J&flipjc SLaVko, DubOancu O0M0YINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 186 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY" MORNING, AUGUST 10TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Dvoje mladih življenj odšlo v večnost Rev. L. Kužnik, levo, in Anthony Zorko, ki sta pretečo soboto večer utonila v Chagrin reki. Truplo Zorkota s° našli včeraj dopoldne. (Sliko je iz prijaznosti posodil ^he Cleveland Press.) Narodni delavski odbor je odredil volitve med delavci v treh tovarnah v (levelandu tn ci eveland. — Že dva meseca • silovit štrajk pri treh tek-j, _n'h tovarnah v Clevelandu. ^ je pravzaprav med unija-r - Oni delavci, ki so organizi-i ^ v American Federation of j °r> pravijo, da ni štrajka in naprej, dočim CIO orga-'acija trdi, da je pri tovarnah ^ajk. ki D itr, l>0v a se naredi konec prepiru, aJa že dva meseca, in ki je Uročil že mnogo pobojev, je d 0(^i delavski odbor odredil, j klavci glasujejo, kam želi-^Padati, k American Fed- °ratf iQn of Labor ali Committee industrial Organization, k °»tve se morajo izvršiti te-111 desetih dni. Vsi delavci, ^tajsko-japonski spor postaja resen j^ngaj, '9. avgusta. Dva ja-tiWSka' pomorščaka sta bila v . a danes od kitajskih straž bonskem delu tega mesta. razven uslužbencev v pisarnah in formanov, morajo glasovati. Prizadete tovarne so: Bamber-ger-Rheinthal Co., Federal Knitting Mills Co. in Stone Knitting Mills Co. Obe delavski organizaciji trditi, da imati večino delavcev za seboj. Tajne volitve delavstva bodo dokazale, kdo ima prav. Volitve se bodo vršile pod nadzorstvom vladnih uradnikov. Vodja CIO unije, ki vodi štrajk pri omenjenih treh tovarnah, se je izjavil, da ni prav, ker vladni odbor ni priznal CIO unije kot zastopnice štrajkar-jev, toda je rekel, da se bo podal odredbi. a Japonca sta bila v uniformi Ob; lloS';a hotela priti na zrakoplov-]e P°lje. Straže so posredova-lt ^r se Japonca nista uma-ji} a> so Kitajci začeli streljati. ®ke se P°roča' da so japon-fs. straže zasedle važno mesto gQ ^ao, v sredi med Peipin-j^, ,in Šangajem. Nadaljni vo-% / °ddelki japonske armade 5ka peli na Kitajsko. Kitaj-^ Se Pripravlja z vsemi silami vojno. Poroča se tudi, Vo.Jevnemška vlada odpoklicala s^.^ke inštruktorje pri kitaj-5j.j.armadi, ker je Nemčija v si(0 teljskih zvezah z Japon- ^ Selassie issie ne sme iz-j dati spominov V^don, g. avgusta. Haile Se-^fti'6' bivŠi abesinski vladar, je V U?ra.VaI izdati posebno knjigo, 6ri bi opisal dogodke tekom VjCe°"abesinske vojne in vse krili v '1 so jih Italijani povzroči- Hs iniji- Sj3daJ Pa Haile dobil namigljaj od an-Sti, y vlade, da svoj načrt opu-•skLi1zrok je, ker je Anglija ^ žel!a Prijateljstvo z Italijo in «otll61'.da se to prijateljstvo 4tigipJeno kn-iiSO. ki bi izšla v N^1' razdrlo. Anglija tudi Ab6s-ava v kratkem priznati jo. ' u3o kot italijansko koloni-* Turčija, je % 2/azstrelba gasolina, ki je ^ Turko- 'V. Pravoslavni nadaljujejo z bojem proti konkordatu Belgrad, 10. avgusta. Srbska pravoslavna cerkev, ki se bori z vso silo, da ne bi katoličani v Jugoslaviji dobili istih pravic, kot jih uživajo pravoslavni, so začeli z novim bojem na vseh straneh, da če le mogoče preprečijo potrditev konkordata z Vatikanom. Včeraj so pravoslavni pop je v vseh pravoslavnih cerkvah čita-li razglas srbskega sinoda, ki je suspendiral iz cerkve vse ministre in državne poslance, ki so glasovali za konkordat. -o- Dva lopova prijeta Policija je dobila v roke dva lopova, ki sta imela navado, da sta pazila na zaljubljene pare ponoči v parkih. Najprvo sta par oropala za ves denar, potem sta pa navadno še posilila žensko v avtomobilu'. Lopova sta priznala devet takih dejanj. Pozor, kadeti! Starši kadetov društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so prošeni, da pošljejo svoje otroke-kadete v lanskih uniformah danes zvečer ob 6. uri v Slovenski dom na Holmes Ave., odkoder odkorakajo k skupni molitvi za pokojnega Rev. Kužnika. — Voditelj. Računi za plin Danes je zadnji dan, ko lahko plačate račune za plin. Plačajte do 6. ure zvečer v našem uradu. Pri nas lahko plačate tudi vse račune za vodo, telefon in elektriko. * V Braziliji so naredili postavo, ki prepoveduje nositi zelene srajce civilnim uslužbencem. Lep program za poslovilni večer dr. Trdana Odbor Kulturnega vrta podaja program, ki se vrši v sredo večer v Knausovi dvorani ob 7:30. To bo poslovilni večer naših častnih gostov dr. Trdana in ravnatelja g. Slapšaka. Oba bosta nastopila in povedala poslovilne besede pred odhodom v domovino. Kazane bodo obenem filmske slike iz domovine, zlasti one, katere je pomagal snemati sam dr. Trdan, ki bo znal natančno povedati o vseh ongavih Uršah, Nežah in Marijancah, ki nosijo jerbase na glavi, perejo ob vodi ali trgajo plevel po ribniških livadah. Med slikami bodo zvonili tudi pravi domači zvonovi jn pridne delavke bodo prepevale na polju. Poleg tega bo pa v domačem dialektu razlagal pomen slik dr. Trdan. Pred začetkom programa bo Rt. Rev. kanonik J .J. Oman povedal nekaj o teh častnih naših gostih, ki sta se nahajala "na jerpergi" pri njem. Povedal bo vse slabo in dobro o obeh, tako da se bomo do dobrega spoznali. Naša dekleta in žene bodo pod vodstvom Mrs. Frances Ponikvar in Mrs. Albine Novak stregle gostom, kajti sedelo se bo pri mizah, kot se spodobi v domovini. Isti večer se bodo videle tudi slike proslave odkritja spomenikov Cankarja in Gregorčiča. Vas vse skupaj vljudno vabi odbor. Vsepetorke prehlajene Callander, Ontario, 9. avgusta. Iz dobro poučenih virov se poroča, da je dobilo sedaj vseh pet kanadskih petork prehlad. Nobenemu obiskovalcu ni rao-' goče priti v poslopje, kjer se na-: hajajo petorke pod nadzor-1 stvom dr. Dafoe. Trdi se, da je ' petorke iznenadil močan dež, ' ko so se igrale na dvorišču. To 1 je povzročilo prehlad. Strežni-1 ce so sicer bile takoj na mestu, I da spravijo otroke v poslopje, ' toda živahna dekleta so tako 1 skakala okoli, da so jih strežnice le s težavo spravile skupaj. Zvezna vlada bo začela popisovati brezposelne Washington, 9. avgusta. Senatna zbornica je odobrila načrt, da se začne s štetjem brezposelnih v Ameriki. Predsednik Roosevelt je prvotno nasprotoval štetju, toda je svoj protest sedaj umaknil. Pričakuje se, da bo načrt tudi poslanskega zbornica odobrila, štetje brezposelnih bo končano 1. aprilom druzega leta. štetje namerava dognati število brezposelnih, njih poklice in kako so razdeljeni v posameznih državah. Ko bo štetje gotovo bo vlada začela izvajati gotov program glede zopetne zaposelnosti in družabne sigurnosti brezposelnih. štetje bo veljalo vlado skoro pet milijonov dolarjev. -o- Važen sestanek! Jutri večer ob sedmih naj pridejo v Slovenski dom na Holmes Ave. vsi člani mladinskega oddelka društev Kras št. 8 SDZ in Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ v svrho organiziranja. Zlasti naj pridejo vsi od 6 do 18 leta. Ta sestanek je jako važen, zato se prosi starše, da pošljejo svoje otroke v sredo večer gotovo v Slovenski dom. Igralni stroji šerif Grall iz Lorain County je zapovedal svojim pomočnikom, da morajo odstraniti vse igralne stroje po vsem Lorain okraju. Lastnikom je dal časa 48 ur, da jih sami odstranijo, in ako ne, pridejo pomožni šerifi, ki bodo stroje razbili. Napaden