Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je .-pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J» Celoletna naročnina na Zdr- Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50. LETO—YEAR VI. LO SLOVENSKE Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. JEDNOTE. združenju je moč! Chicago, UL January) 1913. rr ---------- “Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad devet tisoč natisov. List je razširjen po' Zdr. Državah, Canadi i stari domovini. L J* Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov. J» Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. -----JJ ŠTEV.—NUMBER 1. Bratom, sestram in našim čitateljem. Za novo leto pozdravljamo brate, sestre , svoje: naročnike in ei-tatelje prvič v povečani obliki. Vseh bratov, sester in naročnikov je bila želja, da se poveča “Glasilo”. Tej želji in potrebi so ustregli delegati in delegatinje pete redne konvencije. S povečanjem lista so je pomnožilo tudi ■gradivo, delo in stroški. V povečani obliki prinaša “Glasilo” lahko raznovrstno čtivo, kar je tbilo preje nemogoče. Vzlic društvenim naznanilom ostane še mnogo prostora za drugo čtivo. Naravno je, da smo s povečanim “Glasilom” dobili tudi vspes-nejše agitatorično sredstvo za našo podporno organizacijo, naša načela in cilje. Bratje in sestre! Ko ste prečitali “Glasilo”, ga ne vrzite proč. Izročite ga svojim znancem in prijateljem, ki še niso -elani “Slovenske narodne podporne jednote”. Naša zadača je in mora biti, da združimo vse Slovence in Slovenke v tej napredni podporni organizaciji, ki se razvija v duhu časa z načeli in ciljem. Kdor pridobi novega člana ali članico za našo podporno organizacijo izvrši kos kulturnega dela, je pionir za novo človeško družbo, v kateri ne bodo osiveli starčki prosjačili kruha, siromašne vdove izročene bedi in po-mankanju in majhne sirote umirale gladu. Bratje in sestre! To dejstvo imejte pred očmi, kedar agitirate za S. N. P. P. J. in naporno agita--oj.jsk o - delo -ofe-' -aar-bo’ sdelo-fc&Mrtf ker se bodete zavedali, da ne delate le za dobrobit svojega lastnega naroda, marveč da vaše agitatorično delo koristi trpinom vseh narodov, ki zdihujejo pod, jarmom današnjega gospodarskega reda. “Glasilo” bo tudi v bodočem letu storilo vse, kar je v njegovih močeh za naraščaj jednote, pridobivanje novih članov in članic in utrditev naprednih idej med ameriškimi Slovenci v družabnem gospodarstvu in politiki. Korakali bomo neomajano po poti naprej, ki nam jo je začrtala peta redna konvencija v Milwaukee, Wis. Prepričali smo, da bo naša jednota rastla z vsakim dnem, ker so člani in članice naše jednote neomahljevi in neutrudni agitatorji. Kdor agitira za S. N. P. J., agitira zase,za svojce, za osvoboditev delavcev iz moderne sužnosti in za svitlo bodočnost vseh ljudi na zemeljskem oblu! Ob novem letu. Parne piščalke v tovarnah sp zatulile turobno in zategneno. (Jaše v gostilnah so zaizvenele in od vseh strani se je razlegalo: srečno novo leto. Čas se je premaknil za idejo sekunde, pa toliko hrušča, šuma in ropota, 'kakor da bi padla kapitalistična sužnost in da bodo odslej ljudje živeli v bratstvu, svobodi, miru in ljubezni! - V resnici se za delavce ni zgodilo prav nič važnega, ako odštejemo, da so postali za leto dni starejši. Njih bilanca jim pripoveduje, da imajo na rokah še več in bolj debele žulje, kot so jih imeli lani. Tudi hrbet je od trdega dela postal bolj vpognjpn, kot je bil pred enim letom. Od borne plače, ki so jo dobivali tekom leta za svoje mukotrpno delo, jim ni ostalo nič. Vse, kar so jim dali kapitalisti, so jim zopet pobrali, ko so kupovali življenske potrebščine in plačevali stanarino. K starim ničlan so torej pripisali nove, ko1 so delali bilanco. Pa kakšno srečo- naj jim prinese novo leto? Mar smo ži tako daleč, da se današnje kapitalistično gospodarstvo zruši v podrtine in iz teh podrtin zasije vsem trpinom širom sveta solnce svobode, enakosti in bratstva? Ne:! Tudi v prihodnjem letu čakajo delavce muke in trplenje, isti križev pot, katerega so hodili v mi-nolem letu. Brezposelnost, beda in glad bodo njih prijatelji in spremljevalci. Njih tzdravi udje bodo izpostavljeni raznim nezgodam v industrielnih podjetjih nad in pod zemljo. Pri delu bo prežala nanje nesreča skrita v zobčastem kolesovju, v žarno razbeljeni kovini ali pa v smrtonosnih plinih. Tisoče in tisoče ljudi ne misli nato, ko s polnimi kozarci kličejo drug drugemu: srečno novo leto. Ljudje hočejo saj za trenotelk pozabiti svoje gorje,zato praznujejo novo leto s hrupom in šumom. Vsa drugačna je bilanca koncem leta miljonarjev in miljaderjev, ki sesajo delavnemu ljudstvu njegovo srčno kri. K Starim miljo-nom so pridjali nove in novo leto jim zopet obeta bogat plen in žetev. Njih duše kipijo radosti, ker ne poznajo druzega, kot izkoriščanje in uživanje . . . Izžemanje človeške delovne in naravne sile je njih zadača . . . vživanje sadov delavnega ljudstva je njih cilj. Zato zvenijo čaše polne šampanjca pri mizah, ki se šibijo pod težo okusnih jedil in iz njih grl se razlega: srečno novo leto. Ali bo vedno tako • ostalo ? Ali se bo v vsakem novem letu ponavljal križev pot cjeiavstva? Ali bo delavec vekotrajen rob, katerega pot vodi le na Golgato? Ne! Tudi človeška družba se po več-rfeuf zakonu ' spreminja venomer naprej in dobiva čimdalje popolnejše oblike. Novo leto je culo sto kanje in tožbe staroveškega sužnja in sredjeveškega tlačana. Slišalo je napitnice suženjskih gospodarjev in srednjeveških ple-menitnikov—predpodobnikov modernih sužnjedržeev . . . kapitalistov. Ali prišlo je novo leto, v katerem je padla telesna sužnoSt, napočilo je novo- leto, v katerem se je moč tlakarskih gospodov zdrobila v nič. Ravnotako bo prišlo novo leto, v katerem bo zrušeno novodobno mezdno snženstvo, zadnja suženjska forma v človeški družbi. Iz tega vzroka pozdravljaj delavec svojega tovariša z vzklikom veselo novo'leto, kedar parne piščalke naznanjajo, da se je čas premaknil za idejo sekunde. Vsako leto nas približa našemu cilju in moč naših gospodarjev se drobi. Ovire na poti, ki vodi iz sužnosti v novo človeško družbo, se nam dozdevajo nepremagljive, ker podcenjujemo svoje moči. Ali nas je miljone! Spoznati moramo svojo moč, učiti se drug od druzega, pa bo napočila doba, ko bo zaorilo iz miljonov gril križem sveta: srečno novo leto, ker 'bo padla mezdna sužnost . . . :— Če bi kdo v javnem parku s palico ubil veverico, bi dotič-nega očividci ne le obsipali z lepimi imeni, ampak bi mu jih tudi pošteno našteli na hrbet in tisti del života, kjer hrbet izgubi pošteno ime. Ako pa dečki in deklice, ki delajo v tvornicah — peklih, v nežni mladosti umirajo vsled izkoriščanja, tedaj se fine dame, ki z drobnimi in belimi ročicami nasipajo po zimi zrno glad-nim pticam ne zmeniio za te žrtve krivičnega sistema. Srečna je veverica, srečna je mačka, srečen je psiček! Ali gorje, trikrat gorje otroku, ki se je porodil siromaku. Ljube živalice in — siromašni otrok v slabi obleki ! Revščina ni v današnji gnili človeški družbi le sramota, ampak je hudodelstvo. Da, še huje je! Ptica lahko svojim mučiteljem ubeži, siromak pa nogi svoje težko breme vse svoje žive dni, dokler ne leže k večnemu počitku. Ameriške vesti. — Iz zanesljivega vira smo dobili poročilo, da je približno 60 Dalmatincev v Chicagi dobilo v registriranih pismih poziv za mobilizacijo. Iz tega poziva sledi, da mirovna pogajanja v Londonu ne tečejo gladko in da bodo mobilizirali tudixvojaški zbor na avstrij sk om jugu. Obveščamo vse ameriške Slovence, ju so postali ameriški državljani, da se njih ta mobilizacija, če tudi bi dobili pozjvnice, prav nič ne tiče. Kdor je postal ameriški državljan, je odpovedal zvestobo Francu Jožefu in prisegel zvestobo Združenim državam. Ostalih, ki še niso postali državljan, ne more nikdo prisiliti, da bi se vrnili v Avstrijo, ako se ne vrnejo proStovoljno. Kdor ima prvi papir in je že toliko časa tukaj, da lahko vzame drugi papir in postane ameriški državljan, naj nemudoma uloži prošnjo za ameriško državljanstvo. Kdor še nima prvega papirja, naj ga vzame nemudoma. S prvim papirjem izreče vsak priseljenec, da ima trdno voljo postati ameriški državljan in podvreči se ustavi in zakonom Združenih držav, ker se že v prvi izjavi odpove zvestobo avstrijskemu cesarju in priseže zvestobo Združenim drža- vam. V Avstriji ni bilo kruha za nas. Zapustiti smo morali kraje, o katerih so nam pripovedovali, da je “naš^ domovina. ” Hočeš nočeš smo morali preko oceana, ker ni-«i.* hiteli v “naši domovini” živi pod zemljo. Kruta osoda nas je prisilila, da smo v Ameriki, daleč proč od “svoje domovine”, znancev, prijateljev, sorodnikov in svojcev, našli kruha, katerega ni imela za nas “domovina.” Že to dejstvo je toliko važno za vsakega ameriškega Slovenca, da postane državljan velike ameriške republike, v kateri živi, da sodeluje kot državljan pri zakonodaji in vseh drugih za ljudstvo važnih vprašanjih. — Ogromen štrajk. Kocke v New Yorku so padle. Proglašena je generalna stavka v krojaški o-brti. Stavka je’tako obsežna,da je bo občutil srednji stan — mali trgovci, sploh cela občina. Eksekutiva unije “United Male Garment Workers of America (krojačev) je izdala poziv za splošen štrajk. Unija obseza nad 150 tisoč krojačev in šivilj, ki dela joi približno v 4000 delavnicah. Ogromne skupine delavcev so stale pred poslopjem na ulici in so z hrupnim odobravanjem pozdravljale odločitev eksekutive za štrajk, ko se je zunaj stoječim prečitala na glas. Policija je nastopila z vso silo, da bi zabranila pohod po mestu, s katerim so delavci hoteli na vzhodni strani manifestirati svoje mišljenje. Narodna eksekutiva je kasnej-še odobrila sklep lokalne eksekutive in je zaeno imenovala T. A. Rickerta iz Chicag^, da prevzame vodstvo štrajka. Rickerta bo pri vodstvu štrajka podpiral odbor iz tisoč članov. Zastopniki delodajalcev so izrekli, da jim delavci niso predložili svojih zahtev. Nato je Henrik Waxman, blagajnik narodne eksekutive odgovoril: “ Tovarnarji nam tudi ne povedo, 'kedaj nam bodo znižali plače. Mi se ravnamo le po tem načelu.” Delavci zahtevajo dvajset odstotno zvišanje plače, deset dolarjev minimalne tedenske plače za žensike in šestnajst dolarjev za moške. čas po delopustu in praznikih se mora plačati dvojno. Po nekod niso delavci do sedaj zaslužili niti osem dolarjev na teden. — Tovarnarji, ki izdelujejo margarin (ponarejeno maslo) so leta 1911 osleparili strica Sama za $1,500,000 na davkih. Da zgine “neljuba afera” z dnevnega reda, so se zjedinili, da plačajo le $100,-000 odškodnine in da se vsako na-daljno kazensko postopanje na-pram njim ustavi. Pošteni zlikovci in malopridneži na debelo, so na ta način prihranili $1,400,000. — V Trentonu, glavnem mestu države New Jersey, je porota izrekla. da je ustanovitev državno-kostablerske čete postala nujna potreba. čimdalje bolj. glasno izrekajo kapitalisti željo, da bi se pensil-vanjski kozaki uvedli v vseh državah Unije. — United Cigar Stores” družba bo letos izplačala do 200 odsto tkov dividende. Med finančniki je zavladalo pravo rajsko veselje. Ako pogledamo bolj globoko v manipulacije tega trusta za prodajo. tobaka, cigaret in smodk na drobno, tedaj zaznamo, da se njih izdelki neunijski. V tovarnah trusta delajo otroci, plače za odrasle delavce se pa ne dajo primerjati niti z beraško napojnino. — Unija klobučarjev je zgubila svojo tožbo pred sodiščem. Toženi so bili vsi njeni člani za $340X100 odškodnine. Unija je uložila priziv na najvišje sodišče. Vendar je pa malo upanja, da bo prodrla s svojim prizivom. Kakor ‘hitro bo najvišje sodišče potrdilo obsodbo, bodo zaplenili prihranke in hišice članov. . DatftSurški klobučkrji se bodo obrnili za pomoč do vseh svojih tovarišev. Ta razsodba je zelo podučna za delavce. Ako hočejo delavci zmagovati, se morajo organizirati politično. V postavodajne zbore in v sodišča morajo izvoliti može iz svoje srede. To se pa lahko zgodi, ako se organizirajo v socialistični stranki, ki je edina delavska stranka v Ameriki. * Direktorij bostonskega pristanišča je dovolil tri miljone dolarjev za gradnjo doka, v katerem bo prostora za največje ladje. Parnike, ki so 1000 čevljev dolgi in 120 čevljev široki, bodo sedaj lahko popravljati v bostonskem doku. Ta zaključek je proVzročila izjava parobrodnih družb, v kateri so se zavezale plačevati $5(),000 na leto, ako se v bostonskem pristanišču zgradi dok za velike parnike. * Iz Atlante, Ga., poročajo, da je Southern Bell and Cumberland telefonska družba prostovoljno znižala plačo za 15 odstotkov delavcem, ki natezajo žico. Ako zvemo, da ima družba v rezervi 10 miljonov dolarjev v takozva-nem delavskem pomožnem skladu,, potem tudi popolnoma razumemo filantropieno družbo. Najprvo je bila treba poleg mastnih dividend, ki so jih dobivali delničarji vsako leto, izsesati še deset miljonov dolarjev iz delavcev in naročnikov na telefon, da so zvišali plačo z& 15 odstotkov. Kdor s tega vidika presoja dobrodušnost družbe nanram delavcem, spozna tukaj, da se za filantropijo skrivajo, goli profitolovski interesi.’ * Obravnava proti uradnikom železostavbinske unije v Indianapolisu je končana. Oproščena sta le dva uradnika, drugi so bili spoznani krivim. Največ je dobil Ryan, predsenik unije dasiravno se je dobro in spretno zagovarjal, takorekoč skoraj popolnoma dokazal v svojem zgovoru, da je nedolžen. Prisodili so mu sedem let. Mož je že precej v letih.. Ako bo moral presedeti vseh sedem let, bo težko kedaj zapustil jetniško zidovje. • Ko je sodnik vprašal, ako ima 'kdo ugovor proti temu, da izreče, sodbo, sta pogumno stopila naprej Farrel iz New Yorka in Cooney iz Chicaga in določno izjavila, da nista nikdar odobravala nasilnih dejanj. Sodnik je proti njima in še dvema drugim suspendiral obsodbo. Zagovornik obsojenih uradnikov železostavbinske unije je iz-' javil, da bo vložil proti sodbi priziv. * Mnogo dnevnikov je prineslo senzacionelno vest — sklicevaje se, da je iz popolnoma zanesljivega vira — da je Mapigal po lastni izpovedi dinamitard, sodelavec pri eksploziji poslopja “Los Angelos Times” popolnoma prost in da bo pri Burnsevi detektivski agenturi vstopil kot detektiv. Lopov, ki je zapeljaval delavce k nasilnim dejanjem, lump, ki je v službi delodajalcev provzro-čal in izvrševal hudodelstva, da je v svojo spretno nastavljeno mrežo ujel poštene delavce, in da bi delodajalci uničili unijo, se bo sedaj vrnil z “vsemi častmi” v službo, katero je opravljal, pred-no je začel svoje peklensko delo med železostavbinskimi delavci. Tako plačujejo kapitalisti navadne lopove, ki jim slepo služijo kot golo orodje. Delavci zapomnite si to le : Kedar vam bo kdo v boju za boljše življenske razmere priporočal silo, mu pljunite v obraz. Med sto priporočevalci sirove sile je devet in devetdeset lumpov, ki ' so v službi kapitalistov. Zatoraj bodite orprezni pri razgovorih, kedar kapitalistični najemniki hočejo zvabiti vas v vašo pogubo in vam priporočajo dinamit kot bojno sredstvo za zboljšanje tužriih delavskih razmer. Neprevidno izrečena beseda pogostokrat tvori material za obtožbo. Rabite postavna sredstva in zmagali bodete sigurno. * Zvezni državni zakladnik poroča, da' so ponarejeni petaki v prometu in priporoča občinstvu previdnost pri menjanju denarja, ker so petaki dobro ponarejeni. * Pri Springfieldu, Mo., je skočil radi zlomljene tračnice vlak raz tir. Do dvajset potnikov je poškodovanih. * Vodja “Florida Citrus Exchange”, organizacije, ki nadzoruje v Floridi vso trgovino z ovoč-jem, je dal pred prazniki članom organizacije nalog, naj nikar ne izvažajo ovočja na sever. S tem je zabranil, da pred prazniki niso padle cene ovočju. * Predsednik Taft je svoječa^-no nasprotoval, da bi Arizona postala država, ker je imela v ustavi odpoklic sodnikov. Omenjeno odločbo so črtali v ustavi in predsednik je podpisal listino, po kateri je bila Arizona sprejeta kot država v zvezo Zdr. ■držav. Ko je Arizona postala država, je ljudstvo sprejelo spremembo k ustavi, v smislu katere se lahko odpokliče vsakega nezmožnega ali pristranskega sodnika. Zopet dokaz, koliko pameti imajo ljudje, ki vladajo druge ljudi. Inozemstvo. Mirovna pogajanja v Londonu nimajo druzega namena kot od-driniti končni sklep za nedolčen čas. To je spoznati iz predlogov turških pooblaščencev. V torek so turški zastopniki izjavili, da nimajo natančnega naloga in navodil, kako naj postopajo glede Maeedonije. Nekoliko kasneje je pa Rešid paša iznenadil konferenco, da prepušča turška delegacija protipredloge v rešitev velesilam. Zastopniki balkanskih držav so bili v začetku tako izne- nadepi vsled te diplomatične poteze, da niso mogli ziniti besedice. Ko so1 spoznali dalekosežnost te izjave, so protestirali proti nji. Iz diplomatiških govoranc je razumeti, d% Turčija zavlačuje mir, dokler iz Azije ne pomnoži svoje armade pred Carigradom v toliki meri, da bo kos balkanskim zaveznikom.' Iz Londona poročajo, da so Srbi zasedli Skoplje. Avstrija je baje izjavila, da bo del svoje armade demobilizirala, ako Rusija izpolni gotove pogoje. -Rusija bi morala odpoklicati svojo armado od avstrijske meje in zjediniti se z Avstrijo glede albanske meje. Bojni krik še ni popolnoma vtihnil na Baikani in že se pripravlja Rumunija za ponovitev krvavega klanja. Rumenija je mobilizirala svojo armado in hoče po poročilu “Koelnische Zeitung” vzeti s silo, kar ji Bolgarija noče dati mirnim potom. V Gentylly-u, majhnem francoskem mestu južno od Pariza so zaprli župana, ker je hotel oropati dve stari ženski. Evgenij Pirrou, gentilski župan je bil splošno poznan veletržec. Skozi špekulacije je izgubil velik del svojega premoženja, zato je hotel izgubo pokriti z navadnim ropom. “Journal1’ v Parizu je priobčil senzacionalno vest svojega dunajskega poročevalca, ki se glasi, da je avstrijski prestolonaslednik izdelal dalekosežen in ves svet, pretresljiv načrt, po katerem naj bi se vstanovila “velika jugoslovanska drža^U’4 * p;i*d - žezlom Habsburžanov, ki bi obsezala Srbe, Črnogorce, Hrvate, Slovence, katerimi bi se pridružili tudi Čehi in Poljaki. Po zatrdilu poročevalca sd so Poljaki in Srbi zadovoljni (?) s tem načrtom. Sedem tisoč delavcev v delavni-nicah “National Railway of Mexico” so zaštrajkali. Železniška družba noče priznati zahtev štrajkarjev, katerih glavna zahteva je osemurni delavnik. Delavnice so popolnoma zaprte. Vsled vstaje se je situacija še toliko bolj poostrila, ker so vstaši na mnogih krajih požgali postaje in mostove. Zbornica je pomnožila' uvoznin-sko carino za pet odstotkov. S tem še ni rešena popolnoma carinska predloga. Visoko hočejo ob-dačiti predmete lulksurioznega značaja. — 25 miljonov rubljev za podkupovanje uradnikov intendance. Ob intendanturski sodni razpravi v Petersburgu je izpovedal zastopnik tvrdke Thiel & Comp., da je njegova tvrdka izdala v zadnjih 25 ldtih 25 milijonov rubljev za podkupovanje intendantur ar-tiljerije, mornarice in pošt. — Turške vojne žrtve. Vojaški izvedenci so preračunali, da se je od 200.000 mož močne turške za-padne armade rešilo v Janino k večjemu 20.000 vojakov. Vsi drugi — z arnavtskimi čfetami vred — ¡jo razbiti: nekaj se jih je vrnilo domov nekaj je bilo vjetih, drugi so padli na bojiščih. Mrtvih in ranjenih je imela zanadna turška armada v bojih s Srbi najmanj 60 tisoč, vjetih je bilo 20 tisoč. V jeli, razorožili in nato izpustili sp Srbi do 25.000 bašibozu-kov in kristjanov. Ostali — veči noma Arnavti in domači prebivalci — so pa zbežali na vse srani in se poskrili po hišah. Svoje mrtve in ranjene so Turki, če so le utegnili,; pobrali in vlekli s seboj. Kjer pa niso mogli, so pa svoje mrliče vsaj slekli in sezuli, ker tako zahteva mohamedanska vera. Zato je bilo videti toliko golih ali vsaj bosih mrličev. 