AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 36 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, FEBRUARY 12TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Washington, 11. februarja. ves j 6dnik Roosevelt J'e bil zel° hje 1C° ''e zvedel> da Je prišel na" °-V načrt za reorganizacijo po/VlSJe sodni->e dežele kot po-110 razočaranje za časnikarske 1)0r°čevalce. {.asAnhur Krock, eden najboljših ' barskih poročevalcev v gla-e® mestu, ki dobro pozna ^sednika, je povedal, da ^evelt rad Včasih "potegne" asn*karje. (l0Jadar ima predsednik kako .skr'C° Za javnost- Je tako dobro na'iVGČkrat (hije na-cjri,7 ' ko nekaj popolnoma 2ega ukrenil, tako da časni- karski poročevalci nikdar ne vede,, pri čem so, je dejal Mr. Krock. Toda predsedniku se ne posreči vedno držati tajno svoje načrte;. Tudi časnikarski poročevalci so iznajdljivi in prihajajo v javnost vnaprej pred predsednikovo izjavo. Rooseveltu take izjave niso kaj po volji. Mr. Krock je dal sledeča navodila mladim časnikarjem: "Ne imejte nobenih junakov, niti nasprotnikov v svojih novicah. Časopis mora biti sluga resnice, in bolj dosledno bo časopis poročal novico, večjo veljavo dobi med čitajčim občinstvom." -o- Za graduirance , Dam°'1ni 0ddelek ameriške vlade dih naznanJa> da ima več mla-J graduirancev iz višjih šol plo U<0 d°biti službo pri zrako-1 ja Jnem oddelku armade. Za vo-a zrakoplovna polja v Pat-! vi cZ in Wright Fields v drŽ£H zrak Se Potrebuje takoj 10 di0 Vnih mehanikov, 2 rakov °peratcr.ia, 8 radio mehani-d, 111 dva mlajša uradnika. Na-J® »Prejme vojni oddelek vla- ha': ° e'ek za signale, ki se na-l5J» v port Monmouth> N> jv bj ^'aduirancev iz višjih šol. Ti ičen, učili radia in bi bili name-1; v\v telefonskem uradu. V šojo v Jnmouth, N. J., se trenira-rator..zVezni vojaški radio ope-se p J1.1 in mehaniki. Vsi oni, ki Poka sij0 za ta dela, morajo Šili sPričevalo, da so izvr-mo? VlSjo šolo. Precej mladih Be .Se Potrebuje tudi v Fort i1apJmin Harrison, blizu India-eno Ind- Vsak prositelj za služb 1Zrtled gore j omenjenih Vlacj mora osebno zglasiti v naha Gm okrutnem uradu, ki se Hega a v Pr>tličnu starega pošt-Poslopja na public Square. —_o- °Par z 20bn0 krtačico s strašnim orožjem ■vžerai^o krtačico — Je prišel Vič v 2 let stari Joseph Vlado-dvužh felavni urad telefonske Co. 2 The Ohio Bell Telephone V "amenom, da izropa urad. Se je tedaj nahajalo 75 5° odj^ bli^gajničark in kakih Tnalcev je plačevalo svoje blaga-^.^vladovič stopi k prvi rki in zahteva denar, de]^, SeŽe z roko v žep in se Blag^y ^ imel v žepu revolver, da je 0r)ičarka je pa zakričala, iu. y, "Sevalo po vsem poslop-3tra °Vič Je zbežal- toda ga Mali sC0^lk kmal« Prijel. Odpe-)Sa na Poučijo. Ko so ga ž<4i0 ,1 So našli pri njem samo •kil '"tačico. Mislil je, da bo % (1. ;5, tis°č v uradu telefon- ]et žapor Pa b° dobil le par ^ane5 %"ca P°r°ke Ln sPoštn °bhajata Priljubljena a Mr- in Mrs- Tom 25 k 6926 Hecker Ave.. živl,jenj.,C0 ^sv°jega zakonskega Cestitkam številnih in ii ®V ff Pridružujemo tudi leta, Jma kličemo: še na mnoga Mr APilpmske slike b° kazal' dina sporoča, da sPele j* »0ve slike, ki so do. P°d ;>! are domovine. Slike "^ončarija in s- N rT Kazale se bodo V Sredo 3 v veliki dvorani 86 b° PoroSr^ Več ob 0 ob času. Nov "sedeči štrajk" Brooklyn, N. Y., 11. februarja. V Israel Zion bolnišnici Je začelo 97 uslužbencev s sedečim štrajkom. Uslužbenci sicer tekom štrajlca dajejo hrano h90 bolnikom v bolnišnici, toda nečejo streči 32 zdravnikom 250 bolničarkam v bolnišnici, kjer se nahaja tudi 90 novorojencev. Bo lničarke morajo hoditi iz bolnice v bližnje restavrante, da dobijo hrano. Najhujše je radi perila v bolnišnici. Na razpolago je perila samo še za en clan. 15 uslužbencev v pralnici bolnišnice se je za-barikadimlo v svojih prostorih in ne pustijo nikogar blizu. Piketi hodijo pred bolnišnico in nosijo napise: "Delavci v bolnišnici so na štrajku. Bolniki so postrežem." Strežniki in uslužbenci v bolnišnici zahtevajo $15.00 več plače na mesec. Vodstvo bolnišnice trdi, da so voditelji štrajlca — komunisti. -o- Col. Lindbergh še vedno na laskih tleh Detroit, 11. februarja. Zastopniki delavcev, korporacije General Motors in vladni zastopniki so včeraj podpisali pogodbo glede miru v avtomobilski industriji. V splošnem se lahko reče, da so delavci dobili dobro zmago. Unija avtomobilskih delavcev je dobila svoje priznanje in kom-panija se je obvezala, da se bo kolektivno pogajala v bodočnosti z zastopniki unije. General Motors korporacija je tudi obljubila, da bo nemudoma vsem svojim uslužbencem, po številu 160,000, v vseh svojih 69 tovarnah, ki jih ima v deželi, zvišala plačo za 5c na uro. To pomeni, da bodd delavci General Motors dobivali zanaprej najmanj $25,000,000 več plač na leto kot dosedaj. Wm. Knudsen, generalni ravnatelj General Motors korporacije, je včeraj naznanil, da bo kempanija začela odpirati svoje tovarne 15. februarja, in da bodo tekom dvanajstih dni potem odprte vse tovarne za delo. Kompanija namerava pospešiti z delom, s' katerim se je zakasnila radi štrajka, ki je trajal 44 dni. Mesečno namerava General Motors korporacija produ-cirati 225,000 novih avtomobi- Dodrobnosti glede bodočega poslovanja pri General Motors bodo izdelane v prihodnjih tednih. Računa se, da prevladuje med zastopniki unije avtomobilskih delavcev in kompanije po-polen sporazum. Kar se tiče Clevelanda bo lokalna tovarna General Motors korporacije, znana pod imenom Fisher Body Co. odprla za delo v pondeljek. 7,200 delavcev se bo vrnilo na delo. Korporacija se je zavezala, da sprejme nazaj na delo vse št raj kar je brez razlike. Pričakuje se, da bodo do prihodnje srede vsi delavci na delu. že včeraj je odšlo več sto začasnih mož v Fisher Body tovarno, kjer bodo pripravili vse potrebno za novo poslovanje. Da je prišlo do poravnave štrajka se je v prvi vrsti zahvaliti prizadevanju demokratskega governerja države Michigan, gov. Frank Murphya. Governer Murphy je na spodbudo predsednika Roosevelta držal obe stranki v neprestanih konferencah, da je bil sporazum mogoč. Tisoče^aših ljudi se bo vrnilo v pondeljek na delo pri Fisher Body tovarni v Clevelandu in drugod. Poleg tega pa bo plaia za 5 centov večja na uro kot pred štrajkom. Detroit, 11. februarja. Zadnji trenutek je preteklo sredo večer vse izgledalo, da se bodo pogajanja med unijo in kom--panijo razbila. Da je bila nesreča še večja, je naenkrat zbolel sicer koren jaški John Lewis, duša štrajka avtomobilskih delavcev. Toda pogajanja so šla naprej in dasi je Lewis ležal na svoji postelji, pa je bil telefonskim potem v neprestani zvezi :s posredovalci. Pogajanja so se skoro razbila radi sledeče točke: unija je zahtevala, da kompanija ne obravnava z nobeno drugo organizacijo delavcev, kot z United Mine Workers of America, dokler niso vse pogodbe definitiv-no podpisane. Kompanija je bila pri volji pogajati se z unijo, toda je izjavila, da se taka pogajanja tičejo ; amo članov United Automobile Workers unije. 15 dni po- em ,ko je bila narejena pogodba z U. A. W. unijo, bi se začela kompanija lahko pogajati z drugimi delavskimi organizacijami. Zastopniki unije so pa zahtevali, da šest mesecev potem, ko so izravnana vsa nasprotja med kompanijo in unijo, se kompanija ne more pogajati z nobeno drugo organizacijo. Končno je governer Murphy v četrtek zjutraj pregovoril obe stranki, da sta tozadevno odnehali. Lewis je še zadnji trenutek zavrgel ponudbo vladnega posredovalca, da se štrajk pri General Motors poravna na enak način kot se je poravnal štrajk steklarskih delavcev] Ti delavci so dobili zvišano plačo in priznanje svoje unije. Kako delavci pri General Motors mislijo glede poravnave tega štrajka, o tem se ni moglo dobiti še popolnih izrazov. Računa pa se, da je ogromna večina delavcev prepričana, da je Lewis iskren in da dela za njih najboljše koristi. Mnogo spora je tudi povzročila zahteva kompanije, da če dobijo delavci zvišane plače, da se to zvišanje nanaša na vse delavce, ki so zaposleni pri General Motors korporaciji in ne samo na delavce, ki pripadajo k uniji. Lewis je dosledno trdil, da če pride zvišanje plač, smejo biti zvišanja deležni samo člani U. A.. W. of America, ki so zaposleni pri General Motors. Končno je Lewis tudi zahteval, da pride v pogodbo točka, ki pravi, da kompanija v bodoče ne bo ustrahovala unijskih delavcev in jih preganjala radi njih unijskih aktivnosti. Kompanijski zastopniki so na to odgovorili, da kaj takega ne podpišejo, ker kompanija ne more nekaj podpisati ,česar do sedaj nikoli ni prakticirala. Varšava, 11. februarja. Poljska republika je iznenadila svet, ko je naznanila, da bo začela z izgonom ">,150,000 zidov, za katere ni več prostora v poljski republiki, ker se poljsko prebivalstvo prehitro množi. Ostale dežele, zlasti -osede Poljske, so postale pozorne, kajti pričakovati morajo, da žici je naselijo v njih lastnih državah. Tako bo nastal mednarodni izse-Ijeniški problem, katerega bo težko rešiti. Predvsem bo poljska republi- ka začela izganjati židovsko mladino iz Poljake, katere smatra za bodoče očete in matere. Vlada na Poljskem je prepričana, da tekom prihodnjih petih let ne bo več prostora za Poljake v republiki, ako ne izžene Židov. Vsako leto naraste število židovskega prebivalstva na Poljskem za 51,000. V dvajsetih letih bo najmanj milijon več Židov j na Poljskem kot danes, židovsko | prebivalstvo na Poljskem je zad-i nje čase zelo obubožalo radi ne-j prestanih pegromov, bojkotov in preganjanja od strafii vlade. Roosevelt pripoveduje kongresu kaj je treba izvršiti v okrajih, ki so bili prizadeti radi suše Washington, 11. februarja.