziju so cikorijaši dali že minolo soboto nakupiti mnogo mesa za golaš in celo množino kokoši. Vse to pa je zaostalo, ker se sedaj cikorijaši boje, da bi jim ta hrana mogla ostati v želodcu, ali t. drugimi besedami : ker so propali in ne dobe Judeževih grešev, da bodo morali sami plačati vso to — božjo »gracijo« !! Kaj bo s temi zaklanimi živalicami, nam ni znano; — najboljše bo pa, ako se te ci-korijaške kokoši vržejo Mauronerjevim — prašičem ! ! Pogreb značaj nega narodnjaka. V nedeljo popoludne vršil se je v Skednju pogreb glavarja znane rodoljubne družine Gregorič, gospoda Mihaela Gregorič. Pogreb je bil veličasten in dostojen značajnega moža ter obče spoštovane družine. Pred vozom svirala je škedenjska godba, za katero so stopali pevci pevskih društev »Velesila« in »Slava«. Za vozom pa se je vila nepregledna vrsta ljudstva iz Skednja, Sv. Marije Magdalene, iz Trsta in tudi iz drugih krajev okolice, kar je pričalo, o velikem spoštovanju, katerega je užival pokojnik in katero uživa njegova družina ne le med sovaščani, ampak tudi izven vasi. Mrtvaški voz je bil ves pokrit z venci, katere so poklonili bližnji sorodniki in prijatelji. O pokojniku Be more reči, da je bil iz- Kakor na »hribu«, tako bi tudi v Ro- gleden rodoljub in značajen mož, ki je kljubu janu nekdo rad prodal kakih 20 klgr. ci- temu, da je bil odvisen od magistrata, vedno korijaškega — za minolo nedeljo prirejenega odkrito Kazal svoje narodno prepričanje in se, golaža, ki je radi prevelike žalosti (v žepu!) posebno o volitvah, vedno boril v narodnih ostal nerazprodan ! Tako se godi cikorijašem in njih pod-repnikom ! Dobro jim teknilo ! »Cikorija« pod »Kolom« ! Pod tem naslovom nam pišejo : Ker ste že včeraj opra • vrstah in bicer tudi še v tistih časiii, ko število zavednih Slovencev v Skednju ni bilo ravno veliko. Slovenščina nu naših sodiščih in komoditeta gospodov Lahov. Na tukaj- vičili — »napadanje« na poraženega sov- šnjem deželnem sodišču dogodil se je včeraj ražnika, hočemo tudi mi povedati par sluča-! Blučaj, katerega emo z ravno tako velikim jev o »naših« prodanih dušah! Neki izdajica, zanimanjem pričakovali toliko mi, kolikor ki sliši na ime Benčič, je pozdravil »pri Itilijani : vršila se je namreč kazenska raz-lovcu« par pevkinj »Kola« z »Bon giorno«. j)rava proti slovenskemu obtožencu, katerega V odgovor je dobil: Dobro jutro ! »Dobro je branil italijanski ex otfb branitelj. Na do-jutro« pa tem prodancem smrdi — kakor S€danjih slovenskih razpravah je šlo vse vragu sv. znamenje; zato se je cikorijaški gladko, ker so vsi : »latinec« vstavil in rekel: Jsa. sem rojen v zastopnik dižavnega Trstu, zato ne poznam — dobro jutro ! Ena popolnoma razumeli gospic je odgovorila : Tudi me smo rojene v S3 torej 0d začetka Trstu in ravno zato nočemo poznati vaš venskem jeziku brez vsakih ovir. Radovedni »bon žorno« ! Cikorijašu Benčiču je ta od- 1 Bmo ^jii torej, kako pojde, ko pride na vrsto govor iz nežnih UBt zaprl sapo, da ni mogel italijanski branitelj, kateri ne bo umel jezika storiti boljega, nego da je pobral šila in obtoženca, na kako stališče Be v tem slučaju kopita! 