Akcija 91 KS v Ljubljani in mi
Ugodna ocena obiskovv KS — Nerešene zadeve moramo r eševati hitreje in učinkoviteje — Bolj je treba upoštevati
mnoštvo interesov občanov
Na nedavni seji OK SZDL je bila v središču pozornosti ocena obi-skov v KS kot sestavnega dela enotno dogovorjene akcije v Ljubljani. Govor pa je bil še o vsebinskih in organizacijskih pripravah za izvedbo volilnih konferenc organizadj SZDL.
V oktobru in novembru je po-tekala v vseh krajevnih skupno-stih, občinah in mestu široko za-snovana akci ja obiskov 91 KS, ki je imela namen ugotoviti samou-pravno, politično in interesno organiziranost krajanov; plani-ranje in programiranje razvoja KS; zagotavljanje materialne osnove za uresničevanje pro-gramov; prostorsko preobliko-vanje KS; delovanje delegatov in delegacij; delo in uspehe na po-dročju podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaš-čite in nerešene zadeve, ki ovi-rajo   hitrejši   samoupravni   in
družbeni razvoj KS. Pogovori v KS so bili usmerjeni tudi v raz-prave o zvezni resoluciji o na-daljnjem razvoju KS, v priprave na volilne konfeience SZDL; na javne razprave o izhodiščih »Ljubljana 2000« in o aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti ter zakona o svobodni menjavi dela.
ŠIo je tedaj za dokaj bogat vsebinski okvir razprav, ki so dale jasno oceno in ugotovitve za vsako posamezno krajevno skupnost. Na tej osnovi so na OK
SZDL pripravili analizo, ugoto-vitve in sklepne ocene o obiskih v vseh 17 KS in jo ponudili skupaj z analitičnimi podatki v razpravo delegatom konference.
Iz analiz, ugotovitev in ocene je moč razbrati, da je bila oprav-ljena samoupravna in politična preobrazba v skorajda vseh KS.
V 14 KS so oblikovali delegatske skupščine z izvršilnimi organi, v dveh so razširili sveta K.S, v eni pa opravljajo pristojnosti skupš-čine vsi krajani skupaj s svetom.
V   politični   organiziranosti   so največji   korak   napravile   KK SZDL, ki so ustanovile hišne, ulične, vaške in terenske odbore SZDL. Podobno se organizirajo tudi druge družbenopolitične or-ganizacije, družbene organizaci-
je, društva in krajani, organizi-rani prek hišne samouprave. Enotno organizirani bodo lažje in hitreje reševali tiste zadeve, ki so zanje življenjskega pomena v okviru hiše, ulice, terena ali vasi.
Na področju planiranja in programiranja razvoja KS in za-gotavljanja materialne podlage se procesi razvijanja novih druž-benoekonomskih odnosov in svobodne menjave uveljavljajo vse prepočasi. Tako so program: KS še vse preveč zbir želja in po-treb kot skupen dogovor združe-nega dela, samoupravnih intere-snih skupnosti in občine na pod-lagi srečujočega planiranja ra-zvoja. Posledice neusklajenih programov se kažejo v nerealizi-ranih programskih nalogah.
Sistem financiranja KS bo treba v bodoče graditi na podlagi družbenega planiranja in sa-moupravnega sporazumevanja. Ob tem velja podčrtati ugotovi-tev, da je sedanji sistem financi-ranja KS na zaposlenega krajana (glavarina) le prehodnega zna-čaja in ne ustreza več.
Dobršen del pozornosti je bil v razgovorih dan prnstorskemu preoblikovanju KS. Že vrsto let ugotavljamo, da so naše KS šte-vilčno prevelike in da v tako veli-kih KS ni moč zadovoljivo ure-sničevati samoupravnih in druž-benopolitičnih pravic krajanov. Žal tudi ob tokratnih pogovorih ni prišlo do dogovorov, da bi kako veliko KS razdelili, ozi-roma ustanovili nove KS. Slej ko prej pa se bo treba lotiti tudi tega.
Med najbolj izpostavljanimi zadevarni so bile: komunalna problematika, preskrba s pitno vodo in električno energijo, s prehrambnimi potrebščinami, socialno in zdravstveno varstvo, prometna in PTT mreža, zago-ta vljanje pogojev za delo delega-
tov in delegacij, preobremenje-nost z administrativnimi opravili, razpolaganje s prostorotn in var-stvom okolja, priprave na ljud-sko obrambo in družbeno samo-zaščito itn.
V vaških in primestnih KS so se zavzemali za postopno izena-čevanje življenjskega standarda, za večjo učinkovitost dela upravnih organov in upoštevanje pripomb iz delegatske osnove.
Ce naj strnemo ta zapis, potem velja ugotoviti, da so bili obiski dobro opravljeni, da je bilo danih vrsto ugotovitev, katerih rešitev se je treba tako lotiti in da kaže s podobnimi obiski nadalje-vati tudi v prihodnje.
Družbenopolitični delavci KS, občin in mesta, ki so se obiskov in pogovorov udeležili, so opravili delo, ki bo še nekaj časa osnova za graditev novih družbenoeko-nomskih in družbenopolitičnih odnosov v KS in občini.
OK SZDL so temeljito spre-govorili o vsetn tetn ter sprejeli ustrezne sklepe in stališča, ki jih v celoti objavljamo.
Ivan Kuhar