— Predsednik Roosevelt je poslal j kongresu včeraj izredno poslanico, v kateri razvija program, ki naj pomaga farmerjem v onih okrajih, ki so prizadeti od suše tekom zadnjih dveh let. Roosevelt priporoča skupno delovanje zveznih, državnih in lokalnih uradov. Le skupnemu prizadevanju se bo posrečilo v bodoče preprečiti sušo,' kolikor je to sploh mogoče v človeških močeh. Predsednik omenja v poslanici, da je večina farmarskih pionirjev prišla na zapad iz vzhod- nih držav, kjer je suša uničila za stotine milijonov dolarjev vrednosti pridelkov, zadnji dve leti. Vsi se strinjajo v tem, da mora zapad dobiti novo ekonomijo. Paziti se mora na pad dežja in snega. Reke morajo pri tem prispevati svoj delež za irigaci-jo. Zvezna vlada bo pomagala po svoje s tem, da daje farmarjem, i ki so prišli na beraško palico, začasni zaslužek in izvede gobova inženirska dela, ki bede lajšala posledice suše. Palermo, Sicilija, 11. februarja. Col. Charles Lindbergh je s svojo soprogo z zrakoplovom prispel včeraj popoldne v lokalno zrakoplovno pristanišče. Spotoma ga je zadela nevihta in bi se skoro ponesrečil. Jutri se po-! da Lindbergh v laško provinco Tripclis kjer bo obiskal governerja Balbo, ki je tudi znamenit zrakoplovec. -—o-— želi biti župan Bivši šerif John Sulzmann namerava sedaj kandidirati za župana v Clevelandu. Kaj je->74 let starega moža napotilo k temu, ne ve nihče. Poleg starosti je Mr. Sulzmann tudi skoro neprestano bolehen. Njegovi prijatelji, bivši pomožni šerifi, trdijo, da so nabrali že 25,000 podpisov v korist kandidature Sulzmanna. Primarne volitve glede županskih kandidatov se vršijo prvi teden v oktobru. Težke kazni Policija je te dni aretirala več prodajalcev nepostavne opojne pijače. Sodnica Westropp je ka znevala aretirane vsakega n* globo $250.00 in v 60 dni zapo ra. Tako visokih kazni že dolgi " časa ni bilo zaznamovati n; mestni sodniji. L V bolnico > Svetkova ambulanca je od i peljala Mr. Louis Fortum i i 19212 Keewanee Ave. v Gler ville bolnico. 43,000 oseb na relifu v Flintu, Mich. Flint, Mich., 11. februarja. Nič manj kot 9,'000 družin se je že priglasilo v tem mestu za javno podporo. Kakih 37,000 delavcev je radi štrajka pri General Motors brez dela in zaslužka. Vsak dan se prijavljajo nove družine za podporo. Mesto Flint prispeva dnevno $15,000 za re-lif, toda kako dolgo, mestna vlada ne ve. Razven prostovoljnih darov ne dobivajo štrajkarji nič drugega. Vsi pričakujejo, da bi bil štrajk čimprej končan in se zopet vrnejo normalne razmere. Niti v najhujših dnevih krize ni bilo toliko ljudi na relifu v Flintu. -o- J Pri Fisher Body župan Burton je naročil direktorju za javno poslužbo, da stopi v stik z generalnim ravnateljem pri Fisher Body tovarni, in obenem pa tudi z Louis Spisa-kom, ki je predsednik unije avtomobilskih delavcev pri Fisher Body, župan je mnenja, da se naj dožene potom glasovanja vseh ,Fisher Body delavcev, koliko delavcev se želi vrniti na delo pri Fisher Body. Ako se kompanija in unija zedinijo glede glasovanja, tedaj je župan Burton pripravljen nadzirati glasovanje delavcev. Vse to seveda sedaj odpade, ker je štrajk poravnan. Slovenec Mr. Drašler pri predsedniku Narodni kampanjski odbor za Rooseveltovo izvolitev je brzojavno povabil Mr. Louis Drašlerja iz Clevelanda, našega državnega inženirja, da pride v Washington, D. C., kjer bo v pondeljek popoldne sprejet pri predsedniku F. D. Rooseveltu. Obenem je bil tudi povabljen, da se udeleži banketa, ki se vrši v pondeljek v Washing-tonu v Mayflower hotelu v počast Mr. James Far-leyu, načelniku kampanje za Roosevelta. Mr. in Mrs. Louis Drašler sta včeraj odpotovala v Washington. Mr. Drašler je bil v zadnji volivni kampanji načelnik slovenske sekcije za vse Zedinjene države. To bo menda prvi slučaj, da bo Slovenec sprejet pri predsedniku Zed. držav v avdijenci, na kar smo gotovo ponosni vsi. Mrs. Čoš zelo bolna Mrs. Frances Čoš, 1039 E. 61st St. se je vrnila iz bolnice in jo prijateljice lahko obiščejo na domu. Je še vedno pod zdravniško oskrbo ter še zelo slaba. Dobri ženi želimo, da bi skoro okrevala. Predsednik posredoval v železniškem štrajku Washington, 11. februarja. Predsednik Roosevelt je imenoval posebno komisijo treh mož, da preiščejo vzroke, ki so skoro povzročili štrajk železniških uslužbencev pri Chicago Great Western železnici. Komisija mora v tridesetih dnevih poslati svoje poročilo predsedniku. 1,800 uslužbencev železnice, ki je ban-krotna, je odglasovalo za štrajk, toda ko so unij ski delavci zvedeli, da je Roosevelt imenoval preiskovalno komisijo, so sklenili, da počakajo, dokler komisija ne poroča. -o- Smrtna kosa Iz Geneva, Ohio, se nam poroča, da je tam preminul Joe Kuž-nik, ki je bil zaposlen pri poznanem našem farmarju Mr. Ster-| nadu. Umrl je nagle šmrti. Ranjki je bil doma iz Žužemberka. Pogreb se vrši v soboto ob 2. uri popoldne po katoliških obredih. Podrobneje nam bodo še sporočali. Seja za Slavčke V pondeljek 15. februarja se vrši seja za mladino ob šestih zvečer, za starše pa ob 8. uri. Seja je torej v pondeljek in ne v torek. Na operaciji Mrs. Frances Menart, hčerka Mr. in Mrs. Louis Eršte, se nahaja v Policlinic bolnici v svrho (operacije. Na španski fronti Madrid, 11. februarja. Poskus rebelov, da zaprejo pot socialistom proti Valenciji, se je ponesrečil. Vladni avtomobili vozijo iz Valencije proti Madridu, ne da bi bili spotoma obstreljevani. Na fronti pred Madridom prevladuje skoro popolni mir. Poročila nacionalistov, da so prekoračili Jaramo reko in zaprli pot proti Valenciji, absolutno ni rasnično. V Madridu je danes 15 tovaren za izdelovanje vojnega materiala, dočim pred začetkom civilne vojne tam ni bilo nobene enake tovarne. Če bo pomagalo Policija v Clevelandu je zaprla te dni dva Eddita, Eddy Ring in Eddy Solmes. V mladinski lahkomiselnosti sta namreč ukradla avtomobil ter se vozila okoli. Policij a j u j q končno aretirala. Pripeljana ista bila pred sodnika Silberta. Sodnik se je prepričal, da dečka nista hudobna, pač pa le silno lahkomiselna. Glasom postave bi bil moral oba poslati za eno leto v poboljševalnico, toda se je premislil. Vprašal ju je kaj želita:' ali poboljševalnico, ali pa da sta _ dobro našeškana s palico —• že veste kje. Dečka sta izbrala palico. Včeraj sta dobila temeljito kazen. In oba sta obljubila, da bosta hodila odslej po poštenih potih. Nov restavrant I Mrs. Amalija Golob in njena hčerka Mary odpreta v ponde-' ljek restavracijo na 955 Addison Rd., v Birkovih prostorih. Vabita stare in nove odjemalce na obisk, | Tržne cene | Cene jajcem, perutnini in kavi so se nekoliko dvignile. Poroča se, da bodo farmarji letos redili manj perutnine- radi visokih cen za žito. V City Hall v Clevelandu zopet kradejo Pozno v noči sinoči so bili na delu uradni pregledcvalci knjig v mestni hiši, da odkrijejo tajnost ki že dolge mesece straši v mestni hiši — kdo namreč krade denar iz vodovodnega fonda. Zopet je zmanjkalo te dni $1500.00 iz urada, kjer sprejemajo denar za plačilo računov za vodo. In dokler ne bo končana natančna preiskava tega urada, dokler ne bodo balancirane knjige mestnega blagajnika, se ne more dognati, kdo je tat. javnega denarja. Kot pravijo višji mestni uradniki, ;se sistematično krade v mestnem vodovodnem oddelku že dve leti. Koliko so ukradli, nihče ne more povedati. Toda kradejo pa kot, srake. Zadeva je prišla na dan, ko so mestni kolektorji prišli v posamezne hiše in zahtevali zaostalo plačilo za uporabo vode. Ljudje so pokazali režite da so plačali račune, toda ko so ta potrdila primerjali z mestnimi knjigami, niso mogli najti dotič-nih vsot vknjiženih. --o—---- Iz bolnice , Miss Lucinka Terškan, 938 jE, 209th St., se je vrnila iz bolnišnice. Se lepo -zahvaljuje za obiske in cvetlice. V bolnici Mrs. Mary Duša,. 