1 gaju poBtavi branitelj in na kako stališče * sodni dvor? Neki Greinitz-ov delalec, stanujoči na ( Režjtev tega vprašanja prinesla nam je »hribu«, ki čuje na ime Josipa Petarosa, je v5erajšnja razprava proti slovenskemu ob-pregovoril svojega starega tasta, ki čuje na tožencu> katerega je branil italijanski odvet-ime Medved in ki je odvisen od svojega ta obtoženec, sodni dvor, pravdništva in branitelj slovenski. Razprave so do konca vršile v slo- sta, da je glasoval za Garibaldinca Mauro-nerja — tega vzor varuha svoje nečakinje!!! Staremu Medvedu ne zamerimo, ker je gotovo, da bi on ne bi bil izdajal naroda, da ga ni v to »obdelal« imenovani »junak« s »hriba«. Ta slučaj Daj služi v dokaz, da te »cikorijaši« poslužujejo vseh — in tudi takih nedostojnih sredstev ! Zabeležiti si moramo te »junake«, katere iznesemo o prv« priliki v javnost s še bolj natančnim: podatki. Tudi one, ki si polnijo žepe na slovenskih podjetjih in ki — da-si so premožni — nik dr. Gasser. liti je predvsem zahteval italijanski prevod vseh Botlnih spisov in potem tolmač?, kateri naj bi Djemu, branitelju na ljubo, prevajal na italijanski jezik vse, kar se bo na razpravi govorilo v slovenskem svojega jezika Tem njegovim zahtevam se je večinoma ugodilo in je zastopnik državnega pravdništva izjavil , da da obtožnico prevesti, svoj slovenski obtožni govor pa da ponovi v italijanskem jeziku. Predsednik pa je obljubil, da bo sam prevajal na italijanski jezik, kar se bo govorilo slovenski. Odklonila seje pa zahteva laškega odvetnika, naj bi se tudi vsi ostali sodni spisi preveli na italijanski niso prišli glasovat iz strahu pred podivjanoj.^ in ajcer % m0tivacij0? da so ti spisi cikorijaško druhalijo, postavimo ob prvi P"- dogli od trajnega sodišča v Sežani, katero liki pred javnost ! ' poš»lja vedno slovenske spiee, kar bi moral Kakor naši nasprotniki, hočemo tudi mi, vedeti tu(H braniteij in pravočasno zahtevati postajati brezobzirni, da zatremo to zalego ci- prevo[j korijašev, da iztrebimo to gnjilo prodano Zahteva glede tolmača pa se je odklo- me*> iz nsšs srede! nila z motivacjo, da je slovenski jezik tu I talij anom bomo prizanašali, ker oni de- jezik in da se vTsled tega ne more lajo za svoj narod, kakor delamo mi za 9VO' ! postopati žnjim kakor s tujim jezikom, podvr-jega. Našim odpadnikom pa napovedujemo ženim tolmaču> že danes boj in sicer boj do skrajnosti ! — Naprej ! ! ! Prejeli smo nastopni popravek : Slavno uredništvo »Edinosti« Odvetnik dr. Gasser je bil na včerajšnji razpravi jako gostobeseden, ko je hotel dokazovati opravičenost stališča, na katero se je postavil, in istotako gostobeseden je današnji »Piccolo« v dokazovanju, da se je 1 z uvf-denjem slovenskih kazenskih razprav napravila zmešnjava na deželnem sodišču ter Ves sofizem, Trstu. Prosim uljudno, da objavite na podlagi § 19. tisk. zakona sledeče: , ...... Ni res, da sem bil dne 24. t. m. na škodovalo justici. Ves sofizem, toliko itah- Katinari z namenom, da bi agitiral za kako irskega odvetnika, kolikor »Piccola« pa je stranko. Bil sem tam oni večer kakor sem' tako plitev, da ni vredno odgovarjati in to skoraj vsaki dan v Katinari, Bazovici in | toliko manje, ker smo tiste šepave argumente Opčini, da nadzorujem moja dela, ne pa da bi zgubljal svoj čas, kateri mi resnično ne preostaja, na tako Blab način. Z odličnim spoštovanjem : Pier Antonio Piccin. Skedenj dne 27./IV./1903. P. S. To na Vašo not:co v »Edinosti« št. 93 od aebote 25/l V./1903 pod naslovom »Z denarjem torej«. Dosta ve k uredništva. Danes je bil v našem uredništvu gospod Colobig in je tudi on izjavil, da je bil tuli on, in sicer v družbi z gospodom Piccini-jem in z nekaterimi slovenskimi narodnjaki iz Skednja, v drugem okraju le po svojih poslih ter da se mu niti sanjalo ni o kaki volilni agitaciji. Poroka. Včeraj se je poročil gospod Franjo Suban, sin znanega našega rodoljuba pri sv. Ivanu, z gospico Ernestino H e b a t. Čestitamo. že ntšteviinokrat kortnito izpodbili. Svoje stališče nasproti včerajšnji razpravi hočemo označiti