1 DOPISI. » K Cleveland, Ohio. Poročati hočem o štrajku, ki traja tukaj že dva meseca. Nisem štrajkar, pač pa sem član eno in-iste. strokovne in industrielne organizacije. Zato si štejem v dolžnost, da poročam o položaju štraj-karjev in štrajka. Kakor povsod, tako tildi tukaj delavec dobiva tako nizko plačo, da ne more izhajati pri današnji neznosni draginji. Zategadelj so delavci prisiljeni, da se organizirajo in s pomočjo' organizacije zboljšajo svoj položaj. Posamezen delavec ne opravi nič. Delavci si snujejo organizacije, da združeni postajajo močni napram organizirani sili kapitalistov. Delavci, ki so zaštrajkali pri “Cyclone wire fence” družbi, niso bili organizirani. Bilo jih je 41 po številu in po narodnosti Slovenci. Izvzemši par sodrugov, ni nihče vedel, 'kaj je organizacija. Zato je bilo treba poduka. Sklenili so, da se bodo vršile vsaki večer seje. Na teh sejah je bilo treba učitelja, da jih je podučil, kaj je organizacija, kdo so delavci m kapitalisti, kaj je kapitalistični sistem itd. Delavci so se naučili in spoznali, da je delavec brez organizacije podoben detetu brez matere. Že prvi teden so sklenili, da se organizirajo v industrielni uniji (I. W. W.) in nadaljujejo štrajk. Ali ta unija nima mnogo denarja, ker prispevki znašajo le 25 c mesečno. Vzlic temu je storila unija zanje, kar je bilo v njeni moči. Podporo so dobili od posameznih podružuje. Seveda ni ta podpora mogla zadostovati; ker so eni oženjeni in so bili že od preje zadolženi, so šli iskat dela drugam. Obrnili so se za podporo tudi do slovenskih podpornih društev, da bi jim pomagala. Žal, da tudi tukaj ni bilo mnogo odziva. Do sedaj so darovala naslednja društva: Dr. “Zvezda”, štev. 52. S. N. P. J. Broughton, Pa. $3.00; dr. “Primož Trubar”, štev. 126. S. N. P. J. Cleveland, O. $5.00; dr. “Naprej”, štev. 5. S. N. P. J. Cleveland, O, $1,3.5$; ,dr,» “Svoboda,”, štev. 80. S. N. P. J. Brereton, 111. $2.85; dr. “Bratstvo”, štev. 6. S. N. P. J. Morgan, Pa. $10.00; dr. “Napredne Slovenke” štev. 131. S. N. P. J. Cleveland, O. $5.80 ; dr. “Danica”, štev. 44. S. N. P. J. Co-nemaugh, Pa. $3.45; dr. “Rožna dolina”, štev. 92. S. N. P. J. Franklin, Kansas $5.00; dr. “Glas Na-,roda”, štev. 89. S. N. P. J. Midway, Pa. $5.84; dr. “Slavija”, štev. 1. S. N. P. J. Chicago, 111. $4.00; dr. “Narodni Vitezi”, štev. 39. S. N. P. J. Chicago, 111 $3.40; dr. “Nada”, štev. 102. S. N. P. J. Chicago, 111. $3.80; dr. “Triglav” štev. 94. 'S. N. P. J. Colorado City, Colo. $8.60; dr. “Edinost”, štev. 23. S. N. P. J. Darragh, Pa. $4.85; dr. “Vsizaenega”, štev. 96. S. N. P. J. Livingston, 111. $4.10; socialističen klub, Collinwoood, $3.10; socialističen klub Cleveland, $4.90 socialistični klub štev. 6. Chicago, 111. $5.00; dr. štev. 35. S. S. P. Z. $10.00; dr. “Napredni Slovenci”, štev. 5. S. D. Z. $2.40. V imenu štrajkarjev izrekam vsem društvom prisrčno zahvalo. Iz izkaza je razvideti, da so v Clevelandu, kjer se vrši štrajk in kjer je največ slovenskih društev, izvzemši društev S. N. P. J., prav malo storili za štrajkarje. Seveda so društva, ki nočejo pomagati štrajkarjem, večinoma katoliška. Pri teh društvih pravijo: “Zakaj bi pomagali štrajkar jem? To so lenuhi, ki nočejo delati. Delajo naj za dolar in pol, saj je dosti dela”. Cenjeni bratje! Dokler bodo delavci mislili tako, ni čudo, da imamo v človeški družbi razred, ki se zaveda svojih koristi in lastuje vse bogatstvo, pa razred delavcev, ki dela in trpi za prvi razred. Ali dokler bo delavec nasprotoval delavcu in mu metal polena pod noge, ko se bori za zboljšanje položaja vseh delavcev, dotlej bodo delavci zdihovali v kapitalistični sužnosti in po njih bo padal bič izkoriščevalcev. Štrajkar ji so sklenili, da bodo vstrajali v štrajku, dokler družba ne odneha, pa če štrajk traja še dva meseca. Štrajkarji se obračajo do vseh zavednih delavcev, za podporo, da bi mogli končati štrajk z zmago. Zmaga delavcev v Clevelandu je zmaga vseh delavcev. Naobratno pa poraz tudi zadene vse delavce. Štrajkarji so se obrnili za podporo tudi na socialistične klube. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Socialistični klubi bodo prijavljeni v “Proletarcu”. Denar naj se pošilja na sledeči naslov: Mike Schneider, 1193 E. 61 St. Cleveland, O. Ant. Gradišer, član štev. 5. Collinwood, O. Castitam delegatom in delega-tinjam, ki so zborovali na petem rednem zborovanju v Milwaukee, Wis., ki so s svojimi zaključki napravili zopet kprak zgodovinskega pomena za razvoj naše cvetoče podporne organizacije. Pazno sem prečital zapisnik zad nje konvencije, s katerim se popolnoma strinjam. Med vsemi sklepi se mi najbolj dopade ustanovitev zavarovalnega oddelka za otroke. Vsak član (iea) bo lahko zavaroval svoje otroke, kar bo koristilo članom in članicam, kakor tudi podporni organizaciji. Kar se tiče “Glasila”, mi popolnoma ugaja. Tako je zagotovljen napredek na celi črti, dasi-ravnp imamo pri gotovi vrsti ljudi svoje sovražnike. Ali kolikor bolj se sovražnik napihuje, toli-kor bolj napreduje “Slovenska narodna podporna jednota”. To je razvidno v 48. številki “Glasila”. V kratki dobi je zopet pristopilo lepo število članov, članic in novih drnuštev. Nasprotnike naše jednote boli nauredek v naši podporni organizaciji, zato izlivajo svojo jezo no vse, ki delajo za procvit naše podporne organizacije. Ali elani in članice S. N. P. J. se ne ozirajo na desno in levo, marveč korakajo po začrtani poti naprej do cilja. Slovenci in Slovenke čimdalje bolj uvidevajo in spoznavajo dobre uredbe pri S. N. P. J. in pristopajo v obilnem številu v njo. V napredni collinwoods'ki naselbini imamo tri društva S. N. P. J.: “V Boj”, “Mir” in žensko društvo “Planinski Raj”. Vsa tri društva se prav dobro razvijajo in napredujejo. Dostikrat se začuje pogovor na jednote. V takem slučaju je treba pojasniti in razložiti, kaj je S. N. P. J. Povedati je tudi treba, da se za majhen mesečni prispevek vsakdo zavaruje za slučaj bolezni, nesreče in smrti. Bolniška podpora znaša en dolar dnevno. Za delo nezmožni lahko dobijo po enem letu odpravnino. Dedičem se pa izplača $600 posmrtnine. Poleg pa dobi še vsak član časopis, ki izhaja enkrat v tednu. Nadalje moramo povdarjati, da so pravila za jednoto izdelali delavci, ki poznajo muke in trpljenje delavca, posebno pa razmere, v katerih živijo slovenski delavci v 'Ameriki. Zadnja konvencija je dokazala, da so v S. N. P. J. zavedni možje in ne kimovci. To dejstvo je prov-zročilo, da je S. N. P. J. mahoma pridobila simpatije ogromne večine ameriških Soveneev. Slovenci so spoznali, da se v tej jednoti ne more in se ne bo udomačilo ko-mandiranje od zgoraj. Naša jednota je ljudska. To se pravi, da v nji odločuje volja članov in članic — večina in ne posamezniki. Zatorej Slovenci in Slovenke v našo podporno organizacijo — v S. N. P. J. Borite se z nami za svobodo in napredek, za vse, kar je v prid našemu narodu. Iz tega vzroka kličem vsem bratom in sestram naše jednote: Na delo! Uverjen sem, da bo ob času prihodnje konvencije naša jednota najmočnejša po članstvu in v finančnem oziru. Pozdrav vsem bratom in sestram — vsem veselo novo leto ... pa naprej po začrtani poti . . . naprej za podvojitev današnjega števila članov in članic! John Lokar. Eveleth, Minn. člani društva “Napredek”, število 69 naj se v bodoče obračajo na novoizvoljenega tajnika br. T. Prelovška v vseh društvenih zadevah. Naša sveta dolžnost je, da odbor podpiramo pri težavnem delu vsi člani. Bodimo odboru vedno ob strani v vseh društvenih zadevah. Pomagajmo mu povsod in vedno in izostale bodo vse nepotrebne kritike. Znovim letom stopijo v veljavo nova pravila, ki bodo veljavna za dobo treh let. Po njih se bodemo morali ravnati, ako hočemo, da pojde vse gladko. Odbor ne more zvrševati čudežev. Odbor se lavna po pravilih, ki so jih izdelali zaupniki na konvenciji. Zato apeliram še enkrat na vse brate: Podpirajmp novoizvoljeni odbor in novega tajnika, pa bodemo zopet napredovali v prihodnjem letu ! Jacob Ambrozich, tajnik. Gilbert, Minn. Še nikdar nisem polemiziral v časnikih, ker smatram za pravilo, da naj vsak časopis zastopa svojo strujo in uči načela, ki jih zastopa. Čitatelji so dandanes že toliko razsodni, da znajo razsoditi, katera načela so prava ali napačna. Vedno sem zavzemaL stališče, da polemika kot je v navadi pri nekaterih listih katerih uredniki se poslužujejo še starokrajske, robate osebne polemike, ki ne dokazuje nič druzega, kakor da so duševne zmožnosti urednika zelo majhnij, škodi, ker ne izobražuje,. Tudi' danes bi molčal, ako bi ne opazil, da se en sam človek, kateremu gre naša jednota toliko mar kot lanski sneg, zaletava v delegate in delegatinje pete redne konvencije, katere so na zborovanje poslali člani in članice S. N. P. J. kot svoje zaupnike. Iz napadov, katere je zvršil Koncemtednar na delegacijo pete redne konvencije in na članstvo S. N. P. J., sklepam, da je v New Yorku pošel led in da huda vročica in krči vijejo gospoda Koncem-tednarja. Zato svetujem gospodom v New Yorku, da kadar bo vročica napadla Koncemtednarja, da naj se za led obrnejo kar na nas v Minnesoto. Še od lani ga je o-stalo nekaj v ledenicah. Prav radi ga odstopimo gospodom v New Yorku nekaj železniških voz, ako ga plačajo pošteno. Ledu, ledu Koncemtednarju na glavo, ki je razgreta od vročice, pa bodo kmalu možgani normalni, zdravi jasni in bistri, list “Gl. Nar.” si bo pa prihranil nadaljno 'blamažo. Nisem študiran človek, marveč sem rudar, ki si moram s pikom služiti svoj vsakdanji kruh. Vendar sem. se pa toliko naučil, da vem, da je proti razgretim možganom najboljši pripomoček led. Kar ve preprost rudar, bi morali vedeti tudi gospodje v New Yorku, ki so vsaj “sedmošolci”, ako že niso posedali po univerzah. Mogoče bi bolezen ne prijela tako hudo Koncemtednarja, ako bi bila peta redna konvencija proglasila “Gl. Nar.” za glasilo jednote. Gospoda v New Yorku bi naročila led mogoče še v Kanadi, da bi preprečila izbruh nevarne bolezni pri Koncemtednarju, katerega duševni proizvodi koncem tedna so tako plitki, da vsak normalen človek misli, da prihajajo direktno iz norišnice. Gospodje v New Yorku pamet — pamet! Delegatje in delegatin je S. N. P. J. ne bodo nikdar pri njujoTŠki gospodi vpraševali kakšne resolucije naj sprejmejo ali zavržejo. Tudi člani S. N. P. J. i^e bodo nikdar vprašali “Gl. Nar.”, katere člane naj kot delegate pošljejo na konvencijo. Take zadeve ne prepuščajo člani S. N. P. J. ljudem, ki so zreli za norišnico. To si zapomnite gospodje v New Yorku. M. Zadnik, delegat. Collinwood, O. V Collimvoodu še vedno lepo solnce sije: bodi že na društvenem ali delavskem polju. Delamo še vedno vsaki . dan. Vsakdo lahko delo dobi, ako se potrudi zanj in hoče delati. Seveda ni plača velika, ako |p primerjamo z današnjo neznosno draginjo. V kapitalistični družbi je že tako. Podjetniki vzamejo tri četrtinke, eno pa puste delavcu. Ako delavec zasluži en dolar, o-stanejo kapitalistu trije dolarji. Zato se mora delavec organizirati, ako hoče, da bo konec izkoriščanju. Na društvenem polju pa prav dobro napredujemo. Sedaj imamo 15 društev raznih jednot in zvez. Ali priznati moram, da je največ Slovencev in Slovenk organiziranih v S. N. P. J. Slovenci, ki še niste pri nobeni podporni organizaciji, pridružite se “S. N. P. Jednoti” že v januarju 1913. Naša podporna organizacija napreduje, čimdalje večje je število ameriških Slovencev, ki so mnenja, da je S. N. P. J. najna prednejša podporna organizacija, ki ne podpira svojih članov le gmotno marveč tudi duševno. Za božično darilo je dobroznani obitelji John Prusnik prinesla štorklja krepkega sinčka. John Prusnik in njegova soproga sta pri društvu “Mir”, štev. 142. Ča-stitamo! Ker bo dopis v prvi številki 19-13 zagledal bpli dan, pa kličem vsem ameriškim Slovencem in Slovenkam: Veselo novo leto! P. J. So. Chicago, 111. Cenjenim bratom in sestram dr. “Delavec”, štev. 8. na znanje. Prihodnja seja dne 5. januarja je zelo važna, V interesu društva je, da se seje udeleže vsi bratje in sestre. Na dnevnem redu imamo važne točke. Predložil se bo štirimesečni in celoletni račun. Vsakdo se bo lahko prepričal, ko-iko smo napredovali gmotno in v članstvu. Novi društveni odbor za leto 1913 bo prevzel svoja mesta. Brate in sestre, ki so zaostali s prispevki, opominjam, da naj poravnajo zaostalo mesečnino. V januarju pričnemo plačevati po novih pravilih. Plačevali bomo redno $1.40 mesečno. Ta prispevek mora biti plačan redno. V nasprot nem slučaju se bo z vsakim ravnalo v smislu pravil. Kdor zboli ali ponesreči, naj se direktno obrne na tajnika in ne na druge. Tajnik hrani potrebne listine in nihče drugi. Kdor ne more poslati zanesljive osebe k bratu tajniku, naj naznani bolezen ali nesrečo z dopisnico, da dobi ob jrravem času potrebne listine in se zadeva ne zavleče. Kar sami lahko storite, ne nalagajte in ne zahtevajte od tajnika. Saj je tudi tajnik suženj tovarne kakor vi bratje. Mogoče bo kdo rekel: Saj ga plačamo. Bratje, to je nagrada. Ako hočemo, da ne bo oporekanja, moramo pomagati drug drugemu. V skupnem in složnem delu sta moč in napredek. Bratje in sestre naj mi ne zamerijo, če sem kot tajnik mogoče kedaj nepravilno postopal in komu nevedoma storil krivico. Zmotljivi .ljudje smo vsi, zategadelj se lahko vsakemu človeku pripeti kakšna pomota. Bratom in sestram veselo novo leto, da bi jim bila usoda milejša v prihodnjem letu in jim solnce svobode sijalo svitlejše! R, Lustig. I Indianapolis, Ind. Napočila je zima. Cvetlice so že pred tedni uvenele in na ulici nas pozdravlja mrzel veter s svojimi ostrimi sunki. Dasiravno je sneg pred par tedni le malo pobelil breg in plan, vendar smo sredi zime. ki nas sili, da se po delopustu vsedemo k gorki peči, čitamo časnike, ali se pa razgovarjamo o raznih predmetih. Sedeč pri peči mi je prišel v roke “Gl. Sv.” Kako sem strmel, ko sem eital v listu napad na mojo osebo, pod dopisom pa nobenega podpisa. Do sedaj sem vedno menil, da privatne zadeve ene osebe ne brigajo nobene druge osebe, društvene zadeve pa spadajo v društvo —- na sejo, da jih reši društvo. Ne ibom se spuščal v polemiko z dopisnikom. To bi pomenilo ponižati sam sebe. Koliko sem zvršil dela za društvo kot tajnik, o tem sodi društvo. Še nikdar nisem sebe smatral za kaj več kot za delavca. Pa tudi žavedam se, da vsi ljudje vedo vse. Zato me je razočaral napad v listu. Značajen brat ne bo napadel svojega društvenega brata v listu z brezimnim dopisom*. Kdor ima kaj na srcu, bo kritiziral na seji. Tako postopanje je bratsko, dostojno in značajno. Ivan Šekli, član štev. 105. Naznanila in vabila. Pittsburg, Pa. Na svoji zadnji seji dne 8. de-, cembra je izvolilo društvo “Slovenski Sokol,” štev. 118 sledeče uradnike za prihodnje leto : George Greguraš, predsednik, 4938 Hathfield St, Pittsburg, Pa,; John A. Germ, podpreds. Box 57 Braddock, Pa.; Math Malič, 1 tajnik, 5131 Ruby St. Pittsburg, Pa.; Benjamin Šmue, 2 tajnik, 4809 Buter St, Pittsburg, Pa,; Jos. Lokar, blagajnik, 4745 Hathfield St. Rud. Greigoich, zastopnik, 4755 Plummer St. Math. Malič, tajnik. Gilbert, Minn. Društvo “Sparta” je na zadnji seji izvolilo sledeče uradnike: John Sebe. predsednikom, John Komat ar, tajnikom in Matija Zad nik blagajnikom. Seje se vršijo kot v minolcm letu. Bratje naj v bodpčem letu redno zahajajo k sejam, da bomo koncem prihodnjega leta imeli še večji vspeh.. Fr. Gimpel, tajnik. Detroit, Mich. Društvo “Zveza detroitskih Slovencev”, štev. 121 je na glavni seji dne 15. decembra izvolilo za leto 1913 naslednji odbor: Predsednik L. Vokač, podpredsednik John Kolenc, tajnik Peter Puhek, zapisnikar Frank Vihtelič, blagajnik Lavrencij Bizjak. Nadzornikom so bili izvoljeni Alb. Kol-bezen. Ciril Štular in Martin Mantony. Reditelj je Matija Praznik. Bolniški obiskovalci se bodo imenovali po abecednem redu in po krajevnih razmerah. Društvo je v ugodnih razmerah, zato priporočamo rojakom, da se pridružijo našemu društvu, ker se jim nudi ugodna prilika zavarovati se za slučaj bolezni in nezgode. Peter Puhek, tajnik. Agpcn, Colo. Društvo “Narodni Dom”, štev. 51 je na seji dne 15 decembra izvolilo sledeče uradnike: A. Ter-šelie, predsednikom, L. Zelnik, podpredsednikom, F. Lovšin, I. tajnikom, T. Škufca II .tajnikom, A. E. Riegler, 582 bx blagajnikom in M. Lovšin, predsednikom bol. odbora. Nadzorniki so: Ant. Kostelc, Joe Hočevar, Tone Tekavčič. Bolniška obiskovalca sta John Hrovat in John Sparovic. Seja se vrši vsako prvo nedeljo po 12. uri v prostorih brata A. E. Riglerja. Priporočam vsem bratom, da se v prihodnjem letu bolj redno udeležujejo sej in plačujejo prispevke, pa bo vse v redu. Frank Lovšin, 379 bx. Kittzville, Minn. Društvo “ Vseslovani”, štev. 161 je izvolilo za bodoče leto naslednji odbor: M. Kočevar, predsednik, Frank Viderval tajnik, M. Maralt, blagajnik, Anton Rus, zapisnikar. Bolniška odbornika sta F. Masoni, J. Rus. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu. F. Viderval, tajnik. — Alkohol in napredovanje v šoli. Zdravnik dr. Meyer niše v mesečniku “Gute Gesundheit” sledeče: Več učiteljev in šolskih ravnateljev je raziskovalo razmerje med uživanjem alkoholnih pijač in napredovanjem v šoli. Največkrat so razločevali pri tem tri skupine : otroke, ki so napredovali dobro, zadostno in nezadostno. Vsakokrat se je jasno vide lo, da je oni šolar tem uspešnejše napredoval, čim manj alkoholnih pijač je zavžival. Otroci, ki so redno pili, so skoraj vsi nezadostno napredovali. Šolskim otrokom se ne sme dajati niti najmanjše množine alkohola. Alkohol uničuje otroško dušo in telo. — Številka 13 v življenju Richarda Wagner j a. Številka 13 je igrala v Wagnerjevem življenju precejšnjo vlogo in se je je veliki umetnik cesto spominjal. Tako je gosto pripovedoval svojim prijateljem, da je dovršil 13. aprila 1845 Tannhäuserja in da je dne 13 marca 1861 v Parizu z njim žalostno propadel. Kmalu po ne sreči v Parizu je bila v Weimar ju ob priliki slavija glasbenih umetnikov pojedinh ki se je je udeležilo 13 gostov. Ko se je hotel eden izmed njih žrtvovati in zapustiti dvorano, je . Wagner vzkliknil: “Nikdo naj ne odide! Naj bom jaz trinajsti!” Tedaj je bil Wagner res sit življenja in je želel, da ga zadene usoda “trinajstega”. Verjel je to tembolj, ker je znašalo število črk njegovega lastnega in krstnega imena ravno 13. Prav tako je bil zraču-nal, da je številčna vsota njegove rojstne letnice 1813 ravno 13. Slučaj je tudi nanesel, da je umrl Wagner dne 13 februarja. V svojem življenju je skrbno pazil, da ni prirejal iskušenj na dan trinajstega v mesecu in ako bi mu bilo možno, bi bil gotovo zabranil u-prizoritev njegovih del na ta dan. Seveda je to le slučaj» ki ni v zvezi z realnim življenjem. — Trgovina je umetnost za hitro obogatenje, ne da bi bil človek obsojen v ječo. Iz urada glavnega tajnika. Obveščamo vse člane in članice, da otročji zavarovalni odelek stopi v veljavo s 1. januarjem 1913., ker se je zglasilo zadostno število (1000 otrok) za vstop, kakor je bilo določeno na zadnji konvenciji. Prošnje za sprejem v otročji odelek smo razposlali društvam, katera so prijavila otroke za vstop. Ostalim društvam jih po-sljemo na zahtevo. Prošnje so v obliki dopisnice; eno stran spolni zdravnik, druga se napiše v glavnem uradu. Pri zdravniški preiskavi otroka mora biti navzoč društveni tajnik kot priča, da je otrok preiskan po zdravniku. V dokaz tega se zahteva lastnoročni podpis, v za to pripravljenem prostoru. V svoj imenik naj vpiše ime, starost in dan sprejetega otroka. Zahteva naj takoj pristop in asesment za dotični mesec: vsoto 50c. Prošnje je poslati glavnemu uradu z asesmentom vred. Vplačilne knjižice za otroke se dobe v glavnem uradu, katere stanejo lOc komad, v katerih so ponatisnena tudi pravila otročjega odelka. Vsak zavarovan otrok dobi svojo cert. štev. in oporoko, katere bomo izdali nekoliko pozneje ko bo več časa. Pristop in asesment otročjega oddelka se pošljo jednoti z asesmentom članov(ic) ih v mesečnem poročilu se zapiše število otrok in pa vsoto, ki je poslana za dotični sklad. Črtane otroke se naj zaznamuje v predalu, na zadnji strani mesečnega poročila z imenom in cert. številko. Otročji oddelek bo provzročil mnogo več dela tajnikom(icam) krajevnih društev, največ pa glavnemu uradu, ker pričakovati je v kratkem od 2—3000 novo-pristoplih otrok. Da pa bo šlo poslovanje v redu, je treba biti točen in korekten. Kedar tajnik dobi kako obvestilo iz glavnega urada, naj zadevo takoj reši kakor hitro mogoče in ne odlaša do jutri ali drugi teden, kar tako odlašanje se večkrat odloži za vselej ali-saj .do.ponovne