stavkolomilec George Klaič, ki stanuje na 2209 W. 20th St., je povedal policiji, da je bil večkrat zaporedoma udarjen s kolom po glavi, ko je nameraval iti v svoje stanovanje. Klaič je skeb pri Re public Steel Co. Pazite se ! Joseph Orsag je zgubil svojo gostilniško licenco, ker je dal nekemu pijanemu človeku koza-| rec žganja. Poleg tega mora plačati $50.00 kazni. Vstopnice k razstavi Kmalu bo med nami nedelja, ko se proslavi Slovenski dan na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. Kdorkoli se namerava udeležiti, si mora preskrbeti tudi vstopnice. Oni, ki bodo v narodnih nošah, so prosti vstopnine, vsi drugi pa morajo imeti vstopnice. Odbor Kulturnega vrta je kupil precejšnje število teh vstopnic, katere prodaja mnogo ceneje kot je pa navad-* na ceha vstopnicam. Cena teh vstopnic je 50c, dočim bi morali pri vratih razstave plačati 75c, pri tem pa ima še Kulturni vrt nekaj dobička. Vsak dobro misleč bo lahko kupil vstopnico pri odbornikih Kulturnega vrta. Tako bo prihranil 25c sehi, a Kulturnemu vrtu storil dobro delo. V Clevelandu dobite te vstopnice pri Mr. Joseph Grdina na 6121 St. Clair Ave. in pri Mrs. Makovec v S. N. Domu. V Lorainu, Ohio, ima vstopnice Mr. Louis Balant, 1808 E. 32d St., za Barberton pa ima vstopnice Mr. Joseph Lekšan, 196 22d St. Sezite po njih,! Piketi*v Clevelandu Common Pleas sodnik David Hertz je včeraj razveljavil odredbo direktorja javne varnosti glede piketiranja pri Republic Steel Co. Direktor je odredil, da ne sme biti več kot 15 piketov za vsaka vrata tovarne in da morajo biti piketi najmanj 500 jar-dov od tovarne. Sodnik Hertz je razsodil, da direktor Ness nima te pravice in da se število piketov lahko pomnoži in da je dolžnost policije varovati pikete. Kompanije so za štrajk. Razne delavske novice Paterson, N. J., 9. avgusta. Kakih 6,000 delavcev, ki so zaposleni v tovarnah za svilo in raznih tekstilnih delavnicah, je včeraj zjutraj ob 5. uri na povelje vodstva CIO unije za-štrajkalo. Ta štrajk ima podporo od strani delodajalcev, ki so izjavili, da bodo sodelovali s štraj-karji. Tekstilna in svilna industrija ima namreč, zaposlenih v Ameriki kakih 60,000 delavcev, in skoro sleherna tovarna ima druge delovna ure, razmere in plače. Lastniki tovaren želijo, da CIO organizira vseh teh 60,000 delavcev, da se potem stavijo enotne zahteve glede plač in ur in da se v bodoče preprečijo enaki štrajki. Wallace, Idaho, 9. avgusta. Pred tednom dni je nastal v Sunshine rudniku, ki je najbolj bogati srebrni rudnik na svetu, štrajk. štrajk je bil napovedan po CIO organizatorjih, toda štrajkarji so koncem tedna postali tako srditi na CIO voditelje, da so njih slike sežgali, se pobotali sami s kompanijo in se vriskajoč vrnili na delo. CIO voditelji so morali pobegniti iz države. Postavodajalci v Washinglonu bi radi ili domov, toda nekateri bi k rudi zborovali -o— Iz mladinske konvencije Iz mladinske konvencije J. S. K. Jednote, ki se je vršila v Ely, Minn., pošiljajo prijazne pozdrave v Cleveland: Lillian in Joseph Rudolph, sin in hčerka tajnika društva št. 37 JSKJ, nadalje Edward Zalar, sin podpredsednika istega društva, potem pa delegati društva Ilirska Vila št. 173 J. S. K. J. in sicer: Albert Poklar, Anthony Prime Jr. i" Frank Be-niger Jr. Vsem skupaj prav iskrena hvala. Nov rekord Iz Anglije se poroča, da je znameniti francoski parnik Nor-mandie naredil zopet nov rekord za preko-oceansko vožnjo. Iz New Yorka do Bish°Ps Gate, Anglija, je parnik vozil samo 3 dni, 22 ur i« 7 minut. K molitvi članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so proše-ne, da pridejo v torek večer ob 8. uri k molitvi za pokojnega Rev. Ludvik Kužnika. Pogreb Kalina Pogreb pokojnega Antona Kalina se vrši v sredo zjutraj točno ob 7:15 iz hiše žalosti na 16615 St. Clair Ave. in ob 7:45 v cerkev. 21,000 Chrysler delavcev se zopet vrnilo na delo Detroit, 9. avgusta. V pon-deljek se je vrnilo 21,000 Chrysler delavcev, ki so zaposleni v Plymouth tovarnah, zopet na delo. Na štrajku so bili tri dni radi odslovitve od dela štirih delavcev. Kompanija in unija sta se pobotali. Da je prišlo do tako hitre poravnave se je zahvaliti posredovanju vladnega delavskega oddelka. Delavska tajnica je nujno prosila obe stranki, da narediti mir. Dotični štirje delavci, ki so bili odslovljeni, pridejo pred posebno razsodišče, ki naj do-žene, če so bili pravilno odpuščeni ali ne. Omenjeni so bili odpuščeni od dela, ker so v tovarni napadli neke druge delavce, ki ne spadajo v avtomobilsko unijo. —-o- Vest iz domovine Mr. Frank Planinšek, 10609 Prince Ave., je dobil iz domovine žalostno vest, da umrl brat Jože Planinšek, vas Zago-rica, pošta Št. Vid pri Stični. Po poklicu je bil krojač. Doma zapušča žalujočo soprogo, hčer in tri sinove, sestro omoženo Primožič, v Clevelandu pa tri brate, Martina, Antona in Franka. Vsem, ki so ga poznali, ga priporočamo v blag spomin. Nesreča z busom V bližini Toledo, Ohio, se je v nedeljo zvečer pripetila večja nesreča z busom. V nesreči je dobilo deset oseb težke poškodbe. Bus je vozil iz; Clevelanda v Chicago, ko se je sredi pota zvrnila v jarek. Pogreb Jos. Kožarja Pogreb ranjkega Joseph Kožarja se ne bo vršil v sredo, pač pa v četrtek, 12. avgusta iz hiše žalosti na 723 E. 157th St. ob 8:30 v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Calvary pokopališče. Iz tržnice Jajca so te dni poskočila v ceni, meso, govedina kot praseti-na, je še vedno jako visoko v cenah, dočim je precej padla cena pšenice in koruze. Washington, 9. avgusta. Predsednik poslanske zbornice kongresa Bankhead je posvaril poslance naj nikar ne hitijo preveč z delom v divjem prizadevanju, da bi kongres čimprej zaključil svoje zborovanje. Bankhead je mnenja, da če poslapska zbornica zboruje noč in dan do 21. avgusta, ko namerava kongres zaključiti svoje zborovanje, da ne more biti gotov z delom, ki ga je predložil predsednik Roosevelt. Toda vodja večine v senatni zbornici, senator Barkley, je mnenja, da je kongres z normalnim delom lahko gotov do 21. avgusta. Senatna zbornica je precej gotova s svojim delom in čaka sedaj na poslansko zbornico. Ta mora rešiti še postavo glede delovnih ur, glede vladne gradnje hiš in glede iztirjevanja davkov. Glede delavskih plač in delovnih ur traja že več dni ostra debata v zbornici. Madrid bo v kratkem osamljen. Nacionalisti se polastili vseh potov do Madrida Hendaye, Francija, 9. avgusta. Zadnje bitke so nacionalistom prinesle več zmag in povzročile, da je mesto Madrid že skoro osamljeno. Nacionalisti so sedaj v ofenzivi vzhodno od Madrida. Nacionalisti so komaj par milj od važne točke Salvaca-nete, odkoder se kontrolira nad vse važna pot Cuenca.Teruel-Valencia. Iz krogov nacionalistov prihajajo dosledna poročila, da je v Barceloni, kjer je sedež komunistov, zopet izbruhnil boj na ulicah. Socialisti v Madridu in komunisti v Barceloni so se v kratkem združili, a je na-sprotstvo zopet izbruhnilo na dan. Temu nasprotno pa poroča madridska vlada, da je nastal punt med nacionalisti v mestu Toledo. Španci so se baje uprli sedaj zatirala. --o- vodstvu nemških in laških častnikov. General Franco je vse te vesti absolutno zanikal. Valencia, 9. avgusta. Socialistična vlada se ne čuti več varno v mestu Valencia in je sklenila preseliti več ministerstev v Barcelono. Tudi predsednik španske republike Azana namerava odpotovati v Barcelono. Madrid, 9. avgusta. Španska vlada je dala dovoljenje duhovnom, ki se nahajajo v onih delih Španije, ki so pod kontrolo socialistične vlade, da smejo zo-pet odpreti cerkve in da duhovni vršijo svoje verske dolžnosti. Očividno je storila madridska vlada ta korak, da bi pridobila na svojo stran katoličane, katere je madridska vlada do. Joseph Bradač umrl Po šestmesečni bolezni je včeraj preminul dobro poznani Joseph Bradač, star 48" let. V Ameriki je bival 31 let. Doma je bil i^ vasi Velike Lese pri Zatični. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, ki je dobro poznana in agilna uradnica pri mnogih društvih, dva sina, Josepha in Al. berta, dva brata, Antona v North Randall, O., in Dominika v Bridgeport, O. Nadalje dve sestri, Uršula Skully in Ana Somrak ter več drugih sorodnikov. Pokojni je bil član društva Janeza Krstnika št. 71 JSKJ ii> dru. štva Carniola Tent, T. M. Po. greb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. iz hiše žalosti na H53 E. 167th St. pod vodstvom Frank Zaltrajška. Težko prizadeti družini naše globokjo sožalje! Naj boranjkemu mirna ameriška zemlja! Proti Finklu Councilman 12. varde v Clevelandu, Herman Finkle, ki absolutno gospodari nad to zamorsko vardo že zadnjih 18 let, in ki je republikanec starega kopita in nazadnjaštva, je dobil letos resnega nasprotnika v osebi John A. Cobbs-a, ki študira pravo na Western Reserve univerzi. Cobbs je demokrat in je lansko leto vodil kampanj« za Roosevelta v 12. vardi. Finkle še ni imel nikdar tako učenega, atletičnega in zgovornega nasprotnika, kot ga bo imel letos. Politični preroki pravijo, da bo Cobbs zlahka premagal Finkla , ki je ena zadnjih trdnjav nazadnjaštva v mestni zbornici Clevelanda. Mladenič Zorko Včeraj dopoldne so našli tudi truplo utopljenega mladeniča Antona Zorko. Ranjki je bil star 21 let. Bil je rojen v Clevelandu. Pokojni se je zlasti odlikoval s svojimi izvrstnimi dopisi, katere je priobčeval v angleškem jeziku ob sebotah v "Ameriški Domovini." Pokojni zapušča tu starše Mr. in Mrs. Anton in Jennie Zorko. Dekliško ime matere je bilo Ferenčak. Zapušča tudi brata Josepha. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva Najsvetejšega Imena. Pogreb mladeniča se vrši v četrtek ob 9:30 zjutraj iz hiše žalosti na 15406 Holmes Ave. v cerkev Marije Vnebovzete pod vodstvom August F. Svetek. Globoko užalostenim staršem in sorodnikom naše iskreno sožalje! Pozdrav iz domovine Iz vrha ljubljanskega nebotičnika pozdravljajo Slovence v Clevelandu sledeči: Pauline Zupančič, Anton škufca, Fanika Erjavec, Joseph Miklich, Frances Habich iz Alliquippa, Pa. Pišejo, da se jako dobro zabavajo. Prav lepa hvala za pozdrave. Zgubljene vstopnice V nedeljo se je zgubilo 5 vstopnic za koncert skupnih mladinskih zborov. Kdor jih je našel naj jih vrne tajnici Slavčkov Juliji Peternel, 1383 E. 55th St. ali pa John Tavčarju v S. N. Domu. V bolnišnici V Cleveland City Hospital se je podala Mrs. Mary Jakšetič, 727 E. 157th St. Znanci in prijatelji so prošeni, da jo obiščejo. Nahaja se v 6. nadstropju, soba št. 11. ft AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 10TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 81 Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na letu »5.80. Za Cleveland, po pofttl, celo leto 97.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznatolclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.8. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. CJB. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 lor fl months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year. 81ngle copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 186, Tues., Aug. 10, 1937 Slovenski dan na razstavi Propaganda komunistov in zamorci Mnogim menda ni znano, da imajo kpmunisti v Zedi-njenih državah silne svote na razpolago, da širijo svojo propagando med ameriškimi črnci. Trudijo se, da kapitalizira-jo svoje smernice v plemenskem in razrednem sovraštvu. Komunistični pisci pišejo posebne članke in novice, katere pošiljajo zamorskemu časopisju v tej deželi in drugod, kjer se nahaja večje število črncev. Pred seboj imamo en izvod časopisa "The Black Dispatch," ki je pisan za ameriške zamorce in ki izhaja v Oklahoma City, Okla. Na tretji strani se nahaja članek pod dvojno kolono z naslovom: "Španska revolucija prinaša ameriškim črncem mnogo naukov." Ta članek je napisan po nekem Roy Arlan Woodsonu, črncu, ki se trenutno nahaja v Valenciji, Španija, kjer je danes sedež španske socialistične vlade. V tem članku je več pomot, direktnih laži in potvorb, kot pa ima zanemarjeni pes uši v svoji dlaki. Ta članek je naravnost razžaljanje ameriških črncev. Kako more biti časopis, katerega namen je izboljšati stanje ameriškega črnca, tako zabit, da priobčuje take laži, ki se dajo otipati z dlako, mi ne moremo razumeti. V članku se najprvo opisuje Mussolinijev pohod v Abe-sinijo, in iz tega sklepa pisec, da bi morali vsi ameriški črnci pristopiti h komunizmu. In članek nadaljuje: "Kaj se da narediti s skupno fronto vseh delavcev v Ameriki, črnih in belih, to nam je pokazala današnja Španija! ! ! In pisec nadaljuje: "Še pred enim letom ogromna množina španskega prebivalstva ni znala niti čitati niti pisati, niti ni imela delavska mladina kake prilike za vzgojo. Bolnišnice so bile razkoš-nost samo za bogatine! Imeli smo sedaj priliko biti v bolnišnici. Gledališča, godba, umetnine, vse to so imeli v bolnišnicah. "Danes, ko je minulo leto, odkar se nahaja ljudska fronta na vladi, je sleherni španski otrok izpod 16. leta v šoli. Starši se živijo od otrok, in vlada jim plačuje podpore, ako otrok hodi v šolo. Bolnišnice se gradijo vsak dan. Ljudske mase se zabavajo v stoterih gledališčih in godba igra vsepovsod za ljudi! Voznina na cestni* železnici se je znižala, da ne znaša danes niti pol centa za eno vožnjo!" Pisec tega članka je ali absoluten ignorant in sploh ne ve, kaj se godi po svetu, ali se pa norčuje iz inteligence ameriških črncev. V članku omenja, da je požiganje cerkev v Španiji od strani socialistov in komunistov "navadna potvor-ba," toda v prihodnjem stavku že piše, da ameriški črnci potrebujejo cerkve kot za svcja družabna shajališča! Ali niso krščanski ameriški črnci inteligentni dovolj, da vedo, da komunizem nasprotuje vsaki veri, vsaki cerkvi in da se je za-rotil, da izkorenini iz človeških src samega Boga?! In člankar nadaljuje: "Katoliške cerkve v Španiji niso bile zažgane! V prihodnjem stavku pa se je že samega vjel v past, ko piše, da kar je bilo požganih cerkva v Španiji, da so bili komunisti k temu prisiljeni, ker so duhovni in redovniki iz cerkev streljali na množice na cestah! ! In zopet nadaljuje ignorantni člankar: "Komunisti so napadli samostane, ker so dognali, da so v samostanih nosne redovnice, mrtvi otroci, da imajo v njih mučilnice in sobe polne blaznih ljudi. K sreči je sedanja vlada spremenila večino teh samostanov v šole, bolnišnice in delavnice . . ." Živa resnica je, odgovarja Mr. Pliny Windle, kateremu je položaj bolj poznan, kot komu drugemu, da so postale re" dovnice v španskih samostanih noseče, potem ko so udrli