jako kratko- Vsej zmeŠDjavi, ki se je vršila včeraj na tej obravnavi, bila je kriv* le nesposposob-nost odvetnika dra. Gasserja. Ta odvetnik bil bi m( goče popolnoma na mestu tam kje na Trentinskem, nikakor pa ne v deželi, ki je po večini eloveoska, oziroma hrvatska. Slovenščina je tu deželni jezik, to je faktuni, katerega ne morejo ovreči niii cele biblijo-teke loškega Bcficma in kar j« na včerajšnji obravnavi priznal tudi zastopnik državnega pravdništva, dr. Pangrazi. Veled tega morajo torej tudi vsi ooi, ki hočejo v nsšem mestu izvrševati odvetniško prakBo, poznati naš jezik, aH pa se v gotovih slučajih dati zastopati po drugih, ki so zmožni našega jezika. Saj se nikogar ne sili, da mora biti odvetnik ; ali kdor hoče biti, ta si mora tudi pri«lobiti v to potrebne sposobnosti. Gospodje laski odvetniki se bodo morali tudi polagoma prilagoditi naravnemu zakonu, da so sodišča, odvetniki in sploh vse institucije tu radi ljudstva, ne pa ljudstvo radi inštitucij. Će je pa kdo prekomoden, da bi se učil jezik, ki mu je potreben v izvrševanju njegovega poklica, pa naj se odpove temu poklicu in naj ne zahteva, da bi se radi njegove komoditete morali močiti drugi, kakor se je to zgodilo na včerajšnji razpravi, ko so morali namestnik državnega pravd-nika, dr. Pangraz\ predsednik, dež. sod. svet. Codrtg in dve priči pomagati n e -zmožnemu odvetniku dru. G a s-s e r i u. Čitateljem In sotrndnikom. Naš list bo morda še par dni urejevan jako enostranski in se bo zanemarjala ta in ona stran. Ali nam ee zdi, da je dogodek minole nedelje tolike važnosti za vso slovensko skupnost, da ne smemo opustiti, da ne bi njega pomembnosti osvetlili na vse strani. Čitatelji in so-trudniki nam torej gotovo oproste, ako bo naš list še nekoliko dni po velikem delu posvečen volitvam in njih izidu. One gospode, ki so poklicani, da nam sporoče o dogodkih, ki so se vršili v nedeljo po okolici po volitvah, prosimo, naj se poiurijo. Pevsko društvo »Kolo« naznanja vsem svojim gg. pevcem, da bo jutri (v sredo), pevska vaja, in sicer za možki zbor. Najden ključ. V nedeljo popoludne se je ns^el ca cesti v Lonjer ključ angležke ključavnice. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem uredništvu. Draftbe premičnin. V srado, dne 28. aprila ob 10. uri preapoludne se bodo vsieo maretib« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršil« sledeče dražba premičnin : P. S. Cdterina 1, hišna oprava; Campo S. Giacomo S, opremi v zalegi, sir in razno; trg Poste 'J. 28 ur ; u! ca Canale 5, oprema v zalogi ; ul. Barr. Vccchia 15, 2 kočiji in 1 stroj za š vati; ul. Istituto 2G, 1 konj in 1 kočija ; u'.ica Aquedotto 23, hišna oprava ; ulica RosseUi 1(1, liišoa oprava in razne barve. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj lO.T, ob 2. uri popoludne 17.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754.1. — Danes plima ob 10.42 predp. in ob 9-23 pop.; oseka ob 411 predpoludne in ob 3*39 popoludne. l>ober svet. Kdor želi nasejati lep travmfc, temu priporočamo, tla si naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d-munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav jmenom »Promenade« i o Marga-rethen - Insel. Že 21» let zalaga Mauthner te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjetinim otokom. Vesti iz ostale Primorske X ^ Opatiji je bilo od 1. septembra 19<>2 do vštetega 22. aprila V.»03 13566 oseb. 01 1«>. aprila pa do vštetega 22. aprila je priraslo 513 oseb. I>ae 22. aprila je bilo navzočih 195<> oseb. Vesti iz Kranjske. Slovensko trgovsko društvo »Mer kur« v Ljubljani naznanja, da