apelaeije iz glavnega urada. Tako se rešuje zadeva mesece: čim starejša je, toliko težavneje jo je rešiti. V smislu pravil, katera so ravno stopila v veljavo, se ima nakazati podporo najmanj enkrat v tednu. Za to pa naj bodo člani previdni preden odobre podporo, če jo je dotični deležen in _se-ravnal po pravilih jednote. V sumljivih slučajih se naj nakaznice odlože do prihodnje seje in v tem času naj bolniški odbor preišče zadevo in poroča na prihodnji seji. Društva sklepajo in nakazujejo podoporo na svojo odgovornost in če pride pozneje kaka pritožba» ki že član prejme podporo in če se nakaže nepravilnim potom, bo društvo moralo dotično vsoto povrniti jednoti. V bodoče apeliramo na tajnike» da kadar pišejo jednoti o več stvareh ob enem, naj poročajo vsako zadevo posebej na posebnem papirju in ne vse na ednem» kakor sedaj. V pismih so večkrat dodatki k mesečnim poročilom, plačilnim nakaznicam, zadeve ki spadajo na jednotino sejo itd. in tako pismo moramo večkrat strgati ne več kosov, ker vsebina spada v različne oddelke v glavnem uradu. Člane in članice opozarjamo na točke v pravilih, ki imajo opraviti spodporami preko 40. dni in prestopam članov in članic k drugim društvam, ki. so se preselili v drug kraj. Marsikdo je izgubil bolniško podporo, ker ni upošteval teh točk v pravilih. Čitajte pravila in ravnajte se po njih, pa ne bo nobenih pritožb. O tem se je že mnogo pisalo v “Glasilu”, na kakor izgleda zastonj, ker se ponavljajo vedno ene iniste napake. Ako kateri članov (ic) ni dobil podpore ker je kršil pravila, nastane razburjenje. Zato pa člani (ice pravila vroke in zapomnite si najvažnejše točke iz njih, pa red in mir, poslovanje se bo vršilo, brez vseh sitnosti. — Republikanci pravijo, da bi morala vlada nadzoravati vse železnice. Temu se mora razsoden človek smejati! Ali morda železnice ne nadzorujejo vlade? Vesti iz domovine. LJUBLJANA IN KRANJSKO. — Hlapčevska izjava ljudi v fraku in cilindru. Ljubljanski župan dr. Tavčar je predlagal na občinski seji dne 3. decembra: Včeraj, dne 2. decembra, se je pričelo petinšestdeseto leto vladanja našega presvitlega cesarja. V teh viharnih časih polagam važnost na to, da se spominjamo z neomajano zvestobo in vdano pokorščin tega za Avstrijo in posebno tudi za nas Slovence prepomnljivega dogodka ! Pri tem izražamo željo, da bi nam prevzvišena oseba, cesarja, ki je bil vsekdar zaščitnik miru, bila ohranjena do skrajnih mej človeškega življenja! Fran Josipu I. slava! ... Top,ot so ma-gistratni liberalci prehiteli deželne klerikalce. Pokazali so, da so v krivljenju svojih hrbtič ravno-tako ali pa še bolj izvežbani kot njih klerikalni nasprotniki. Slava cesarju!” kličejo tudi liberalci, ko stoji 900.000 vojakov pripravljenih, da na ukaz prično moriti, ropati in požigati. * * Žrtve kapitalistične brezobzirnosti. Českoslovansko podjetje Sa-mohrd, izkorišča slovenske delavce. kakor da bi sestalo iz samih pristnih Nemcev iz rajha. Gospodje izkoriščevalci izkoriščajo slovenskega delavca vsi enako. Prav nič se ne ločijo drug od druzega, pa naj bodo Vseslovani ali Vse-nemci. To českoslovansko podjetje je nostavilo med Novim mestom in Kandijo takozvani Kason v svr ho zgradbe svojega opornika za železniški most. Kason stoji na svojem mestu in je že toliko urejen, da se je pričelo delo na dnu Krke pod kasonom. To delo opravlja od 10—-16 delavcev, ki se vsakih šest ur menjajo. Dela se noč in dan. Da zamorejo delavci pod kasonom delati in da se vodi za-brani dohod, to se oskrbuje po posebnem stroju, ki dovaža zrak po ceveh v spodnje dele kasona. Da si .tvrdka prihrani na delavskih močeh, je delo pri stroju tako u-redila, da mora strojnik skozi 18 ur nepretrgoma opravljati posel pri stroju. Ta posel sicer ni težaven, ampak je odgovoren ih kaka odgovornost je to„ je pokazal zadnji nevarni slučaj. Ali podjetje tudi še s tem izkoriščavanjem delavske moči ni bilo zadovoljno. V posmeh vsem obstoječim obrtnim predpisom je podjetje strojnika si-lilo, da gre, če pri stroju nima posebnega dela, še v predor delati. Temu se je strojnik vendar uprl. Prišla je noč od sobote na nedeljo. Tam, kjer stroj stoji (blizo Krke) je svet močvirnat, vslecl “zvorne” uprave slavne mestne občine je tam toliko blata in luž, da se konji ki dovažajo tusemkaj materija!, do trebuha vdirajo v blatu. Pot jč tako izvožena, da se že snloh ne pozna. Imajo tik poti nagrmadenega polno kamenja, toda brezbrižnost podjetja in “vzor” mestne uprave pusti to kamenje raje tam ležati, kakor da bi dalo razgaženo oziroma razvo-ženo pot vsaj za silo posipati. V tem močvirju tik Krke je postavljena na vse strani odprta baraka, pod katero se nahaja omenjeni stroj, V teh škandaloznih okoliščinah naj človek opravlja tako odgovorno službo. Na eni strani se peče od stroja, a od drugih strani ga preletava mraz. Ali je čudno potem, da se je reveža pri stroju proti jutru oprijela utrujenost in ga zazibala v spanje? Stroj pa je ravno tako brezobziren do človeka trpina kot je to češko podjetje. Dokler je brez vodilne roke šlo je šlo, potem na je moral stroj priti iz nereda. Ih v tem hipu je na življenje onih trpinov globoko pod vodo sredi Krke prežala mrzla.kruta smrt. Ker je zmanjkalo zraka v kasom;, je namesto zraka pričela voda prodirati v kason, kjer je delalo kakih 12 delavcev. Da niso te nevarnosti se ob pravem trenotku opazili in naglo pobegnili iz kasona, bi jih bila voda vse skupaj potopila oziroma zadušila. Kdo bi bil za te človeške žrtve odgovoren? Mar obrtna oblast, ki 'ima pred nosom te in druge škandale pa jih ne vidi, ker jih noče videti. Da jih nočejo videti tudi druge javne in državne oblasti, to se najbolje vidi po tem, koliko časa stoji najbolj obljudena državna cesta na kolodvor več kot na polovico zaprta, ker se podjetju Sa-mohrd kat nič ne mudi, da napravi vhode predora pod cesto. Go- spoda po Novem mestu veseljači, delavec pa naj za par krone tvega življenja m naj trpi ves javni promet. " ' Iz Kamnika. Znano je, da ima mesto Kamnik veliko zasebno imetje, največ v velikih gozdih in pašnikih (planinah). Lastnica je takozvana meščanska korporacija in njeno lastnino upravlja poseben odbor, ki ga volijo opravičeni meščani na tri leta. Odbor sestoji iz petih mož. Ni pa nam na mislih razinotrivati o tem, kako možje imetje upravljajo, samo toliko se sliši, da vlečejo za svoje pohode po bistriških gozdih mastne dijete. Dotični korporacijski odbor je nastavil pred leti za nadgozdarja vpokojenega okrajnega logarja po imenu Zentner, ki ni mogel več opravljati vladne službe, in dobiva okroglo K 160 mesečne pokojnine. Onemogli mož lahko zopet opravlja službo pri — korporaciji — kot nadgozdar, ali pa recimo mu rajši gospod “forštmajster”, seveda proti mesečni plači K 300. A gospod Zentner tudi s tema dohodkoma ni bil zadovoljen. Poprosil je korporacijski odbor za dovoljenje, da je smel prevzeti še službico lovskega nadzornika ali ‘‘jagdlajterja” pri knezu Win-dischgratz. Ta službica zopet do-naša, kakor pravijo, okolo K 1000 na leto. Torej onemogli mož v prejšnji službi je šel v pokoj in danes opravlja kar dve službi. Pregovor pravi, da je dvema gospodoma težko služiti, a gospodu Zentner ju je to prava malenkost, zakaj, kadar je v službi kot lovski nadzornik pri gospodu knezu, takrat počiva korporacijska služba ‘ ‘ forštmajstrova ’ ’, zakaj služba za vmifovljenca tako ni glavna stvar, samo da .je dovolj dohodkov, ter da se zna mož klanjati nekaterim častihlepnim osebam, pa je vse dobro. Odbor meščanske korporacije pa vprašamo, kje ima tukaj tisto pravieoljubnost, s katero se rad ponaša, da pazi, kako opravlja kobro plačani uslužbenec še druge posle, sebi seve v korist, upravništvu pa v kvar, sploh pa da se nastavljajo onemogle umirovljene osebe, dočim se odklanjajo druge čile in zmožne. Ameriški graft se je udomačil tudi na Slovenskem. Gnila je današnja človeška družba skozinskoz, pa naj bo v domovini ali pa v Ameriki. * * — Prvikrat v življenju ... Naročnik soc. dnevnika “Zarja” v Ljubljani piše: Ko sem prišel danes opoldan domov, je sedel pri mizi v kuhinji navidezno krepak, še čedno oblečen mož in jedel. Moj maček se je osupel stiskal v kot in radovedno opazoval neznanca, ki ga je moj prihod očividno spravil v zadrego, da je klonil glavo in se z brado skoro dotaknil krožnika. Jaz bi se za stvar dalje ne brigal ; toda trenotek pozneje je stopila v sobo moja žena, rekši: “Veš, tako se mi je smilil, da mu nisem mogla odreči. Hotela se mu dati denar, ki ga je pa odklonil, in me s tresočim glasom zaprosil jedila. Pravil je, da že dva dni ni jedel ničesar gorkega, da prihaja iz bolnice brez vseh sredstev in ne more domov na Koroško, kjer ima ženo in dva otroka. V Ljubljani se je ponesrečil in sedaj ne more dobiti nikjer dela. Dala sem mu svoje kosilo.” Ne da bi kaj mislil, po vprašam tjavendan: “Zakaj mi pa ravno danes to pripoveduješ; saj to ni vendar nič novega?” Ona: “Ko sem videla zadnjič v gledišču “Kjer ljubezen... sem mislila” ...” Jaz: “Da. Pa tudi “Zarja” piše, koliko ljudi je letos brez dela in kaj sem se spomnila: Kaj, če bi se tudi nama kaj enakega pripetilo! Saj je tudi ta rekel, da ga je bilo včeraj še sram, danes pa da je prosil — prvič v Svojem življenju.” Nekdo potrka. “Prosto!”,.. “Lepo vas prosim usmiljenja! Prosim kaj jesti ali kak krajcar...” ‘‘Bog Vam plačaj tisočkrat!” .. . Kdo ve, ali bo tudi v sosedni hiši tako! Bogatini ne odpirajo radi, reveži, delavci pa ne morejo dati dosti, tudi če dajo vse, kar imaio ... Pojdite v božjem imenu ! . . . Oh, kako je težko božje ime ravno tistim, ki vanj najbolj zaupajo ... Mož, vi ste ši mlad, lahko bi delali!... Ali ne odseva iz teh besed vse socialno zlo današnje družabne uredbe?. .. Stopivši na ulico, pridrdra mimo mene zeleni voz. Slučajno se o-zrem in ugledam skozi lino policijskega stražnika' in obraz znanega mi delavca, ki mi je še pred par dnevi tarnal, da je brez zaslužka . .. Kakšni prečudni slučaji tekom dveh ur! Kje, dobra duša, je tvoja občina^ kjer te bodo zasramovali kot lenuha in potepina? Ali si ti tudi prvič v Svojem življenju pritisnil s tresočo roko na tujo kljuko? Kaj si občutil v svoji duši, ko 'ti je izazvnelo na uho: V imenu postave!... Kdo ve, koliko jih je, ki so včeraj, danes, in ki bodo jutri s krvavečim srcem poteptali svoj ponos v blato, primorani beračiti, prvikrat v svojem življenju! Tako vzgaja današnja človeška družba “lenuhe”, “potepine”, “zločince”! Mož, vi ste še mlad! lahko bi delali... Pojdite v božjem imenu ... V imenu postave .. . Ej, kako mehanično žlobudrajo ljudje te besede! Ali jih je kaj, ki pri tem tudi kaj mislijo ? # # — Vič-Glince. V soboto 30. no-boto 30. novembra smo imeli zelo lepo obiskan shod v gostilni Amerika. Ravnatelj s. Anton Kristan iz Ljubljane je poročal o delovanju konzumnega društva za Ljubljano in okolico ter nredložil društveno bilanco. Sodrug I. Klemenčič je podal nadzorstveno poročilo. Navzoči so z, zadovoljstvom vzeli na znanje podane referate ter sklenili še z večjo vnemo delovati za organizacijo konzumen-tov. * # — Strel v oči in obraz. Anton Fende, 18 let stari sin posestnice na Primorskovem pri Kranju, je pri “orehtu” streljal s topiči. Pri tem se je pa fant ponesrečil. Strel mu je šel v oči in obraz. PreDeljali so ga v bolnišnico. • * — Krvav spopad na plesu. V Kopačevi gostilni v Zireh, sodni okraj Idrija, se je vršil ples. Med plesalci je bil tudi čevljarski pomočnik Bogataj. Proti večeru je prišel v gostilno_čevljarski pomočnik Matija Brenčič. Ko ga je Bogataj zagledal, je brez vsakega vzroka planil nanj z odprtim nožem in ga sunil v desno roko. Brenčič je težko ranjen. # * — Vojaka povozil vlak. Celovški listi poročajo: Pri Vrhniki je vlak povozil narednika, ki je ondi straži! most, in ga popolnoma zmečkal. * * — Smrtna nesreča s puško. 22- letni Lovrenc Bebelak, hlapec pri J. Pevcu v Škovcu, občina Velika Loka, je šel v podstrešno sobico po suho meso. Ob tej priliki je snel s stene puško in jo začel basati ; po nerodnosti pa se mu je puška sprožila in naboj je šel nesrečniku na desni strani v prsi, na levi strani pa mu je prišel• vun. Debelak je kmalu izdihnil. mejili in pogasili. Uničene- so štiri podstrešne sobe in tudi g. Salmič,1 čegar stanovanje leži ravno pod njimi v 2. nadstropju ima vsled vode veliko škpdo na pohištvu. Skupno škodo cenijo na 20.000 K,, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Sreča, da ni izbruhnil ogenj ponoči. drugače bi lahko nastala velika nesreča. ŠTAJERSKO. — Patriotičen strah. Iz Gradca so dunajski listi dobili sledečo brzojavko : V osebnem vlaku Ljubljana—Dunaj. bi se bila kmalu pripetila strašna nesreča. V Oeljn so našli na hodniku1 nekega vagona dinamitno bombo, ki je bila čisto montirana in bi bila brez-dvomno ne le razgnala vlak am pak tudi poškodovala celo progo. Bombo so previdno spravili na policijo in pozneje aretirali nekega sumljivega moža v kmečki obleki. ki je bil v Štorah naglo skočil z voza in se hotel odpeljati z nasprotnim vlakom nazaj v Celje. Moža so oddali okrajnemu sodišču. Njegova identiteta še ni dognana. Opravičeno se sumi. da je mož preoblečen srbski eetaš. —-Ampak bomba, katero so našli v osebnem vlaku Trst—Dunaj, se je na policiji izkazala kot navaden električni aparat, ki ga je nekdo v Vozu pozabil. “Sumljivega” moža je policija že izpustila. — Nove javne telefonske postaje so otvorili v Lipnici, Spilfiel-du. Štrasu, Ernovžu, Sl. Bistrici in v Konjicah. —- Požar. V Sl. Bistrici je v soboto zgorelo v Pokošah domovanje župana Pogorevca. Županova žena je pri tem požaru zgorela. Sum požiga leti na nekega Kočnika, ki je zažigal sosedom iz maščevanja, ker njemu zavarovalnica ni hotela izplačati polne zavarovalnine. — Iz Št. Petra na M. s. poroča-da so zgorela dne 4. decembra vsa poslopja posestnika Greg. Škorca, Zažgal je triletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Revež ni bil zavarovan in je podvržen z ozirom na neprijazni letni čas veli kanski bedi. KOROŠKO. — Bratovska ljubezen. V okolici Paternjana sta se naselila pred več leti iz Zilske doline brata Iv, in Peter Jošt. Bila sta zelo pridna, pridobila sta si precej lepo premoženje. Bila pa sta tudi vedno složna in vedno prijatelja. Znancem in prijateljem sta večkrat rekla, da ne želita, končno drugega, da bi oba likratu umrla, češ, da eden brez drugega ne more živeti. In res sejima je ta želja izponila. Pred par tedni so pokopali oba brata skupaj. Ko je obolel eden, je obolel drugi in ko je umrl eden, je umrl drugi vsled žalosti. — Pokvarjena napeljava plina. Na Šentvidski cesti v Celovcu se je pokvarila plinova cev. Monter Giordia je zlezel v rov. da bi cev popravil. Toda plin ga je omamil in montor je obležal poleg cevi. Na pomoč mu je šel monter Kristan,'ki pa je tudi v rovu obležal. Slučajno sta prišla mimo mesar in mlekar, ki sta iz radovednosti pogledala v rov in videla ponesrečenca. Posrečilo se jima je, da sta ju potegnila iz rova. Cev spušča veliko plina, toda do sedaj še niso mogli najti mesta, kjer je pokvarjena. — Zatekla srna. V nekem vrtu v beljaškem predmestju so našli med dvema plotoma stisnjeno živo srno. Žival sc je zatekla vsled visokega snega v vrtove, kjer se je ujela. — Ogenj v celjskem “Narodnem domu”. Pričela so goreti tla v eni izmed podstrešnih sob blizu stolpa in sicer v onem traktu, ki gleda ha Jožefov trg. Nekateri gg. ki so šli ob tem času proti “Narodnem domu”, so opazili, da se je izpod strešja kadilo in so hiteli s posoj.ilniškim slugo • g. Videnškom takoj v podstrešje. Pokazalo se je, da niso tlela le tla, temveč tudi že lesene stene in strop v dotični podstrešni sobi in da se o-genj ni dal kratkim potom pogasiti. Prihitela je mestna požarna-hramba, in vojaki 87. pešpolka iz grajske vojašnice. ki leži poleg “Narodnega doma”, ki so morali več ur trdo delati, da so ogenj, ki se je med tem znatno razširil, o — Vlom po dnevi. Neznan tat je pri belem dnevu vlomil v stanovanje Marije Male v Celovcu. Odprl je S silo več predalov in u-kradel iz njih 38 K denarja, 2 uri, zlato za-pestnieo in dolgo srebrno verižico. GORIŠKO. — K aretaciji nadučitelja v Furlaniji poročajo: V Villa Vicen tina je bil te dni aretiran nadučitelj in šolski voditelj v Ronkih Jožef Bosina. Nadučitelj je bil prijatelj župnika Maraña v Villi Vi-eentini ter je večkrat obiskal župnika. Pred dvemi leti je župnik izgubil ključ od blagajne. Namesto. da bi premenil ključavnico, je župnik naročil samo nov ključ. Od takrat je župnik opazoval, da mu izginjajo iz blagajne večji in manjši zneski, tatu pa ni mogel dobiti. Zadnji čas je župnik vse bankovce zaznamoval in s tem je dobil tatu. Župan v Villi Vicenti-ni, ki je bil o tatvinah informiran, je zapazil, da je nadučitelj plačen val -z zaznamovanim 20 kronskim bankovcem. Poklical je orožnike, ki so nadučitelja aretirali in preiskali. Pri nadučitelju so našli več 20kronskih bankovcev in izgubljeni -blagajniški ključ. Nadučitelj Bosma, ki jo bil splošno znan po Furlaniji, je župniku pokradel nad 2000 K. ISTRA. — Napad na stražnika pri smod-nišnici. Iz Pulja poročajo, da je napadel okoli 6. ure zvečer stražnika vojaka pri smodnišnici pri Vallelungi. Priletelo je nanj več kamnov, in eden ga je zadel v glavo tako močno, da je stražnik padel in omedlel. Toda kmalu se je zavedal in čutil v bližini nekega človeka. Ustrelil je, toda zadel ni. Napadelee je pobegnil. Prišel je stražni poveljnik, ki je peljal vojaka v stražnico in ga nadomestil z drugim. Uvedli so takoj preiskavo okolice toda zaman. Pač so našli v. bližini 181etnega fanta domačina, ki pa ni identičen z napadalcem in so ga tudi izpustili. Pravljice o napadih na stražnike pri smodišnici v Vallelongi so tako stari kot smodišnica. Zmes. — Električni ljudje in električni kraji. Bralka nju-jorškega lista “Heralda” je opazovala na sebi električne pojave in se je vznemirena obrnila na uredništvo lista za pojasnilo. Vznemirjeni gospej je bil pojasnil zanjo nenavadni pojav Camille Flammarion in ji dokazal, da to ni nič nadnaravnega. Flammarion pripoveduje : Lepa dama iz velikega sveta je prišla lepega mrzlega zimskega jutra k meni in me vsa osupla in vidno razburjena vprašala, kako to, da njene posteljne odeje po noči gore. Šel sem ž njo v temačno sobo in videl, da se utrinjajo od njenih las praskata joče iskre, ako jih češe z glavnikom. Prav tako so prišle tudi iz njene svilnate in volnene obleke svetle iskre, ako si jih pogladil. Slične pojave so mi sporočili tudi očividci, ki se nanje lahko zanesem. Ta pojav se da lahko čisto lepo razložiti z zračno elektriko, v kateri smo časi tako potopljeni kakor v kopel j. Precej redki so ti pojavi po naših krajih, kajti porajajo se samo ob posebnih vremenskih okoliščinah, ki ob našem zmernejšem podnebju niso -tako pogostne. V nekaterih deželah, kjer pritiska ob suhem in električnem zraku zelo strupen mraz, so ti pojavi navadni. Tako v Kanadi. V Vinipe-gu naraste ob določenih dnevih zračna elektrika do take višine, da začutita dive osebi ščipanje v rokah, ako si ju podata in da prasketajo v temi svetle iskre iz prstov. Ta dejstva so mi opisali razni opazovalci, med njimi velika tragedinja .Sara Pernhardt, ki je bila v teh krajih. Redkejši so ti pojavi v gorkih deželah, kjer je zrak prav tako suh in nasičen, na primer na Tenerifi in v Sahari. — Srbski ranjenci. Po bolniš-cah v Srbiji leži doslej 8432 ranjencev. Pri tem številu niso všteti oni ranjenci, ki so še na osvoje nem ozemlju in ki jih oskrbujejo Bolgari in Turki. — Napad na smodnišnico v Te-mešvaru? Ogrski list “Esti Uj-sag” poroča, da je pred nekaj dnevi srbski vojak, ki služi pri 61 pehotnem polku brzojavil v Bel-grad: “Jutri se izvrši”. Vvedli so tako.i preiskavo in dobili so pri vojaku ročno bombo. Vojak je priznal, da mu je srbški duhovnik obljubil 20.000 K, ako požene smodnišnico v Temešvaru v zrak. Duhovnika so aretirali, infanteri-sta obsodili na smrt. Trije vojaki 61. polka so izvršili smrtno obsodbo. Takih vesti kroži zdaj mnogo v Avstriji, odkar je Avstrija mobilizirala 900.000 mož svoje navade. Vse take vesti imajo namen avstrijskim narodom predočiti, kako nevarni so Srbi, z druge strani pa ostrašiti slovanske narode, da ne bi simpatizirali s