1407 E. 51. St. se nahaja v Emergency bolnici, kjer je bila operirana. Prijateljice jo lahko sedaj obiščejo. Važna seja I V pondeljek večer ima pevski j zbor Jadran važno sejo v SDD na Waterloo Rd. * V Avstraliji so tekom lanskega leta dobili za $50,000,000 vrednosti zlata. * Angleški kralj letos ne bo kronan za indijskega cesarja, trdijo poročila'iz Londona. Predsednik Roosevelt rad pomaga časopisom. ^ časopisje ima vedno nova presenečenja Fisher Body tovarne se odprejo v pondeljek. Delavci dobijo za 25 milijonov zvišane plače Poljska republika začela izganjati Žide, ker ia domačine ni prostora na domači zemlji "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Fosamezna številka, 3 cents. ........................■ . ■ . « ' J BESEDA IZ NARODA Ob desetletnici SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single coplcs, 3 centa. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. FIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879. _ 53 No. 36, Fri„ Feb. 12, 1937 Angliji preseda španska vojna Angliji je pričela presedati španska civilna vojna, in sicer iz raznih vzrokov, katere bomo v tem članku navedli. Zato se je zdaj pričela zavzemati za to, da se blokira Španijo na kopnem in na morju Španija producira prav malo jekla, nobenega plina in nobene municije. Samo en mesec resnične blokade bi zadostoval, da bi morali obe stranki prenehati z bojevanjem. Francija, Rusija, Italija in Namčija so poslale bojevnike in vojne potrebščine eni ali drugi bojujoči se stranki. V zadnjem času je Anglija spoznala nevarnost, ki preti britskemu imperiju od tega komunistično-fašističnega tekmovanja, zato pripravlja svetovno javno mnenje na kor-don, ki bi se potegnil okoli Španije. Zgodba sedanjih razvojev se je pričela z interesi Velike Britanije v Španiji. Velika Britanija je zahtevala in zahteva še danes samo eno stvar od Španije, — da slednja ne zgradi močne bojne mornarice. Španija leži na obmorskem krilu evropskega kontinenta. Z močno f'lotilo submarinov in torpednih rušilcev bi Španija lahko prerezala življenjsko žilo britske trgovine. Ko so zadnjo pomlad španski levičarji prišli do moči, je postal angleški kapital razburjen. Španska vlada je grozila izvesti daljnosežno konfiskacijo ali zaplenjenje privatne lastnine in grozila je splošna nestalnost gospodarskih razmer. Kazalo je, da bo več gospodarske sigurnosti pod vlado generala Franca in njegove vojaške junte. Denarni in industrijski angleški mogotci so z dopadenjem gledali nanj. Angleži so izrabili svoj vpliv v Portugalski, tako da je slednja'odprla Vrata na stežaj uvozu orožja in municije, katero je Franco potreboval. Skozi ta odprta vrata Portugalske je dobival general Franco svoje vojne potrebščine in municijo, nakar je pričel svojo uspešno kampanjo iz Sevilje proti Madridu V kolikor se je tikalo vse to angleškega stališča, je izgledalo vse rožnato. Ako se namreč Franco establira v Španiji ter doseže svoj cilj, bo moral biti za to hvaležen Angliji in njeni zaveznici Portugalski. Njegova vlada ne bo imela niti težnje niti možnosti, da bi zgradila močno mornarico, zakaj ta stane denar. In to je bilo, kar je Velika Britanija hotela: Španija brez močne mornarice. Italija in Nemčija pa sta že od vsega početka podpirali generala Franca. Ti dve državi sta tudi priznali njegovo vlado. Vse to pa Angliji ni ugajalo. Toda slabše je imelo še slediti. Ko se je izlivala pomoč nacionalistom iz Portugalske, Italije in Nemčije, sta pričeli sovjetska Rusija in Francija organizirati pomoč za špansko rdečo vlado. V pričetku novembra je šele Anglija izprevidela, da je naredila veliko taktično napako. Francovo triumfalno napredovanje je bilo namreč kar preko noči zaustavljeno. V španski rdeči armadi je bilo skoraj deset tisoč ruskih "prostovoljcev," večinoma tehničnih čet, letalcev, posadke tankov itd. Vso zadnjo polovico novembra in v začetku decembra si je Velika Britanija na vso moč prizadevala, da bi zavrla voz, ki je dirjal po klancu nizdol. Italija in Nemčija sta si bili med tem zasigurali s španskimi nacionalisti dobičkonosno trgovino z orožjem in municijo. Portugalska se je skoraj davila v profitih, katerim se, naravno, ni hotela odpovedati. Rusija in Francija sta pričeli vohati sadove zmage njihove stvari. Tedaj pa je stopila britska diplomacija s podvojeno energijo v akcijo ter se pričela posluževati praktičnih kanalov. In tako je danes najbrž vse pripravljeno, da se uresničijo z uspehom angleški predlogi, da prisili h končanju špansko državljansko vojno. S svojim karakterističnim taktom bodo morda Angleži izročili čast akcije kaki drugi velesili, toda vse karte bodo, kakor običajno, ostale v rokah Angležev, ki jih bodo izigravali po mili volji. Cleveland, O. — Ker se nisem mogel odzvati povabilu ob času, da bi bil spregovoril nekaj besed v počast praznovanja desetletnice najbolj vzvišenega, najbolj požrtvovalnega. in najzasluženejšega društva, Oltarnega društva naše fare sv. Kristine, sem v ta namen napisal par vrstic društvu v priznanje. Spoštovane žene in dekleta! V teku desetih let ste doprinesle naravnost neverjetno veliko delo za to novo faro sv. Kristine. Kdor hoče pravično soditi, ta vam mora priznati dejanja, ki ste jih izvršile, ne iz sebičnosti, ne iz častihlepja, ne za nobeno korist, marveč naravnost v duhu vere in iz namena svoje verske dolžnosti napram Onemu, katerega kraljestvo smo katoličani dolžni širiti na zemlji za plačilo po smrti. Vsak katoličan vam mora priznati in vam biti hvaležni iz več vzrokov. Prvič radi tega, ker ste s .svojo aktivnostjo pripomogle, da se je ta nova župnija uredila finančno in moralno v *o, kar je danes. _ Seve, s tem ne mislim kratiti zaslug č. g. župniku, dejanja so potrebne žrtve, in vsak, ki se žrtvuje za druge, zasluži priznanje in to priznanje gre vam, spoštovane članice Oltarnega društva. Fara sv. Kristine, ki je bila ustanovljena nekaj več kot pred desetimi leti, je bila predmed prerekanja in opozicije. Nekateri so jo hoteli imeti iz verske potrebe, drugi pa iz namena, da bi okolici prinesla veljavo. — Enim je bila v radost, drugim pa trn v peti. Eni so jo z obema rokama sprejemali, drugi bolj hladno, nekateri pa je še danes ne marajo. Toda vprašajte ljudi v splošnem: kdo ni vesel in zadovoljen ž njo ter ponosen nanjo? Res je stala že precej tisočakov, to-da nihče ni bil radi nje obdavčen, nikdo prisiljen dajati. Prispevki so prihajali iz srca vernih ljudi. Nekdaj samoten zapuščen kraj, je postal živahen, družaben, kratkcčasen. Tu se zbirajo ne samo ob nedeljah, ampak tudi med tednom, stari in mladi. Tu se prirejajo na odru predstave, s& poučuje slovensko mladež slovenskih iger in pesmi. V tem gre zelo veliko priznanje čč. šolskim sestram reda sv. Frančiška. Tu se vrši velik del one dolžnosti, ki se do-J ma velikokrat prezre in zanemari, namreč dolžnost staršev do ' otrok. To in še mnogo drugega, kot večja vrednost posestev, je sad nove cerkvene ustanove. • In ako dodam k tema še vrednost, katero črpamo iz tega katoličani, ki imamo tu svoje zavetišče, potem vidimo, da nam je bila ta naša fara res potrebna. Da, naše zavetišče je to. Zakaj to imenujem tako? Zato, ker se zavedam, da je danes po vsem svetu misel: kaj bo s starostno podporo, kako se bomo preživeli? Pri kruhu smo, pa vendar s strahom gledamo v bo--dočnost. Ali nimamo katoličani velik del našega upanja baš tu v božjem hramu? žal, da mnogi ne znajo ceniti tega. žal, da je mnogih .-kfb za stvari, ki so od tega sveta' in se ogibljejo cerkve, misleč, da je vseeno, če je ali če je ni. Da ne omenjam onih, ki so naravnost nasprotni vsaki verski ustanovi. ča, pa naj kdo taji kolikor hoče pomagalo mu ne bo, ker božjega zakona ne more spremeniti. Tako delimo tabore za in proti cerkvi. Dve sta poti, srednje ni. Kdor bo zgrešil pravo pot do sreče, si bo sam kriv. Kdor se ogiblje cerkve, ta se odtujuje sreči. Tukaj morda res dobimo zasmehovanje in pomilovanje iz nasprotnega tabora, toda vera, ki nam jo daje sv. Cerkev, nam zagotavlja življenje po smrti. Ve žene in dekleta Oltarnega društva, bilo to katerekoli fare, bodite ponosne na vse, kar ste v korist svetišča in Boga storile in kar boste storile še v bodočnosti. Anton Grdi na. o- hodnjih dveh mesecih." National Housing Act ne poteče prihodnjega aprila, niti julija, kot nekateri mislijo. Ta predloga je .stalna in Federal Housing Administration je sedaj stalna vladna agencija. V tem skladu ima vlada sedaj $15,000,000 in se dviga mesečno za $500,000.00. IZ DOMOVINE mirno v Gospodu zaspala. i j: je vzorna mati in plemenita ^ ■ niča. . . I —V deželni bolnišnici ljanski je v 84. letu starosti umr f g. Andrej Podlesnik, bivši dolg0' j letni vrtnar v uršulin.