je posredovalni odeek tega društva svoje poslovanje popolnoma na novo uredil, tako, da b) popolnoma in vsestransko odgovarjal našim razmeram. V to svrho si je naoavil potrebne tiskovine ter sestavil poseben poslovni red, katerega pošlje prihodnje dni vsem p. n. društvenim členom na ogled. I?a pa bode posredovalnemu odseku možn j vspesno delovati ter voditi natanko statistiko izpraznjenih služi, prosimo vse gospode trgovce, najsibodo društveni členi ali ne, da službe katere oddajajo, posredovalnemu odseku tak(j javijo. Ako se kateri gospodov trgovcev (ne-člen) želi natanjčneje informirat; o poslovanju posredovalnega cdseka, se mu poslovni red tudi takoj brezplačno dopošljo. Vsa pisma, t čoča se posredovanja služb, je naslavljati : Slovensko trgovsko društvo »Merkur«. — Posredovalni od*ek v Ljubljani. * Siorensko gledališče t Ljubljani. V soboto je imelo »Dramatično društvo« občni zbcr. Iz poročila tajnikovega posnem-Ijemo za vsakega slovenskega rodoljuba radostno vest, da se je slovensko gledališče vzdržalo na višini in da je opera za bodočo sezono zagotovljena; da je slovensko gledališče že zadobilo svoje stalno občinstvo iz vseh sloje v : da je bilo v minoli letošnji sezoni 100 predstav, to je najviše število, kolikor jih je bilo do9edaj v enem letu. Tudi poročilo blagajnika smo čitali z zadovoljstvom. Isto konstatuje namreč, da je bil financijelni vspeb, po večletnem presledu, jako ugoden. Saldo predstav znaša skoro 18.000 K. Ves denarni promet je znašal blizo 200000 K. Minola gledališka sezona je bila aktivna, imela je prebitka 2957 kron 70 stot. Kakor že rečeno : na teh vesteh se mora radostiti, se mora veseliti sleherni rodoljub. Ako se ne, potem sploh ne umeje kulturnega pomena, ki ga ima gledališče za sleherni narod, in po takem nima tudi zmisla za neizogibne pogoje za razvoj naroda. Ljubljana je slovenska metropola. Ze radi tega svojstva svojega mora imeti dobro vodjeno gledališče, ki bo spolnjevalo svojo misijo kakor kulturen zavod, kakor — učilnica naroda. Vesti iz Štajerske. — To so razmere! Na volitvah v okrajni zastop v Brežicah se pridobili nemškutarji večino. Ta volitev meče kričečo luč na razmere na Štajarskem, kakoršnje vzdržuje vladni sistem g. Koerberja. V človeku mora kipeti cd gnusa in indignacije, ko čita v »Slov. Nar< du« nastopne podatke: Dne 20. t. m. so ee vršile v Brežicah volitve v okrajni zastop. Vsled podkupljeira dveh izdajalskih duš s pruskimi markami je padel ves okrajni zastop, akoravno v okraju ni ekoro nič Nemcev, v nemške roke. Dasi-ravno se je ta prevrat dosegel z najsramotnej-šimi sredstvi, slavilo se je pa pangermansko zmagoslavje nad slovenskim ljudstvom s slavnostnim obhodom, sviranjem celjske nemške godbe in razbitjem vseh šip na »Narodnem domu« v Brežicah. Toda to ni vse. Izmed 40 nemških razgrajačev, ki so Be peljali, kakor je bilo že davno prej sklenjeno, v ponedeljek iz Celja v Brežice slavit zmagu nad slovenskim narodom, tvorili so večino uslužbenci c. kr. oblastni j, zlasti c. kr. sodišč celjskih. Sodilči sti tako preoblcženi z delom, da Be v delokrog za službo nesposobnega pisarniškega osobja vpregajo neplačani pravni praktikanti in c. kr. avskultanti, vendar so ee pa 20. aprila skoro vsi pisarniški uslužbenci celjskih sodišč — gotovo ne brez dovoljenja uradnih predstojnikov — skoro polnoštevilno peljali v Brežice kakor členi nemškonacijonalne godbe v uradnih urah slavit zmago nad slovenskim narodom. V ponedeljek popoludne je bil na celjskem sodišču ob uradnem času navzoč samo eden uslužbenec, a vsi drugi so kakor Členi godbe v tem času