Srbi. Po strogem vojaškem zakonu, ki temelji na pravosudju iz one dobe, ko so sežigali “coprnice”,in ljudi drli pri živem telesu, čaka vsakega smrt, ki bi simpatiziral z namišljenim sovražnikom. — Mesto vdov. V Charlottent burgu pri Berlinu tvori pretežno večino prebivalstva ženstvo. Mesto se prav lahko nazivlje “mesto vdov”, ker število vdov in loče-: nih žen je v tem mestu neprimerno visoko. Po ljudskem štetju iz leta 1910 je bi 1 o v tem .mestu 29.240 več žen kakor moških. Od teh je bilo 14.543 vdov in 1481 ločenih. Vdovcev je bilo le 2358 in ločenih moč le 593. Največ ločenih žen je v starosti od 30 do 35 let, med tem ko je starost ločenih mož 50 do 60 let. — Prepovedana čarovniška pijača ljubezni. Posebna prepoved je v zadnjem času vznemirila ma-driške dame. Nobena ženska na svetu ni namreč tako udana vražam, kakor ravno Španka in kar se tiče ljubezni, ne pozna njih vraža nikjer meje. Preteklo leto so “čarale” na Španskem zaljubljene ženske tako korenito, da so se začeli tudi moški o tem pritoževati in v poslednjem času se je izdala v tej smeri stroga prepoved. Neki pesnik pravi, da je moč ljubezni v vseh krajih ista, toda na Španskem vlada v ljubezni še večja rainiranost kakor kje’ drugod. Da, tudi žene iz inteligentnih krogov verjamejo čarom, s katerimi se lahko ljubezen vzbudi in zgubljena ljubezen zopet pridobi. In tudi v slučaju, da se zaljubljen par naveliča drug drugega, pripomorejo čari, da se ljubimsko razmerje razdere. čar ljubezni Donavadi deluje samo v prisotnosti osebe, na katero mora delovati, vendar pa lahko učinkuje tudi čezmorje in čez deveto deželo. Španke rabijo največ pijačo ljubezni in mnogi, ki so uživali to pijačo, so postali blazni, divji ali Da silno melanholični. Da, tudi mrtvico posameznih udov človeškega telesa povzroči baje taka pijača. Po preiskavi se je dognalo, da gre tu res za življenju nevarne .zmesi, katere napravljajo gotove ženske za drag denar. Te tekočine so znane pod tujim imenom “diavolini” t. j. hudičeve pijače, in kakor se je kemično dognalo, so napravljene z vanilije, mire in drugih strupenih rastlin. Namen teh pijač ie bilo omejeti v gotovi meri voljo osebe, katera jih je izpila, in se udati močnejši volji ljubeče osebe. Razume se, da so tu delovali tudi še drugi pripomočki, katerim se je pripisovala čudežna moč. Ti so imeli vsaj to dobro lastnost da niso nikomur škodovali. Tako so dajale dame ljubljenemu možu neopažno voščeno srce ki. so ga krstile z njegovim imenom. Dokler nosi mož pri sebi tako srce, mora kar goreti ljubezni do darovalke. Sedaj pa so bili vsi ti pripomočki za pridobitev ljubezni strogo nrepo-vedani in policija pridno zašle duje ženske, ki so vse te pijače delale. Španskim damam se zato odpira žalosten pogled v bodočnost in izmišljujejo si nOve pripomočke, da dosežejo ljubezen mož. — Ciganski portret. Kdor je bral v romanih Walter ja Scotta krasne opise ciganskih taborišč, se ne bo čudil, da je Angleška do najnovejšega časa posebno ugodna dežela za proučevanje življenja teh čudovitih nomadov. Že popreje je bila na Angleškem družba za proučavanje ciganov, ki pa je polagoma ponehala, dokler se ni v 19. stol. prebudila k novemu živilj. Družba izdaja svoje lastno glasilo in to glasilo je dokaz, da ima cigansko življenje še vedno mnogo zanimivih posameznosti; list prinaša zanimive prispevke sotrudnikov iz vseh evropskih dežel. V zadnjem zvezku je več prispevkov o pogrebnih o-bičajih pri ciganih ob priliki smrti enega najbolj znanih in uglednih elanov ciganskih bratovščin na Angleškem. Ta mož, Izak Heron, je užival splošno spoštovanje med cigani in so ga pokopali s posebno svečanim pogrebom, pri katerem so z na j več j o skrbnostjo pazili. na starodavne pogrebne o-bičaje. Truplo so položili v krsto iz hrastovega lesa, mrliča so oblekli v belo platneno srajco, na nogah je imel nogavice in cipele. Pod mrličem je bila njegova vsakdanja obleka, spalna suknja, toda tako, da je bila notranja stvari posamičnih delo obleke o-brnjena na zunaj. Razentega so dali mrtvecu na pot denarja in dragotin v žepe. Po pogrebu, ki se je izvršil na krščanskem pokopališču, so mrtvaški voz razdejali posamezne dele spravili za spomin, posamezne pa sežgali. Posebno določilo ciganskega pogreba je, da morajo ležati mrtvečeve roke tesno druga ob drugi na isti strani. — Kapitalisti so močni! Zakaj? Ker jih podpirajo delavci oblečeni v vojaške cunje. Močni so, ker jih nodoirajo delavci oblečeni v pisane policajske in orožniške u-niorme. Močni so, ker proletarci v nisanih jopičih streljajo na proletarce v'modrih delavskih'jopičih. Močni so. ker proletarci stražijo trdnjave, delajo v rudnikih, nrevažajo blago na ladi.iah in železnicah in tiskajo njih knjige. Ali delavci so tudi močni, toda nočejo spoznavati' svoje moči. / GLASILO Sleme Narodne Podporne Jedrne U»TN' N* SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*dniàtvo m npravniStvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Otuoago, Ul. Volja m TM lot« $1.00. O Ft O A. N or TKI SL8VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Lmbo4 wookly. OWNED BY THE 8LOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, HI. •nbaeriptiom, $1.08 p*» J—*- “Srečno novo leto!” Staro leto je zatonilo in zopet se ponavlja: “Srečno Novo leto!” Talko je pač že od nekdaj. Sta ra fraza kakor “bobro jutro!’ in “Dober dan!” Kar tjevendan pravimo : ‘‘ Srečno Novo leto !” — a nič ne pomislimo, kaj pravimo Kq na starega leta dan odhaja delavec iz tovarne, mu boss prijazno vošči: “Srečno Novo leto!” In delavec — kakor se spodobi — odvošči bossu: “Srečno Novo leto!” .... Vse polno je prijaznih obrazov koncem leta ; in vse polno voščil. V resnici — voščila, kar dežujejo na nas. Delavec! Ti uboga para' “Srečno ti Novo leto!” . . . Ali te kdo vpraša, kako živiš? Mogoče ti je žena bolna; mogoče ti sam komaj kosti premičeš; morda ni dela in konsekventno tudi kruha ne. Pa kaj! To so tvoje stvari delavec! Pač pa: “Srečno Novo leto!” — in ko Novo leto postane zopet Staro leto, ki te bo našlo v ravno tisti “sreči”, v kateri te je pustilo minolo leto, prišli bomo spet navkrog in zopet ti bomo lepo zavoščili: “Srečno Novo leto!” Hvala lepa!------- O da bi bilo, da bi le bilo Novo leto vsem srečno !Kdo bi ne želel tega — ali kaj ! Želja je želja. V čem naj 'bo srečno? Srečen je tisti kdor je zadovoljen. Kdor je zadovoljen, mora imeti — poleg zdravja — vsega dovolj ; kar potrebuje. Kje smo mi delavci? Ali naj bomo zadovoljni s tem, kar imamo ? Seda j še ne ! Mi hočemo več. Pravzaprav: mi hočemo vse ker sedaj še nič nimamo. O zadovoljnosti torej ni govora in o — sreči še manj. “Srečno Novo leto” za nas ne velja, bratje. Voščilo je sicer lepo, spodobno in častitljivo, am pak prazno. Dajmo ga realizirati Srečno in veselo Novo leto ne bo prišo samo od sebe. Delajmo torej na to, da nam bo — vsem delav cem — novo leto res srečno, to je da prinese zadovoljnost vsem. In ne samo nastopno leto, temveč nepretrgana veriga let, ki leže pred nami — cela bodočnost. Pregovor, da je “vsakdo sam svoje sreče kovač” je lažnjiv Dokler človek živi v starih raz merah, za katere ni on odgovo ren, ne bo “skoval” sreče, pa če jo “kuje” celo svoje življenje Spremenimo torej slabe in kri vične družabne razmere — vsi. posameznik ne more — in imeli bomo blagostanje in srečo. Zato naj velja za nas delavce sledeče voščilo: Delajmo v Novem letu na to, da nam prinese srečno bodočnost! V delu za osvoboditev delavstva iz mezdne sužnosti: srečno Novo leto ! M—k. Otroško delo. Za nas ni prav nič novega, kar je dognala komisija, ki je preis kovala delavske razmere v tovar n ah in domači industriji v državi New York. Mi vemo, da se par zakonov, ki jih imamo za varstvo delavcev, ne da izvesti. Vendar se pa j,ezirno, ko čitamo, da v njujor-škili tovarnah za konzerve delajo, otroci od 10, do 16. leta in da njih delovni čas traja od štirih zju traj pa osmih, ali desetih e večer. V nekaterih tovarnah so celo pet letni otroci luščili grah in fižol kakor da bi se tovarnarje hoteli norčevati iz zakona ža varstvo o-trok. -Mi smo prisiljeni izreči mladi študentki gdč, Mariji Oljarn berlainovi svojo zahvalo. Delala je v tovarnah, da je spoznala delavske razmere V njih. Njena izjava, katero je potrdila s prisego in katero so potrdili tudi drugi, ki so iz istega namena delali v tovarnah, je neovrgljiv dokument, katerega je vzela tudi preiskovalna 'komisija na 'znanje, ki spriču-je jasno, da so varstveni zakoni za otroke popolnoma iluzorični in da se otroke delavcev že v najne-žnejši mladosti izkorišča do skrajne meje. Iz krvi in solz nedolžnih otrok, katere so oropali za nedolžno veselje otroške dobe, se steka in nabira .bogatstvo onih “stebrov človeške družbe”, ki imajo kot hinavci zaikonoljubje vedno na jeziku, navadno se pa zmenijo toliko za obstoječe 'zakone kot za lanski sneg, ako zakoni omejujejo njih profit. To so oni ljudje, ki skrbno varujejo svojo deeo pred vsakim ostrim in hladnim vetrovnim sunkom; ki pazijo strogo na to, da nobena stvarca ne moti in kali nedolžnega veselja njih otrolk. Vprav teh ljudi ne peče vest, ako ukradejo otrokom siromakov to, kar najbolj potrebujejo v otroški dobi za svoj razvoj: telesno in'duševno moč, zdravje. Ogoljufajo jih za najbolj nedolžno otroško ve selje, za svetlobo, zrak, za soln-čne žarke in nedolžne otročje i-gre, da se naveličajo živeti, še predno so odrast,li in da niso kos življenskim vikarjem, ko njim življenje stavi svojo pogoje. Tudi za iznanje in vedo oslepa rijo nesrečne otroke. Zanje ni šole, vzgoje, iki bi vsadila v njih srca ljubezen do vsega, kar je plemenitega in vzvišenega na svetu. Vsega tega nei poznajo nesrečni otroki siromakov. Za nje je le trpljenje. Za nje pričenja križev pot, ko so toliko odrastli, da morejo tekati po nogah brez tuje pomoči. Vstajati morajo zgodaj in delati, da niso lačni. Kakšne žalostne: slike o človeškem življenju neki mučijo možgane teh malih otroških trpinov, ki poznajo le glad in naporno delo? Kedar pa ti otroci odrastejo in se ne zanimajo za plemenite in vzvišene cilje, alko se hočejo z brutalnim vrivanjem odškoditi zato, kar so jim ukradli v mladosti ; ako v svoji nevedi in brez naravne opore, nevedni in topi storijo drugim ali sebi kaj žalega, potem jim očitajo bogatini, da so divje zveri in jih prezirajo. Kdo je pa napravil iz njih divje zveri? Kdo je zakrivil, da so podivjali? Sami niso zakrivili, da so odrastli izven kulture, kakor parije, izključeni od vsega, kar je mično v življenju in kar ima vrednost v življenju. Ravno tak o ni zasluga onih, ki so odrastli pod zaščito življenskega izobilja, ako so se izobrazili v vedah in razširili svoje znanje, in so raditega zmožni vzeti v sebe krasoto tega sveta. Domišljajo si, da so visoko nad onimi, ki niso imeli prilike, da bi hodili v šolo in se učili raznih znanosti. V resnici je pa izobrazba odvisna od slučajnega rojstva. Kdor se je rodil v ¡palači ali so mu ob rojstvu rojenice nasule zlata v zibel, ima sredstva do izobrazbe in za raizširjenjenje svojjega znanja. Popolnoma drugačen je življenski položaj onega, ki se je rodil v koči siromaka in je moral že v jiajnežnejši mladosti s trdim delom skrbeti zase. To naj, vzamejo na znanje tisti, ki zaničljivo gledajo na delavce, ker so imeli priliko, da so na račun drugih v mladosti obiska vali šolo. delovanje vročih vrelcev -so naj-prvo temeljito preiskali pri velikem Geysirui) v Islandiji. Vrelec izvira iz - oproščenega grička, ki je 10 metrov visok, 70 metrov pa širok. Toplota vode znaša od 80 do 127 stopinj Celzija. Izbruhi nastajajo periodično, ki so v zvezi 'z bobnenjem in pokanjem in se pojavijo vsake dve uri. Včasi se dvigne voda 25 do 30' metrov visoko v zrak. zdelaj navzgor. Včasi se zemeljska površina‘zaziblje valovito. “Pri znamenitem potresu v Kalabriji 1 1783 so skakali vrhovi gora gor-indol. Široki vrhovi so postali ozki, zemeljske plasti so zajezile potoke v dolini, ki so se spremenili v jezera. Hiše so bile spremenjene v podrtine, nekatere so pa zletele v zrak, kakor da bi pod njimi eksplodirala mina. Debelo kamenje je trealo po zraku kot krogle Drug tak vrelec na Islandiji je iz topa. Enaki učinek se je pojavil 1 Dinamična geologija. V zvezi z vulkani so plinski ■vrelci, gorke kopeli in blatni vulkani. Fumarole imenujemo parne vrelce, katerih je mnogo na vul-kaničnem ozemlju. Solfatore (žveplenike) imenujemo parne in plinske vrelce, v katerih se nahaja žveplena para. Mofeta'pravimo vrelcu, v kateremu je oglenčeva kislina. Vroči vrelci so vedno v zvezi z žareče razbeljeno tvarino v zemlji. Najznamenitejši vrelci vulka-ničnega značaja so na Islandiji Novi Zelandiji, ob reki Yelowsto-ne in severoameriškem Skalnatem gorovju. Te vrelce delimo v časovne vrelce in vroče vrelce, ki izvirajo neprenehoma. Čudovito Strokr, ki je le 100 korakov oddaljen od Geysira in v katerem se vsake dva ali tri dni pojavijo velikanski izbruhi. Še veličastenjši so vrelci na Novi Zelandiji,ki ima do 70 vročih vrelcev. Terme (gorko kopel) pravimo vrelcu, katerega toplota je viš$a kot srednja toplota v najbolj vročih krajih. Take kopeli, katerih voda ima več kot 30 stopinj Celzija, so razširjene po celem svetu. Na Kranjskem so Topliee pri Novem Mestu. Na Gorenjskem izvira blizo Podnarta gorak vrelče, katerega so Rimljani rabili za toplice. Danes je vse zapuščeno. Na Spodnjem Štajerskem so na dobrem glasu Rimske toplice. Pod blatnimi vulkani pojmimo razne vulkanične tvorbe. Vsi blatni vulkani bruhajo iz sebe kaši podobno blato, ki je sestavljeno iz raznih tvarin. Vroči blatni vulkani, ki se na hajajo na vulkaničnem ozemlju, so v posredni zvezi z vulkanični-mi prikaznimi. Hladni blatni vulkani se nahajajo na nevulkaničnem ozemlju. Iz njih prihaja navadno vodik. Izbruhneno blato je slano, včasi je pomešano z nafto ali petrole jem. Z vulkaniznom je še neka druga prikazen v tesni zvezi, ki sode luje pri zemeljskih tvorbah. To je potres. Pogosti in velikanski potresi so oni, ki so v zvezi z navpično in vodoravno spremembo ze meljske površine, ali pa z gubami iste, ki nastajajo vsled počasnega ohlajenja zemlje. Močni potresi napravijo ogromno škodo. Že nekaj sekund zadostuje, da se obljudena in cvetoča mesta spremene v razvaline in podlrtine in da se uniči na1 .tisoče človeških bitij. Zelo pogubonosno učinkujejo potresi tam, kjer se \ gorovju ločijo velikanske skalnate ali zemeljske plasti in se po greznejo v doline, 'kjer zapro stru ge rek in pokopljejo vse pod seboj. Znanost pozna danes tri potre se: Pogrezujoči, vulkanični in tektonski potres. Kjer so velike podzemeljske votline, nastane potres, ako se zruši in pogrezne strop votline. Za trenotek se strese vsa okolica Vendar je pa te vrste potres la lokalnega pomena. Vulkanični potresi so vedno v zvezi z izbruhom kakšnega vulka na. Vulkanični potresi se pojav ljajo z močnimi sunki, katere provzročajo odhajajoči plini blizo vulkanienih žreL Te vrste potresi provzročajo silne učinke, vendar so pa lokalni. Še dandanes marši kdo meni, da so vsi potresi le po slediee nastajajočih vulkanov. To naziranje je danes ovrženo, ker poznamo potrese, za katere je is kati vzroke drugod. Te vrste po trese imenujemo tektonske. K tej zadnji vrsti potresov pri števamo potrese, ki nastajajo po gosto, so obsežni in se vršijo ob potresni črti. Suess, neki znamenit učenjak na polju seismologije, pravi, da so vsi potresi v zvezi z gorskimi tvor bami. Velikanski vzajemni priti sek in prožnost premikajočega gorovja, nastajanje in razširjanje prepadov in razpoklin, so po Sues su 'zadostni vzroki, ako učinkuje jo posamezno ali složno, da prov zročijo večino vseh naših potre sov. Zadnja leta so se proti Suessovi teoriji oglasili nekateri znanstve niki, ki so navedli tehtne protido kaze. Najbolj so pri teh protido kazih odločevali potresi na mor ju, kjer ni gorovja in kjer je ne mogoča gorovje stvarjajoča sila. Dasiravno so o nastajanju po tresov mnenja različna in nasprot na, vendar smfi pa o prikaznih, ki so združene s potresi, dobro po dučeni. Pri nekaterih potrerih smo opazili krožeče gibanje. Pri zagrebškem potresu so se plošč na grobovih premaknile od severa proti zapadu za 10 do 25 stopinj, Večinoma so sunki navpični, oc eta 1737 pri Riobambi. Mrliči so bili po m (tani iz grobov, ljudje so leteli v zrak, da so na drugi stra-i griča popadali mrtvi na tla. Močni potresi provzročajo razpoklin i, ki se odpirajo in zopet zapirajo. V Kalanih so izginile iše v razpoklinah, ki so se zaprle ir. ostale zaprte; druge so se zopet odprle. Potres se občuti najmočnejše na zemeljski površini. V vodnjakih, rudniških hodnikih ali tunelih so potresni sunki mnogo slabejši. Pri potresu 1. 1755 v Lisabonu in v Kalabriji 1. 1783 je potres napravil največj-o škodo,- kjer jei bila tanjka peščena plast, mejtem ko so v Berlinu in Breslavi, kjer so zemeljske plasti zelo redke, potresi brez zlih posledic in zelo redka prikazen. Tudi kamen ima vpliv na potres : ali Omejuje« ali pa pospešuje njegovo silo. Potres je raditega na eneministem mestu različnega učinka. Ena hiša se lahko zruši v podrtine, mejtem ko je v osedovi hiši potres tako šibek, da ga komaj občutijo. V Ljubljani so bile pri zadnjem potresu nekatere hiše močno poškodovane, pri drugih se pa niti košček malte ni odločil od sten. Tudi na vodi čutimo potres. Ladja se strese, kakor da bi zavozila na podmorske kleči ali pa peščenino. Včasi se ure kasneje morska površina zaziblje tako močno, da morski valovi napravijo na suhem ogromno škodo. Leta 1724 je potresni val popolnoma razdjal mesto Lima. Nit eden prebivalec ni ostal pri življenju, ladje je pa vrglo daleč na suho. Pri lisabonskem potresu so švicarska jezera tudi opustošila obrežje. (Dalje prihodnjič.) *) Geyser pomeni v Islandiji toe kaj, ki vre in bobni. Vsak potratnež lahko komfortno (?) živi z deset tisoč dolarji na mesec. Mladi Astor lahko dene na stran v ta namen $120-.