-kem sa«0" | stanu. I —V Prečni je umrl LeopolJ j Pečarič, posestnik, gostilničar111 | kovaški mojster. Bil je zelo bla-j gega značaja in zaradi tega ze° | spoštovan. Bil je veliko let n®' | čelnik gasilskega društva. I kaj časa je bil tudi pogodbe«1 j poštar v Prečni. 1 —V št. IIju v Slov. goricah J« umrla gospa Ana Sorko, vd^f y po nadučitelju. Pokoj niča je bl, | la blaga žena in dobra m8.1'I plošno spoštovana in priljubi 1 na. —Smrt pod vozom. Iz Priznam poročajo: V petek zvečer J | peljal težko naložen voz po br . !| niški cesti 54 letni Matija LoWj Po nesreči pa je padel pod J i in si je prebil na desni stran1 | banjo. Kolo mu je zdrobilo P1'51, | koš in levo roko na več stra«6' | prelomilo. Lobej je bil takoj m1' tev. —Gdč. Ivanka Adlešič, se" stra ljubljanskega župana »' dr. Juro Adlešiča, je mil'«0 Gospodu zaspala. —Ivan Dachs. V Ljublj»® je umrl po daljši bolezni g- ' ? Dachs v starosti 73 let. Roj5 je bil 1863 v Ljubljani, na | ljanah št. 3, pri "Strajzeln* Mož je bil iz stare 1 j ubijanj, meščanske rodbine. Že nje£ ded je bil 22. julija 1808 novan ljubljanskim meščan0 j on sam pa tudi za zaslug delo za svoje rodno mesto 22. junija 1933. Bil je jeni uradnik pivovarne j tigam." Kot gostilničar s®' | udejstvoval 35 let, od tega ^ I raj 20 let v Florijanski % št. 33, odkoder se je leta ^ umaknil v zasluženo zase'" I življenje. V gostilniški nizaciji je bil dolgoletno tr jen in zvest sodelavec v u,P . vi, soustanovitelj njene , ške blagajne, katere član i1^ zornega odbora je bil do P1^ kratkim. Kot navdušen Pe\p je bil v mlajši dobi član ^ predsednik pevskega drus "Ljubijanec." —Umrla je v Gestrinovi f ' \ ci 6 v Ljubljani ga. Kris1'^ Gaberšek, žena uradnika nančne direkcije v pokoju- . —V Bukovšku pri Breži^ ; je umrla 86 ietna ga. Ana \ tan, roj. Kreačič. Zapustil8^ mnogo sinov, hčera, vnukov pravn ukov. i p —V Vižmarjih je unn'1 ■M .v Dvoršak, stavbeni vodja. . v 1'0' —Ga. Terezija Zupančič jena. Hren, se je preseli'8 večnost v starosti 82 let. , I —V ljubljanski splosm v, nišnici je umrla dolgoletna * porterka "Slovenca" M»flJ Knapič. • * ■- Poročilo Bombaču, ki je glava vsega gibanja in napredka pri fari. Da pa vam priznavam finančno in moralno udejstvovanje pri fari, imam pa dokaze. Ob ustanavljanju naše fare sem se udeležil več sestankov, da -z besedo vzpodbujam Še druge, ki so z glavami majali, češ, zakaj tukaj cerkev? Taka nova bremena na tak reven kraj, na to> praznoto, kjer smo vsi zakopani v dolgove, kaj je tega treba! Zelo. malo jih je. bilo odločnih, pogumnih, neustrašenih, a med temi so bile žene, skrbne verne matere, katerih odgovorna in največja skrb je bila verska vzgoja svojih družin. O, ni šlo lahko! Treba je bilo junaštva in kreme ni te požrtvovalnosti, da se postavite: na eni strani kot zagovornice, da je svetišče ali cerkev neobhodno pohrebna, napram onim, ki so omahovali ali ugovarjali. Drugič ste pa morale obljubiti sodelovanje, ki se pričenja: daj sam iti pojdi potem še od hiše do hiše, razlagaj, prigovarjaj, prosi in nagovarjaj, da bo uspeh. Dolgo je šlo za tem, ali se uresniči, ali se ves načrt zavrže. Da se uresniči, je zmagalo. Seve, takrat ve žene, gospodinje in matere, še niste bile organizirane v društvu. Takrat ste to delo vršile z dobro voljo, spodbujale ste može, kateri so se udeleževali javnih sej, da so se navdušeni potegovali za ustano1 vite v nove cerkve, napram onim ki so ugovarjali ali celo naravnost nasprotovali. Tu je bil že vaš pričetek dela. Tudi nočem kratiti zaslug nekaterim možem, ki niso bili nič manj zavzeti za novo cerkev, toda v veliki meri se mora dati priznanje ženam, materam. Danes, po malo več kot desetih letih s ponosom zrete na uspehe in rezultate. Iz malega in zelo ,'kromnega začetka se je razvila velika aktivnost. Iz majhne in zadolžene fare se je po vaši aktivnosti in po aktivnosti našega g. župnika izkopala iz težkih dolgov in se ji obeta najlepša bodočnost. Moralno ste pri tem delu pomagale >: tem, ker se je iz malega, nekaj požrtvovalnih žena broječega društva, ki se niste dale ostrašiti, organizirala mogočna armada v Oltarnem društvu, ki šteje danes veliko nad sto članic, ki skupno poklekajo k mizi' Gospodovi in vrše druga zaslužna dela. To so torej dejanja, to so fakti, to so dokazi dejanj. Za talca Kaj pravite! J. C. Penny, lastnik- verižnih trgovin, je zapustil $500,000 svojim kravam. Srečne dedinje! !,': t> S: Ljudje božji, veselite se, ker boji v naselbini so v zadnjih smrtnih krčih. Nasprotniki so nas že do kosti oglodali in zdaj nam ne vedo drugega več »podtikati, kot da' ne znamo slovenščine. Tako pravi "štrajkar iz 140. ceste." Blagor Fisher Body, ki ima slovenske univerzitetne profesorje med svojimi uslužbenci. Ne bo dolgo, ko bo začel razlagati, zakaj ima "i" piko zgoraj in ne spodaj. ijc $ :;i Španijo bomo kmalu zavzeli. Treba -e bo ogledati za kako novo fronto, kaj ne, Jontez? Katero deželo bomo šli potem branit, kam nas boš popeljal, slavni general senor Juan de Jontezuma? ■k * * Edina škoda letos je, da so primarne volitve v Clevelandu šele oktobra mesca. Joj, koliko časa bomo morali še čakati na to domačo zabavo. V pondeljek smo zopet stra-žili pri Fisher Body. Naša straža je trajala, od 6 do 10 zvečer. Strašno je nalival dež, kakor veste, pa vseeno smo dobro stražili in nikogar ne v tovarno pustili. Fantje so nam lepo zaigrali, da nam ni bilo dolg čas. Prav v tem nalivu se pa nekdo pripelje in nas povpraša, kako se imamo. Odgovorili smo mu, da ne posebno dobro v takem vremenu. — Čakajte, bo že kmalu dobro, je rekel ter se odpeljal. Kmalu se vrne ter pripelje s seboj okrepčilo, ki nas je dobro pogrelo in je prišlo kot nalašč v tem vremenu. Voščili smo drug drugemu na zdravje v tem in onem jeziku in se zahvalili prijaznemu darovalcu. Res, boljše nam ni mogel ustreči. Kdo je bil ta dobrotnik? Bil je Mr. Louis J. Pire, urednik Ameriške Domovine. Res, Slovenec se še spomni, kaj je potreba stražarjem v takem slabem vremenu. Priporočamo se še drugim za enake obiske. Mr. Pircu se še enkrat vsi stražniki lepo zahvaljujemo za velikodušen dar. Pa se še kaj oglasite doli pri -nasi J. Lach, poročevalec. _—;--o-; Tu pa pride vprašanje, kjer .se loči rojak od rojaka. Oba sta prišla sem v svobodno Ameriko iz naše mile Slovenije, mogoče celo iz ene fare, ali iz ene vasi, ali celo morda iz ene hiše. Morda sta oba pri enem in istem kamnu prejela sv. krst in pouk o veri in Bogu, pa sta se tukaj razšla v mišljenju vsaksebi. In tako peljejo njiju pota: enega ob nedeljah v cerkev, drugega pa mimo nje, misleč, da .je to samo brezpotrebna navada. Ta razhod za cerkev in brez cerkve se ne sme omalovaževati. Ne bodimo lahkomišljeni in ne igrajmo se z večno nesrečo, da je ne zaigramo. V cerkvah se nedeljo za nedeljo oznanja sv. evangelij, božja resnica, uči se v njej pravičnost, poštenost, ljubezen do Boga in do bližnjega spoštovati drug drugega in biti brat bratu itd. Povejte tisti, ki omalovažujete cerkvene ustanove, na drugi strani pa skušate poudarjati, da ste bližnjemu vi najbolj naklonjeni, nego cerkev uči in dela, kje so dejstva, ki bi se mogla meriti v tem, kar nudi cerkev slehernemu, ki hoče pO njenem nauku živeti. Po sodbi vernega katoličana lahko trdim, da je bogat in premožen človek brez vere nesrečen, nasprotno pa je siromašen, v, veren človek srečen, življenje je kratko, po tem življenju je pa vsakemu človeku obljubljeno plačilo, dobro za dobro, kazen za slabo. To bo v večnosti po -mrti. Duša je neumrjo- Važna seja Redna seja društva Waterloo Grove št. 110 WC se vrši danes zvečer ob osmih v SDD na Waterloo Rd. Vse članice so proše-ue, da se udeležijo seje, ker imamo posebno važne stvari za rešiti. Pc seji je pa vedno luštno pri Waterloo Grove. Vedno preskrbimo dober prigrizek in mogoče bo danes še kaj drugega, da bo bolj prijetno. Našim bolnim sestram želim, da bi kmalu popolnoma ozdravele in zopet prišle med nas. Pozdrav ! Predsednica. ---o- Male hiše Washington, D. C. — V deželi se je začelo gibanje, da se postavi kolikor mogoče majhnih hiš in to za milijone družin. Lesna industrija je sedaj gotova z načrtom, da se pokaže ameriškemu narodu tako malo hišo. V 1,000 raznih okrajih se bo med 1. marcem in 1. majem postavilo več kot 3,000 malih hiš, katerih cene bodo od $2,000 do $4,500 za vsako