v Brežicah v zasramova-nje slovenskega naroda svirali »Wacht am Hhein«. Tudi drugi dan jih je v uradu mnogo manjkalo. Dovoljenje so dobili od znanega Germana, c. kr. Bodncga tajnika Markhla, ki je načelnik in duša celjske nemške godbe in po čegar r^fjratu se sprejemno kakor pisarniški uslužbenci na sodišču samo taki kompetenti, ki so sposobni za sodelova-nje v celjski nemškonacijonalni godbi. Samo ob sebi 88 razume, da je o tem vedel tudi — predsednik c. kr. okrožnega sodišča Wurmser. — »Domovina« pravi: Vprašamo pravosodno upravo: Ali ste pri volji napraviti enkrat red na c. kr. oblastih, zlasti sodiščih na Spodnjem Štajerskem ? Mari mislite, da bomo mi Š3 nadalje mirno prenašali, da bodo z našim denarjem plačani uradniki in uslužbenci nam v obraz pljuvali, z bobni, klarineti in basi svirali med uradnimi urami k zmagoslavju nad slovenskim ljudstvom? Mar menite, da bomo mirovali prej, nego bo iz Celja za vselej prestavljen sleherni c. kr. uslužbenec, ki je sviral 20. aprila zmagoslavje nad slovenskim narodom v Brežicah ? Odločno zahtevamo, da vsi slovenski poslanci nemudoma Btavijo o tem sramotnem dogodku v državnem zboru interpelacijo ali, če je treba, nujni predlog. Imena vseh krivcev jim natančno naznanimo. Ako ne izpo-slujejo nemudoma popolnega zedešSenja za sramotno žalitev slovenskega naroda, potem si narod sam vzame zadoščenje — za to jamčimo. nja. Večina literarnih del zadnjega časa naše dobe deluje negativno : hoče opisovati razmere tako, kakor so in čestokrat izbija temelje sedaj obstoječim razmeram, ne da b' nam postavila nove ideale. Ivo Šorli pa nam je podal ob enem nekaj pozitivnega, kar nam vzbuja nade. Tako jasno ne piše v nas kmalu kdo in to je velika vrlina. V prvi vrsti morami imeti stvar, ki nam ho5e predočiti, jasno na dlani, potem se še le zanimamo zanjo, potem še le preiskujemo njeno notranjost. Potrebno je pa ta jasnoet toliko bolj pri delih, ki postavljajo nove zakone, ki nam odpirajo nova pota in cilje, ali če vsaj nameravajo to. Oni misticizem, ki je Cankarju v veliko oporo, je v takih delih absolutno nerabljiv. Dalje je Ivo Šorli tudi psiholog, kakoršnega si nismo mislili. Njegovo pripovedovanje in razmotrivanje nam kaže določno na njegov nenavadni talent, bistro oko in um. Daljna vrlina predležečega dela je, da nam avktor podaja tvarino v oni obliki, ki je neobhodno potrebna za taka dela. To ni nikak zastarel nazor, ako trdimo, da mora imeti tako delo vsaj konflikt in logično izveden konec. To je staro, a vedno novo pravilo, na katerem se ne da nič rušiti. Poskušali so to že nekateri, a to je bil naravnost napad na človeški razum. Glavno dejanje se vrši v Trstu. To je značilno, ksjti tam je avktorjev uničujoči sarkazem na odpadnike oziroma na one mlačne podrepnike popolnoma upravičen, glede narodnih voditeljev pa le pogojno, v kolikor jih primerja s svojim glavnim junakom Ri-hardom. Će je torej njegov nadčlovek Rihard za današnje in posebno tržaške razmere na mestu, tedaj je zadel v črno ; sicer je pa hušknila njegova puščica mimo in vzbudila veter. V prvi vrsti nas zanima torej Rihard, in na mestu ja, da si točneje ogledamo njegovo stremljenje. Šorli nam je hotel pokazati v Rihardu kremenit značaj, nekak ideal človeka. V to svrho mu je služila menda Nietzschejeva šablona — šablona pravimo s popolno zavestjo. Ni šablona, kakor Nietzsche opisuje svoje uzore, ampak njegovi uzori so šablone. Prašanje nastaja, ali je Rihardovo stremljenje in delovanje za naše in posebno v tem slučaju za tržaške razmere na mestu ali ne, in ako je to tea v polni meri Nietz-sshejev