-000 na leto, a pole, Toda mladi Astor ni kriv, da ima 65 milionov dolarjev. On m odgovoren za to, da je multimili-onar, kakor ni odgovoren Rockefeller. Morgan in vsa ostala tolpa denarnih carjev. Odgovaren je družabni sistem, pod katerim danes živimo. Družabni sistem, kapitalistični sistem je kriv, da so na -svetu mogoče take abnormali-tete kakor je Astor. Kapitalistični sistem doovljuje, da se steka bogastvo, sad in znoj delavskih rok, v roke posameznikov, ki ničesar ne proizvajajo. Po gospo darskih zakonih predstavljajo Astorjevi milioni urednost izvršenega dela; to se pravi, da je nekdo trdo delal in ustvaril nekaj, kar se je spremenilo v «lilionski kapital. Kdo je bil ta “nekdo”? Bili so delavci. Bilo ie tisoče, sto-tisoče delavcev, ameriških delav cev in tujezemskih delavcev. Delavci so ustvarili kapital in po vsi naravni in človeški pravici pripa da ta kanital delavcem, ustvari-teljem. Toda kapitalistični sistem je delavcem uzel kapital in ga dal takim, ki se niso nikoli trudili zanj. Vsak dolar, kateri je pridobljen brez produktivnega ali koristnega: dela, je ukraden nekomu iz žepa, ki se je trudil zanj. In Astorjevi milioni pričajo, da je 65 milionov dolarjev ukradenih iz žepov ameriških delavcev, ki so se trudil za nje. Ukradel jih ni Astor .temveč ukradel jih je kapitalistični sistem, kateri je ustvaril milionarja Astorja. Ali je tak sistem pravičen? Ni in ni! Dol s takim sistemom! Je-dina odpomoč nroti takemu roparskemu sistemu je socializira-nje družbe. V socialistični družbi bodo Astorji nemogoči. Kako je z državljanski« mi pravicami? Vlada ljudi toad drugimi ljudmi je v protislovju s solidarnostjo, ki bazira na nravnosti. To dokazujejo najbolj tako zvane-zajamčene državljanske pravice,, ki so v današnji meščanski družbi le na papirju. Ali so te državljanske pravice radi tega tu, da koristijo onim, ki so jih potrebni? Ne! Kaj nam pomaga tiskovna svoboda? V Avstriji pravijo-poglejte v Švico, na Angleško, v Ameriko, tam imajo tiskovno svobodo, svobodo govora itd. Vzlie temu je pa tam novsod kapital bolje zavarovan kakor v nazadnjaški Avstriji. — Kako je z nedotakljivostjo domovja? “Da, to moramo natančno očrtati”, pravijo kapitalistični varuhi zakonov. “Policija ne sme pogledati, kaj se kuha v naših loncih. A vrag naj vzame vse! Ako nam ni všeč, naj se gre domovska pravica solit. Mi preiščemo vse in če je potrebno aretujemo ljudi tudi v postelji.” Poštna tajnost? “Razglasite jo povsod,” vpijejo kapitalisti. ‘Naše tajnosti vendar ne smejo, na dan. Ako pa zvemo, o kakem naklepu proti našim koristim, tedaj se ne bodemo mnogo zmenili za poštno tajnost.” Take so te državljenske pravice v kapitalistični človeški družbi. Dokler jih ljudstvo ne rabi proti privilegiranim slojem, tolika časa se jih spoštuje. Ako jih pa ljudstvo prične rabiti za odstranitev privilegijev, takrat se pa nihče več ne zmeni na državljanske pravice, takrat so te pravice uničene in poteptane. Velikanski slapovi. Zakaj se borimo? Mi hočemo živeti, ker 'imamo pravico do življenja; mi delamo za splošnost, nekateri z roko, drugi zopet z možgani. Ali vsled današnjih gospodarskih razmer je nemogoče, da bi vsakdo delal, ki hoče delati in si tako zaslužil živ-lienske potrebščine. Velikanska armada brezposelnih govori odločno, da je današnja družba gnila. Vsled uredbe današnje družbe, lahko vsak človek pogine na cesti, magari če bi še tako rad delal. Mi trdimo, dasi smo razumna bitja in imamo možgane, s katerimi lahko mislimo-; da, imamo pamet. Poslužimo se svoje pameti, da spremenimo današnje razmere! Mi poznamo pot. katerega nas lahko popelje do zaželjenega cilja. Mi vemo, da je na svetu ena sama rešilna pot in ta pot, je pot socializma. Pri-poznajmo odprto, da smo socija-listi, in razširjajmo nauke socializma v govoru in pisavi, kjerkoli bodimo in tlačanske verige se bo-bo kmalu zdrobile v prah. Dosedaj je veljal Niagarski vo-dopad za največjega na svetu. O vodopadih reke Ignasu pa trdijo, da prekašajo (?) Niagaro. O teh vodopadih je prvi poročal argentinski komisar na geografskem kongresu v St. Louisu. Iguassu je pritok Parane. Kakih 18 km poprej preden se izliva v Parano teče z veliko brzino, se naglo vpo-gne na desno ter dela imenovane vodopade, ki so po sodbi imenova nega komisarja, ki je videl vodo-pad Niagare j n Zambezije, mno go veličastneji kot prva. O Igu-assuvih vodopadih širši svet do sedaj zategadelj ni vedel, ker so sredi skoraj nepristopnega pragozda nad T50 km odaljeni od cest in naselbin. Ako pa se kdo vozi po cele tedne v čolnu no reki, kakor je to napravil argentinski komisar, potem zasliši že milje daleč bobnenje velikanske vodne množine, ki pada preko raztrganih -skal 70 metrov globoko. Niagarski slapovi so le kakih 50 metrov visoki, na najširšem mestu 574 m široki ter pada v eni uri preko njih kakih 100 milijonov ton vode. Iguassovi slapovi pa so 3400 metrov široki, tedaj skoraj štirikrat širji kot Niagare ter pada preko njih v eni uri kakih 140 milijonov ton vode. Vrhutega vodna množina pri Niagari spreminja po letnih časih; 'pozimi n. pr. slap zamrzne. Iguaššu ima vedno ednako vode, le za časa deževa-nja naraste tako, da je reka pred sl a novi čez 10 km široka. Brez-dvomrio se ho: rdodertoa tehnika polastila te na j večje vodne sile,' kakor je Niagare. 11 1 !' — Ako bi čikaški policajski načelnik v resnici pregnal iz Chica-ge vse lopove in tatove, tedaj bi bila Chicago komaj tako veliko mesto, kakor Ljubljana. — 3000 let star bobrov grad. U-psali na Švedskem so v močvirju stare bobrove stavbe, ki so stare najmanj 3000 let. Glavni del stavbe, je umetno narejen iz debel, vej in dračevja, ima okoli 3 metre dolg premer. Bobri so za svojo stavbo rabili debla leske, breze in dvoje vrst iglastih dreves. Ta bobrova stavka je 'zato velikega pomena, ker se da nekoliko iz nje določiti, kdaj je na Švedskem, začel gozd iglatega drevja izpodrivati listnate gozde. Avstrijska državne finance. Kako brezvestno ravnajo oni ljudje, ki hočejo pritirati Avstrijo v vojno, kaže najboljše vpogled v avstrijske državne finance, ki so od leta do leta slabejše. Državni dolg se je v nretečenem letu pomnožil za 129,222.271 K 41 vin. Pri bankah so najeli 52,570.000 K posojila, največ za vojaštvo in mornarico. Za te dolgove bodo morali avstrijski državljani plačevati poleg prejšnjih obresti še 6,375.626 K 86 vin. Državni, dolgovi so dospeli do velikanskega zneska 13 miljard. Leta 1880 so znašali 6.400.479 K a danes pa tako visoko vsoto. Pri takih razdrapanih finančnih razmerah si upajo potem še govoriti ražlični patriotje 6 vojfii, ki bi Avstrijo brezpogojno pahnila v pogin. Slovenska Narodna UctsnoTliena 9. aprila 1904 Podporna Jsdnota Inkorp. 17. junij« 1907 ▼ dri. Illtaoi«. človek ni človek, pač pa klavni-ška živina, ki se daruje blaznosti. Pravice ni na svetu, pač pa pravo sile, ali razumeš človek š poda-niško pametjo? “Fackel” GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. UPRAVNI ODSEK: Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa. I. Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Fleming, Kans. II. Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635. Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9553 Ewing ave., So. Chicago, 111. NADZORNI ODSEK: | Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo. Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo. Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, IH. POROTNI ODSEK: Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn. Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O. John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada. UREDNIK “GLASILA”: Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika. Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu. Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega «dseka, A. Hrastu. Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111. Zima-strah siromakov. Sic duo faciunt idem, * non est idem. Ako dva eno isto zvrsita, ni isto? Ali res ne? Da človek, ki imaš podaniško pamet, uči se spoznavati, da črno ni črno,, osel ni' osel, pujsek ni pujsek, da tri ni tri, ena ni ena in da človek ni človek? Da, človek s podaniško pametjo, ako ti tvoj gospodar zapove, da sta dve popolnoma enaki in po- vice, kdor poseduje največ moči. Edino sila je odločevala in delila do sedaj pravice. Pripovedovali so nam o pravici in mi siromaki smo vzeli vse za zlato. Mi smo verjeli juristom, ko so pred mnogo sto leti razglasili: Sine; justitia nu‘lla libertas. Brez pravice ni svobode! Mi smo verjeli, da sta pravo in sodišče; ne-obhodno potrebna za človeško družbo. Pravo! — Da mi se ga spominjamo s solzami v očeh in ga pro- dobni reči različni, tedaj moraš klinjamo, ko se je to pravo izra-smatrati černo za belo, osla ali Hilo proti nam. tepca za učenjaka, moraličnega pujska pa za najbolj krepostnega človeka, volka za ovco itd.! Ako ti tvoj gospodar zapove, tedaj se morajo trije bogovi spremeniti v jednega, v prihodnjem trenotku pa en bog v tri bogove, ne glede na sv. pisemske besede: “Jaz sem tvoj gospod, tvoj bog, poleg mene ne imej še druzih bogov.” Na povelje svojega gospodarja moraš smatrati ogromno večino ljudi za garjeve pse, mejtem ko moraš priznati, da je majhna peščica ljudi Bogu podobna. Človek s podaniško pametjo nehaj dokazovati svojemu gospodarju, da je vse lahko tako, kakor je v rsenici. Nehaj! Tvoj gospodar se opira na puške, bajonete in topove in ti kliče nesramno v obraz-. “Sie volo, sic jubeo mesto pro ratione voluntas! ” — Tako hočem, tako zapovedujem, mesto zdrave pameti vlada v resnici moja volja. Ali še ne uvidiš človek s podaniško pametjo, da je ves svet narobe, ako tvoj gosnodar tako ukaže. Obračunaj torej z Bogom in se daj zagrebsti predno se tvoj gospodar posluži “ultima ratio re-gis” zadnjega sredstva, ki so topovi in puške, ki nosijo gorje vsem tistim, ki nočejo preklicati resnice. Pravično bi bilo, kar ti trdiš človek s podaniško pametjo, da bi dva človeka za eno isto hudodelstvo morala sprejeti eno in isto kazen, posebno če sta bila v enakih okoliščinah. Kako čudežno se je vse vršilo. Pravo je majhno peščico ljudi o-bagatelo, ogromno množico je pahnilo v največje sircjnaštvo in bedo. Krasti je prepovedano. Tudi u mor se strogo kaznuje. Laži in in kriva prisega so prepovedane. In vendar se mori, krade, laže in po krivem prisega — pravo je proti tem zlom izgubilo svojo moč. Tisoč krivic se zvrši vsaki dan ne da bi bile kaznovane; naobrat-no mora, da mnogo ljudi prosjači za skorjico kruha, vzlic temu pa ostanejo vzroki te nesreče nespremenjeni. In ljudje, ki črpajo svoje dohodke iz teh razmer, pa hodijo brezskrbno po svetu in vži-vajo najvišje časti. — Vsi so pred zakonom enaki: ali malo muho, ki stori kak pregrešek, se zmečka škorpijon, ki je zvršil kako hudo delstvo pa ostane pri življenju. Koliko državnih pravdnikov je moralo že priznati, kedar se je zvršilo kako veliko hudodelstvo da je roka pravice preslaba, da bi dosegla hudodelca! “Ne kradi!” se glasi sedma za poved božja, tudi kazenski zako nik prepoveduje krasti. Ali, če dva zvršita eno in isto, ni isto! “Ne ubijaj!” se glasi pet za poved božja in tudi po kazenskem zakoniku se prepoveduje ubija nje. Ali, če dva zvršita eno in isto. ni isto! V današnji družbi so zakoni ko ristonosni le za bogatine; siroma ke se pa zakonitim potom pleni Vidiš človek s podaniško pa- i izkorišča in izsesava. Kdor ima metjo — “v enakih okoliščinah”'moč, vživa vse pravice, tu odlo — vprav v tem grmu leži zajec. Vidiš vsa človeška družba se deli v dva tabora. “Dva naroda sta na svetu, prvi ima ostroge, drugi sed],o ob porodu.” Ali razumeš človek s podaniško pametjo? Vsaki človek lahko doseže pravico. Ali pravica je le prazna pena. Le kdor lahko z gorjačo brani svoje pravo, uživa tudi pravo! Kdor ima moč, lahko vsako krivico spremeni v pravico in prisili vse druge ljudi, da priznajo njegovo pravico. Radi tega je kot pravica razglašena krivica oostala meso in kri v zakoniku. Radi tega je postalo načelo, če dva storita, isto, ni eno in isto. .. Ip česar,si se iz tega naučil člo-vek s podaniško pametjo? Povedal, ti,bodem, na kratko: Na vprašanje, kdo vživa pravico, ti povem, da tisti. vživa pajvecue. pla- čuje le moč. Zakon pravi, da ima vsaki človek pravico blaga, kate rega si je pošteno pridobil. Ali kapitalist ga delavcu vzame. On spravi dobiček v žep, vživa rento Kaj pa delavec vživa? Nizke pla če, ki so za živeti premajhne, za umreti pa previsoke. In to je za konito! Pq_ zakonu ne smeš ubijati. Ako si pa dosegel kako dostojanstvo v človeški družbi, potem lahko moriš.. In če bodeš v vojni pomo ril mnogo ljudi, toliko višje časti bodeš vžival. In če se temu morjenju vpreš, bodeš pa še kazno van. Tako je dandanes , na svetu Tukaj zopet lahko spoznava» človek s podaniško pametjo,, ¡da mnogotnor ni umor. V.mirnem ca sil bodeš radi umora usmrten,, i v vpjnem času bi ti pa radi za urno bogatinov, zima bi ne provzroeala nobenemu človeku strahu. Ženske in vojna. Zima — strah siromakov je tu! Delavec, ki je poleti zaslužil komaj za potrebščine, da se je skromno preživel, ima sedaj dvojno skrb. Kedar napoči zima, se naselijo tudi siromaštvo, beda in glad kot stalni gostje v kočah siromakov. Delo se dobiva težje in težje, troski za toplo obleko, kurjavo pa naraščajo, in odkod naj vzame siromak denar za višje tro-ške? Da, zima, strah siromakov je tu in nam kaže razredno razliko mej bogatini in siromaki v pravi luči. Mejtem ko bogatin sedi v razkošno opremljeni toplo zakurjeni sobi, mora delavec zunaj v najhujšem mrazu, v snežnem viharju, v slabi obleki delati, ali pa hoditi v tvornico. In večina delavcev ima po zimi slabo obleko. Delavci so prisiljeni po leti in zimi hoditi v eni in isti obleki na delo; oni si ne morejo nabavljati obleke po sezoni. Ako bogatin po zimi stopi na ulico, je zavit v topel kožuh, da mu le nos gleda v svet. Bogataš si lahko nabavi vse ugodnosti, katere so v hudi zimi potrebne* ker ima sredstev v izobilju. On in njegova družina so z vsem potrebnim preskrbljeni, še celo pes dobi svojo toplo obleko. Kadar pa zima hudo pritisne, tedaj se bogataši odpeljejo v solnčnato Kalifornijo ali Florido, da v milem podnebju in ob morski obali zapravljajo zlati čas, dokler se zopet nevrne gorka spomlad v severne kraje. Kako je po v družini delavca? Tu se je sedaj pomanjkanje naj potrpbnejšega še le udomačilo. Kolikokrat morajo otroci izostati iz šole, ker nimajo čevljev, da bi Šli v ostrem mrazu na ulico? Bolezen in smrt se nastanita v zimi v kočah delavcev in imata bogato žetev, ker nezadostna hrana in slaba obleka odipirata duri boleznim in smrti. Delavci navadno prenašajo to ploto gorje, ker mislijo, da je vedno tako bilo in vedno tako ostane. Sai ni čudo! Stara mamica, ded, mati in oče so jim pripovedovali, da so bili vedno na svetu trpini in uživači. Že v mlada in nežna srca so jim vcepili ta napačni nauk. Nikdar jih niso učili, da se morajo organizirati in združiti napram izkoriščevalcem in s nomočjo svojih organizacij boriti se za svitlo bodočnost cele človeške družbe. Naobratno pa bogatini prirejajo dobrodelne veselice. V imenu dobrodelnosti za siromake bogatini plešejo, pijem in jejo. Mi živimo v dobi zasebne dobrodelnosti, s katero hočejo trotje v človeški družbi odstraniti bedo. Ali naj bode siromak v resnici vedno odvisen le od zasebne dobrodelnosti? Ali nimamo druzih sredstev za odstranitev siromaštva? Ali naj delavci vedno žive v bedi, ki so s svojimi žulji ustvarili vse bogatstvo miljonarjem? Ne! Delavci ne smatrajte milijonarje nekakšnim bogovom, zavedajte se, da ste ljudje, ki imate pravico do življenja in vstopite, v vrste svojih sobratov-delavcev, ki se borijo za boljšo bodočnost. Vstopite v vrste razredno zavednih delavcev in spoznali bodete, da je sramota in krivica, ker se vam dajejo odpadki in drobtinice, ki padajo raz bogato in razkošno obložene mize bogatinov ko vendar proizvajate vse, kar je potrebno za udobno človeško življenje. Zgradili ste palače, železnice ceste, tovarne, plavže in ladje Orali, sejali in želi ste, pa nimate kruha. Izdelali ste toplo obleko in obučo, pa mraz preletava vaše u de. Iztrgali ste premog zemlji pa nimate goriva, da bi segreli svoia borna stanovanja. Zima je tukaj — strah vseh siromakov, ki nam govori, da večina siromakov, trpinov, ki vstvar-ja vse udobnosti na svetu, še ni spoznala, da je vseh krivic, ki se godijo danes delavcem, kriv- edino le kapitalistični gospodarski sistem. Ako bi to ne bila resnijca, nas navdaja z novim upom, da bo napočila doba, ko bodo vojne po širnem svetu obsojali kot nekaj zverskega in barbarskega. rov darovali .cjeset življenj, Tu zopet lahko spoznaš, da sovražni bi ne imeli na svetu siromakov in nas podučijivarib1 pomembna in Vojna na Balkanu je skozi tedne tvorila nevarnost, da nastane splošen požar v Evropi. Zdaj je premirje. V Londonu diplomatje z dobro premišljenimi potezami zavlačujejo sklep mirovne pogodbe. Nevarnost za splošno evropsko klanje je še danes tako velika kot je bila ob času morije na Balkanu. Ko je Avstrija z afero konzula Prohaske v Albaniji do skrajnosti raizvnela bojne strasti in je bilo treba le še majhnega -sunka, da Avstrija upade v Srbijo, je socialistična < internacionala sklicala zborovanje zaupnikov vseh narodov v Bazel, da v imenu človečan-Stva protestirajo proti občnemu evropskemu (klanju in manifestirajo za svetovni mir. Komaj se je to izvršilo, so žene onkraj Atlantika, posebno žene, ki so prepojene socialističnim duhom sklicale konferenco, na kateri so manifestirale za svetovni mir. Grozote vojne najhujše zadenejo sinove delavcev in poljedelcev. V današnjih velikih evropskih armadah tvorijo ogromno- večino ljudski sinovi, ki so za pičo topovom in strojnim puškam. Torej ni čudo, ako so se žene pridružile manifestaciji za svetovni mir. V kakšnem strahu vzgoja mati svoje dete, ve povedati le materino srce. Koliko noči prečuje ko malenčka vijejo krči? Brešte-vilni so nauki, ki jih daje mati svojernu sinu, ko se iz dečka razvija v krepkega fanta, da bi se mu ne pripetila kakšna nezgoda. Ali ko deček odraste, postane fant, pa pride kapitalistična država in pravi: fant je moj! Obleče ga v pisano uniformo, potisne mu puško v roke, izvežba- ga, da zna vbijati iz daljave in bližine. Po dovršenem izvežbanju ga pošlje v rezervo, ako je slučajno mir, da na prvi poziv zopet prihiti in gre streljat namišljenega sovražnika . . . ljudi, katerih ni nikdar videl v svojem življenju in mu niso nikdar storili kaj žalega. Ubijati mora na povelje ljudi, mlade ljudi, ki imajo matere doma, kot jo ima on, ki so se s solzami v očeh poslavljale od svojih sinov, kot je jemala slovo od njega njegova mati . . . Marsikateri fant, ko je dpslužil svoja dva ali tri leta in se je vrnil domov kot rezervist, se je oženil. Po nekaj letih je dobil poziv iza mobilizacijo. To pomeni, da ga kličejo pod “zastavo”, da bo treba ubijati druge ljudi in izpostaviti sebe krojgljam in granatam. Kako žalostno je slovo od svoje žene in dece.; Žena se ga o-prijemlje krčevito . . . noče ga izpustiti in plaka, Ž njo plalta deca, 'ki nene, zakaj gre . . niti ne- slu- ti, da svojega očeta vidi zadnjikrat, da bo kmalu njego telo razkosano od krogelj iz topa gnilo na kakšni neznani planjavi. Slednjič se iztrga iz rok obupane žene, zadnjikrat mogoče upre svoje poglede v nedolžno deco in možu priteče po letih zopet prva solza po obrazu ... Po slovesu drvi v kasarno, kakor da bi bili preganjalci za njim. Saj je vseeno! A-ko se ne odzove mobilizaciji, ga ustrele po strogem vojaškem zakonu kot ubežnika, če jim pride tekom vojne v pest; kko pa od-maršira na bojHo polje, pa “mogoče” še prinese zdrave kosti domov. To je vojna — blagor, katerega opevajo k moriji nagnjeni lju-djb s kronami na glavi ali pa z zlatimi našivi na ovratniku in njih podrepniki kol “junaštvo”. Ni čudo, da proti takemu “junaštvu” protestirajo žene. Njih materinsko srce jim pripoveduje, da ženejo njih sinove v klavnico. Ženi govori srce, da so ji iztrgali soproga in očeta njenih otro-ikih in ga poslali v mesnico, da ga tam raztelesijo s topovi in strojnimi puškami, njegovo truplo pa pogazijo v blato konjska kopita. Vsaka vojna najhujše zadene ženo. Materi vzame sina, omoženi ženski, pa soproga in hranitelja njenih otrok. Evropejske žene so s svojo manifestacijo za splošen mir dokazale, da so postale zavedne žene, ki poznajo dobroto vojne do pičice in nočejo dovoliti, da bi se njih sinove in soproge vbijalo Ha debelo, kot nemo živino v čikaških klavnicah. Ta zavest ■ evropskih žen je za Dopisi. Aspen, Colo. V prijazni dolinici, obdani od visokih gozdnatih hribov, leži lično mestece Aspen. Prebivalcev šteje nekaj nad 1800, dasi bi bilo prostora za trikrat toliko ljudi-Vzrok malemu številu prebivalstva je, ker se že več let v tam-kajšnih srebrnih rudnikih zelo slabo dela. Pred par meseci obrnilo se je tozadevno na boljše in ako bo šlo tako naprej, postalo bo mesto kmalu bolj živahno. Slovencev biva tam kakih sto ali nekaj več, ter imajo dvoje slov. podpornih društev: društvo “Narodni Dom” štev. 50 spadajoče k naši dični S. N. P. J. in društvo J. S. K. J. Obojih društev se rojaki prav pridno oklepajo, znajoči kako prav pride podpora v slučaju bolezni. Mimo mesta in deloma skozi mesto teče močan gorski potok, ki je v tem času večinoma pokrit z ledom, poleti pa se v njega bistrih valovih vjame marsikaka slastna postro. Tamkajšni rojaki zelo ljubijo ribolov in od 25. maja naprej pa dokler je sezona odprta, porabijo prosti čas za lov rdečepika-stih gorskih posrtvi. Seveda, večkrat se kteri odpravi in oboroži za ribji lov, v resnici pa lovi muhe in brendje po grmovji. Tudi zajcev, kokoši in srn se ne manjka, zato imajo tudi tisti dosti za bave, kteri bolj ljubijo puško, kot pa trnek. Mesto in okolica sta krasna celo zdaj v zimskem času, ko vse krije pol čevlja debeli sneg in ko pritiska mraz, da se drobijo tisočletne skale. Kako lepo je tam šele po leti, to zna samo oni, ki je videl? Kadar bom tako bogat, da si bom lahko vsako leto privoščil partedenski “va-cation”, naj prvo bo na vrsti idilični Aspen. Rojaka Josipa Zobca, člana društva “Narodni Dom” S. N. P. J. je zadela pred nekaj dnevi huda nesreča. Hoteč si nabaviti nekaj slastnih zajčjih bedrec za pribolj šek, zadel puško na ramo in odšel v zeleni gozd, kjer je znal, da ra di promenirajo dolgouhi, kratko-repci. Mesto kosmatih zajčkov, pa je prinesel doma zlomljeno roko ; na ledeni strmini mu je spodletelo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil levico nad komolcem. Zdaj pestuje v cement zazidano punčko, godrnja nad vsodo pa na tihem preklinja nedolžne zajčke in poželjenje zajčjega mesa. Bolečine prenašati mu gotovo vsaj nekoliko pomaga zavest, da je član treh podpornih društev, da se mu vsaj zadolžiti ne bo treba, radi parmesečne nesposobnosti za delo. Lov je sicer lepa zabava, ampak nevarna, posebno v Aspenu, kjer človeku vsled opolzlih potov tako rado spodleti. V zadnjem času spodletelo je trem. Prvi je bil ta rojak, ki je hotel loviti zajčke, pa mu je spodletelo in zlomil si je roko. Drugi je lazil za brhko srnico (v krilu) na ktero sem špekuliral tudi jaz, pa je obema tako grdo spodletelo in tako kapitalno sva padla skozi, da se bogovom usmili. Če si, je moj “partner” ali rivalist tudi kaj zlomil, ne vem. Jaz sem imel take občutke, kot da mi je nekaj iz tečajev skočilo na levi strani moje državne polovice, pod telovnikom. Nesreča in podobna osoda nas je združila okoli gorke peči, podali smo si roke in s tako ginljivimi besedami tolažili drug drugega, da smo bili vsi trije solzni nazadnje in še po tleh je bilo vse mokro. Imenovani srnici umrla je bila parmesečna sestrica, šel sem seveda kropit in cmeril sem se tako neusmiljeno, da. so me vsi občudovali seveda drugi niso vedeli, da ta solzna povodenj velja oni, ki še živi! Še nekaj; spodletelo je trem in padli smo trije, eden samo do tal, dva pa “skozi”, bolniško podporo dobiva pa samo eden! Ali se vam zdi to krščansko. Meni ne! Nedeljsko solnce je s svojimi posljednjimi žarki zlatilo vrhove snežnih, nebotičnih, gora, ko sem se poslovil od prijaznih ‘in nad Vse gostoljubnih aspenskih rojakov in zajezdil “lukamatijo”, da me ponese proti Glemvood Springs. Potok, ob ktferem' smo se vozili, okovan je bil v srebrne okove. Smreke po gorovji izgle-dale so kot sama naravna božična drevesa, okinčana z belim snegom. Po strminah so se lesketali zmrzli biseri, nas pa je v — sicer okusno opremljeni železniškem vozu — zeblo vsacega za devet mršavih sibirskih volkov. Kaka zaostala solzica, ki se je še veasi potočila preko nosa, je zmrznila takoj in se potakljala po tleh, kot kroglja, ki je zgrešila cilj, zaropotavši, da so se plašile prezebajoče miši. Na protestnem shodu, ki smo ga sklicali napol zmrzli potniki, se je enoglasno sklenilo, da se napis, chaircar” iz železniškega voza izbriše in zapiše “Refrigerator” naj se zanaprej vozijo v njem zaklani prašiči in koštruni, ki imajo kožuhe zastonj. Napravili smo tudi malo kolekto in nabrali 12 grošev, ki uh bo predsednik protestnega shoda izročil upravi D. & R. G. železnice v svrho, da se na vlakih, ki vozijo med postajama Glenwood Springs in Aspen, postavijo male peči. Upati je, da bo 'komnanija nakolektano vsoto hvaležno sprejela, dodala še sama par dojač in .v vsak voz posta vila vsaj eno pečico. Kdor ima kako ceno “secondhand” peč na prodaj, naj jo ponudi upravi D. & R. G. železnifig! A. J. Verbovec. • East Palestina, O. Že dolgo ni bilo iz naše naselbine dopisa v “Glasilu”. Zato sem se odločil, da na kratko opišem tukaišne razmere. Tukaj delamo v rudniku. Zategadelj je zaslužek bolj odvisen od prostora kot od pridnih rok. Z zaslužkom se preživimo, nikakor pa ne smemo misliti pri današnji draginji na kakšne prihranke. Imamo več podpornih drpštev, ki spadajo k raznim jed-notam. S podpornega stališča smo torej dobro organizirani, kar je tudi ^ravilno, ker nihče neve ure ne dneva, kedaj. postane žrtev kapitalizma. Za leto 1913 so bili pri društvu “Slovan”, štev. 55 izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Jakob Istenič, podpredsednik Anton Brelih, tajnik Fr. Miklavčič, zapisnikar Štefan Čuk, blagajniki Anton Jurjavčič. Nadzorniki so Jakob Cof, Anton Cof in Frank Hostnik. Rediteljem je izvoljen Frank Bogataj. Seia se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri Frank Jurjavčiču. Frank Miklavčič. Zadnja poročila društev. Collinwood, O. Vsem članom društva “V Boj”, štev. 53 na znanje. Prihodnja seja se vrši dne 12. januarja točno ob devetih dopoldne v dvorani g. Baumana. Nato sejo se vabi naj-uljudnejše vse člane našega društva. Kdor nima važnega vzroka, naj nikar ne izostane. Da dnevnem redu so tako važne točke, da je udeležba vseh članov nujna potreba. Asesment je $1.40. Člane, ki so zaostali s prispevki v minolem letu, se prosi, da na prihodnji seji poravnajo svoj dolg. Vsak član naj stori svojo dolžnost in društveni tajnik jo bo tudi storil, pa bo vse v redu. Ako ne delamo vsi složno, je nemogoče, da bi delo imelo vspeh. Dominik Bluemel. Greenland, Mich. Društvo “Novi Dom”, štev. 28 je zaključilo, da se bo redna seja vršila vsako drugo nedeljo po prvem v mesecu ob dveh popoldne v navadnem zborovalnem prostoru. Prihodnja seja se vrši dne dva-* najstega januarja. Josip Mihelich, tajnik. — Kitajski brivci. V kitajskih mestih brivec ne čaka svojih gostov, nasprotno, on sam gre za njiipi. S potrebnimi priparavami, pod pazduho mal stolček, ki se da sklopiti skunaj, hodi kitajski brivec po ulicah ter zvoni v malih nresledkih, da obrne nase pozornost onih, ki bi se rado Obrili. Kdor se hoče dati obriti, pomigne brivcu, ki takoi pripavi stolček na odprti cesti ter mu skledico z gorko vodo, ki jo ima tudi vedno seboj, podstavi pod vrat. Ko je mož svojega gosta korenito pomazal z mazilom; se prične delo. Za znesek lc obrije celo glavo in obrvi. ’ ! Kenilworth. Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z. Sedmo poglavje. Nejevolja, katero je provzroči-la vsiljivost Varneja, je takoj izginila zi njenega obraza in se u-maknila veselju in ljubezni, ko je objela plemenitega tujca. —r—- Vendar . . . vendar si prišel. Varnej in J aneta sta se umaknila. Ta grof je bil njen soprog, ki je tna ljubkovanje svoje soproge odgovarjal z ljubkovanjem in se branil, ko mu je hotela odvzeti plašč. — Daj, da vidim, ali si res prišel k meni kot grof, ali kot navaden vitez. — Arni, ti si kakor ves svet. Ti ceniš bolj bisere, perje in svilo, kot človeka, katerega krasijo . . . Pa vendar včnsi slab meč v svilnati nožnici izgleda krasno. — Tako ne more nikdo govoriti o tebi, — je rekla Ami, ko je padel plašč in se je lord pokazal v knežji opravi. — Ti si pravo izkušeno jeklo, ki zaničuje zunanji lišp, katerega zasluži. Ne verjemi, da bi to Ami bolj ljubila v tej krasni opravi, kakor moža, kateremu je podarila svoje srce, ko je k uji prišel v rjavem kmečkem jopiču. — Dragica, oblekla si se po svojem stanu, dasira.vno obleka ne more povišati tvoje lepote, — je rekel grof, mej tem ko je peljal svojo soprogo k častnemu sedežu. — Kako se ti dopade dvorska noša? Ami je pogledala v zrcalo, predno je odgovorila. — Nevem, ker ne mislim nase, ako vidim tebe pred seboj .... Zdaj pa sedi semkaj, da te bodo častili i nobeudovali ljude. — Da, dragica, ako hočeš z me-nej deliti ta sijaj. — Ne, — je odgovorila Arni. — Dovoli, da.se vsedem, na tale pod nožnik, kjer te. lahko občudujem Vzhičena in spravo otroško radovednostjo ga je sedaj občudovala . . . kar ji je bilo oprostiti, ker jc bila odgojena na deželi in je njena radovednost prihajala iz ciste ljubezni do njenega soproga, do moža, ki je bil v krasni o-bleki pravi kine na dvoru angleške “deviške kraljice.” Ko je grof gledal svoje ljubljeno soprogo, se je ponosni izraz na njegovem čelu umaknil nežnejšim občutkom, ki niso bili pri njemu v navadi. Njegovo temno oko je svetlikalo radosti, mejtem ko se je smehljal otročjim vprašanjem, katere mu je stavila. — Bogato vezan trak okoli mo- jega kolena, kakor ga ti imenuješ, je red hlačne obveznice, katereiga kralji nosijo s ponosom ... Vidiš, to je zvezda, ki šteje k njemu. To je pa diamant reda. Ti veš, da kralj Edvard in saliburška grofica ... I — Da. poznam zgodbo. — je odgovorila Ami, — kako je nogavična obveznica postala znamenje ponosnega angleškega viteštva — Ta red sem dobil s tremi drugimi liajplemenitejšimi tovariši. Takrat so ga dobili: norfolški vojvoda, nortamptbnski marki in rutlandski grof. Med vsemi tremi sem bil po dostojanstvo najnižji . . . Pa kaj za to . . . Kdor hoče splezati po lestvici navzgor, mora stopili najprvo na prvo sto-pnjičo. — Kaj’ponieni ta le doli viseča verižica, na kateri je kot privesek jagnje’ — Verižica, na kateri se menjajo krogljice s spiralami,-'ki naj bi predočevale iskre odmetajoči kremen, je red zlate une, ki je bil nekoč last Burgundcev. S tem visokim redom so združene velike predpravice. Tudi španski kralj ne more soditi nobenega viteza zlate rune. Sodi ga lahko le z dovoljenjem velikega kapitelja tega reda. — Tedaj je ta red sedaj lastnina krutega španskega kralja?... Ah, plemeniti gospod, zakaj si o-madeževal svoje plemenite angleš ke prsi s takim znakom. Spominjaj se dni nesrečne kraljice Marije, ko je ta Filip ž njo vladal v Angliji. Ne pozabi grmad, katere so napravili za naše naj bolj modre prelate in cerkvene može... Ali hočeš kot praporščak prave proteštanto vske vere nositi znak rimskokatoliškega trinoga? — Dragica, potolaži se! Kdor dovoli dvomim vetrovom, da pihajo v njegova jadra, ne more razviti praporja, katerega najbolj ljubi in jadrati mora včasi pod zastavo, ki mu je zoprna. Verjemi mi, da sem dober protestant, da^ siravno sem moral sprejeti zavoljo politike odlikovanje Španije. Saj tudi oginontski in oranjski grofi vidijo radi ta red na angleških prsih, ki je pravzaprav odlikovanje Fandrije. — Moj gospod! Ti že veš, katera pot je prava, — je rekla Ami. — Iz katere dežele je pa tale biser? — Dragica, iz revne ... to je red, katerega je oživel zadnji škotski Jakob, in kateremu pravijo red sv. Andreja. Dobil sem ga. ko so-menili, da se bo mlada vdova Francije in Škotijo omožila z nekim angleškim baronom. Ali svobodna grofovska krona ima večjo vrednost kot krona, katero si -človek pridobi z zakonom in za katero se je treba zahvaliti le ženski želji, in ki ne prinese nič dru-zega kot ubožno skalovje in močvirja na našem severu . . . Tvoja želja se je sedaj izpolnila. Videla si svojega hlapca v takem sijaju in blišču, kakeršen je v navadi le v knežjih dvorih. — Ker si zadovoljil mojo željo, se je v meni vzbudila zopet druga — je odgovorila Ami. — Kaj naj bi ti želela, da bi ti-odrekel? — je dejal ljubeznjivi soprog. — Ali te boni spremila na kateri grad, ki je tvoja lastnina, — je rekla dama, — da bom videla- v kakšnem soglasju je bogatstvo v tvojem stanovanju s tem navadnim jopičem. — Ami, -— je odgovoril grof in pogledal krog sebe, — ali niso te sobe opremljene dosti sijajno? Moja povelja so bila neomenjena, In kakor vidim, so jih izvedli skoraj do pičice . . . Ako meniš, da 'e-kaj manjka, tedaj govori. Spolnil ti boin vsako željo. — Gospod. tf se norčuješ, — je ;ekla Arni. — Sijajna opremljenost teh sob nadkriljuje vsa moja pričakovanja, kakor tudi moje za služenje. Ljubček! . . . Ali ne bi smela tvoja soproga nekega dne nastopiti' v časteh, ki se ne izkazevajo v krasni hišni opravi in težkih svilnatih oblekah, s katerimi mi je obdarila tvoja velikodušnost? Ali ne bi smela nastopiti veličastveno, kot se spodobi jza soprogo najbolj ponosnega angleškega grofa med ženami Anglije? , — Nekega dne — je ponovil njen soprog. — Arhi. da . . . Dragica, da . . . Nekega dne se bo to zgodilo. Verjemi mi, da ravmo tako željno pričakujem dan, kakor ti. S kakšnim veseljem bi se rad iznebil državnih skrbi, častihlepnih muk in bi rad živel v miru m častno na svojih posestvih s teboj dragica! . . . Ami! Sedaj se še ne more to izvršiti. Zdaj so- tajni sestanki največ, kar lahko dam najbolj ljubljeni njenega spola. — Ali zakaj se ne more zgoditi sedaj, — je Ami rekla proseče. —1 Zakaj se ne more izvršiti združitev —najpopolnejša, nepretrgana združitev, po kateri, kakor praviš, koprniš, katero predpisujejo božji in človeški zakoni? . . . Ah, da bi jo le pol tako goreče želel, kakor govoriš, kedo naj bi branil mogočnemu . . . tebi izpolniti željo? Grofu se je celo nagubančilo. — Ami, ti govoriš o stvareh, ka terih ne razumeš, — je rekel grof, — Kdor živi na dvoru, je podoben človeku, ki pleza po pesku na hrib. ki ne sme obstati, dokler njegova noga ne zadene na trdno skalo . . . Ako preje obstane, tedaj ga njegova lastna teža v zasmeh zopet potegne v globočino . . . Visoko stojim, pa ne na trdnem, da bi lahko sledil svojim čut-stvom . . . Ako bi razglasil svojo ženitev, tedaj bi bil kovač svoje nesreče. Zaupaj mi, da bom kmalu dosegel točko, ko bom lahko pravičen napram sebi in tebi. Dotlej pa ne greni blaženosti z ne-izpolnjivimi željami. Povej mi, ako si tukaj z vsem zadovoljna. Ali se Foster obnaša spodobno napram tebi? Tako želim, ker drugače se bo človek pokoril. — Spominja me včasi, da naj se skrijem, — je odgovorila dama in vzdihnila. — Vendar me pa s tem spominja le na tvoje želje. Zato bi mu morala biti hvaležna in bi ga ne smela črtiti. — Razložil sem ti, da sem prisiljen do takih odredb. -— je rekel grof. — Foster se malo odurno obnaša. To mi je znano. Ali1 Vame j mi jamči za njegovo zvestobo in udanost. Ako imaš kakšno pritožbo proti neizpolnjevanju dolžnosti, tedaj se mu bo godilo slabo. — O, nimam tožb, — je odgovorila Ami, — ker strogo izvršuje dolžnosti, katere si mu naložil: Njegova hčerka Janeta. — je pristavila, ko je vstopila sobarica, — pa pazi tako vestno na vsako mojo željo, da ji še njena puritanska strogost dobro pristoja. — Ali je; to resnica? —• je rekel grof. — Kdor te razveseljuje, mora dobiti nagrado . . . Stopi bliže dekle! — Ko se je Janeta hladno priklonila, se je lord nasmehnil, ko je ugledal preprosto obleko in stroge poteze na njenem ljubkem obrazu, iz katerega so žarile črne oči, ki so gledale vseeno poredno, da-si je dekle trudilo, da bi bil v njih resen izraz. — Lepo dete. zahvaliti se vam moram, ker je tale dama povsem zadovoljna z vami. —- Po teh besedah je potegnil dragocen prstan s prsta in ga ponudil Janeti: — ■Nosite prstan kot spomin name in njo. — Zelo se veselim, — je odgovorila Janeta, — ako moje malenkostne usluge zadovoljujejo mojo gospo, kateri se ne more nikdo približati, ne da bi jo častil. Ali meLki smo članice župnije mojstra Holdforta, ne stremimo in hlepimo po zlatu, kot prevzetne hčere na tem svetu. Me ne nosimo prstanov na prstih in draguljev okoli vratu, kakor po lipšu hrepeneče ženske v Tirusu in Sidonu. ^ — E j, e j Janeta, vi ste pridi-garica strogega sesterstva, — je rekel grof. — Mislim, da je tudi vaš oče vašega mišljenja. Zato sta mi draga oba. Na vaših zborovanjih molita zame in sta mi naklonjena. Vam tudi ni treba nobenega lišpa, ker so vaši prsti vitki, vaš vrat pa bel kot sneg. Ali tu je nekaj, kar potrebuje vsak rigorist in papist. Dekle, vzemite in potrošite po svoji volji. Potem je položil na mojo mizo pet velikih zlatov, na katerih sta bili glavi Filipa in Marije. — Tudi tega denarja ne bi vzela. — je reklo dekle, — ako bi ne vedela, da ga jabko vporabim na način, da nam bo vsem prinesel blagoslov. — Napravite mi to uslugo, —-je spregovoril grof, — pa pripravite večerjo. — Povabila sem mojstra Varneja in Fosterja k večerji, — je segla vmes grofica, ko je Janeta odhajala. — Ali se strinjaš? — Draga Ami, z vsem, kar storiš, — je odgovoril njen soprog. — Sploh mi je všeč, da si to izvršila, ker je Varnej moj zvest privrženec in ima moje popolno zaupanje. V tem času moram marsikaj zaupati tudi Forsterju. — Rada bi te prosila >za eno uslugo in ti razodela neko tajnost, — je zašepetala A.mi nekam bojazljivo. — Dragica, odloži vse do jutri. — je odgovoril grof. — Po dolgotrajni ječi sem potreben čaše vina. Vstal je in vodil svojo soprogo v bližnjo sobo, kjer sta ju pozdravila Varnej in Foster, na kar je grof malomarno odzdravil kot dvorjan, ki je vajen takih pozdravov, mejtem ko se je grofica priklonila globoko. Večerja je bila izobiljna. Stregla je le Janeta. Grof je s soprogo sedel na gornjem delu mize, Varnej in Foster sta sedela za solnico, kot je bilo takrat v navadi za podrejene in nižje, Foster. ki je bil v sled visoke družbe malo v zadregi, ni mogel spregovoriti besede, mejtem ko je Varnej govoril taktno, kakor da bi se no vsiljeval, da govorica ni zastala. Dobro je razumel, kako ,ie treba zabavati lorda. Priznati je treba, da je narava s posebnimi darovi obdarila tega 'človeka. Bil je molčeč in previ-1 den . . . pa tudi uren, bistroumen in poln raznih fantazij, da je pridobil vsakega zase. še celo grofico, ki je imela nekako tajno mrž-njo proti njemu, da ga je pričela končno hvaliti. Končno je napočila ura počitka, grof in grofica sta se odstranila in kmalu je zavladal nočni mir v dvorcu. Drugo jutro je nastopil Varnej kot ključar in konjar grofa, dasi-ravno je v hiši zavzemal le drugo mesto, kjer je nižje plemstvo rado sprejemalo taka mesta, kakor višje plemstvo na dvoru. (Nadaljevanje.) Odlomki iz zgodovine Zdr. držav. Še le spomladi 1690 je bil Leisler pripoznan kot začasni gover-ner. V januarju 1691 je Rihard In-goldosby dospel v Ne'w York, ki je bil pobočnik polkovnika Sloug-htera, novoimenovanega gover-nerja. Komaj je dospel v New York, so stopili ž njim v zvezo nasprotniki Leislera. Ingoldsby je zahteval, da naj mu Leisler igr oči forto. Na to zahtevo je Leisler odgovoril, da jo njemu ne izroči, ker ni governer. Dne 19. marca je dospe! governer v New York. Leisler je takoj po odposlancih sporočil govemer-ju, da je pripravljen izročiti forto. Odposlance so zaprli. Na to je Sloughteru pisal list, da je njemu pripravljen osebno izročiti forto, Na list ni dobil odgovora. Leislera in Milborna so po izročitvi forte vrgli v ječo. Ko je bila kraljevska vlada zopet organizirana je pričela obravnava proti Leisleru in Milbomu. Sodišče je oba radi veleizdaje obsodilo na smrt. Privrženci kraljevskega trinoštva so se bali, da bi obsojenca bila pomiloščena. Zategadelj so priredili banket in opijanili governer ja. Ko je bil governer pijan, da ni vedel, kaj dela. so mu dali smrtno obsodbo v podpis, katero je podpisal. Še predno Se je governer streznil, so obsojenca v velikem dežju peljali na vešala in obesili. Eno leto kasneje so sorodniki dobili njiju za-puščnino. Ta obsodba je bila navaden ju-stičen umor. V istem letu, v katerem so izvršili justičen umor nad Leislerom in Milbornom so ponovili pogodbo z Ajroke Indijanci. V Albanyu se je governer Sloughter sešel z glavarji petih narodov, kjer so podpisali skupno 'nrijateljsko pogodbo. Seveda ni imela pogodba druzega namena kot izrabiti Indijance proti Francozom. Še drugo leto se je mayor Schugler, poveljnik njujorške milice pridružil Indijancem, ki so upadli v francoske naselbine za jezerom Champlain. Indijanci so bili s svo-imi angleškimi zavezniki Vspešni na tem roparskem pohodu. V tem času je na zborovala provincijal-na zbornica v glavnem mestu. Poslanci so bili privrženci kralja, a sprejeli so resolucijo proti raizso-diščnemu davku in izjavo, v kateri so izrekli, da ljudstvo tvori del vlade. Governer je pa kot pravi hlapec kralja dejal, da si nasel-niki osvajao preveč pravic kot Angleži. Kmalu zatem, ko se je 'Slougli-ter vrnil ,iz Albanya, je umrl. Njemu je sledil Benjamin Fletcher, človek zlili navad in slabih zmožnosti. Njegovo prvo delo je bilo, da je obnovil pogodbo z Ajroke Indijanci. Angleški kralj je namreč hrepenel po vsthn ozemlju med reko Connecticut in zalivom Delaware. Da se izvede načrt, je bil Fletcher imenovan poveljnikom milice v svoji astni deželi, Connecticutu in New Jerseyu. V zadnji provinciji je naletel na majhen odpor. Ali puritanci v Hart-fordu so se uprli s tako silo, da je bil governer vesel, da je svojo kožo odnesel izdravo v glavno mesto. , Njegov drugi poskus je bil uvesti episkopalno cerkev v New Yor ku kot edino pravo in državno. Holandski in angleški naselniki so bili že vsled različne narodnosti različnega mišljenja v verskih zadevah. Kalvinci niso bili nasprotni episkopalni cerkvi, mejtem ko so jo puritanci črtili iz, vsega srca. Med zbornico in Fletcher-jem je nastalo nasprotstvo vsled verskih prenirov. Ko je Fletcher skoraj vspel s svojimi verskimi nazori, je pa zbornica sprejela resolucijo, v katero je izrekla tolerantnost v verskih zadevah. S to resolucijo je bila ošabna