hišo. To se bo napravilo s sodelovanjem Federal Housing Administration. Wilson Compton, tajnik in poslovodja Narodne lesne družbe, je izjavil: "Lesna industrija in prodajalci na drobno v Zed. državah so se pridružili Federal Housing Administration, da se začne z gibanjem zidave hiš. Naša izkušnja kaže, da je več povpraševanja za male hiše. kot si moremo to predstavljati. Industrija bo razkazala te privlačne ljudske hiše, ki bodo dosež-r ne veliki masi prebivalstva. — Program te lesne industrije, da postavi v več kot tisoč naseljih take hiše, se bo predvajal na več kot tridesetih konvencijah lesnih trgovcev v pri- —Huda nesreča v tovarni. V Kančevi tovarni v Mengšu se je ponesrečil 39-letni krovec Avgust Prestenjak iz Dravelj 148. Pri delu ga je zagrabil tekoči trak, ki ga je s tako silo butnil ob strop, da si je Prestenjak zlomil hrbtenico. Prestenjaka je prepeljal v ljubljansko bolnišnico ljubljanski reševalni avto. Do popoldne je bil še pri zavesti, proti večeru pa je že zapadel v stanje slično agoniji. —V šmartnem pri Litiji je umrla v 79. letu starosti ga. M. Prijatelj, dolgoletna posestnica na Dolah pri Litiji, sedaj stanujoča pri svoji hčerki v Šmartnem. —V Domžalah je umrl ugleden tovarnar in posestnik Alojzij škrabar, ki je po hudi bolezni v nedeljo zvečer mirno v Gospodu zaspal. —V Bohinjski Bistrici je umrla gospa Minka Urankar, roj. Logar. —Naj starejša C e r k ničanka. •Jutri praznuje 93. rojstni dan najstarejša Cerkničanka Kosova mati. Kljub visoki starosti je še vedno čila, nikdar slabe volje in gre vsak dan še k sv. maši in k sv. obhajilu. Sama pravi, da edino v cerkvi dobi še pomoči in moči v teh visokih letih. Kosova mati je bila rojena pri svetotro-jiški fari nad Cerknico. V šolo ni hodila, pa se je vseeno sama naučila nekoliko brati in pisati. Pozneje je prišla v Cerknico v Medenovo gostilno in se kmalu poročila. V zakonu je imela tri hčerke, cd katerih živita še Marica, ki .ji streže, in pa Nežka, ki je v Ameriki. Veliko zanimivega ve povedati iz svojih mladih let, kako so delali železnico Ljubljana —: Trst, kako je že kot mlado dekle hodila v Trst z veli kim in težkim jerbasom na glavi. Najbolj zanimivo pa je, ka ko je šla v Brazilijo, kjer je več let delala na kavnih poljih. Nič kolikokrat je bila v nevarnosti pred kačami in drugo nevarno golaznijo. Hodila je od farme do farme, zaslužila pa ni nič, ker je lastnik farme pred časom izplačevanja vedno "faliral." Pa si je mati, ki je komaj čakala, da bi Se spet vrnila v rodni kraj, zredila več sto kokoši. Mislila jih je prodati, da bi se »izkupičkom vrni la. Toda nekega jutra so bile vse kckši mrtve. Pomorila jih je kuga. Po dolgih letih trpljenja se ji je vendar sreča toliko nasmejala, da se je mogla vrniti v Cerknico. — Kosovi materi želi mo, da bi zdrava in zadovoljna doživelafevojo 100 letnico! —Progovni delavec do smrti povožen. Dne 19. jan. je na progi pri Borovnici povozil tovorni vlak prcgoVnega delavca Petriča Jožefa, ki se je pripeljal z večernim potniškim vlakom iz Ljub ljane, kjer je zaposlen pri II. sekciji, in ki se je napotil preko borovniškega viadukta proti čuvajnici št. 665, kjer je stanoval s -vojo družino. Kako je prišlo do nesreče, ni znano, domneva pa se, da je Petriču spodrsnilo na pragu, vsled česar je padel vznak na tračnico ter nezavesten obležal v tiru. V času, ko je privo-zil vlak bi bil moral biti ponesrečenec sicer že doma, kajti od Vlaka je krenil naravnost proti domu. Stroj vlaka je vlekel nezavestnega delavca še kakih 30 m po progi, kjer je truplo vse razkosane obležalo. Pokojni je bil star šele 31 let ter zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otročici . —Gospa Magdalena v L i k a r, mati kostanjeviškega župana g. Likar Jožefa, je v Kostanjevici Ce verjamete al' pa Učenci vaške šole so skupno spoved. Francek Je .p zadnji na vrsti. Ko ,ie )!ir spoved končana, je še ka' . prej klečal pred spoved1 ^ Župnik se začudi in ga ša: . jc | "No, Francek, ali i'»ati kaj na vesti?" , "Veste, gospod župnik. Francek zaupno, "z"13'^ mi je pipec. Ali vam je lT! ^ kdo izmed otrok priznal, c je ukradel?". A r,i \ W Na vlaku od Trsta Pr° trije stojni sedijo v vagon« gjo- Slovenci in en fašist. Prx venec prav nalahno .0ti' "Da, da. .. ", drugi od£° "Oh. . in tretji sam« v ne: "Ah. . ." ()WT Tedaj pa plane fašist P ci in zarjuje: anl1' "Ce ne boste takoj 1 ^ zmerjati Mussolinija, v^ dal na prihodnji P°'sUlJ zapreti." KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntmiktm liTtrnlka K.. Miri Sel Štiri leta svetovne vojne na skednju ka in prišel ravno ob pravem času na ogel. Spet je krenil v drugo ulico. Seveda sem stal nekaj minut pozneje spet na oglu in videl, da se je obrnil proti čar-šiji Ali paše. Mož je menda mislil, da bom izgubil njegovo sled v gneči bazarja, če sem mu vobče še za petami. Pa ljubo mi je bilo, da je krenil med ljudi. V gneči in vrvenju bazarja sem mu lahko prišel čisto blizu, ni me mogel opaziti. In tako je tudi bilo. Trdo za njim sem bil, čeprav je več ko desetkrat izpremenil svojo smer. Končno je bil menda na cilju. Na koncu bazarja kroja-čev se j.e obrnil skozi vrata in izginil. Preudarjal sem. Uiti mi ni mogel. Ali je stanoval v karavanseraju? — Ali je šel samo na obisk? Obstal sem nedaleč vstran med gnečo in čakal. Ni še minilo pol minute, kar je vstopil, pa je že pomolil glavo skozi vrata ter se oziral naokoli. Seveda za menoj. Glava je sicer koj spet izginila, pa dobro sem videl, da je ostal za vrati. Prežal je name. Dobra misel mi je tedaj šinila v glavo. Stopil sem k bližnjemu trgovcu z izgotovljeno obleko. "Selam!" sem pozdravil. "Alek!" "Ali imaš moder šaš na prodaj ?" "Da, effendi!" "In haik tudi?" " ' "Kolikor jih hočeš!" "Mudi se mi. Ali mi boš po-ucdil šaš in haik za nekaj mi-inut?" ; Sumljivo me je pogledal "Posodil —? Hm!" "Ne boj se! Nisem slepar! j Tule, vzemi, mojo uro in moj sa-! mokres! Po.vrh ti dam še svoj i kuftan in pet sto piastrov. To i bo menda zadostovalo za šaš in | haik? Ko se vrnem, bova spet j menjala. Pa brž!" i Začuden me je gledal. Takega j "kupca" menda še ni videl. Po-I nudil sem mu mnogo več, nego | je bilo blago vredno. "Effendi, čemu pa hočeš tako kupčijo skleniti?" Povedal sem mu. Lahko sem mu zaupal, njegov obraz je bil pošten. "Nekega človeka zasledujem, ki me pozna, ki pa me ne sme spoznati. Brž! Sicer mi uide!" "Allah ilia 'Hah —! Torej si i najbrž tajni' policist?" se je pre-I strašil. Pustil sem mu njegovo mnenje, utegnilo mi je koristiti, i "Ne poprašuj! Daj brž!" sem dejal. "Ali ne veš, da zahteva ! padišah pomoči od tebe,, kadar gre za javni blagor in če je treba prijeti zločinca?" Prepričan je bil, da Sem res lajni detektiv. Odložil sem kuftan, ogrnil mi je haik in mi ovil šaš krog turbana. Izročil sem mu samokres, uro in denar pa stopil k vratom in čakal, j Neznanec je še vedno stal pri I vhodu v karavanseraj in opazo-j val bazar. Trgovec je sledil z ' očmi mojemu pogledu. Opazil je neznanca tam za vrati in vprašal: "Effendi, ali misliš tistega I tamle, ki stoji za vrati karavan-jseraja?" ! "Da." j "Prišel je pravkar tod mimo, kajne?" "Da." "In me je pozdravil." "Tega nisem videl. Ali se poznata?" "Da. Odkupil sem mu nekaj 1 obleke. Ali misliš, da je zločinec?" . x ! <'To bomo šele zvedeli. Ali ves, . I kdo da je in kako da mu je ime?" L' (Dalje prihodnjič) Prav vse podrobnosti in zanimivosti iz svetovne vojne še vedno niso prišle na dan, čeprav bo kar kmalu preteklo 20 let, odkar je minila. Posebno pa ljudje radi zamolče take stvari, zaradi katerih bi že med vojno ne bili več med živimi, če bi takrat kdo zvedel zanje. Tako se je šele pred kratkim zvedelo za nek zelo originalen dogodek, ki se je pripetil med svetovno vojno nekje v stari Avstriji. Mož je moral na vojsko. Ker pa so takrat na splošno mislili, da bo vojne kaj kmalu konec, vsaj že po enem mesecu, je šinila temu možu druga, za takrat sicer predrzna misel v glavo. Odšel je res k vojakom, toda komaj so ga napravili v vojaško uniformo, je že ušel nazaj domov. Mislil si je: samo da irham uniformo pa je dobro. Ko je prišel zopet — seveda ponoči — domov, je ženi razodel ves svoj načrt, ki pa je takrat se-; veda moral ostati tajen, žena je molčala, kakor je obljubila, mož •;>a se je skrivaj splazil na skedenj v nek skrit kotiček, kjer ga živa duša ne bi iztaknila, razen žene, ki je vedela za to skrivališče, kajti morala je dolga štiri leta, kolikor je trajala vojna, nositi skrivaj hrano možu. Le na daljše dobe se je mož upal za kak lan pokazati tudi drugim vašča-norn. Takrat je vedno dejal, da je na dopustu. Tega izgovora ne bi