v samostane komunisti in jih posilili, dočim so starejše pomorili ... Urednik časopisa "The Black Dispatch" je dobil potem, ko je priobčil ta članek, stotero protestov, v katerem ameriški črnci protestirajo, ker smatra ameriške črne državljane za tako abotne, da bi verjeli tako nagnjusno izmišljene laži. Znani vodja črncev v Ameriki, William Montgommery Rourke, je pisal: "Mi ameriški črnci se znamo sami zagovarjati, braniti in pomagati naprej. Da bi pa nas v Evropi učili, kako naj napredujemo, smatramo to, kot napad na našo inteligenco. Naj Španci počenjajo kar hočejo, naše prizadevanje je, da ostanemo lojalni ameriški državljani in si postavnim potom v tej deželi pomagamo naprej!" Cleveland (Collinwood), O. - Bliža se naglih korakov slovenski cfan na clevelandski jezerski razstavi. Pripraviti se moramo, kako bomo nastopile"v narodnih nošah. Kakor ste brale dopis od Mrs. Albine Novak, bo v kratkem sklican sestanek vseh narodnih noš. Prosim vse collinwoodske žene in dekleta, da kadar boste videle in brale v Ameriški Domovini vabilo na ta sestanek, da se odzovete in pridite, kamor bo prostor odločen. Treba je imeti pred nastopom malo vaje. Ljudje tako radi gledajo drill teame, zato se moramo tudi me v narodnih nošah malo priučiti v korakanju. Nobena ne sme reči, da je prestara za učiti, človek ni nikoli prestar in vsak dan se moramo učiti, posebno še priseljenci. Lepo prosim, kar ima v Col-linwoodu narodne noše, vse na jezersko razstavo na slovenski dan 22. avgusta. Pa še to vas prosim, da kadar greste ob kaki drugi priliki na razstavo, da kupite poprej vstopnico pri John Rožancu. Tukaj jih dobite za 50c, ki stanejo na razstavi 75c. Pri tem bo dobil tudi naš kulturni vrt nekaj od tega. Vrt potrebuje še denar, ker je potreba še dosti stvari, da bo delo v vsem dogo-tovljeno in da bo v resnici najlepši Jugoslovanski kulturni vrt. Torej na 22. avgusta vse narodne noše na plan! Posebno naj se odzove Collinwood. Pozdrav vsem ženam in dekletom, ki imajo narodne noše. Mary Lusin. Eva JMtriek, stara 32 let, doma iz Toledo, O., se je naveličala življenja. Šla je na železniški most in hotela skočiti v globo-čino. To so ji pravočasno preprečili. Nato je vzela vrv, da se obesi. Zabranili so ji tudi to, A ni odnehala, šla je in se — omoži- la. Tega ji nihče ni branil in tako je dosegla svoj namen. * * * V Prosveti in Proletarcu se je vnelo dopisniško pretepavanje med Frankcm Barbičem in Ivanom Jontezom. Razprtija je hujša kot je bila med Julijem Cezarjem in Markom Antonijem. Mi stavimo na Barbiča. K predstavi ni nobene vstopnine. Oh, mi se imamo radi, radi, radi . . . s!t * »It Henry Ford pravi, da se je svet zadnjih 50 let zelo spremenil. Da, da, pl.iužna kolca že niso več v modi in ostrmic nismo videli že zadnjih 25 let. • Slovenska skupina Fisher Body Izredna seja slovenske skupine Local 45 se bo vršila na 11. avgusta v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., začetek ob 7 :30 zvečer. Vabim vas, da se udeležite te seje pol-noštevilno. Naša pogodba bo potekla 11. avgusta 1937. Bliža se nam nov boj, morda bol j drastičen kot zadnji. Dobro bi bilo malo razmotrivanja, dobrih nasvetov, zato je dolžnost vsakega člana, da gotovo poseti to sejo. In ker je glavna unij-ska seja 14. avgusta, bi bilo zelo koristno, če pošljemo na glavno sejo kako rezolucijo, da bo dober pouk delegatom. Iz Local 45 je namreč izvoljenih 21 delegatov, med njimi sta tudi dve Slovenki in sicer Anna Urbas in Rose Jalovec. Na to sejo sta tudi povabljena Homer Martin, predsednik IUUAW, in Wyndham Mortimer, podpredsednik. Ta dva bosta igrala važno vlogo na konvenciji. Glavna unijska seja bo zelo zanimiva, torej pridite vsi. Mnogo se govori, da mi Slovenci nimamo pravice imeti svoje seje ali prireditve. Prosim da tisti, ki širi take govorice, preneha s tem, ker na tak način mnogo škoduje slovenski skupini in organizaciji sploh. Ni čuda, če pride na to sejo le po par članov. Naznanjam vsem slovenskim članom, da nam je eksekutivni urad po daljšem posvetovanju odločil ime, ki se glasi: Slovenian Group Fisher Body Local 45. Na seji 13. junija 1937 je članstvo sklenilo, da se priredi plesna veselica in sicer 18. decembra 1937 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za to priliko je daroval Anton Dolgan krasen G tubov Zenith radijo. Naš namen je povečati našo blagajno, da bomo pripravljeni v slučaju zopetne stavke. Iz te blagajne bi se po- magalo revnim slovenskim družinam članov, pomagalo unijski kuhinji na slovenski dan. V zadnji stavki se je streglo okrog 2,000 stavkarjem vsak dan. To stane mnogo denarja. Sedaj je čas, da se pripravimo. Pozivamo slovenske delavce, da z vso vnemo delujejo za izvolitev delavskega kandidata Louis Spisaka. Podpisi morajo j biti zbrani pred 17. avgustom, ki je zadnji dan. V 26. Vardi, kjer Spisak kandidira za coun-cilmana, je bolj malo Slovencev. Zato bi bilo dobro od Slovencev, da gredo tudi okrog drugih narodnosti v 26. vardi. S tem boste pomagali do izvolitve Spisaka, da pride v mestno zbornico. Informacije in peticije dobite v uradu Fisher Body Local 45 na 14005 CoitRd. Spisak je na neodvisnem tiketu. Konvencija se vrši 23. avgusta 1937 v Milwaukee, Wis. Anna Urbas, tajnica. redu. Nič ne vemo, kdaj nas Bog pokliče na račun. Blagi družini Kužnikovi in Zorkovi pa ob pretresljivi nesreči: naše najglobokejše sožalje! Bog vas tolaži. Preč. g. Kužni-ku in pa Zorkotovemu Tonetu daj Bog večni mir. Samo kratko ločeni smo tu na svetu, kmalu bode dokončana naša pot. Zgodaj odhitela sta v mladosti cveta, večno združil Dode zopet nas Gospod. Marija Kurnik. Čez 45 let Spomini srečnih, mladih let žive v src globini. Naša blaga slovenska pionirka, Mrs. Frances Perko v Col-linwoodu, je doživela 2. avgusta prav vesel in srečen dan. Prihitela je k družini Perkovi iz daljnega JoUeta na obisk spoštovana pionirka, Mrs. Frances šušteršič, katera je soseda in pa mladostna prijateljica Mrs. Perko iz drage domovine. Naši vrli Slovenski sta doma iz fare Krka tam ob Stični, ter se že polnih 45 let nista videli. Svojo mladost sta preživeli v ljubezni, dokler nista odšli iskat si sreče v Ameriko. Na evharističnem kongresu se je posrečilo Mrs. Perko zvedeti kje živi njena dobra prijateljica. Zdaj obe naši vrli Slovenki obujati vesele in težke spomine, katere sta doživeli od svoje mladosti do danes. Veliko si imata povedati. Kdo bi ne ž.elel doživeti tako srečen dan v tujini? Tirdi jaz hrepenim po tako srečnem trenutku, videti svoje drage. Želim vama, blagi Slovenki, še mnogo zdravih sončnih dni. Prisrčno pozdravljena Mrs. Frances šušteršič v naši naselbini. Pa pozdravite, prosim, naše rojake v Jolietu in še pridite! Bog živi! Marija Kurnik. Preč. g. L. Kužniku in T. Zorkotu na gomilo tiho Stvarnik, ki korak naš vsak prešteje, na račun poklical je oba . . . življenja čolnič je prispel do meje, tako odločil je Gospod neba. Danes, 8. avgtista se je v zgodnjih jutranjih urah bliskovito razširila strašna grozna resnica, da sta naš preč. gospod L. Kuž-nik, pa Tone Zorko, — utonila. Na kratek oddih, na toliko za-željene počitnice sta vidva odhitela, a Vsemogočni vaju je skupaj poklical v nebeške višave, na večno srečne počitnice. Pretresljivo so zaplakali dobri ljubljeni starši, zaplakala je župnija Marije Vnebovzete, pla-ka, tužno plaka naš Collinwood, kjer sta imela toliko prijateljev. Ni še in ne bo začel j ena rana ob težki izgubi preč. g. Viranta in sedaj jokamo za Vami, preč. g. Kužnik, ob prerani, tako tragični smrti Vaši. Temni oblaki nesreč, kateri vise nad našim Collinwoodom, ko kliče Večni na račun tako nena-dema, naj nam bo v svarilni signal, da bomo imeli svoj potni list v dolgo večnost popolnoma v Dobil sem partnerja Cleveland, O.