nadčlovek. Za njega bo značilni v vsej njegovi ulogi posebno trije izreki, oziroma avktorjevo mentiranje njegovega značaja, namreč : Na strani 75. stoji: » . . . . toda priznaval je ono nepreskoč-ljivo steno med nižjimi sloji in izobraženci, ki se ji pravi — j omika in se tudi ravnal po tem«.' Dalje na strani 99. : »Pač verujem v človeštvo, je premišljeval, ko je stopal s klobukom v roki počasi naprej ; jaz vem, da se je izko-: palo še vedno tudi iz najstrašnejih prepadov j zopet na dan in se valilo potem hitreje navzgor, da je kmalu popravilo prejšnje nazadovanje, jaz verujem, da so tam gori na vrhu jasne planjave, kjer čakajo že težko angelji božji, da sprejmejo nesrečne trpine in jim zacelijo rane, jaz verujem v krasoto solnca in lune in zvezd i a dneva in noči in morja in gozdov in livad in mehkih oči in dobrih ; človeških duš, toda v dobo, ki živim' danes v nji, ne verujem, za to moja ura ni še prišla!«.... Na zadnji strani pa stoji: »Pa to prišli sveži j burni valovi in ječeč so se umikale stare črvi\e deske.... Vedno več čilih so -j bojevnikov seje zbiralo okrog R i h a r d a« itd. (Zvršetek pride.) pravosodje, poljedelstvo in železnice, od 23. aprila 1903, katera naredba se tiče določenja projektov in razlastitev v namen izvedenja vodnih cest, ki se imajo zgraditi po zakonu od 11. junija 1901. Cesar Fran Josip. DUNAJ 28. (B ) Cesar odpotuje dne 6. maja v Budimpešto, kjer o3tane dva tedna. Štrajk tkalcev. LILLE 27. (B) Štrajkujoči tkalci v La Gorgue in Estaires eo priredili vzlic došli jim prepovedi zbiranje. Mej orožniki, ki so posegli vmes in štrajkovci je prišlo do boja, v katerem so poslednji metali kamenje. Mnogo oseb je bilo ranjenih, mnogo zaprtih. Volitve na Spanjskein. MADRID 27. (B.) Po seznamih mini-sterstva za notranje stvari je bilo izvoljenih v zbornico 232 ministerijalnih, 70 liberalcev, 11 demokratov, 6 pristašev vojvode Tetuan-skega, 6 somišljenikov Romera Robledos, 28 republikancev, 7 Karlistov, 0 Kataliniatov, 2 IntegriBta, 8 nezavisnih in 2 poslanca brez določene stranke. Državni zbor. DUNAJ 28. (B) — Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi je interpelacija posl. Pfđfficgsrja in tovarišev o razdelitvi dobav za vojsko na avstrijsko in ogrsko produkcijo. Interpelacija povdarja, da se je pred nekoliko dnevi od 62 000 krogel za haubice in 15 000 krogel za gorske topove tako razdelilo med avstrijske in ogrske tovarne, da so avstrijske tovarne dobile manj, nego polovico, ogrske pa več. Interpelanti vprašujejo vlado, da li se misli sporazumeti b Bkupno vojno upravo in ogrsko vlado v ta namen, da se bo razdelitev dobav za vojsko vršila v razmerju kvote. Zbornica je pritrdila predlogu poslanca Ellenbogena, da se seje carinarskega odseka proglasijo javnimi. Loterijske številke, izžrebane dne 25. aprila : Dunaj 20 47 2 69 46 Gradec 18 1 9 65 7 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta xk*xxxš*xxxxxkxx* x x x x x K x x x x x x x x x X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zadrogc y Gorici (Sollcan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jflnton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorste iefele, Solidnost zajamčena, kajti lea ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, moderni sestav. Konkurenčne cene. IV Album pohištev brezplačen. M x X X X X X X Knijževnost in umetnost Ito Šorli: >ČloTek in pol«. Slovenska literatura je dočakala lep pojav : po daljšem presledku zopet pridobila je delo, ki se more prištevati k poskusom pozitivnega stremlje« Brzojavna poročila. Jubilej kardinala Grnsche. DUNAJ 