episko-palska cerkev ponižana na nivo družili cerkva. Fl.etcbe.rja je ta resolucija tako i azjeizila, da je poslance zmerjal z vpornimi in ne dostojnimi kmeti. Leta 1696 so Francozi upadli na njujorško ozemlje. Ajroke Indijanci so ostali zvesti svoji obljubi in so rama ob rami z Angleži odbili upad. V tej vojni so se godile največje grozovitosti pred očmi Angležev. Še predno so Francozi udrli drugič v deželo, da bi se maščevali za izgube, je pa mirovna pogodba- v Ryswicku napravila konec nadaljnemu krvo- litju. Leto kasneje je belmontski grof, irski plemič prevlzel Flet-eherjevo mesto. Bil je človek vrlega značaja in priljubljen pri ljudstvu. Njegova uprava je trajala štiri leta in prištevajo jo k najbpljši in poštenejši. Njegova avtoriteta se je raztezala preko dela Nove Anglije. Massachusetts in N*-»' Hampshire sta bili pod njegovo jurisdikcijo, državi Connecticut in Rhode sta pa ostali neodvisni. V tej dobi je živel znameniti morski ropar in kapitan Viljem Kidd. Stoletja je cvetelo pomorsko roparstvo, ki je bilo usodepolno za trgovske ladje vseh narodov. Nekatere države so se celo posluževale morskih roparjev v vojni napram svojim nasprotnikom. Države so jih najele, da so lovili trgovske ladje sovražnika. Po končani vojni so roparji nadaljevali svojo obrt. Prizanašali niso: ladjam svojih prejšnih prijateljev in zaščitnikov. Zategadelj so prišli večkrat, s svojimi nrejšhimi prijatelji v navskrižje, kar jim je prineslo pogibel. Tako je bilo tudi s kapitanom Viljemom Kiddom, Neka angleška družba, ki je sestala iz samih “uglednih” mož, med katerimi je bil tudi Belrnont, je zgradila bojno ladjo,.pomorske ga križarja, ki je imel nalog varovati angleške ladje, tujim pa prizadevati škodo. Poveljstvo te ladje so izročili Viljemu Kiddu. ki je kmalu postal strah vseh tujih ladij na morju. Ko je Kidd uvidel, da so tuje ladje postale tako redke na oceanu, da se pomorsko roparstvo pod izaščito angleške vlade ne izplača, je pričel pleniti angleške ladje. Splošno roparsko obrt je izvrševal približno dve leti, predno se je posrečilo prijeti ga na bostonskih ulicah. Poslali so ga na Angleško, kjer so ga obesili. Sumi se, da je svoj neizmerni zaklad zakopal nekje v pesku na Long Islandu, Bellomontu je sledil kot governer lord Cornbury, ki je uklonil pod svojo vlado provinci j o New Jersey. Skušal je pomagati epi-skopalski cerkvi do veljave. Ko je pa uvidel, da so taki poskusi zaman, je pa kot prekanjen lisjak opustil svojo namero, da si je o-liranil naklonjenost ljudstva. Ljudstvo je bilo tako navdušeno za tega lisjaka, da je zbornica glasovala, naj se mu izplača dva tisoč funtov šterligpov za pokritje njegovih troskov. Zbornica mu je nadalje dovolila tisoč pet sto funtov, da bi utrdil Narrows. Ali Cornbury je vtaknil denar v svoj žep, za utrdbe ni izdal beliča. Vspričo te javne sleparije je pričelo ljudstvo godrnjali in se je slednjič razdelilo v dva'tabora. En tabor je bil za osebno tiranstvo, drugi pa za ljudsko svobodo, ki je simpatiziral z umorjenim Leisler-jem. Cornbury se je pokazal, stran karski in je z vso strogostjo preganjal prijatelje nesrečnega ljudskega voditelja. Leta 1708 je spor postal očivi-den. Ljudstvo se je čimdalje bolj upiralo tiranskim željam governerja. Ljudstvo je od časa do časa prosilo, da se ga naj odstavi. Svetovalci so izvolili svojega lastnega blagajnika, in niso mu hoteli dati zaupnice, zaeno so pa poreza li tako njegove dohodke, da so ga gospodarsko uničili popolnoma. .Nakiat je kraljica Ana poslala lorda Lovelaca kot njegovega naslednika. Zdaj so Cornburya brez vsakih ceremonij vrgli iz urada, njegovi upniki so ga dali pa radi dolgov zapreti. V ječi je ostal, dokler, ni njegov oče umrl. V dobi vojne kraljice Ane so njujorške čete operirale skupno z armado in mornarico Nove Anglije proti Francozom. Osemnajst sto prostovoljcev iz Hudsona in Delaware je tvorilo ekspedicijo proti Montrealu, ki je končala z nevspehom v zimi 1709—10. Provincialna armaida je prodrla do Southriverja, vzhodno od jezera George. Tu je armada dosegla vest, da je brodovje, ki je imelo operirati z armado, dobilo povelje, da odjadra proti Portugalski. Zdaj je bila armada Nove Anglije prešibka, da bi osvojila kanadsko trdnjavo, in čete iz New Yor-ka in New Jerseya so dobile ukaz, da se morajo vrniti domov. Tudi leta 1711 so nabrali armado v New Yorku. ki je imela osvojiti Kanado, mejtem ko je nezmožni sir Hovenden Walker skušal voditi brodovje po reki sv. Lavren-cija navzgor. V drugič je armada na suhem prodrla do jezera George. AH i o nesreči, ki je zadela brodovje pod poveljstvom Walker- ja, je kmalu zvedela armada ,iu nezadovoljni vojaki so se vrnili domov. Nesrečen izid vojne ni bilo edino zlo, ki je zadeld ljudstvo. Ogromen dolg je še bolj težil njujor-ško ptovincijo, ki je nastal vsled vojne kraljice Ane. Leta 1713 je mirovna pogodba v Utreehtu napravila konec nadaljniin bojem in v ameriških kolonijah je zavladal mir. V tem letu so samogoltni beli naselniki pregnali Tuscarora Indijance iz Karoline ,ki so bili v sorodu z Ajroke in Huion Indijanci na severu. Ponosno indijansko pleme je marširalo skozi srednje naselbine in se združilo s svojimi sorodnimi plemeni ob reki sv. Lavrencija. Zdaj je bilo v aj-rokeški zvezi šest narodov. Devet let kasneje so obdržavali veliko zborovanje v Albanyu. Z glavarji šestih narodov so se na zborovanju sešli govemerji New Yorka, Pennsylvanije in Virginije. Napravili so pomembno trgovsko pogodbo, po kateri je prešla' trgovina z Indijanci od Francozov na Angleže,, in da bi pogodba popolnoma vspela,jei njujorški governer Burnett vstanovil trgovsko postajo v Oswegu ob južnimi obrežju jezera Ontario. Pet let kasneje so zgradili močno forto, katero je zasedla močna angleška posa'dka. Francozi so pa naobratno zgradili forti ob Niagari in pri Crown Pointu na zapadnem obrežju jezera Champlain. S tem je začel boj med obema narodoma za vrhovno naselniško gospodstvo. Uprava governerja Cosbva, ki je bil naslednik Burnetta, je tvorila viharno dobo v razvoju naselbine. Ljudstvo je bilo v ved-nem boju 'za svoje pravice z go-vernerji kralja. Ljudstvo je pričelo razpravljati o svobodi tiska. Liberalna ali ljudska stranka je stala na stališču, da ima časopis pravo kritizirati upravo in vlado.. Aristokra-tična stranka je temu nasprotovala in je izrekla, da je svoboda tiska nevarna avtoriteti. Zengerja. ki je urejeval liberalen list in v svojem listu kritiziral dejanja governerja, so prijeli in vrgli v jeičo. Vsled tega nasilstva je nastala splošna razburjenost in ljudstvo je javno demonstriralo za Zengerja. Neki Andrej Hamilton, znamenit advokat v Philadelphiji je šel v New York, da je pri obraVnavi, ki je pričela v juliju 1733, zagovarjal Zengerja. Tožen je bil radi žaljenja vlade, ali porota ga je spoznala nedolžnim. Svetovalci mesta New York so mu v spomin izročili zlato škatljico, ljudstvo mu je pa priredilo velikanske ovacije. Kakor je svojedobno obiskala duševna kuga Massachusetts, ravno tako se je v New Yorku razširilo pravljično naziranje, da hočejo zamorci požgati mesto New York. V mestu je nastalo več požarov. Hudobni jeziki so pa raztrosili po mestu vest, da zamorski sužnji zažigajo, da bi osvobodili sebe in zamorca postavili governerjem. Pripovedka je bila navadna iz trte izvita laž. Ali temvečja je bila laž, tolikor rajše so jo naselniki sprejeli za golo in čisto resnico. . (Dalje prihodnjič.) — Delavcem se priporoča, naj bodo potrpežljivi, zadovoljni, de avni, pridni, pobožni, skromni, naj vbogajo gosposko, ponižno pozdravljajo kapitaliste in naj bodo vsaki trenotek pripravljeni umreti za domovino. Ako bi dotieni, ki delavcem to svetujejo, živeli v istih razmerah, kakor delavci, tedaj bi vpili, da se jim godi grozna krivica. Sploh so pa ti svetovalci že danes leni, zapravljivi, sploh jim vsako najmanjše delo grozno smrdi. Dotieni, ki se zgražajo nad tem, da delavei za sebe in svojce zahtevajo boljše življenske razmere, dražijo in izzivajo delavce s svojim postopaškim in lenuškim življenjem. Dotični pa, ki delavcem priporočajo pasjo poslušnost napram gosposki, kupujejo gosposko in zakone. Mesto da bi domovino ljubili, ali celo za njo umrli, osleparijo in okradejo svojo domovino. Delavcem, ki ne posedujejo nič, na priporočajo, naj umirajo za domovino. — Ako se hoče izvedeti je li dejanje postavno ali protipostavno, potem je treba v prvo vprašati je li služi kapitalistom ali delavcem. “Jaz teh' reči ne razumem, naj vedo oni, kaj jim je storiti,” je Marco Visconti. Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. Ottorino pa se je čutil presrečnega v njeni družbi. Vsi so občudovali deklico. Toda le on je mogel uživali veselje, da ga je želela videti pri sebi in da je govorila ž njim z iskreno zaupnostjo, ka kor s sprijateljem. Pri tem prvem sestanku Otto-rina z Biče, potem ko se nista videla toliko časa, je mladeničeva skrbljivost in iskrena udanost čudovito pospešila rast medsebojne, skoraj bratovske ljubezni, ka tero sta si hranila v spominu že iz otroških let. In tako je palo v njuna srca seme druge ljubezni, v katero se navadna dobrohotnost kaj rada spreminja. Trobec je zatrobil v znamenje, da se prične božja sodba. Glumec je nehal peti, in vsi so stekli k oknom gledat. Tudi grof Del Balzo je prišel h hčeri, ki je ostala v sredi med njim in Ottoiinom. Četrto poglavje. Pri oglu nadvladikovega dvorca, na tisti strani, ki drži proti hribu, je bil mostovž, na katerem so se shajale skupščine in razgla-ševale razsodbe. Vse ljudstvo, nagnjeteno po oknih, po strehah in na trgu, je gledalo tje gori, kjer so kmalu nastopile tri osebe. “Kdo so?” je poprašala Biče očeta. “Tisti, ki sedi v sredi,” je odgovoril grof, “je sodnik; oni, ki stoji na desni strani in drži v roki srebrno palico, je samostanski odvetnik; unega na levi pa poznaš, je Garbagnate, limontski odvetnik.” Trobec je zopet zatrobil, in vse ljudstvo je potihnilo. Samostanski odvetnik, obrnjen k sodniku, je rekel glasno, da ga je bilo slišati po vsem trgu: “Ste li vi odposlani od prevzvišenega gospoda Cres-sona Crivella, da razsodite pravdo med samostanom sv. Ambroža in limontlskim ljudstvom?” Sodnik je odgovoril slovesno: “Sem.” Uni je nadaljeval: “Jaz izrekam pred vami, da so Limontini služabniki samostana sv. Ambroža.” Garbagnate je odgovoril: “Jaz oporekam temu. ker- je že čez sto let, kar jih nikdo več ne smatra takim.” Na' to je dejal sodnik: “Obe stranki imata priče, pripravljene k prisegi. A da bi kdo ne prisegel po krivem, smo razsodili z oblastjo, ki jo imamo kot nadvladiški in kraljevski poslanec, da sa razreši spor po božji sodbi potom dvoboja s kijem in ščitom.” Tn obrnivši se k odvetniku ^— tožniku, ga je vprašal: “Ali priznavate vi, da ste privedli Ra-menga iz t'a šale, da se bo bojeval za samostan sv. Ambroža?” Ko je on pritrdil, je poprašal še Gar-bi^gnata: “In vi priznate, da ste privedli Lupa iz Limo-nte za ljudstvo iz njegove vasi?’’ On je tudi pritrdil. “Pazi lepo sedaj,” je rekel grof Oldrado hčeri. v Odvetnika sta vzela vsak po je-den debel in grčast kij in sta ju zamenila v znamenje, da se dvoboj sprejema. Tedaj sta se prikazala na mostovžu bojevnika. Množica ju je gromovito pozdravila. Oba sta zaporedoma prisegla, da nima ta zaupanja v skrivne moči kakih zelišč in zagovorov, ampak da se udajata le pomoči božji in Bogorodniee in svetega Jurija hrabrega viteze. Na to sta odšla z mostovža, da bi se podala na bojišče. Ko sta stopala doli po notranjih stopnicah poslopja, je na trgu vse zašumelo; ljudje, ki so bili zadej, so pritiskali na tiste kateri so stali pred njimi, ker *e je hotel vsak kolikor mogoče približati ograji, a tisti, ki so bili spredaj so na vso moč odrivali nazaj. “če bi ne bilo cerkvene prepovedi,” je dejal grof Ottorinu, “bi imel sedaj duhovnik služiti mašo. pri 'kateri bi morala bojevnika klečati na stopnicah pred žrtveni-kom, in potem bi blagoslovil orožje. Jaz vem vse te reči, ker sem dobro proučil “šege milanske države”, ki so bile urejene po ukazu župana Brunagia Porca. Sedaj sem prav radoveden, kajti brez blagoslovljenega orožja ni misliti dvoboja po sodbi božji.” “Slišal sem,” je rekčl mladenič, “da tukajšnji župnik jih neče blagosloviti po nobepi ceni.” In ima popolnoma prav, ker določbe jasno govore; če bi jih blagoslovil, bi bil izobčen.” sklenil Ottorino. Bojevnika sta prišla na trg. Spremljal ju je sodnik, dva bojna pomočnika in trobec. Osem vojakov s kopjem je naplavljalo pot med gnječo. Sodnik je vzel iz rok nekgga strežaja ščit in kij ter ju dal Ramengu rekoč slovesno: “Prejmi bojni ščit in kij v obrambo pravice.” Potem je izročil orožje pa Lupu z besedami: “Prejmi odbojni ščit in kij v obrambo pravice.” Bojevnika sta šla na bojišče. Sodnik in dva zapisnikarja so stopili na neki oder. Priče in 'bojni pobočniki so šli vsak na svoje mesto, in že se je imel pričeti dvoboj, kar se je raslišalo od več stranij k kratu: “Orožje se mora blagosloviti.” Sodnik je vstal in rekel: “Vaš župnik ga neče blagosloviti.” Nastalo je vpitje in žvižganje močno kakor vihar. “Ima prav župnik,” so kričali kmetje. “Mora blagosloviti po sili, sežgimo ga živega,” so upili vojaki in protipapeški pristaši, kar jih je bilo na trgu in po hišah. In zmenšnjava je naraščala vedno bolj. A sodnik je videl, da je bilo župnikovih pristašev preveliko v primeri z njegovimi protivniki in je razumel, da mu ne kaže oj str o postopali .Sicer bi bila ubogemu župniku slaba pela; kajti v tedanjih časih ni bilo kaj posebno čtidnega, da so odrli ali scvrli du-hovuika samo zato, ‘ker ni hotel opravljati maše ali ¡kake druge božje službe zaradi cerkvene prepovedi. Ko se je nekoliko polegel tisti šum, je torej rekel sodnik: “Če jih hoče kdo blagosloviti, doibi jedno srebrno marko.” Prisotni so se gledali drug dragega in popraševali “Saj je bil ravnokar tu dervijski župnik — in perledski — in limontski —- a seda j se ne vidi nikogar A^eč! Kam vraga so se poskrili vsi, da ni le jednega duhovnika med toliko množico'?” — A vprašaj tu. išči tam, vse je bilo zaman. Nazadnje se je slišal po vsem trgu močan glas, ki je prevpil tisto zmedeno kričanje: “Saj je tu Tremacoldo!” Od vseh stranij se je zaslišalo odobravanje: “Saj res! Naj pride sem Tremacoldo!” Tu moramo našim bralcem povedati, da Tremacoldo, isti glumec, ki je malo poprej opeval Bicino slavo, je bil pravi duhovnik, koraj v Crescenzagu. Duhovnik se je skazoval na javnem trgu kakor pajac! In ne mislite, da se je bil tako v tistih časih jedino le ta duhovnik. Cerkveni zbori in papeževi odloki so izrecno prepovedovali duhovnikom mesarsko in kramarsko obrt: kaj hočete več. prepovedali so jim, da ne smejo “držati kreme v cerkvah in da nimajo skakati kakor pajaci po trgih. Vzlic temu se je marsikateri duhovnik še v rednih časih uda ja 1 tem poklicem, a kaj še le v časih cerkvene prepovedi, ko se prestopnikom ni bilo bati, da bi izgubili niti predpravic niti dohodkov, ko ni bilo nikak-e zapreke več tistemu, kateri ni hotel poslušati svoje vesti?.. “Naj pride Tremacoldo! naj pride korar!” je klicala množica neprenehoma. In glej! mej dvema bradatima, ki sta mn napravljala pot, je iz nadvladikovega dvorca res prišel glumec ter stopil v ograjeni prostor. Grofovemu sokolarju, očetu jednega bojevnika, se je bilo posrečilo, prerit se do ograje. Od tam je namignil svojemu Lupu, ki je stal na sredi, opazuje ta čudni prizor, da naj pride k njemu in ko je prišel, je rekel: Peto poglavje. Ljudstvo, ki je bilo privrelo od vseh stranij v Bellano, se je napravljalo nazaj domu. Na obrežju se je vse gibalo, vse je imelo opraviti. Jedni so opravljali verige, s katerimi so bile ladje pripete k obali, ta je klical, uni odgovarjal, nekdo je opominjal, drugi pozdravljal. Tu si videl ladjico že polno ljudi j, ki je odhajala, tam so veslarji, že z vesli v vodi in pripravljeni na delo, priganjali nekoga, ki se je še mudil na kopnem; tu je klel nekdo, ki se je trudil, da bi napravil pot svojemu čolniču, vklenjenemu' med večjimi ladjami, pa tam je drugi hitel iz pristanišča, veslaje z obema rokama. Kmalu je plulo po jezeru polno vsakovrstnih ladij. Na nekaterih so razpenjali jadra, da bi ulovili močni zahodnik, ki je bil začel pihati malo poprej; v drugih, ki so vozile v nasprotno smer, so pa veslali na vso moč proti penečim se valovom. Limontini so se napotili najkasneje. Imeli so šest ladij, a ker so hoteli odriti vsi skupaj, so morali čakati Lupa, katerega so bili nekoliko zadržali sodnik in odvetnika, da je spolnil še neke določbe. Z uljudnostjo, kakoršna je le med najboljšimi prijatelji navadna, je grof Del Balzo prisilil Ottorina, da se je podal za nekaj dnij ž njim na njegov grad. Šli so torej vsi skupaj na neko go-spodsko ladjo in so stopili v hišico, ki je bila na sredi nje, preskrbljena z vsem, kar je potrebno k prijetni vožnji. Biče se je vsedla nasproti očetu, a nasproti mlademu vitezu se »je moral po grofovi želji vsesti limontski župnik. Ladjo so gonili štirje veslarji, dva sta bila nameščena na- sprednjem delu in dva na zadnjem. Miha, ker najstarejši, je ukazoval, njegov Arrigozzo pa je veslal spredaj, kjer je mesto za najkrepkeje in najspretneje ve-slarje. Naš vrli Lupo je moral takoj po svojem prihodu na ladjo h gospodi, katera mn je izrekla svoje priznanje in pohvalo. On jo je vsprejel s prirojenim, ale nekaj premalo uglajenim, pohlevnim vedenjem. Potem pa je šel ven na prosto in se vsedel na zoženi sprednji del ladje, tako da so mu noge visele nad vodo. Z neizrekljivim veseljem je zrl v gore, od katerih je bil daleč toliko let. Kazali so se mu zopet vrhovi, vznožja, vijugaste doline in strašni propadi; kraji, ki so mu vzbujali polno prijetnih spominov iz poprejšnih let. ter so imeli znano ime in ljubljeno podobo, kakor ime in lice kakega prijatelja. Zraven njega je sedel njegov oče. ki je premišljeval srečo, da ima takega sinu, na katerega bi bil po njegovem mnenju lahko ponosen vsak. tudi najimenitnejši gospod. V svojem veselju se je večkrat nagnil k sinu ter mu za-šeptal kako ljubeznivo besedo. Lupo je odgovarjal tem izrazom očetovske' ljubezni večinoma le s prijaznim pogledom in nasmehom. • Kadar so priveslali do morcat-skega nosa, je Arrigozzo videl, da se je zablisknilo v nekem oblačku nad nemaško dolino, in ie rekel: “Nevihta nam preti. — Le čvrsto udarimo naprej še toliko, da dospemo v Varenno. predno pride nad nas.” — Ko j so začela vesla hitreje in silneje pljuskati ob vodo. Med tem so v sobi govorili še nekaj časa o dogodkih tistega dne. Potem je pa zasukal Bicin oče govor na Marka Viscontija ter začel pripovedovati mlademu gostu nekaj, kar je ta že davno vedel, nekaj, kar je pravil grof vsakomu, da je namreč on bil sošolec slavnemu vojskovodji. “Skupaj sva bila,” je dejal, “v triviju in kvatriviju, in nazadnje sva se tudi skupaj učila prava in postav. In Marko je bil vedno jeden najboljših, ali, da vam boljnatanko povem, jeden sam se je mogel meriti ž njim.” — Pri tem se je nekam tako samoljubno nasmehnil, da pač ni bilo težko uganiti, kdo je mogel biti tisti, katerega ni hotel imenovati. A 'ker se je še bal, da bi morda Ottorino ne bil dobro razumel, kar je zamolčal, je dodal: “Vedno sva midva tekmovala, in dobro se spominjam še sedaj, kako sva razpravljala in se prepirala o priliki, ko je bil izšel Dantejev spis De Monarehia, strupovita knjiga, katero so potem izročili krvniku, da jo je sežgal, kakor je bila vredna. A Marko, strasten gibelin, jo je z orožjem branil. Ne boste si lehko mislili, koliko krika in šuma je bilo, a pri vsem tem sva ostala vedno dobra prijatelja.” “Da, da, tudi jaz se spominjam, da je nekedaj Marko mnogo govoril o vas, je dejal Ottorino. “Res? in kaj je rekel?” “Ker je vedel, da sem bil jaz v tesni prijateljski zvezi z ubogim vašim Lionettom, in da sem bil dlje časa v limontskem gradu, me je čestokrat popraševal o vsem, kar je zadevalo bodisi vas, bodisi grofinjo, do katere je kazal veliko spoštov&nje.” Grof Oldrado se je nagnil k vitezu, ter začel bolj potihoma govoriti, da bi ne slišala hči. Vendar je govoril toliko razločno, da je Biče vse razumela, čeravno je kazala, da jej ni dosti mar, in tudi resnično ni posebno, pazila na to. “Veste”, je dejal, “Erme1-linda bi bila imela biti Markova soproga, a pripetile so se potem neke dogodke . .. no, vam že vse povem pri dragi priliki : prišlo je do zlega, do sovraštva in krvo-prolitja.. Oče moje soproge je vsled tega izgubil življenje, kajti Marko ga je zasačil pri prehodu čez Aldo . , . Nenadoma je silno zagrmelo in pretrgalo grofov govor. Hitro na to so slišali krmarjev klic: “Me-nagin (Opasni veter, ki piha od Menaške strani) 'je tu ! le brž z vsemi vesli na delo!” Lupo in Ambrož sta urno priskočila, da se je ladja zazibala. Na to je bilo za trenotek vse tiho, tedaj se je zaslišalo od daleč bobnenje jezera, ki je postajalo vedno glasneje. Župnik je odprl okence, in po-gleval ven. Črni Ježki oblaki so se podili sem od nemaške strani, in prvi valovi silno vzburjenega jezera, so' se že bližali z vspetimi, belkastimi grébni. Grof je stopil na vrata proti zadnjemu koncu ladje in je dejal: “Miha, zakaj, ko si videl prihajati nevihto, nisi pritisnil k obrežju, mesto da si zavozil med te preklete pečine, kjer se ne more izkrcati?” “Kdo bi bil mislil, da tako naglo pridrvi, kakor bi jo sam vrag podil!” je dejal krmar. In na to je zaklical: “Le čvrsto možje! le hitreje t mahajte in vsi h kratu, le čvrsto!” Oni so se zajedno vspeli nazaj, pa se vprli na vesla, skrivili svoje živote nad njimi, in pro-tegnili nad nje široka ramena ; ladjini robovi so zastokali pod mogočnim pritiskom. A že je bil tu siloviti piš, prvi valovi so že bičali ladjo, katera se je začela nevarno zibati in obračati ; sedaj pa sedaj jo je nevihta celo nazaj gnala, in takob je bil z veliko težavo pridobljen kos poti mahoma izgubljen. Vrli veslarji vendar niso obupali, timveč mahaje urno in z vso močjo, so še po malem napredovali. in se bližali Varenskemu nosu. Že so bili pri njem, že so hoteli zaviti okolo njega, kar je besneči veter prijel ladjo ob sprednjem koncu tako hudo. da se je zavrtila; zaslišalo se je hre-ščanje, kakor če hi se bilo drevo prelomilo, in na to je nekdo zaklical strašne besede: “Krmilo je zlomljeno!” “O gorjé namÿ izgubljeni smo! ■— Priveži tisti zastor, pes tatinski! — O majka božja! — Deni veslo na mesto ! — Drži, vleci, podpri! Hitro, mrcina, hitro! -— O Bog se usmili! — Spusti doli tisto veslo, da bi te vrag vzel! —-O pomagajte, pomagajte!” —<• Tako so vpili, tekali sem ter tja in zadevali drug v drugega, kakor da bi bili zmešani. Pljuskanje 'valov ob pečine, šumenje vetra in bobnenje groma ki je odmevalo od gorskih sten in jam, je prevladovalo njih obupno klicanje in tarnanje. Župnik je blagoslovil nevihto, kakor da bi jo hotel pomiriti, podelil vsem odvezo grehov, ker so bili v pčitni smrtni nevarnosti, potem pi$ padši na kolena v neki kot, si je pokril obraz z rokama ter jel priporočati Bogu duše. Grof je z odprtimi ustmi in izbuljenimi očmi gledal hčer, ki mu je bila padla v naročje, ter je pravil !le : “O Bog pomagaj ! o Bog pomagaj!” Ottorino je skočil iz hišice gledat, ali bi mogel tudi on kaj pomagati. Videl je, kako je vihar ladjo sedaj v krogu sukal, sedaj pa jo gnal neusmileno od strani, takoo da se je moglo z gotovostjo pričakovati, da bo morala kmalu trčiti ob Moreatske stene, če tudi so možje na vso moč veslali nazaj, da bi jo obvarovali sprednjih pečin, katere so videli že blizu štrleti. Ravno tedaj, ko je Ottorino stopal iz sobe, je Arri-gozzu pri nekem mahljaju pod veslom nedostalo vode, katero je bil pomeril. Ker veslo ni našlo opore v vodi, à mladenič se je bil z vso silo na njo zagnal, se je prekucnil iz ladje. Umočeval se je kak trenotek med valovi, a naposled je veter prignal ladjo čez njega, in on je silno zadel z glavo ob njeno dno, in potem ga ni videl več nihče. “Vsa vesla proti gori,” je zaklical še jedenkrat krmar, kateri ni vedel še, da je izgubil sina, ker zaradi hišice na sredi ladje-ni mogel videti tje proti njemu. Zaslišalo se je še kako molitev in kako kletvino, a naposled splošni bolestni krik, ko so valovi ladjo visoko vzdignili, in je na to zadela na velikansko skalo, ob kateri se je vsa pobila. , V toliki nesreči ni mladi vitez izgubil zavesti in poguma. Vgle-davši neko štrlino, je koj na njo skočil, držč trdno v roki ladjino verigo. A ko je gora odbila val, je ta hitro nazaj odplaknil ladjo, katera bi bila potegnila za seboj tudi viteza, če bi se- ne bil on z vso močjo držal skale, katere se je bil oprijel. Pridrvil je drugi val, kateri je ladjo zopet na skale vrgel. Sedaj jo je Ottorino hitro prijel za rob ; Lupo, sokolar in še neki veslar, ki so bili pripravljeni, so utnio poskakali iz nje, in posrečilo se jim je, oviti verigo okolo smokvinega štora, ki je bil zrasel iz neke razpoke. Peneči valovi so se zaganjali v priklenjeno ladjo, da se je zvijala na desno in levo, vencjar je niso mogli več odtrgati. Ottorino in drugi, ki so se bili rešili, so najprej spravili- iz pohabljene ladje grofa Del Balzo in njegovo hčer, potem pa so se vsi v skrbéh razkropili po prostranih pečinat gledat, ali bi mogli kje zagledat utopljenca. Njegov oče je bil zadnji stopil iz ladje, in nič ne vedé o sinovi nesreči, je sedel tamdoli pri vodi, drže na kolenih neko zlomljeno veslo. Ko se je spomnil na sina, ga je jel s pogledom iskati med drugimi možmi; a ker je mislil, da se ni nihče ponesrečil, se ni kazal vznemirjenega. Ko se je grof po prestanem velikem strahu zopet nekoliko osr-čil, se je jela v njem vzbujati jeza, da so ga bili spravili v tako nevarnost; Zato je začel zmerjati krmarja in njegovega sina, o katerega nesreči ni tudi on še nič vedel. S sklonjeno glavo in s ponižnim vedenjem človeka, ki spoznava svojo krivdo, je poslušal Miha grofov ukor, dokler je le njega zadeval, a ko je slišal zabavljati tudi proti sinu, mu je bilo odveč, in se je pripravljal, da’bi mu kaj odgovoril. A gledajočemu v jezero se je ravno tačas .zazdelo, da vidi tam pod vodo neko čudno reč zapeto v raskave štrline. Ko je zrl tje bolj pazljivo in skrbno, se mu je prikazovala ona stvar v raznih oblikah, nazadnje je pa razločno spoznal rob črnikastega jopiča in jedno roko, katera je sedaj pomolela iz vode, a sedaj zopet izginila pod njo, kakor so jo ¡gibali valovi. Ubogi oče je skoro izgubil zavest. Krčevito je stisnil drog, ki je držal v rokah, skočil na noge in s tresočim glasom zaklical: “Arrigozzo! Arrigozzo!” Ker ni slišal odgovora, je stekel na najvišji rob, in od tam pregledal vse tiste, ki so se rešili, a njegovega sinú ni bilo med njimi. —- Vidé pred seboj grofa, kateri mu ga je bil ravnokar ozmerjal, je zarjovel na-nj. “Ti pes si tukaj!” in je dvignil drog, da bi ga udaril po gavi. Biče je zavpila bolestno. Ot-torino pa je urno odvrnil udarec, priskočili so takoj Lupo, sokolar in veslarji, ter so razorožili zblaznelega, kateri se je udaril s pestmi v čelo, in skočil v jezero. Z drsnostjo in močjo, kateri more dati le obup, se je zaganjal proti besnečim valovom, ter jih je premagal srečno in dosegel zapeto truplo. Otipal ga je pod vodo in prijel za lase; pa koj ga je prešinil nežni čnt očetovske ljubezni, in zazdelo se mu je pretrdo tako ravnanje z ljubljenim truplom. Zatorej mu je ovil levo roko okoli vratu, in tako drže mu glavo nad vodo, si je z desno pomagal nazaj proti ljudém na pečini. Pritekli so veslarji v skoro potopljeno ladjo, in od tam vrgli mu jadrine vrvi; on se jih je oprijel, in se rešil s svojim dragim a prežalostnim tovorom. Poožil je na skalo sinovo truplo, in naslonil na svoja kolena njegovo glavo, ter sklonivši se na nj, mu je pretipaval prsi, da bi čutil, ali mu še bije srcé. Stiskal je svoje prsi k njegovim, in svoj obraz k njegovemu obrazu, polju-blal mu je oči, usta in lica, ter sopel na-nj, da bi mu zopet vdihnil življenje. Nenaden piš je tedaj zganil visečo mrtvecovo roko. Ubogemu očetu se je znova obudilo upanje, kri mu je za trenotek oživila lica, in radost mn jih je ozaljšala; oči, s katerimi je nepremično zri" v ono drago obličje, so mu zažarele. Toda kmalu je spoznal svojo pomoto. Tedaj se je prijel z obema rokama za lasé, potem pa stegnil stisnene pesti proti jezeru in tulil: “Prekleti veter, prekleti valovi, prekleta ta strgana ladja, in čas, ko sem na njo stopil! Oh, da bi se vse pogubilo ! ’ ’ Vsi so stali okoli njega ter ga gledali globoko užaljeni, a nihče se ni upal, tolažiti ga. Le župnik, potem ko ga je pustil nekoliko ča- 1 sa žalovati, je stopil ¡bliže k njemu, a mesto da bi ga naravnost nagovoril, je položil roko na glavo mrtvega sina, katera je slonela na očetovih kolenih, ter rekel vidno ganjen: “Ugobi moj Arrigozzo ! vedno si bil dober in pobožen mladenič, ter si lepo ljubil svoje stariše.” (Dalje prihod Zborovanje soc. zadru-garjev v domovini. Dne osmega decembra so se zbrali v Ljubljani delegatje najmočnejšega konsumnega društva, ki ima ofieielni naslov “Konsumno društvo za Ljubljano in okolico”. Delegatje so prišli z Jesenic, Save, Koroške Bele, Javornika, Križa, iz Tržišča, iz Spodnje in Zgornje Šiške, iz Viča in Gline, iz Most in Udmata ter iz Ljubljane — zastopniki 1700 družin, ki so včlanjene v ‘Konsumnem društvu za Ljubljano in okolico”. Glavno zborovanje so posetili odposlanci konsuinnih zadrug iz Trsta, Idrije, Hrastnika in Zagreba. Ni nam treba naglašati posebej velikanske važnosti, ki imajo organizacijo konsumentov v naši dobi. Vsak ve, da je nujno potreba, da se konsument, zlasti delavski konsument, kar najožje združi v svojo lastno korist. Angleži so pokazali pot; — ročdelskim tkaleem je sledila vsa Evropa brez razlike narodnosti in vere. Nemci, Francozi. Italijani, Rusi, Čehi — pa tudi na Slovenskem so našli pionirji ročdelski zveste posnemal-ce. Ni sicer na Slovenskem z rožicami postlano tistim, ki delujejo na še zelo trdi ledini, no, ipak orje se ledina, seme v njo zasejano rodi sadove. Kdo bi mislil pred 15—20 leti, da bo tudi med nami kedaj tako — da pridejo časi, ko bo na stotine, da preko tisoč in pol delavskih družin združenih v eni organizaciji konsumentov ?! Najpoprej se je zdramil prole-tarijat v Zagorju, potem v Idriji, v Trbovljah, v Hrastniku — in končno tudi po Ljubljani in po Gorenjskem. “Konsumno društvo za Ljubljano in okolico” se je ustanovilo pred dobrimi štirimi leti — v septembru leta 1908. četrto letno poročilo pravi: Poslavno leto 1911—12 smo končali. Rezultat povedo številke: Denarnega prometa bilo je 1,487.639 K 18 vin. Blaga se je prodalo za 513.058 K 61 vin. Družin včlanjenih je bilo 15. oktobra 1912 — 1635. Blaffo se je oddajalo članom v desetih prodajalnah. Kruh za elane se je pekel in se peče v lastni pekarni. i Jasno in jedrnato! V štirih letih se v danih razmerah več doseči ni modo! Kako tudi ? Ko orješ ledino, skrha se plug, Kamenje je treba izorati, ven pometati, korenine zločestega rastlinja iztrebiti — ah, dela v izobilju, preden se morejo semenu dati kar najrodo-vitnejša tla. Razvoj konsumnili zadrug v domovini je zelo podučen za ameriške delavce. V kratki dobi so u-stanovili slovenski delavci v domovini krepko konsumno zadrugo, ravnajoč se po besedah. Karla Marksa, da more in mora biti o-svobodenja delavskega razreda izpod jarma in okov kapitalizma le niegovo lastno delo. Številke iz poročila “Konsumnega društva za Ljubljano”, govorijo jasno, kako potrebna je kon-sumna organizacija za slovenske delavce v Ameriki. Čas za ustanovitev konsumnih zadrug je napočil. Kjer so razmere ugodne za u-stanovitev, naj se ne odlaša z u-stanovitjo, marveč naj se gre takoj delo. Razno za dom. — Kuhinjska peč in red. Vsako leto se zavrže pri kuhinjskih pečeh lep denar, ker se 2 njimi ravna nepravilno. Kadar se postavi peč, je treba paziti na to, da se ne potrebuje preveč kolenčastih cevi in da je luknja v dimnik nad prvim ko lenom. Tem višje je luknja, toli kor močnejši je prepih in saje se ne primejo tako rade na znotranji strani cevi. Cevi je treba čistiti redno. Ako niso cevi čiste se ne more razgreti peči, da bi pekla povoljno kruh. Nikdar ne zanetite ognja s petrolejem. Marsikdo je moral to neprevidnost plačati s svojim življenjem. Za netivo so najbojša drobno nasekana drva. Pod drva naj se vtakne malo trščic, obla-nja ali papirja. To netivo naj se zažge z žve;plenko in zgoraj naložena drva bodo kmalu zagorela, na katera naj se da tanjko plast premoga. Pazi naj se, da peč ne postane rdeča. Za kuho in pečenje kruha se ne nepotrebuje rdeče razbeljene peči. Pepel iz pepelnjaka je treba odstranjevati redno, Ako se pušča polu pepelnjak, tedaj zamaši prepih in omrežje se sežge, Omrežje naj se vselej le toliko strese, da pade pepel v pepelnjak. Nikdar se ne sme tresti toliko časa, da bi padal premog v pepelnjak. Pod omaro za peko je predal za saje. Ta predal je treba čistiti redno: vsaj dvakrat do trikrat na teden. Nekatere peči je treba čistiti tudi na desni strani in pod pokrovi na vrhu. A. M. — Japonci in voda. Telesno trdnost in žilavost Japoncev je pripisovali množini od njih porabljene vode. Japonec použije mnogo vode, ker je mnenja, da je voda najuspešnejše sredstvo za o-hranitev zdravja in nenadomestljivo orožje proti boleznim. Napačno je misliti, da pitje mnogo vode škoduje, saj vendar obstoji človeško telo večinoma iz vode; ker pljuča, ledvice in koža ne-nrenehoma izločujejo veliko .vode, se mora ta izguba nadomestiti z najmanj vsak dan poldrugim litrom vode. Ker Japonci nič ne trpe na trganju po udih, pripisujejo tudi to uživanju vode. Tudi jim ni znano zabasanje, kajti voda jako ugodno voliva na želodec in čreva ter njih vsebino. — Japonec se pa tudi vsak dan koplje v vodi, ki ima toploto 45 gradov do 50 gradov C, in sedi dolgo časa v vodi. Gorka voda namreč odpre luknjice po životu, kar je za čiščenje kože neobhodno potrebno, medtem ko se luknjice v mrzli vodi stisnejo in zmanjšajo. No Japonskem imajo mnogo javnih kopeli, kjer se lahko koplje za par centov, premožnejši pa imajo vsak v svojem stanovanju kopalno sobo. — Kako se nam je najprej ravnati pri opeklinah? V mrzlejšem času se opečemo preje nego v gorkem, čemur se ni čuditi, ker sta kurjava in razsvetljava prva izmed Vzrokov opeklin. Nikjer pa ne čutimo večje potrebe po takojšnji pomoči, kot ravno pri opeklinah, Eno najnavaunejših in najboljših sredstev je olupljen krompir in, moka, ki se devata na opeklino. Ravno tako so izborni obkladki, namočeni v svinčeni ali borovi vodi, ki imajo še to prednost, da delujejo antiseptično in zrabranjujejo vnetje. Nasprotno pa zmes iz lanenega olja in apnene vode ni priporočljiva. Ako so bolečine posebno hude, je najbolje zdravilo led, ki ga devamo„po-tom ledenih obkladkov na rano, ali pa vtaknemo opekli ud v ledeno vodo. Ker so opekline takrat hude, kadar so izpostavljene zraku, is najboljše, če*p'h obvežemo. Zato se rabi obvezilo, ki je namočeno z jodoformom, vendar za velike rane ni, ker je jodoform strupen. Opekline, pri katerih se koža opeče le toliko, da ne nastanejo mehurji, je najboljše nama zati s čopičem z elastičnim kolodi1 jem. Razen tega se rabi dandanes za opekline veliko vismutovo obveze. LISTNICA UREDNIŠTVA. La Salle, Ul. Za zadnjo izdajo prepozno. Pozdrav'. Imenik društev bomo priobčili še le v prihodnji izdaji, ker niso do sedaj še vsi bratje tajniki poslali spremeb gl. tajniku. ADVERTISEMENTS. J. S. JABLONSKI Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni 6122 St. Clair Avenue. CLEVELAND OHIO. DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo- 2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. Denar pošiljamo v . domovino. Po sledečih cenah: $10.35....................K. 50 $20.50 .............. K. 100 $41.00....................K. 200 $102.50 ..............K. 50« $204.50 .............K. 1000 1020.00 ..............K. 5000 S temi cenami so vračumjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar Državna Banka 1900 BIuc Island Av., Chicago lil. Sedem in osemdeset tisoč ljudi ima vloge o tej 'banki. N* kateri živijo v drugih državah, zopel drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Arne riki. Z enim dolarjem lahko začmeti vlagati in vloga vam bo nosila štiri o< sto obresti. Tite Cleveland Trust Company SAVINGS BANK S MIL. DOLARJEV St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND Za pet dolarjev na leto lahko naja mete hranilni predal (box) iz Armorje vega jekla, v katerem so vaši privata papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci im drhalskimi napadi Vabimo Vas, da si ogledat« hranilni predalo med uradnimi urami. IŠČEMO izučene delavke, ki znajo delati ženske slamnike na strojih, katere goni električna sila. pridite pripravljene za delo. Raike, Friedman Co., 1147 W. Jackson Blvd. Chicago, 111. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1913. je izšel ter je dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobiti je pri SLOVENIC PUBL. CO. 82 Cortlandt St. New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland ,0. Phone Lawndale 7518 DE. E. D. AEPOED zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni. Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer. 2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste. VVažno uprašanje! BO mi opravi najbolje in najceneje 1 Konzularne s taro k raj s k sodnijske vojaške^ zadeve % .x-X"X~x**x~x~>< ? | Farme Farme Farme X Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko ♦j* dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee. X Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas! A Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati Y takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi. v £ Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam. J* Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško. | Česko-slovanska zemljiščna družba | 3815 West 26th Street, Chicago, Ul. aVx~x-x-x~x~x.X'*x*<~x~x**X“X“X«x~x-x**x-x..x..x.,x***X"X~x~x- Prank: Saks L k 4/. Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. ___'êù mm linijske smoJke najlinejša kakovosti z znakom S. N. P. J. dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni John Breskvar, 3528 Sl. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. 1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc. Vprašajte za cene! Podpirajte domače in bratsko podjetje! EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, Največ ja slovanska tvornica za KASTA VB, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluj« zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pišita po naš veliki eenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu eo priložena zahvalna pisma od poznanih društav. Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski ^ in hrvateki in je član 8. N. P. J., odkar rl se je Bstanovila. 71 HAJVEČJA SLOVARSKA TISKARNA V AMERIKI JE Narodna Tiskarna 2146-50 Blua Island Jtve., Chicago, 1U. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :: T f f T f T t T T T t ♦ The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 1890 Assests: nad $3,600.000.00 Rranenje in splošni bančni posli. Posojila na žemljišše in ftrnge. 65. cesta in St. Clair Ave. - Huron Road in Prospect Ave. Superior Ave. in Addison Road. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland, Plačano 4 od sto. Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljiv«. Ter prednjem« brodile listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmonkih črt. telimo Vašega znanstva. Jne. M. Gnndry, preda. Harley B. Gibbs, pot prede. H. W. King pe J. Horaee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in hiag. L. C. KoUie in George F. Schulze, pomožna cashier. POZOR! ROJAKI! POZOR! Sledeče tri pijače so pristne in iznportirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, High Lite Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL. Gostilničarji! Pozor! Pozor! Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HOBWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Bliie Island Avenue vogal Loomis ulice Chicago. ULOŽENI KAPITAL $350,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK, Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.' Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne. Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO RRVE VESTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Ker že Go. 2616 S. Lawndali Are. i, IMs