—Na moj dopis v Ameriški Domovini se je oglasil iz Indianapolisa Frank Velikan, navdušen in delaven mož na narodnem polju in pri društvih. Bral je moj dopis o zvonovih in nemudoma je poslal dva dolarja za kulturni vrt, obenem pa zaprosil, da bi na kak način bilo mogoče dobiti plošče zvonov. Mr. Velikanu bom skušal ustreči na en ali drugi način. Zvone-nje bomo imeli, pa magari če naročimo zvonove prav iz starega kraja sem v Ameriko. Iskrena hvala Mr. Velikanu za dar za kulturni vrt. Kadar zopet obiščete Cleveland, boste videli vrt že mnogo drugačen kot takrat, ko ste bili med nami ob Baragovi .slavnosti. Bog živi naše take, v resnici prave narodnjake! A. Grdina. -o-- Glede narodnih noš Dne 4. avgusta je izšel v tem listu dopis izpod peresa Mrs. Albine Novak. Ta dopis se glasi kot nekaka kritika o javnih nastopih žena in deklet v narodnih nošah, ali pa, da je že skrajni čas, da se boljše organiziramo. Spodaj podpisana si štejem v dolžnost podati .v, .javnost zagovor istih, kot večletna udejstvo-valka in tudi uradnica pri Klubu narodnih noš. Vsakomur, kdor se zanima za javno življenje, je znano, da so žene in dekleta.že večkrat in to v velikem številu nastopale pri raznih prireditvah v narodnih nošah in vselej, to s ponosom zapišem, so se. dobro postavile in bile svojemu narodu v čast, kar so pričala številna priznanja, tako od strani naše, kakor tudi tujih narodnosti. Kar se pa tiče slavnosti 25. julija je bilo, žal, nekaj nezadovoljstva med ženstvom, to pa vsled nezadostnega upogleda za program, ki se je vršil v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Končno pa to ni nič posebnega, kajti brez nezadovoljnežev itak ne obstoja nobena stvar. Strinjam se pa tudi jaz z že omenjeno dopisovalko in kar je želja tudi večine, da se v še boljše razumevanje skliče sestanek, kjer naj bi se izvolila ENA kot vrhovna voditeljica za narodne noše iz vseh okrožij. Kadar bo sestanek napovedan, le pridite v polnem številu, da se dobro pripravimo tudi za nastop slovenskega dne, ki se bo vršil 22. avgusta na Veliki jezerski razstavi. Pozdrav! Frances Ponikvar. Napori in lakota ne upo-gnejo vselej človeka Nedolgo tega je umrl general Adolphus W. Greeley, star 91 let. S svojo častitljivo starostjo je ta človek dokazal, da silni napori ne ubijejo človeka, niti mu ne skrajšajo življenja. Malokdo pred njim je šel skozi strašne preizkušnje, ki jih je prestal devet mesecev v skrajno severnih pokrajinah, ko je moral živeti ob hrani, ki bi sicer zadostovala samo za šest tednov. Večino svojega življenja je prebil v službi strica Sama v obrežni signalni službi, ki ga je vodila od skrajne severne točke v Alaski, pa doli v vročo Kubo in Porto Rico. Kljub vsemu temu je bil Greeley vedno v najboljšem zdravju. Tudi druge slučaje imamo to-pogledno, na primer Mrs. Margaret McMahon, ki je umrla v starosti 89 let in je bila še edina živeča od družbe, ki je leta 1846 doživela pri Dooner jezeru v gorovju Sierra Nevada ono strahovito lakoto, kot je ne pozna ameriška zgodovina enake. Pri tisti priliki so nekateri jedli človeško meso, da so ostali pri življenju v silnih zametih, dokler ni prišla rešitev. Ali pa vzemimo slučaj francoske ladje Meduze, ki se je razbila ob afriškem obrežju v juliju 1816. Za 400 potnikov je bilo na razpolago samo šest čolnov. V naglici so zbili splav, kamor je šla večina potnikov. Kaj so ti brodolomci prestali, je nepopisno. Od lakote in žeje so cepali ko muhe. Preostali so jedli meso svojih mrtvih tovarišev. Od vseh teh se jih je rešilo petnajst. Pet /jih je kmalu zatem umrlo, deset jih je pa še dolgo živelo kljub vsem naporom in težavam, ki so jih tedaj prestali. Pa da se povrnemo nazaj k generalu Greeleyu. Ameriški znanstveniki so bili mnenja, da bi se postavila na severnem tečaju ali blizu njega vremenska opazovalnica, prav kot je zdaj opazovalnica ruske ekspedicije, ki se nahaja blizu severnega tečaja, kjer bo ostala eno leto in si zapisovala razne vremenske izpremembe v tem ali onem letnem času. Greeley je bil takrat poročnik v ameriškem signalnem ko-ru in je bil določen za poveljnika te ekspedicije. Njemu so bili še prideljeni: dva druga častnika, zdravnik, 19 vojakov ter dva Eskima—lovca in vodnika. Z ladjo so prepeljali posadko do Franklin zaliva, kjer so jih izkrcali z lesom za malo hišo in živežem za dve leti, če bi jih prej ne mogli privesti nazaj. In res, ladja, ki bi morala priti ponje drugo (poletje, ni prišla in tako zopet ne tretje poletje. Ladji sta sicer odpluli ponje, toda sta se morali vrniti radi viharjev. V Washingtonu bi bili pač morali vedeti, da je teh 25 mož ekspedicije na kraju z živežem ter da jih je treba takoj rešiti, ali pa bodo vsi pomrli gladu. Posadka je videla, da se ne more zanašati na druge, pa je sama začela z reševalnimi deli. Naložili so torej na male čolne, ki so jih imeli s seboj, živež, kar so ga še imeli in začeli prodirati proti jugu, da bi prišli vsaj do Eskimov. Toda ledovje jim je kmalu čolne razbilo in morali so nadaljevati peš po ledu in snegu. V tem pa jih je zajela tretja zima in ni jim kazalo drugega kot da so se zakopali v sneg in da bodo tukaj počakali na rešitev. Kot je pripovedoval Greeley pozneje, so imeli tedaj živeža samo za kakih šest tednov in vendar so morali prebiti ob njem polnih devet mesecev. Imeli so s-seboj puške in nekaj streljiva, da so včasih ustrelili kakega ptiča ali tuljna. Kmalu so prišle na jedilni list obleke, narejene iz živalskih kož. Enega izmed mož posadke, ki je kradel v skupni zalogi živeža, je poročnik Greeley ustrelil. Neki drugi je priznal, ko je umiral od lakote, da je zagrešil napram tovarišem s tem, da je skrivaj pojedel svoje čevlje in hlače iz kože, mesto da bi to dal za skupno prehrano. Drug za drugim so slabejši člani ekspedicije umirali. Za-grebli so jih v plitek grob v led. Končno jih je bilo živih še sedem, ki so nekega dne legli pod napol podrt šotor, da tam umrejo. Noben ni imel niti toliko moči več, da bi postavil platno šotora pokonci. Kar se jim zazdi, da slišijo ladjino piščal. Dva, ki sta imela še največ moči, se splazita P° vseh štirih na vzpetino, da P°" gledata po morju, če je res p"* plula kaka ladja. Videla nista nič in zatrkljala sta se brez moči nazaj do šotora. Povedala sta ostalim, da je bilo tisto piskanje le veter, ki je tulil ob šotor. Toda k sreči so se motili. ReS je bila ladja blizu, ki je dala signal, da je rešitev tukaj. Nekako ob polnoči jih je našla rešilna posadka. Eden izmed teh sedmih je umrl drugi dan radi oslabelosti, drugih šest pa Je srečno prišlo zopet domov. In teh šest, ki se je rešilo, B' bilo popolnoma nič na slabšem glede zdravja. Zdelo se je celo-da so jih ti napori okrepili in utrdili, ker vsi so učakali visok0 starost, Greeley je bil star ob svoji smrti 91 let, kot smo