28. »Wiener Zeituogc objavlja : Cesar je izdal nastopno ročno pismo : Ljubi kardinal Gruscba! Milo3t Najvišega dovo-; lj.uje Vam, da skoro dovršite v nezlomljeni mo5i ; duha in telesa 25. leto svojega škofov-; skega in 60. leto svetniškega delovanja. Rad se tem povodom vnovič spominjam zaslug, ki ste si jih pridobili za cerkev, Mojo hišo in domovino, v zvestem spolnjevanju dolžnosti svojega poklic«, in s katerimi sti si pridobili Moje pripoznanje. Kakor vnajen znak tega pri poznanj a podeljam Vam insignije v brilijantih k velikemu križu Mojega ; Leopoldovega reda, ki sem Vam ga podelil se svojo odloko od 22. januvarja 1891. Fran Josip 1. r. Gradba vodnih cest. DUNAJ 28. (B.) »Wiener Zeitungc objavlja naredbo ministra za trgovino, v spo-1 razumljenju z ministri za notranje stvari, X X X X X X X XXXXXXXXXXtt XXX XX MlaHpnio let star' st°p>i vsiužbo '■■■ClMOlIlOj h kakemu risurs emu mojstru. Najrajše za slikan,e podob (kvadrov). Ponudbe naj re pošiijajo doo šifro -Z. I> " Trst, Barriera vecchia, poste res'ante. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ==z ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrovan cenik brezplačno in franko. Užgani znak lia za maš k u v im\u proti ponarejanju ^ MATTONIJA (jiessMMer Sanerbrnnii. fm □I rillant II i ZOBOZDRAVNIK Uni?. M Dj Mafcso Brillaat V TRSTU ulica S. Giovannl *tv. 5. I. nadstr. IzvKuje zadHanja z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobore kakor 1 u«li jelo zobovje. ORDINIRA ob 12. predp., 3.-5. popol. * Paglianova pijača t Redka prilika po čuveno nizki ceni! 400 komadov le gld. 1.90 1 krasna pozlaćena prccizijaka ura (anker) kežoč sekunde, -Ui dnevnim t?kcm, V» letno jamstvo; 1 prve vrste novčarka od usnja; kra pen prstan za moške z imit. biserom ; 1 na fi d. noŽič ; 1 kravama spila eimili bieeri ;j 1 garnitura gumbov cd double zlata ra man-j če « in erajca ; 1 žepno ogledalo ; h krasnih ! pred metov, ki vzbujajo smeh ; 1 pisalno j orodje od niklja; 25 predmetov za dopiso-j vanje ; 1 kraaca parčka broša za dame ; 1 par gumbov od smili bieerov (jako premo-I tliivi) ; 1 krasen album s M podobami in šc J 30U drugih potrebnih predmetov. T*h vseh 40> komadov, izmed kojih je ura sama to-Ijk^ vredna, pošilja proti povzetju za samo gld. 1.90 dunajska centralna zaloga Pink Lust. Krakov. 66. Za kar ne ugaja »e vrne denar. Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga, /i prodaja po redki priložnostni ceni A /jPr r konfekcije zidano in volneno blago, preproge, pregrinjala in snovi za pohištvo. = XftMK*KKXKXKXKKK«KKKttXK*KKKKKK*tt|| X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx«xxxxxxxxxxx X X X X X X X X X X X • • • prof. Ernesta Fagliano • • • nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na. narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Naročbe je naslovIjati na tvrdko prof. Crnesi fagliano, jfapolj, Salata San JKarco štev. 4. IV TRGANJE X X KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^^ ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^ Želodčne bolezni trpotčevega soka in franco- siuži antirheuminega ežkaprebavljanja pri poN^skega čaja. ceaa . poštnino MazUa,,Tueny^aDjkanjlI teka< končanju, rezaviciV^ ~ » t3 ofatrntn i »O t\ 1— V t\ I V^ H s njt.joo| 1**1 ofn»D . C C L J X J ua trtah, cvetliieab, drevju in zelenjadi, žvepljal- Popolno vpiafana glavnica i,uoo.ooo k, ; Tsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena, jnice- cevi 04 Velika zaloga in izbor ustanovljena od dunajskega bančnega društva j -in bavarske hipotekarne :n menične banke v Monakovu. i Sprejema