imel, če ne bi) v začetku vojne *el k vojakom po — uniformo. Da bi v civilni obleki prišel na dopust, bi mu bolj težko kdo verjel. Večkrat so ga tudi iskali orožniki, ker so dobili nalog, da ga poiščejo. Toda vedno so odšli ne da bi kaj opravili, kajti žena, ki je edina vedela za to skrivnost in ki jo je radi strahu, da morda moža ne bi bilo več iz vojne do inov, tudi držala v tajnosti, je vedno zatrjevala, da je odšel k vojakom. Končno so orožniki tudi prenehali poizvedovati za njim, najbrž v slutnji, da se je morda kje ponesrečil tako, da ni mogoče najti za njim več sledu. Prišel pa je za tega junaka nazadnje le toliko zaželjeni konec vojne — po štirih letih — pa vendar. Ko mu je žena nekega dne nesla na skedenj hrano, mu je z veselim obrazom tudi razo-dela to veselo vest. Mož pa tudi sedaj ni hotel takoj svojega štiriletnega bivališča zapustiti, ker si je hotel prej biti na jasnem, če je res vse tako varno, in tudi v tem kako je vojna izpadla. Prav med prvimi, ki so pometali puško v koruzo tudi ni hotel biti. Sedaj je res postal nekam vse bolj hraber, ko je videl, da je vsem nevarnostim vojne že ušel. Končno pa si je hotel le tudi on privoščiti del izvojevane svobode. Prišel je — seveda ravno tako neopaženo — zopet s skednja, se preoblekel, in vsi so mislili, da se je vrnil z bojnih poljan. Precej je tudi shujšal — kdo tudi ne bi, če bi moral le v nekem strahu preležati cela štiri leta. Kadar so ga spraševali, kako je kaj bilo na fronti, je prav dobro govoril o dogodkih, ki jih je preživel tu ali tam. Kdo se vendar ne bi mogel v štirih letih izmisliti kaj res originalnega in strašnega. Vselej pa je o teh dogodkih govoril le bolj malo, ker se je še vedno bal, da mu ne bi prišli na pravo sled. Naj že bo tako ali tako, gotovo je bil to mož, ki si je priboril enega od najzanimivejših in najbolj svojevrstnih rekordov in to v tako nevarnem času, kakor je vojna. _____—o- Angleška olika Člani spodnje zbor it ice v Londonu se morajo odkriti, kadar stopijo v zbornico, ko odhajajo iz nje ali kadar imajo govore. Skratka: vselej, kadar stoje. Toda ko v zbornici sede, pa imajo klobuke na glavah. Pobožni Mehikanci Na dnu mehikanskih rudnikov stoji navadno kip Matere božje, pred katero pomoli me-hikanski rudar, preden začne z delom. Toda pred njenim kipom se pomudi v hvaležni molitvi tudi po delu, ko prosi Marijo, naj mu pripomore, da ne bodo odkrili pri njem koščkov zlate ali srebrne rude, ki jih je skril na. svojem telesu. Mickey Mouse Kdo ne pozna tega ljubkega kartona, ki ga kažejo na filmskem platnu in ki je zavojeval Ves svet? Danes je postal Mickey Mouse svetovni državljan. V Franciji ga kažejo pod imenom Michel Souris; v Nemčiji Michael Maus; na Japonskem Miki Kuchi; v Španiji Muguel Ratonocito; na Grškem Mikel Mus, v Italiji Mi-chele Jopolino. ■o- MALI OGLASI Zahvala Podpisana se prav lepo zahvaliva vsem najinim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, ki so nama priredili tako lepo Javnost za najino srebrno poroko. Zelo sva bila presenečena 28. novembra, 193 6. Nikdar nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Za ves njih trud in delo se iz srca zahvaliva. Najprvo se morava zahvaliti hčerki Mary in sinovom. Nadalje gre iskrena zahvala sledečim : Mr. in Mrs. Martin Frank E. 99th St., Mr. in Mrs. Joe Frank, Mr. in Mrs. John Fabrish, Mr. in Mrs. Frank Filipčič, Mr. in Mrs. Joe Klinec, Mr. in Mrs. Karl Samanich, Mr. in Mrs. Harry Miller. Dar, posebne je-stvine in torte so poslale Mrs. Martin Frank iz E. 99th St., Mrs. Joe Frank, Mrs. Frank Filipčič, Mrs. Zala in hčere, Mrs. Baudek in Mrs. Mrkjoli, Mrs. Klinec, Mrs. Miklus in Mrs. Ma-ras. V dvorani so pomagali Mr. in Mrs. Frank Filipčič, Mr. in Mrs. Joe Frank, Mr. in Mrs. Martin Frank in hči, Mrs. Kelly, Helen, Zargel, Lucille Lehrle, Mrs. Joe j Mahne je pa imela lep nagovor. Ni mogoče popisati vseh oseb, i ki so kaj pomagale na en ali drug način in prispevale lep dar Ne hitite v smrt! Na vseh važnih križiščih cest v Cleveland)! imamo prometne luči, na katere morajo z enako skrbnost jo paziti avtomobilisti kot pešci. Zelena luč pomeni, ako je obrnjena v vašo smer, da je prehod prost,: srednja rdeča luč pomoti, d,a pazite, a gornja rdeča luč pomeni, da ostanete na mestu, kjer ste. Pri tem je pa pomniti sledeče: Kadar nameravate , ^ „6 -------r..... korakati preko ulice, potem * j v denarju. Vsem se iskreno za hvaljujeva. Več oseb je, ki so izročile dar moji hčeri, torej ne VELIKA QDPRTUA Cenjenim rojakom in prijateljem naznanjam, da a tvorim v soboto 13. februarja FINO GOSTILNO v kateri boste lahko dobili vse postavne pijače. Na razpolago so najboljši likerji, fino pivo in domače vino. Za večerjo bomo servirali KOKOŠJI PAPRIKAS Na razpolago bo pa tudi drugo fino pečeno meso. Krožnik samo 35c. Postrežba bo v vseh ozirih prvovrstna. Igrala bo izbor na godba za goste. Vljudno so vabljeni vsi cenjeni rojaki na veselo domačo zabavo. Se priporoča MIKE VRANEŽA Grovewood Tavern 17105 Grovewood Ave. ko ste videli zeleno prometno luč, bodite previdni. Korakajte preko ulice le tedaj, kadar »e je zelena luc pojavila direktno pred vami, ne pa v trenutku, lco je zelena luč morda, že svetila 10 do 20 sekund. Mnogi zmešanci hitijo preko ulice, češ, saj je zelena luč, toda na sredini ceste se pojavi rdeča luč, in tako zaidejo nesrečniki v avto promet, in posledica so smrt, trpljenje, rane in bolnišnice. Nikdar ne korakajte preko ulice, razven le >' slučaju, ko se je pojavila zelena prometna luč. pred vami. Ako niste videli, kdaj se je pojavila zelena luč pred vami, počakajte na ver-galu ulice, dokler se signali ponovno ne spremenijo. Čuvajte svoje zdravje in življenje! Dvajset sekund čakanja bo marsikomu rešilo življenje. _-0._-- vemo vseh imen. Ohranila vat Stanovanje se da v najem. Pet lepih, veli-Kih, modernih sob. Odda se družini odraslih. Furnez in garaža. Vprašajte na 6719 Bonna Ave. (38) pa bova v trajnem spominu, j Srčna hvala vsem. Ob priliki' vam povrneva. Mr. in Mrs. Frank lvančič W. 65th St. 3-KROGl GROTTO CIRKUS PUBLIC HALL 15. do 27. februarja 2:15 in 8:15 P.M. dnevno Splošna vstopnina 50c Rezervirano: 75c, $1, $1.25, $1.50 Vstopnice v predprodaji: Music Hall Box Office Odprta dnevno od 9. zj. do 6. zv. Moškega za na farme Moški, ki se razume nekoliko na farmersko delo, dobi službo. Zglasite se zvečer na 1070 E. 6'lst St., ali pa ob nedeljah na vogalu Haines & Lockwood Rd., North Madison, O. (Febr. 9, 11, 12.) T i. Zavarovalnina VSEH VRST T t NAŠE POSEBNOSTI! in Steak telečje ^ noge, ft. -- --- -23c, Telečji chops, ft.__.25c k Suhe klobase, 4 ft. 99c H Govedina za juho, ft. 10c; \ Lamb roast, ft._______20c S iClimalene, 3 paketi 19c M Kirkman's Chipso, 1 2 za______________35c ^ Quaker Farina, j p 3 paketi --------25cj^ Sveže ribe vsako sredo j in petek. Se vljudno priporočam gospodinjam! 1 LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. 1 i __—---—1 I I Posebno nizke cene! | Za soboto! Lepe grahastej | kokoši, od 4 do 5 funtov tež- j -ke, po 26c fur-t. Sveži vampi I po 12c ft, svinjske ledice po j 12c ft, lepa teletina za pohanjej po 26c ft. Mlada teletina za i • filo, 18c t't, lepa mlada prase-J kina, 22-24c ft. Najboljše je-; j trne in krvave klobase po 5c 'vsaka. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrine 6414 St. Clair Ave. _______---—-j Kdo ima špeh?! I Kakih pet funtov pristnega, j ;domačega in dobro prekajene-j Iga špeha bi radi dobili od enega naših slovenskih farmarjev! v Madisonu ali Genevi. Kdor se ob priliki zglasi v Clevelan-du, in če ima res dobro blago, naj ga pripelje v urad "Ameriške Domovine," kjer bo dobil takoj "cash."_ Delo dobi Ženska za splošna hišna opravila in ki zna tudi kuhati, stara od 30 do 45 let. Ima tudi stanovanje. Zglasi naj se \ prodajalni na 6108 St. Clan Ave. POZOR kuharice in kuharji! Ako hočete dobro skuhati, I petem vedno kupujte najbolj-! še vrste meso. Pri nas dobite vedno najboljše in to po najbolj zmerni ceni. Kdor ima rad dobre riževe in krvave klobase jih naj pride iskat k nam, in boste gotovo zadovoljni in isto okusne hrame tudi suhe mesene klobase. Riževe in krvave klobase 6 za.............25c Suhe klobase 4 ft. za . .$1.00 Meso za juho, ft.........10c Teletina za ajmoht ali gulaš, 2 funta.........29e Teletina za pečenje, ft. 19c Prašičeva pečenka, ft. 18c Mehki goveji steak, ft. 23c Zmleto meso (mešano) '2 funta...............29c Posebnost: Doma preka-jene suhe krače. ft. 9c Se prijazno priporočamo za :akup MATT KRIŽMAN 6422 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma 1132 E. 71st St. NAZNANILO V soboto 13. februarja bomo imeli OTVORITEV NOVE BARE Serviralo se bo fino ko košjo pečenko. Igrala b( izvrstna godba. Se pripo ročata cenjenemu občin stvu za obilen obisk. LOUISA in JOHN j FLAIŠMAN 6400 St. Clair Ave. Izvrstne klobase Imamo mesene klobase, prav suhe, lahko surove jeste, pa tudi'bolj sveže, jako okusne. Imamo tudi rajzeve in krvave ' klobase, veliki komadi 25 za $1.00. Jako dobre. Pridite k nam, mi imamo najboljše okusno meso in se lahko sami prepričate. Mi ne mešamo z drugim mesom. Nas lahko najdete, ker smo takoj zraven tovarne, zadnja hiša proti jezeru. Pošiljamo tudi po poŠti. Pišite; koliko zahtevate. Pošiljamo na vse kraje. Se toplo priporočata Mr. in Mrs. John Russ 951 E. 69th St. Glede vina Pretekli petek je "Ameriška Domovina' 'prinesla izjavo zveznega pravdnika v Clevelandu in obenem izjavo načelnika Internal Revenue urada glede vina, ki ga imajo ljudje na svojih domovih. V tej izjavi je bilo pove-, dano vse, kar je bilo potrebno,) Sedaj pa ljudje nadlegujejo nas,I češ, kako bi se mogli iznebiti ka-1 i z hi, ko so pridelali po 800 do 1,-; 1000 galon vina. Mi tem ljudem i ne moremo odgovarjati. Postava tozadevno je jasna, namreč, da vsak družinski glavar lahko nabavi 200 galon mošta in ima to pijačo za svojo potrebo. Če pa prodaste en sam kozarec; ste prekršili postavo in zgubite pravico dobiti permit. Tudi ne sme ^ nihče imeti več kot 200 galon vina. Mi smo vsako leto opozar-* jali naše ljudi na določbe postave. Kdor ne dobi permita, ne,j more imeti niti mošta niti vina'' na svojem domu. Permit pa do-j " bi vsak zastonj, kdor se oglasi za njega. Precej naših ljudi je bilo kaznovanih, ker so si v jeseni nabavili vino, pa niso dobili permita. Oni, ki so se prostovoljno javili pozneje tozadevno, potem ko so čitali v našem listu, da vladni agenti delajo pogone v privatne hiše, in ki so bili kaznovani, pa so potem javili v vladnem uradu, so dobili kazen odpuščeno. Za vsak drug slučaj se pa obrnite na Internal Revenue Office, Standard Trust Bldg., Cleveland, O. Uredništvo tozadevno ne more dajati nobenih podatkov. Se priporočamo ? | HAFFNER'S f I Insurance Agency % I * 6106 St. Clair Ave. | t * I 1 f* kj« l^. tj* fcfl iJJj ij* tf* ij« tj* tf* cj« fcja »J* tj* ►SVETF/S F LOWER SnOPPl'i MISS FRANCES SVETE, laBtnie« j] 6120 st. clair ave. * HEr.dcrson 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cene. trebušne pasove in elastične nogavic« mamo T point »lofl. Psilljtat« tudi p* poitl. Man del Dm* Co. 15703 Waterloo Rd. CUv«U»4, O. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HEnderson 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo P J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS Dvorane v najem Jako čedne dvorane dobite v najem po nizki ceni. Dvorane so pripravne za raznovrstne ser je, male partije in za vse enake prilike. Oglasite se za podrobnosti pri Tiebers 5501 St. Clair Ave. (B'eb.S.B.l'i.) LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potreb&čine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978 3 L. R. Miller Goal Co. 1007 E. 61st Si. ENdicott 1032 15 LET V VASI BLIŽINI REJENl PREŠlCl NARAVNOST IZ DEŽELE Vseli velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meno v kosih, Sunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. ljubite tudi Izvrstno govejo meso hi teletino po cenah na debelo. f/. F. HEINZ Vi ne St., Willoughby. Ohio Tel. WtcWiffe 110-J-2 Sicer pa o tistem njegovem a»Rleškem podaništvu niti belice ne verjamem." "O, morebiti je pa le res! —; Lemu naj bi si bil tako laž izmislil?" "Predvsem, da se izogne ba-stonadi. pa tudi, da pridobi) cas." I bi, misliš, medtem na- j sel4 Priliko za beg?" .jKajpada. Pretkan človek j "bp Žiti!" mU moramo onemogo-j ^Treba bo kadi ju povedati,: Ka mora najstrožje zastra-j Prepričan sem, da bo! Poskusil uiti." ^ffendi, pojdi ti h kadiju!" i Jaz • gre kateri izmed Vas i . »imam časa. Nujno pot| 'mam." boš gel?" Povem ti pozneje. Pri Hu-^ vidimo." ' J^anec je namreč že za-ka vsodno dvorano. Da bi J več zvedel o njem, sem ** njim. Ustil sem tovariše in od- 7 lla:UllaJ na ulici sem kmalu gi Sel mojega neznanca. Poča- : 111 zamišljen je korakal. Sto- 1 P njim. 4r„, deset minut sva šla S za drugim, ko se je ne-j a£onia obrnil. crme je k°j si,oznii1' ftied °')ravnavo sem bil ena iz- da glaviiih prič, videl sem, i te že v sodni dvorani! "Pazovai Pa dal ni izdal> mirno Je šeli Je in hipoma krenil v ozko SeSk° ulico- I ^a je tako! Za-Htp0 ' ki Jih hodim, jaz, so "Alna in ravna." ci( 1 nočeš s tem morda re-m°ja niso?" ^e tud'P0Z"ani tv°.iih P°toV-* prav nič ne brigajo." %t f*1" je dejal zaničljivo. šel odslej ti naprej." Je vseeno." ozrl. bem dal-ie. Nisem sej mojednl S6m' ka-i b0 stori1' tro in ubo Je bilo dovolj os- ^oge] n bro izšolano, ni m,e g0Ve korT0titi- Cul sem »je- boj, Pot4ke "ekaj časa za se-Tib0 Pa so se oddaljili. 116 slišalS1C6r Stopal> da bi «a Ko m \ ?;a ga le slišal. rakoy V6Č čuti njegovih Ni se naglo obrnil. Wein ° na uliei. Pohitel ^Jift« Ulici je be-! sem »topil za njim I MODELS AS LOW AS _ WEEK I SLOVENSKO POD.IKT.lE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIK AVE. previdno!" In položil si je prsi na usta ter odhitel. Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 61ft! ST, CLAIR AVE. HEnderson 1126 Polly pa je omahnila na divan in zrla napol bdeča, napol sanjajoča v duri. Potem se je ozrla in se zagledala v zrcalu. "O, Jack, Jack!" je vzdihnila in se smehljala sama nad seboj. (Dalje prihodnjič.) Roman ameriškega Jugoslovena Oglejte si vse ho^ste irneh MAYTAG BBm MwMPBw fffl Razvoj najodličnejš i h Srn Imii^ pSpl«§£=§'j n izboljšav v zgodovini HtoHI MlwiJp™« M P rahli kov je dal May-ro^^^H™ ra^^^fflK^ tagu svetovno vodstvo. pfsMTO^iSB^^Bm^M Vse manj kot najfi- nejša kakovost in izJe-lava bi zmanjšala sloves. Zato je pa Maytag v vsaki podrobnosti pralnik, na katerega boste ponosni. Dal vam bo več—dal ceneno pranje. Našli boste več udobnosti v aluminastem čebru, ki je vlit iz enega kosa, gyratator pralni obrat, oddelek za milnico in mnogo drugih izboljšav. 7 dp1 JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA Rrzž vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: COLUMBUS HANSA ^ DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK Izbornc železniške zveze od Cherbourga, Bremena aH Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali prese Iitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agent« ali HAMBURG-AMERICAN LINE k, NORTH GERMAN LLOYD s SfiK. 1430 EUCLID AVE. CLEVELAND, O. ^ Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, I1L — "Uživam Trmerjevo grenko vino, kadarkoli i trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte • kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trmerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. i — — _ -Pišite po brezplačni vzorec— — — - ' Triner'g Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, ID. I Send me a free semple. Pri vseh ' Name ..................................................................................... druRistih | Address .........................................................................—- , MODEL 110 I $69 50 A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo R<* HEnderson 2088 Alice Roosevelt Longworth pripoveduje, kako senatorji izbirajo lahko kajo ♦ ♦ ♦ vpoštevajoč svoja grla "Več!..-al obedujem v senatni restavraciji v Kapitalu. Tam kadi skoro vsak senator in poslanci, in število, ki jih vidim potegniti ven zavojček Luckies, je precej presenetljivo. Pravzaprav presenetljivo ni prava beseda. Kajti semintja, že izza leta 1917, sem se sama posluževala Luckies iz zdravega razloga: One so zares lahka kaja—prijazne grlu. To je enostavno zdrav razum, da ti senatorji in poslanci, katerih glasovi morajo prenašati neprestan napor javnega govorjenja, morajo imeli cigareto, ki vpošteva njigovo grlo ... lahko kajo" ▼ nedavnem neodvisnem pregledu je pretežna večina odvetnikov, zdravnikov, predavateljev itd., ki pravijo, da so kadili cigarete, izrazilo svojo osebno prednost za lahko kajo. Ugotovilo Mrs. Longworth potrjuje razsodnost te prednosti in istega mnenja so tudi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere, kojih glasovi so njihovo bogastvo in so si izbrali Luckies., lahko kajo. Tudi vam lahko Luckies zaščitijo grlo — lahka kaja, prosta gotovih rezkid dražilcev, ki so bili odstranjeni z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne vašemu grlu. NAJFINEJŠI TOBAK— 'SMETANA PRIDELKA" JVa znanilo ot*Ooritx)e Cenjenemu občinstvu naznanjavi, da bova odprli v pondeljek 15. februarja RESTAVRANT NA 955 ADDISON RD. (v Birkovih prostorih) Postregli bova z najboljšimi domačimi jedili po zmernih cenah. Se toplo priporočavi vsem našim prejšnjim gostom in ravno tako vabiva tudi nove, da pridejo k nam. Lahka Kaja "It's Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU- PROTI KASLJU MRS. AMAL1A GOLOB IN HČI 955 Addison Rd. Copyritlit 1837, Th« Am»rlc«n Tobtoco ComP*^ "Kje ate bili naposled v službi '!" je vprašal. "N,a amerikanskem parniku kot višji steward," je izjavil j Jack-Seeliger. Pri rtu Hatteras se nam je ladja razbila na podmorski kleči ter se potopila. Izgubil sem vse, kar sem imel s seboj. Rešil me je nemški parnik za premog in pripeljal do Hamburga." "Sicer je pri nas osobje kompletno, a najamem vas za po-skušnjo kot slugo in sicer za prtljažni lift ter za sobe 100—140." "Zadovoljni boste z menoj, gospod ravnatelj !" je dejal Jack. Takoj je opasal zelen predpasnik in se pokril z zeleno čepico z ravnim senčnikom, nad katerim ■se. je svetil napis "Hotel Imperial." V veži in na hodnikih III. nadstropja je bil poslej od 6. zjutraj do 6. zvečer njegov delokrog. Prevzemati je moral kovčege in košare, vreče, nahrbtnike, kartone in zavoje s hotelskih vozov in kočij, jih prenašati do lifta, se voziti ž njimi kvišku do III. nadstropja ter jih ondi raznašati po sobah 100 do 140. Ali pa jih je moral pobirati po sobah ter po liftu odpremljati zopet na vozove. Težko, enolično, a tudi zanimi- > vo delo za Človeka krepke volje in bistrih oči. Marsikaj je sli- • šal, videl in uganil, kar je Jacka zabavalo ter mu ubijalo čas, da : je lažje čakal ure, ko je videl zopet svojo ženko . . . Pravkar sta svetnik Bellitsch in Polly povečerjala, ko je pozvonilo ter je prinesel sluga brzojavko. Naslovljena je bila na ; ime Polly Bellove. Marta je pospravljala posod je z mize, ko je Polly odprla brzojavko in vzkliknila: "O!" Vzklik je bil poln radosti, lahna rdečica ji je podplula ble-dika-tc lice, v očeh pa se ji je posvetil nenavaden žar. "Tu, striček, čitaj!" je dejala in razburjena odhitela v sosednjo sobo. "Hm . . . hm!" je odgovoril svetnik in se zagledal v brzojavko. Videl je dve vrsti številk. "No, da . . . vse v redu!" je za-godrnjal in potisnil papir z navidezno malomarnostjo v žep. Marta je odšla s posodo v hu-hinjo. "Neprevidna isi!" je karal • stric. "Tvoj "O!" ni bil umesten. Marta zdaj umira od radovednosti." "Ah, naj pogine!" se je otresla Polly. "Jutri zjutraj itak odpotujem." "Jutri že?" se je bunil svetnik. "Saj še niti ne veš, kaj ti brzo-javlja!" "Vem, vem!" je triumfirala Polly, "Možiček me kliče k sebi! Hrepeni po meni — kakor jaz po njem, striček!" "O, vi blazni zaljubljenci!" se je jezil striček smehljaje. "Mož in žena sta . . . na, na, — pa se vedeš, kakor bi bila nestrpna nevesta." "Saj ti tega ne razumeš, striček!" je dejala Polly. "V srečnem zakonu narašča ljubezen vsak dan. . . pomlaja se, kakor luna vsak mesec, žari vedno enako toplo kakor sonce." "Na, na, na," se je rogal striček. "Bog daj, da bi vajina ljubezen nikoli ne mrknila." "Nemogoče! Nikdar!" je odvrnila. In nato se je on zatopil v brzojavko. "Zdajle se pokaže, če si slutila prav ali napak! Miruj — in' molči — torej: hreeppeeneene-če. . ." "Vidiš!" je zaplesala. "Hrepeneče me pričakuje. O, Jack!" "Ali ne boš precej tiho, ti ne-srečnica! Pomisli: Marta — policija!" se je razrepenčil svetnik in šepetajoč je zlogoval: — "Hrepeneče te pričakuje vsako minuto, hotel Imperial, Berlin, sobe 100 — 140. Lehman." "Zdaj vidiš: vse sem uganila !" "Res, čudovito" je priznal gospod svetnik. "Oči ljubezni vidijo skozi betonske stene in jeklene oklepe." Bila sta vesela in srečna. — Sklenila sta, da vstaneta naslednjega jutra uro preje in da naročita zajtrk že ob pol osmih. Kmalu po osmih pa pride izvo-šček po Polly in prtljago. Nato je svetnik brzojavko raztrgal na drobne kose ter jo vrgel med papir v koš. Polly se je takoj lotila svojega perila in obleke ter vse zlagala v kovčege. Tekom vožnje se ji je nabralo mnogo robe, a vse nepotrebno je pustila stricu. Pozno sta šla počivat, a še dolgo nista mogla zaspati. Tistih par ur p,a sta usnula tako, da je bilo Marti zjutraj lahko priti po koš s papirji. To pot ni našla v njem nič drugega nego nebroj koščkov raztrganega in zmečkanega telegrama. A prav teh se je razveselila. Gotovo bo našel prijazni gospod Dodd v koščkih zopet kaj važnega. Morda izve iz njih, zakaj in kam odpotuje zoprna Amerikanka. In potem ji že zagode! Vsako jutro je zahajala Marta k. prvi maši v cerkev sv. Petra in Pavla, ter se je vračala dcmov dovolj zgodaj, da je skuhala pravočasno zajtrk. Tistega jutra je torej Marta prišla pol ure preje v isprejemnico po koš ter je takoj nato tekla v hotel "Zlatega jelena." Dodd je še spal. Ko so mu povedali, da želi govoriti ž njim, je bil hitro oblečen. "Naša Amerikanka odpotuje že danes zjutraj" je povedala Marta. "Kar naenkrat?" se je začudil detektiv. "Potem grem za njo." "Sinoči je dobila tole brzojavko." In položila je v papir zavite koščke na mizo. "Izvrstno!" se je razveselil Dodd. "Vi ste zlata Vredna ženska, gospodična! Takoj se lotim razrešitve teh številk. Tu vzemite! če se mi posreči, kar želim, vam pošljem po pošti še sijajno nagrado. Vi pa recite, da vam je umrl stric v Ameriki." Marta je presrečna odšla v cerkev, kjer je goreče molila, da bi ljubi Bog obvaroval vsakršne nezgode predobrega gospoda Dodda in da bi se mu vse posrečilo. Dodd je med tem že razvozlal Jackovo brzojavko. Sicer sta mu manjkala dva koščka, vendar je čital "Imperial Berlin 100 —". To mu je zadoščalo. Opravil se je, zajtrkoval, poravnal račun, razdal kavalirske napitnine ter oddal kovčeg. Nato se je umaknil v sobo ter se ob osmih odpeljal na kolodvor. Vratar hotela pri "Zlatem jelenu" se je zelo začudil, ko je videl leztj na voz starega gospoda sivih las in brk ter z velikim na-nosnikom, čigar svilena vrvica se mu je vila okoli ušesa ter mu padala na prsi. "Aha, detektiv!" si je mislil ter se vrnil v svojo ložo, kjer je stal že ves zbor razburjenih hotelskih duhov: plačilni natakar, sobarica, snažilec obleke in čevljev in nosač prtljage. "Ali ste ga videli? Mladi gospod se je v par minutah izpre-menil v simpatičnega starčka! Kolosalno! — Ampak kavalirja se je pokazal! Amerikanski detektiv! — Naša policija je pa zanič. Vsak čas jim kdo uide iz ječe." Dodd si je kupil vozni listek do Berlina ter je odšel na peron. Ni čakal dolgo, ko sta dospela tja tudi svetnik in Polly. Njene oči so gorele od nestrpnosti in veselo se je smejala. Vsak čas se je ozrla na peronsko uro. Pridrvel je brzovlak ter stal komaj minuto. Polly se je objela s stricem ter skočila v vagon. In še ko je vlak dirjal s kolodvora, sta vihrala po zraku dva robca. Vso pot ni videl Dodd lepe sopotnice. Niti v jedilni voz ni prišla. šele v Berlinu, na Frideriko-vem kolodvoru na Friderikovi cesti jo je zagledal. Dala si je prenesti končege na hotelski avtomobil ter se odpeljala. Doddu se ni mudilo. Izročil je postrežčku prtljažni listek ter mu naročil, naj pelje njegov kovčeg v hotel Imperial, kamor pojde peš. Polly je medtem že dobila sobo št. 117. šla se je preobleč in umit. Franc Ks. Seeliger, recte Jack Bell, je ni videl, ko je dospela. Bil je pravkar z dvigalom v 3. nadstropju. Ko pa se je vrnil, je zagledal njena kovčega. Spoznal ju je, saj je bil tudi na vsakem listek z imenom Strenovo. Razburjen je znosil kopo kovč-gov in košar na lift, raznosil je vse po sobah, končno pa zgrabil njena dva ter se zaletel na št. 117. Baš je prišel iz sobe natakar s policijsko podpisnico. — Jack je počakal samo toliko, da je natakar izginil, potem pa je vdrl, ne da bi potrkal, v Pollyno stanovanje. Pravkar je sedla pred zrcalo ter si razpustila bujne rdečkasto zlate lase, da se počeše. "Ali, ali," je vzkliknila ogorčena, "čemu ne potrkate?" j "Ne!" se je zarezal Seeliger, i ne da bi vzel čepico z glftve ter j je postavil kovčga na stojalci. i Potem je skočil k durim in po-I rinil zapah. "Pri nas delamo to ! takole!" j Že je hotela zaklicati na po-; moč, ko ga je spoznala, j "Jack!" je vzkliknila, mu pad-| la v objem in se mu pustila po-i lj ubijati. : Dolgo je trajalo, preden je : skočil Jack zopet k durim, odte-\ gnil zapah ter s čepico v desni-l ci, z durino kljuko v levici — : poklonil: : "Drugega sedaj ne želite, mi- lostiva: "Torej za hlapca si šel semkaj ?" "Samo zato, da te spet vidim, ljubica sladka!" je šepetal Jack. A na glas je dejal: "Fr. Ks. Seeliger je moje ime, iz Bavarskega doma!" In zopet je zašepetal: "In če bo hotela biti milostiva gospa spet tako prijazna, pridem nocoj še enkrat. Ampak