P0' vedali v začetku. IZ DOMOVINE —V Ljubljani je v 80. letu starosti mirno v Gospodu z®' spala ga. Marija Mrak, roj-Naglič. —V Zalogu pri Lj ubija'1' je umrla ga. Marjeta Lebai'. roj. Škvarč. i leta star Jack Waiter Allenach iz Liverpoola, Angeles lc svoji materi. Vozil se je s parnikom do NeiO Yorka in od tam do Los Angelesa z aeroplanom. P0', tovanje je trajalo samb Šest dni in fantek je bil ves čas prav korajžen. te verjamete ar pa $ V vlaku sedi starejši, gantno oblečen gospod, ki je1" videti sila ošaben. Kadil je d''3' go cigaro in zlati naočniki s° mu čepeli na nosu, ki je imel sto posebno barvo, ki vleče M na rdeče in je viden znak P1'0 hibicijskih postav. Gospodu je bilo dolg ,čas, P'1 si hoče preganjati čas s tem. d» bi kakega kmeta malo poteg11'^ ali mu pa vsilil nekaj svoje vl soke izobrazbe. Obrne se torej do bližnj 'Oce. al' A'1 kmeta s vprašanjem: imate kaj otrok?" "Imam, imam, sina imam "Tako, hm, sina imate, kadi?" "Nak, še nikdar se ni d°ta nil cigare ali cigarete." ^ "Kaj pa, v gostilno pa £ot° zahaja?" .,e| "Ne, jo še nikdar ni vld znotraj." ^ "Tako, tako, dober fant. ^ pa, ponočuje pa gotovo P okni?" (e "Tisto pa ne! Vsak večer * takoj po večerji spat." "No, kaj takega se pa "e ^e vsak dan. Na takega sina ^ pa lahko ponosni. Kolik0 Je star?" . "Prav, včeraj je bil štu'1 sece," se odreže kmet. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 10TH, 1937, 9 KRIŽEM PO JIITROVEM Po nami k« Uvlralka K. Kara Jaz Pa mislim nekoga dru-Pa dovolj bo! Tovariše c'uJem. Najedli so se pa me bo-Prišli iskat." Saj jim ne boš ničesar pravil?" "Le malemu hadžiju bom po-vedal o krvosesu. Pomagal mi bo ozdraviti." "Effendi, za božjo voljo te ^osim, bodi pameten! Življe-nJe tvegaš!" Zelo pameten bom. že vse *lvljenje sem si želel videti, kak je strah. Mnogokrat sem tudi poskušal, pa nikoli mi ®e ni uspelo. Res veselilo bi me, Ce bi se mi nocoj želja izpolnila." . "Vidim, da se strahu ne bo- 3ls' Pa tudi vem, zakaj ne!" . iNe bojim se ga, ker strahu Hi!" Q ne! čar imaš! Bi mi ga P°kazal?" ''prav rad!" pokazal sem mu pest. Tole je moj čar." "n J VJdpri pest, da vidim, kaj je v njej!« Nasmejal sem se. Poglej! Nič nimam v pesti! , t sama je tisti čar, ki me valje pre(j vsakim strahom." tovariši so prišli, nisva več gorila o strahovih in krvosesih. Ostali smo še pred hišo. l^ašal sem opekarja, ali kadi. ,lst° nepotrebno vprašanje! In Ko bel zabil Pest V Sem mu dal duhtečega dže-'ja, je vsaj za nekaj časa po-na svojo tugo. Potem smo si voščili lahko Branila sta nam, ko smo q odpravljali na breg h grobu. t b Somili ubogega dekleta pač ,Ucli Popotnik sme položiti svojo ru' ^sti duh je bil pridna stara pa nikak džinn!" ( zelo rad!" i, Vem za strah, ki bi se ga da-10 videti." "Kje?" "Pukaj. Po noči prihaja, po ^U privrši in po oknu trka." . .'Krasno! Misliš, da pride no- 0 j ?" 1 ^e vem, če bo prišel. Pa že-61 bi." v. tudi. Lahko ga vpraša-tistega džinna, ali ima sul-Potni list. Bova?" ^ P*a. Dve uri pred polnočjo ^no pride. Pol ure je še ^a, da se pripraviva. Ako ne biv nič ne de- Po1 ure izgu" sPanja, druga nič." , K)e ga bova počakala?" ^ Kar tule ob potoku. Tamle D^^om bova legla v travo, ^k i akov imava do hiše- Po" bo a bova, da pride, in ko se »t^al, ga primeva od dveh ljjan?,fe se b« branil? Stre- W e' Dva bova vendar kos „.mu Podeželskemu strahu." Hit; n'St0 res! Pravzaprav tebe .^bim. Tvoj prijatelj in Knik Lahko bi šel spat, opravil." e2el je za grm. Stopil sem nekaj korakov in zlezel za sosednji grm. Nisem verjel, da bo strah pri šel. Ni bil daleč, komaj četrt ure je bilo do Vlastana, kjer je tako sem slutil, strah domoval v osebi kakega zaročencevega tekmeca. Utegnil je zvedeti da ima opekar goste, pa si je premislil. Prepričan sem torej bil, da ga ne bo, in glasno vprašal Halefa, ali ga še boli v prsih in da naj se čuva, če bi se spoprijeli z duhom. "Tiho bodi, gospod!" me je okregal. "Kdor hoče ujeti džinna, se ne sme izdati z glasnim kričanjem. Tega se boš danes od mene naučil." Seveda sem ubogal. Mali Halef je prav povedal. Če sva se spravila v zasedo in izgubljala čas s čakanjem, mesto da bi šla spat, sva morala zadevo vzeti resno. In resna je bila zadeva Vsekakor, čul sem mnogo o krvosesih in tudi bral o njih. Nudila se mi je prilika, da sem takemu nočnemu netopirju pošteno pogledal pod peruti, da pa tudi ozdravim dobrega opekarja in njegovo ženo strahu in žalosti. Resnobno sem torej čakal. In dobre pol ure sem čakal. Že mi je bilo čakanja skoraj preveč, ko je prišel. Neslišno, naglo se je plazil proti mojemu grmu. Moški je bil, gibčno je zlezel k oknu in poslušal. Završalo je, prav kakor bi veter tulil krog ogla. Seveda je zlikovec ta šum sam povzročil. Djal je votle dlani k ustom, polglasno zažvižgal, padal in naraščal z glasom, širil in ožil dlani in poleg na vso moč brenčal. Čisto otročje strašilo.! H koncu je še trikrat udaril po oknicah, se obrnil in mislil prihuljeno zbežati, kakor je prišel. Tedaj pa se je oglasil Halef: "Čakaj, lopov! Nocoj pa te imamo!" Skočil je. Pa duh je bil kot duh seve zelo prisotnega duha. Sunil je Halefa v obraz in kriknil: "Eredj a tatarba!" In izginil je v goščavi. Da je Halef molčal, bi ga bila izlahka prijela. Halefov vzklil pa ga je preplašil, šinil je od okna v stran in v nasprotno smer, od koder je prišel. Za celo dolžino koče je imel pre-hitka. Seveda sem nemudoma planil za njim in vrgel mimogrede Halefu za njegovo nerodnost v svoji jezi neumnega osla v obraz. Vkljub temu je jadrno pohitel za menoj. Strah je imel dobre noge, napeti sem moral vse moči, da ga dohitim. Pri Indijancih sem se naučil! naglega teka, nisem dirjal z obema nogama, ampak se poganjal menjaje se z desno, pa spet z levo, drugo nogo pa sem rabil le toliko, da sem ostal v ravnotežju. Tudi težo telesa je treba med tekom menjaje se polagati sedaj na eno, sedaj na drugo nogo. Prišel sem strahu že tako blizu, da sem iztegnil roko za njim. Pa umaknil se mi je in šinil na stran, jaz pa v svojem močnem zaletu mimo njega. Seveda sem se koj obrnil za njim. Skočil sem črez potok, pognal sem se, da bi prispel obenem z njim na drugi breg. Posrečilo se mi je. Trdo ob njem sem priletel na zemljo in segel po njem. Zagrabil sem ga za pas in uprl noge, da ga pode-rem na tla. "Az istenert—!" mu je ušlo. Ali se mu je pas utrgal, ali si ga je sam odpel, ne vem. Cunja mi je ostala v rokah, padel sem po tleh, duh pa je izginil v grmovju. IZ PRIMORJA —Od 4 do 11 julija so umrli v Gorici 65 letna Marija Deve-tak, 55 letni Neža Pertot, 75 letni Ivan Colja, 51 letni Alojzij Lisjak in 38 let stari Josip Markočič; v Tolminu 85 letni Jakob Leban; v Trstu 50 letna Marija Mlakar, 88 letna Jo-sipina Plevel, 70 letni Josip Vatovec, 32 letna Antonija Furlan, 70 letna Ana Žužek, 61 letni Peter Borut, 76 letni Ivan Gaberšič in 68 letni Peter Sancin. —V Šempasu je v torek dne 6. julija zadela kap posestnika Franceta Besednjaka. Ponoči mu je postalo slabo, dvignil se je s postelje, nato pa omahnil in ni več vstal. —Nove potujčevalnice za naše otroke. Gorica, julija. — Že od vsega početka stremi fašizem pri nas za tem, da da našim vasem čim več svojih šol. Leto za letom otvarjajo v manjših vaseh eno- in dvo-razrednice na sedežih občin pa poleg že obstoječih šol še otroške vrtce, v katere morajo starši pošiljati svoje otročiče. Posebno skrb' posvečajo zlasti obmejnim vasem. To nam potrjujejo tudi zadnje vesti, po katerih bodo samo v idrijski občini zgradili letos tri nova šolska poslopja. Tako bosta dobili vasici Zavratee in Vrs-nik, ki ležita neposredno ob meji nad Žirmi, letos vsaka svoje novo šolsko poslopje. Seveda moramo pri tem pripomniti, da sta sicer majhni vasici zelo oddaljeni od drugih in je zlasti po zimi otrokom težko obiskovati precej oddaljene šole. Ravno tako nameravajo letos zgraditi novo šolsko poslopje v Srednji Ka-nomlji, od koder so do sedaj obiskovali otroci šolski pouk v Gorenji Kanomlji ali pa v Spodnji Idriji. Ker je pa dolina Kanomlja zelo raztegnjena, ter posestva raztresena, bo ta nova šola zelo olajšala otrokom obiskovanje šolskega pouka, posebno v zimskem času. Vse tri vasi spadajo danes pod idrijsko občino in bo padlo celotno breme za vzpostavitev teh treh novih šolskih poslopij tudi nanjo. Idrijska občina je že oskrbela potrebne načrte in proračune, kar bo občutno obremenilo njene že itak slabe finance. Saj ima idrijska občina, ki šteje nekaj okrog 14,000 prebivalcev, danes z novimi že dvanajst šol. K temu naj še pripomnimo, da so vse te vasice okrog Idrije, ker so vse raztresene po hribih in je ves teren okrog Idrije zelo hribovit in malo rodoviten. Idrija sama pa tudi nima razen rudnika ničesar, kar bi prinašalo kakšne posebne dohodke. Ravno tako bodo še letos gradili novo šolsko poslopje na Ravneh pri Grgarju pod Sv. Goro. Idrijska kot tudi gr-garska občina sta odkupili že potrebna zemljišča. Goriški pokrajinski upravni odbor je te dni odobril vse potrebne izdatke in načrte za te šole. Potrebno bi bilo pozdraviti to brigo fašističnih oblasti, če bi bile te šole namenjene onemu namenu, katerega želimo tudi mi: da bi se naši mladini nudilo čim več prilike in možnosti izobrazbe, trdne podlage za današnje težko življenje kot tudi prepotrebnega pouka v gospodarstvu in gospodinjstvu. Toda na žalost stremijo fašistične oblasti za vsem drugim, to je, da bi čim hitreje izneverili naše otroke materinemu jeziku in lastni zemlji. —1 milijon drevesc posadi sedaj gozdna milica na leto. Tako piše "Piccolo." Tako poskušajo pogozditi Kras. Najprej nasadijo bore in smreke, ki s svojimi koreninami zrahljajo skalnata tla in napravijo mnogo humusa. Na to pa bodo nasadili listnato drevje. —10 mesecev zapora je dobil Peternelj Peter, star 47 let, iz Cerknega, ker je grozil davčnemu izterjevalcu Karlu Gro-sbvinu. —Sodišču je bila izročena Pavla Mavrič, stara 29 let, iz Kojskega, ker so dobili pri njej večjo količino žganja in nekaj saharina. —Sledečim je goriški pre-fekt razdelil "rojstvene" nagrade za dvojčke v imenu Mussolinija: Kogej Stanislav, Cerkno; Zuza Dominik, Smart-no pri Kojskem; Kovač Vili-bald, Ajdovščina; Sedevčič I-van, Grgar; vsi ti so dobili po 600 lir. Siligoj Ivan iz Rihem-berga pa je dobil 800. lir. —Iz Gorice bodo vozili redno avtobusi v Avstrijo in sicer v Celovec in Lienz, čez Trbiž in Karnijo. Kmalu bodo ot-vorili avtobusne zveze tudi z Jugoslavijo. —Gradnja vodovoda pri Divači. Trst, julija, 1937. — Med Divačo in Senožečani so pričeli polagati cevi za vodovod. Divaški kolodvor je dc sedaj prejemal vodo izpod Nanosa, toda ta voda je bila le za najnujnejše potrebe kolodvora. Poleg tega so bile cevi položene zelo nizko pod zemljo,:. kar je pred vsem kvarilo vodo, v novih razmerah pa je poleg tega postalo nevarno za eventuelne pokvarjene cevi. Glavna naloga nove gradnje je za to pred vsem postavitev cevi globje pod zemljo, eventu-elno tudi povečanje kapacitete vodovoda, ki naj bi oskrboval z dobro vodo tudi vas in bližnjo okolico. —Postojna, julija 1937. — Pretekli mesec na nedeljo se je vršila, kakor vsako leto, svečana otvoritev škocijanske jame. Ja ma je bila svečano razsvetljena z elektriko in vse poti vanjo so preurejene, da omogočajo lahek dostop. Toda, ko je imelo priti do otvoritve, je nastalo v nedeljo zjutraj po vasi in okolici nemajhno razburjenje. Ponoči se je namreč nekdo vtihotapil v jamo in vso pot na skalah namazal s prepovedanimi znaki. Neki vodnik, ki je prvi prišel zjutraj v jamo in opazil sveže znake po skalah, ni vedel kaj bi storil, šel je takoj domov in jih z apnom, kolikor jih je mogel doseči pre-mazal, ne da bi preje obvestil oblasti. Vsled tega je skoro prišel tudi sam v zapor. Ko so ka-rabinerji za to zvedeli so napravili v okoliških vaseh preiskave in sedem aretacij. Največ are-tirancev je iz Lokve in Bazovice in večinoma so po poklicu sobo-slikarji. Dva od teh so izpustili, a o ostalih petih pa še ne vemo, kaj je ž njimi. Izpuščena areti-ranca, ki sta seveda, kakor ostali pri vsej stvari neprizadeta, sta prišla iz preiskovalnega zapora vsa preplašena in videlo se je na njih, da sta morala v teku nekaj noči zelo mnogo prestati. Znano je, da so ti kraji zelo mirni in do sedaj niso nikoli izzivali oblasti in sovraštva nad se ter je gotovo, da bi morale oblasti iskati krivcev za to dejanje drugod. —Z velikansko vnemo iščejo premog. Vrtajo že na štiridesetih mestih. Trst, julija 1937. — Poročali smo že o žalostnem koncu premogokopa v Vremski dolini. Tu so zgradili Italijani po vojni na mestu, kjer so že prej vrtali pod Avstrijo, vse moderne rudniške naprave in zgradbe. Toda po enoletnem delu so prekinili. Sedaj že več let stroji in stavbe propadajo. Toda kljub temu neuspehu niso nehali z iskanjem premoga. Začeli so najprej vrtati v bližini starega rudnika preko Reke in pri Rodiku. V zadnjem času pa so delo zelo pospešili m'vrtaj o kar na okrog 40 krajih istočasno. Delo je poverjeno znani premogokopni družbi "Arsa," ki uživa od države zelo izdatne podpore in ima sličen rudnik za premog v Istri. Sedaj vrtajo na ozemlju med Rodikom in Vremsko dolino in so v nekaterih krajih prišli že do globine, okoli 600 m. Nameravajo pa'vrtati še dalje do 1,000 m. Kakšen je uspeh tega dela se ne ve. Kakor pa pripovedujejo, so zadeli na nekaterih krajih v izredni globini na manjše premo-gove žile. Po načrtih nameravajo ob uspehu združiti bivši vremski premogokop z novimi rovi, ki bi imeli svoje izhodnišče pri Rodiku ob železnici. Sedanji vremski premogokop se najbrž ni ob-nesel radi tega ker je imel zelo slabo zvezo z železnico. Baje nameravajo za to zgradti deloma ' ozkotirno železnico, deloma pa vzpenjačo. Pri delih je zaposlenih tudi nekaj domačinov, pred vsem bivših izvežbanih rudarjev. —Naša dekleta pri Mussoli-niju v narodnih nošah. Trst, julija 1937. Sredi preteklega meseca je sprejel Mussolini dekleta iz Italije, ki so morala priti na svečanostni sprejem v svojih domačih in narodnih nošah. Med njimi je bilo tudi okoli 20 deklet s Krasa in okolice Trsta. Največ jih, je bilo iz Bazovice in bližnjih vasi. Mussolini je udeleženkam držal primeren govor, v katerem je zlasti povdarjal da naj italijanska dekleta in žene rode in rede čim več otrok, brez skrbi in bojazni, saj bo skrbela za njih domovina. Udeleženke so prinesle iz tega sprejema in sploh iz vse ceremonije jako čudne vtise posebno, ko so se zopet znašle doma, kjer vlada velika mizerja in ni kruha niti za največje potrebe in za one, ki že žive, kaj šele za one, ki naj bi orišli šele na svet. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev Prihodnji mesec se vrši v Slovenskem narodnem domu v La Salle, 111., letna konvencija Illinoiške delavske federacije. Navzočih bo skoro 1,000 delegatov. Frank Pleško, znani slovenski farmar, se je pred kratkim izne-bil svoje lepe farme v Lemontu, 111., kjer je živel dolga leta. Preselil se je v Waukegan, kjer si poišče eksistenco na drug način. Pleško pravi, da bo težko pozabil na življenje v prosti naravi. V St. Michaelu, Pa., je umrl za silikozo rojak Frank Bizjak. Zapušča ženo, tri otroke, brata in dve sestri, v starem kraju pa tri brate in dve sestri. V Brookfieldu, v bližini Chica-ga, je umrl rojak Nikolaj Prežel, star 82 let in doma iz Poljan pri škof j i Loki na Gorenjskem. V Ameriki je1 živel 32 let. Tu zapušča pet sinov in dve hčeri. V Pueblo, Colo., je farmar Jos. Bregar dobil zastrupljenje krvi in so mu morali radi tega odrezati srednji prst na levi roki. Sedaj se počasi zdravi. — Istotam je sedemletna hči Mr. in Mrs. Johna Paučka padla tako nesrečno z balkona, da si je zlomila levo nogo. Neznani lopovi so ponoči napadli rojaka Leopolda Hrvata v Milwaukee. Pretepli so ga in mu odvzeli vso gotovino, kolikor jo je imel pri sebi. Hrvat je dobil težke poškodbe na glavi in po telesu. Napadalci so pobegnili predno je prišla pomoč. V Ely, Minn., je umrl star pionir, rojak Jos. Schwaiger, star 82 let. Rodom je bil iz Črnomlja in po poklicu krojač. V Elyu zapušča bolno vdovo, dva sinova in hčer Ano, poročeno z Leonar-dom Slobodnikom. Znani slovenski lesni trgovec Frank Burja v Valleyu, Wash., je tam postavil novo žago, ki je zaoela obratovati 26. julija. Podjetnemu Slovencu mnogo uspeha! Huda nesreča je zadela družino Petra Svegala v Cordright, N. Y. V nedeljo popoldne sta se šla kopat sinova Erward in Joseph. V navzočnosti staršev in prijateljev sta oba utonila. Prvi je bil star 24 let, drugi 19 let. -o- DNEVNE VESTI zopet dobila otroka, katerega je od rojstva vzgojevala. John in Lydia Hogan sta podpisala listine, na katerih se odpovedujeta lastništvu otroka, 31 mesecev starega Donalda Horst, katerega sta pretekli teden nepravi materi iztrgala skoro iz naročja. Oba sta sedaj prepričana, da bo otrok pri Mrs. Horst imel boljšo bodočnost, kot bi jo imel pri pravi materi. Angleške tovarne imajo preveč naročil London, 9. avgusta. Angleška jeklarska in železarska industrija ne ve kam z naročili. Nakopičila so se tako, da tovarne sploh ne sprejemajo več novih naročil. Dasi v poletju jeklarne navadno niso dosti zaposlene, pa so bile prisiljene ustaviti letos vsa na-daljna naročila. Najbolj zaposlene leto v Angliji glede jekla je bilo leto 1929, ko so izgotovili 803,000 ton jekla. Letošnji pridelek tekom prvih sedmih mesecev pa znaša že 1,106,000 ton. Mnogo naročil prihaja iz Amerike, kjer se vršijo še vedno razni jeklarski štrajki, kar je izvrstno za angleške delavce. Trije naenkrat ubiti od strele v New Yorku New York, 9. avgusta. Dva moška in neki fant so bili ubiti od strele, ki je divjala tekom nevihte na Long Islandu. Walter Folwasny, 23 let star, in Stanley Maiseles, 17 let star, sta bila na mestu ubita, dočim je bilo osem oseb poleg njiju ranjenih. V istem trenutku je bil eno miljo proč ubit od strele 8 let stari Robert Andrew in šest oseb zraven njega ranjenih. Prava mati izročila otroka Horstovim Chicago, 9. avgusta. Dve ženski sta danes stopili iz urada državnega pravdnika. Ena je jokala, kajti pravkar se je ločila cd svojega pravega otroka, katerega je rodila, toda nikdar poznala do zadnjega tedna; druga ženska je pa bila vesela, ker je Z zlatom se naj plača narodni dolg Amerike Washington, 9. avgusta. Mnogo republikanskih kongresmanov je včeraj zahtevalo v kongresu, da plača zvezna, vlada z zlatom, ki je nakopičen v zveznih zakladnicah, del narodnega dolga. Obenem so zahtevali, da vlada ne kupuj*! več zlata, dokler se mednarodna denarna veljava ne uredi. V zakladnicah Zedinjenihi držav se nahaja danes za $12,-500,000,000, kar predstavlja več kot polovico vsega zlata, ki se nahaja na svetu. Ameriški narodni dolg znaša $35,000,000,000. MALI OGLASI Poceni hiša Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob, moderna, lep lot s sadnim drevjem, blizu E. 140. St. in Lake Shore Blvd., v bližini cerkve, šole in trgovin. Vprašajte pri Rogulich, 1042 E. 176th St., ali telefonirajte zvečer KEn-more 4863-J. (186) Proda se ali zamenja 17 akrov in en četrt rodovitne farme ob tlakani cesti v bližini Perry, Ohio. Zamenja se za hišo v Clevelandu ali okolici. Na farmi je štiri akre grozdja, nekaj gozda, ostalo je rodovitno polje in sadni vrt. Na farmi je hiša in gospodarsko poslopje v najboljšem, stanju. Vse orodje in živina. Oglasite se pri Mary Dragos, Townline Rd., Perry, Ohio, ali pa na 390 E. 165th St., Cleveland, O. Naznanilo in zahvala Spodaj podpisani naznanjam,"*da sem se vrnil iz bolnišnice na svoj dom. Se zahvalim sorodnikom in prijateljem za obiske. Priporočam se tudi za nadaljne obiske. Luka Smrdel, 1228 E. 167th St. Naprodaj avtomobil Chevrolet 1936 modela. V jako dobrem stanju. Proda se radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 1188 E. 175th St. (190)! Pet čednih sob se da v najem. Na novo dekon-rano. Kopališče in vse druge ugodnosti. Vprašajte na 1283 E. 55th St., spodaj. (Aug. 10.12. 14.) .-s- ' Mmmrm, Silili iV Imm Društva imajo izjemne cene na oglasih POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: iKranjsko-Slovenska^p Katoliška Jednota Vabilo na Piknik KI GA PRIREDI ZA DESETLETNICO društvo Slovenski napredni farmar št. 44 SDZ V NEDELJ015. AVGUSTA na farmi Anton Debevca v Madison, 0. Vse najboljše presrbljeno za zabavo starim in mladim. Vsi ste prijazno vabljeni. Kažipot: V Madisonu obrnite na desno po tlakani cesti, potem pa pazite na znamenje "SDZ" ob poti. Pridite vsi, da vam ne bo pozneje žal. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 10TH, 1937 v vseh rečeh boljši od mene, prosim te," reče Godvin z nejevoljnim glasom. "S tem hočeš reči, čegar roka je morebiti malo močnejša in ki bi mogel za silo še nekaj Sarace-nov posekati. Veš, treba je nekaj več, ne samo moči, da imaš moža — pridejati moraš še duha." "Masuda," je nadaljeval Godvin, ne zmenivši se za njene besede, "naša gospica še ni nič izjavila, dasi morda lahko uganemo njene misli. Vrhtega je mogoče, da Wulf pade in potem pridem jaz na njegovo mesto. Nisem prost človek, Masuda." "Zaljubljeni niso nikdar prosti," je odgovorila. DVAJSETO POGLAVJE Sreča Hasanove zvezde. Uro ppzneje .je bilo videti stotnika Abdullaha, ko je malomarne korakal proti šotoru, kjer sta ^ brata spala. Komur bi bilo do I opazovanja, bi bil še nekaj dru-, gega videl pri medli mesečini, ker sta vihar in ploha že pojenjala. Tc je bil debeli evnuh Mesrour, ki se je plazil za njim, zavit v črn plašč iz kameline dlake, kakor so jih nosili služabni- -• ki cd tabora in se spretno skrival. V zatišju skrit je videl Abdullaha stopiti v šotor. Mesrour je še počakal, da je oblak zakril mesec, potem pa je stekel k šo-; teru, se vrgel na severni strani i na. zemljo, obležal kakor kak pijanec ter prisluškoval z ušesi in usti. Ali debelo platno je bilo 1 sko:3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. t K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.