zavarovanja na življenje v j raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez ; zdravniškega ogleda, izplača vsi v slučaju že j nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne- I sek proti malemu odbitku pred pretekom : zavarovalne dobe. Glavni z&atop v Trstu, Corso tš 7 Telefon 469. MUZIKALIJE- Katalogi za Klavir Ifamoniiim Gosli i 'ello Citre Komorno gooho Orkester Kitaro Pesmi Humorifttiko Zbore Duette, Terme Dela za učenje itd. razpošilja brezplačno in franko OTTO MAASS Zaloga Hoiiialij DUNAJ VI/2. MariaHlirerstrasse 91 Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo aii temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi narocbe za vsakovrstne itdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naroćitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v imislu gesla : Svoji k svojim ! X~ „Futterkalk- za mastiti vsakovrstne domsiče živali, mlete barve v olju ali prahu, nokoatij, ćo{»ič3\\ an-glesko laneno olje surov . in kuhano in za živali, žeblji, sipe, mast za vozove, vrrij, pip, ščetk, par-fema, e.seuc, vinskega cveta in snega za ki», inine-ralnih voda. vžigalic in voščila družbe sv. Cirila in Me oda, zelisć in medicinaluih olj, voščenih ia stea-rinskih 8već. finega in navainega mila. - Cene brez konkurence. -—~ ---- Priporoć i se za blagohotno podporo £mil Cumar pok. Friflriha v Trstu, ulica Belvedere štv. 37, podružnica: Opčina 212. ! 1 V korist ! ! ,Osrednji šolsfci Matici" Humpuleška sukna - - - in lodni. - - - JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po -oo M. Aite trgovina z manifiikturnim blagom ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5 Bi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povećala prostore a tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico ins-va da more v polni meri zadostiti vsem zah1 o\B£ cenj. odjemalcem. V obeh prodaj al nicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz 0 prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in £ ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu V 0 0 0 0 0 0 nwji»nvj. j/~ zensce ooiese, srajce, ovraiumc, unovui«, Moderno blago za obleke iz čista ;at0 nizkih cenah ter moke, žita, ovsa 0 Je velikanski izbor platnenega in bombažnega g • . v v , . A hlntr« nrtnv in urtićkov ter vsake vrste perila rt ovčje volne po nizkih cenah priporoča in otrobi, liazposilja naročeno blagoj 0 tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Karol JCocian tovarna sukna blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila A bodi od bombaža, a!i platua. Pletenine, sviiu- v nine raznovrstni okraski za šivilje ia kituičarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke H u in pol ec Uzorci zastonj in franfco. , Stanovanje in hrano stalen g v spod po zmerui ceni. Naslov pove uprava i Q po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- ^ neje po cenah, da se ni bati konkurence. ^ .Edinosti". Poskušati, za se prepričati I -OO- 0 o „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrne rent, zastavnih pisem, prijoritet, komune:rln obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeie izdaja k vsakemu žrebanja. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale -■- kupone. : Daje prednjme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi -------------- Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in inkasso menic. Borzna naročila. Podružnica v SpJjetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - dne vzdiga. --- ------ Promet s čeki in nakaznicami. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana