OVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta; 8 gld., za četrt leta 1 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 1 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnlStvo lin ekspedlclja |v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllce št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 28. V Ljubljani, v ponedeljek 4. februvarija 1895. Letnik XXIII Vabilo na naročbo. S I. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ ZJpravništvo ,,Slovenca". Kapitalistična doslednost. Iuterpelacija kranjske kapitalistične stranke govori o notarskem stanu. Mi smo že v sredo našteli mej podpisi več mož, ki so značivni v zaničevanju duhovskega stanu. Zato smemo pač ta dva stanu nekoliko primerjati. Duhovski stan po svojem bistvu vzdržuje vero in nravno vzgaja ljudstvo; torej ima splošen, za vse ude v državi potreben namen. Ta nameu je poleg tega popolnoma neodvisen od državnega namena, ker je višji in važnejši, pač pa država ne more doseči svojega namena, če se hkrati ne ozira na vero in nravnost, katerima je sama podrejena. Notarski stan je od države postavljen; torej od nje tudi popolnoma odvisen. Notarski red z dne 25ega julija 1871 (drž. zak. št. 175) določuje njegov delokrog v naši državi. Duhovskega stanu duhovsko delovanje ni po naših zakonih obvezno za nobenega državljana. Vsak se udeležuje verskih vaj, v koliker se boče in če se noče, ga nobeden ne more siliti. K notarju pa sili ljudi država; če bi se še rajše izognili notarski pisarni, ne morejo se v tistih slučajih, kadar to zakon zahteva. Ce se torej tudi proti notarijatu govori, to ničesar ne škodi niti notarskemu uradovanju, niti zaslužku. Nasprotno pa vsako zaničevanje in poniževanje duhovskega stanu škoduje vzvišenemu namenu njegovemu, ker mu odtujuje ljudstvo in v tem ovira njegovo za državo in posamnike potrebno delovanje. In vendar, kolikokrat se je že v naši deželi grdil javno po listih in knjigah duhovski stan? In kedo je vstal v njegovo obrambo? Možički, ki niso sami grabili kamenja in blata s ceste, da bi ga okido-vali ž njim, so se vsaj zadovoljno od strani smejali. — Da je pa mera protislovij polna, se sedaj po interpelacijah kliče vlada na pomoč užaljenemu notarijatu. Duhovski stan se napaden ni zatekal nikoli v okrilje visoke vlade, ne samo zato ne, ker bi ne bilo nič pomagalo, marveč tudi zato ne, ker ima preveč samozavesti in ponosa, da bi ne zaupal višji sili, ki ga čuva in bedi nad njim. Po shodih, v društvih, v časnikih je javno branil svoja načela iu dokazoval upravičenost svojega obstoja; notarijat se pa brani v deželno-zborski, denuncijatorični interpelaciji in sicer od mnogih, ki so glede duhovskega stanu vpo-rabljali vsako priliko, da so mu priložili katero, od ljudij, katerih nekateri so z brcami žugali duhovniku, in ki uimajo druge besede za duhovnika, nego naj-gfše psovke. Ali ni to hiperbolična nedoslednost ? Mi tudi s tem primerom ne iščemo obrambe pri vladi, še manj pa pri tistih, katere je vzgojil in spravil do kruha duhovski denar, marveč hočemo le pokazati, kako označuje interpelacija nemško-nemšku-tarsko-radikalne koalicije značaj interpelovalcev. Že včeraj smo pokazali, kako si kapitalistični mogočniki hočejo ohraniti svoj ljubi mir in svojo nadvlado. Kedo izmej niih se peča z ubogim, propadajočim ljudstvom ? Plačaj, pak idi 1 Celo vera jim je tedaj dobra, kedar ima ohranjati mej ljudmi krotkost in potrpežljivost, kedar povdarja samo dolžnosti nižjih stanov in samo pravice višjih. Ce pa kaj zašumi mej ljudstvom, če neznosne razmere kakor koli žugajo bruhniti v gro-zivni podobi na dan, tedaj ta kapitalistična stranka pozivije ua pomoč — policijo. »Hej, država, vojakov sem, brani nas pred surovo druhaljo", tako ponavlja v vseh možnih glasovih. In če tudi to ne pomaga, potem se pa zateka k zadnjemu sredstvu — namreč zopet k veri. Hinavec Crispi hoče sedaj vere mej ljudmi, kakor jo je zahteval v podobnem slučaju pruski uasilnik Friderik II. Na Laškem so razgnana vsa socijalistična delavska društva, na Nemškem se pa ravno sedaj obravnava zakon proti upor-nežem. Iu pri nas, ki delujemo le v malem iu se poleg tega odlikuiemo v mnogih komičnih znakovih, se kliče vlada na temelju kazenskega zakonika (§393.) na pomoč proti socijalističnemu prekucuhu »Slovencu". Jedna taka zadostuje za celi predpust! Dokler bodo taki varuhi pravice in nravnosti, se nam ni bati — kakega nereda. Ce boš hotel z nekoliko krepkejšimi besedami razgnati leni in samo-Ijubni mir kapitalistične gospode, pri ti priči te zagrabi § 392. in pod ključem boš imel priložnost premišljevati državno oblast. Poskusi reči pri kakem shodu, ali v kakem listu, da je anarhizem posledica liberalizma iu njegovih krutostij v socijalnem oziru, takoj ti bo § 395. za vratom in — sedel boš. Reci n. pr., da je revolucija morda toliko upravičena, kakor LISTEK. Jan Vyrava. Drama v 5 dejanjih, češki spisal P. A. Šubert. Repertoar slovenskega gledišča bil je doslej, bodimo odkritosrčni, zelo boren v proizvodih slovanskega dramatičnega slovstva, in je to tembolj ne-umevno, ker bi se dalo misliti, da se bode slovensko gledišče eo ipso oziralo na sorodna jezikovna slovstva, v novejši dobi osobito na rusko, češko in poljsko dramatiko. Čeških dram se je baje še malo predstavljalo našemu občinstvu in slednje se torej ni moglo poučiti na našem repertoaru, kako je vspela in procvitala dramatična literatura med Cehi. Hvalevredno je, da vodstvo slovenskega gledišča i v tem oziru hoče in se trudi popraviti, česar je opustilo, ker prihodnje dni spravi na oder češko dramo »Jan Vyrava", katero je spisal v petih dejanjih ravnatelj praškega »Narodnega gledišča", gospod F. A. Subert. Drama je slavila siiajne vspehe v Pragi, Plznji, Brnu in minolo jesen v Zagrebu, kjer je v ondotnem »Narodnem gledišču" v naslovni vlogi nastopil prvikrat naš rojak g. Borštnik z burno pohvalo. Glavna pritažljivost drame je v velikih pri-zornih efektih. Pisatelj nas uvaja v svoji drami v leto 1781 v kraljevograški kraj. Cesar Jožef II. kani odstraniti ne- / voljstvo, toda temu se upirajo in nasprotujejo na vse kriplje graščaki in veleposestniki. Narod težko prenaša jarem hlapčevstva in je često jasno izrazil, da bi se rad znebil tega suženjstva. Na graščinskem posestvu grofa Reverede vre. Kmetje sosebno mrze graščinskega ravnatelja K&rmina, kateri ravna ž njimi nečloveški in robotno služnost pri vsaki priliki izkorišča le za-se. Samo Jan Varava, najpremožnejši kmet v vasi, ki je med ljudstvom zelo čislan in mu prvakuje, stoji na strani graščinske gosposke. Starejšega sina dal je krstiti po grofu Hijerouimu, iu ko je postal večji, spravi ga v logarsko službo pri grofu, da bode nekoč tudi kak Vyrava nekaj več, nego navaden kmet. Hi|eronim Vyrava je zal možak, logarska oprava mu kaj lepo prija in umevno je, da mladenič zlasti dopada komtesi Silviji, ki je prišla poselit grofovsko obitelj. Tudi on goji do nje tiho a tajno Ijubav. toda jeden druzemu nista še uttno izrazila svojih čutov. V tem je pa izvedela hči kmeta Kralja, ki mladega Vyravo ljubi iz dna svojega srca, da je splavala nje nada po vodi. Povodom neke ljudske veselice, katero priredi grof Roveredo svojim kmetom, pojavi se iznenada vojna četa pod poveljništvom stotnika Hrvatu v gradu, ki je prinesel seboj cesarski patent (vladni razglas), da je odpravljeno nevoljstvo in dokaj oiaj-šana robota. Upravnik Karmin se prestraši; to je hud udarec zanj in za graščinsko gosposko. Toda stotnik Hrvat ga pomiri, seboj ima še drugo naročilo. Za gradnjo trdnjave Jožefovo treba 20.000 hrastovih debel; ako te more dobaviti ravnatelj Karmin, zaslužil bode ravno toliko goldinarjev, robotno olajšavo pa more radi tega zglasiti še le za pol leta. Nek vinjen vojak pa v svoji opojenosti zblebeta kmetom, da so prinesli cesarsko razglasilo, s katerim je odpravljena tlaka. Ljudstvo zahteva, naj se prečita ta odredba. Toda mesto nje objavi Karmin, da se ima nadalje mesto lahkega poljskega dela uvesti težko delo v gozdu. Kmet Dvor&k z vsemi sredstvi svoje zgovornosti hujska ljudi. Jau Vyrava hoče posredovati, ravuatelj mu pa srdito zakliče, da je izdajski lopov. Vyrava vzkipi — tako ga še nihče ni zasramoval. Umiri se, zatajuje svojo vročekrvnost in zapreči krvavi upor. Toda skoro uvidi, da nič ne more opraviti pri graščinski gosposki. Karmin zahteva, naj se strelja na ljudi, kar se pojavi Vyrava. Za ljudstvo zahteva pravice. Karmin meni, najpametneje je, ako se zapre agitator Dvof&k. Ta poskus spodleti, toda nek bebast kmet je pri tem činu ustreljen, in sedaj stopi Vyrava odločno na noge. Postavi se ua čelo kmetom in jim obljubi, da jih povede v boj. Vyrava želi poleg sebe sina Ilijeronima. Po noči pritihotapi do gradu. Na terasi straži njega sin ; pozivije ga, naj gre ž njim. Toda krasne Silvi ne oči omamile so sina. Odpove očetu poslušnost absolutizem, da je revolucija naravna posledica sistematičnega nereda; reci, da nima brezverska država, ki ue priznava božje oblasti, nobenega trdnega vzroka, da bi branila svojo oblast; opozarjaj, da lastninska pravica ne sme biti neomejena in v nevarnosti si, da posediš nekaj mesecev ali celo leto. Interpelacija nas primerja s socijalisti. Za-hvaljamo ! Bes se kot nasprotnikov ne bojimo toliko socijalistov kakor liberalcev. Socijalisti so sicer mnogo odločnejši, nego liberalci, oni so temeljiti nihilisti naše dobe, toda dosledni so. In zato je ž njimi pač ložje nego z liberalci, ki se ti v hipu desetkrat izpremene : iz gorečnika za svobodo — v samo-silnika, iz republikanca v — absolutista, iz brezverca v — krščanskega socijalista, iz radikalnega opozici-jonalca v — krotkega prožnega kimavca. (Sledeči trije odstavki so bili zaplenjeni) Šolska debata v kor. dež. zboru. S Koroškega, 25. jan. II. Po gospodu poslancu Einspielerju se oglasi poslanec Plaveč, ki prav robato udriha po Slovencih. Ravno dan preje je bil s pomočjo slovenskih volilcev srečno splaval iz obč. odbora doberlovaškega, — kaj čuda, da je drugi dan v dež. zboru vso jezo izbruhal nad Slovenci! V začetku svojega govora se je bahal. da ve o kmetskih občinah, katere zastopa Einspieler, več in od bolj objektivne strani. On ničesar ne v^, da Slovenci tožijo zbog sedanjih šol, — oni so ž njimi le zadovoljni. Da se nastavljajo učitelji slovenščine nezmožni, ni res. Potem hudo napada duhovščino : Meni je znano da se od strani, ki je najmanj v to poklicana, seje prepir med ljudi. Naši Sloveuci so kar srečni v zavesti, da se smejo učiti drugega dež. jezika . . . Ce bi danes prišlo do prostega glasovanja, bi se pokazalo da so Slovenci z vsem zadovoljni . . . Žalostno je pa resnica, da duhovniki, namestu da služijo vzvišenemu namenu, rogovilijo med ljudstvom . . . Končam z željo, da spoznajo gospodje, da vkljubu vsej agitaciji ne pridejo do svojega cilja. Tako nekako je kmetsko-robato besedičil koroški „Knotz", posl. Plaveč. Za njim je dež. nadzornik Gobane vslod ukaza dež. predsednika ugovarjal g. Einspielerju in svoj govor odičil s prav medenimi sladkimi puhlimi frazami. Potem je izrekel, da je merodajno za jezikovni poduk mnenje tistih, ki šolo vzdržujejo. Govori o posameznih šolah, kjer so se potegovali za slovenščino. VŽabnicah so prosili za slovensko šolo, pa kmalu potem je prišla druga peticija, naj ostane vse pri starem. (Dež. šolski svet se je oziral seve samo na to 1 — Dop.) Občina Št. JakobvRožu jedosegla (po 131etni borbi! — Dop.) toliko, da se je uvedlaslovenščinakotpodučnijezik. Ljudje so odtegačasa popolnoma zadovoljni; pa tudi nemščina se tam in starega jjkmeta zgrabi taka srditost, da puško sproži na lastnega sina. Hijeronim se zgrudi, in oče, meneč, da jo mrtev, pobegne. Se tisto noč zapalijo uporni kmetje graščino; vname se Ijut boj. Graščinskim upornikom prihite na pomoč vojaki, potlačijo upor in puntarske kolovodje sedaj sodi pred vojnim sodiščem stotnik Hrvat. Opomniti treba, da je bil ubit v boju ravnatelj Karmin. Vojni sodnik je obsodi na vislice. Vendar so konečno pomiloščeni, smrtno obsodbo premeni v drugo kazen — uporniški načelniki naj bodo tepeni s šibami. Tu jame kipeti kri v Vyravi. Rad bi pretrpel vsako kazen, ne boji se smrti, toda sramota, da bode tepen, to je zanj grozno. On, ki žive dni ni prosil nikogar, zdrkne na koleni pred stotnikom in ga prosi milosti, raje naj ga usmrti. Stotnik veli, da se kazen izvrši šiloma. Vyravo zvežejo in nasilno vlečejo v „rajdo". Črno mu prihaja pred očmi, prvi udarec pade na njega hrbet — Vyrava zaječi in zadet od kapi se zgrudi. Sin Hijeronim, videč ta strahoviti prizor, hoče planiti v nepopisni razburjenosti na stotnika, toda i on preboden izdihne svojo dušo. Komtesa Silvija in kmetiška deklica Barbika objokavate skupno nesrečnega mladeniča. A zamau ni umrl Vyrava, kajti sedaj se zglasi cesarski ukaz — odpravljeno je nevolj-ništvo, robstvo! A. S. goji malo ne v isti meri, kakor prej. — VKotmarivasi so tudi prosili za slovenski poduk; kmalu pa so se oglasili nasprotniki in dež. šolski svet odločil je, kakor svoje dni — Salomon (ta primera je malo preveč — samozavestna 1) in razdelil v dve: nemško in slovensko (t. j. utra-kvistično). Isto zgodilo se je v Šmihelu nad Pliberkom invGlobasnici, pa tudi tam je klasičen dokaz, da imajo utrakvistični oddelki mnogo več učencev, nego samo-slovenski. Več prošenj ni prišlo, kje so druge ne vem, pri nas niso. — Gre za to, ali se ustreže upravičenim željam postavno v to poklicanih faktorjev, ali pa platoničnim željam drugih, katerih pa postava ne pripoznava kot upravičenih faktorjev. Dež. nadzorniku je odgovarjal čg. E i n s p i e 1 e r takole: Dež. nadzornik se upira, ko zagovarja sedanje razmere, na voljo ljudstva (?). Mislim, mero-dajna je najprej postava in pravica (Ugovor) Faktorji ki vzdržujejo šolo, morajo v teh mejah potrebno vkreniti. Nadzornik je omenil proti-peticijo v Ž a b n i c a h ; o tej se marsikaj govori. S o I a v Št. Jakobu deluje tako,da j e 1 j u d s t v o kakor šolska oblast žnjo zadovoljna. Take šole hočemo mi imeti; slovenščina je podučni jezikin nemščina se podličuje kot učni predmet. Tako je prebivalstvozadovoljno, in česotudi šolske oblasti zadovoljne, prosimo le, da naj se tudi druge šole na Slovenskem tako uravnajo; čebodovse šoletako uravnane, nehal bodemed nami prepir. Nadzornik je govoril tudi o Kotmarivasi in je rekel, da je tam kraj ni šolski svet po 5 mesecih v drugi vlogi zahteval, naj ostane vse pri starem ;zamolčal pa je, da je dodal šol. svet pristavek, da se sistira prvi sklep le toliko časa, da bo rešen priziv pri naučnem ministerstvu. Glede Šmihelain Globasnicemi številke niso znane; toliko je pa gotovo, da imamo le učiteljsko nasprotno agitacijo zahvaliti, če je v utra-kvističnih oddelkih več otrok, nego v slovenskih. Saj so strašili kmete, da bode kar vsak moral kupiti za 5 gld. novih knjig, če svoje otroke pošilja v slovenski oddelek. Kar se tiče nemških učiteljev na slov. šolah, trdil je dež. šolski nadzornik, da se taki učitelji nameščajo le v šolah, ki so kot nemške organizo-vane in se sklicuje na voljo ljudstva. Kar sem prej rekel, velja i tu. Zakaj se pa ravno zavoljo uravnave šol poprašuje kmet, ki v tem oziru pač ne more razločevati, saj ga tudi ne vprašujejo, hoče li plačevati davke in dajati svoje sinove med vojake. Nato imenuje štiri učitelje, ki so morali zapustiti deželo, ker se niso mogli odpovedati ljubezni do materinščine in govori še o učiteljišču: če je rekel g. dež. nadzornik da se 72 pripravnikov uči slovenščine, dam to veljati; vprašanje pa je, ali ta poduk tudi zadostuje. i i 1.1 =s= Špilberk pri Brnu. Po zgodovinskih podatkih spisal F. H. (Konee.) Logar Anton. Leta 1816. so ga obsodili v 201etno hudo ječo. Dolžili so ga, da je umoril saksouskega kupčevalca z medenino in ga oropal za 600 dolarjev, ko je le ta prenočeval pri nekem bogatem mlinarju. Logar je hotel poročiti se s hčerjo revnega tkalca, ki mu ni hotel dekleta drugače dati, kot če ima 100 dolarjev premoženja. Polovico je že imel. V stiski je potožil bogatemu lesnemu trgovcu, s katerim je bil v kupčijski zvezi in oni mu je manjkajočih 50 dolarjev daroval. V tem času, ko je zopet prosil za svojo iz-voljenko ter pokazal zahtevano svoto, našli so tujca oropanega in mrtvega v gozdu. Sum je letel na logarja. Kc je še zoper njega pričal njemu sovražni poljski čuvaj, spoznan je bil za krivega iu obsojen. V ječi je že sedel 18 let, kar je zbolel oni bogati mlinar, ki se je spovedal na smrtni postelji in potem pred pričama svojo izjavo ponovil, da je on trgovca umoril. To mu je povrnilo prostost. Prva misel njegova je sedaj bila poiskati nevesto, a zvedel je, da je končala s samomorom svoje življenje, ker so jo silili stopiti v zakon z mlinarjem. Tako g. Einspieler. Na stvarno in mirno razpravo ostali so dež. nadzornik Gobane, kakor tudi poslanci odgovor dolžni! Odgovorili so le s strastnim napadom na slovensko duhovščino. (Dalje sltšdi) Zagovor deželnega glavarja. Ker je pozdrav deželnega glavarja g. Otona De tele pri otvoritvi belopeške šole napravil toliko šuma po časopisih, pojasnil je deželni glavar to stvar in sicer tako, da so mu tudi domači politični nasprotniki morali priznati, da je bilo njegovo postopanje opravičeno V pojasnilo stvari ta govor objavimo v celoti. Glasi se: Oglasil sem se v splošni razpravi k besedi, ker je častiti gospod poslanec za mesti Kranj in Loka porabil to priliko, da je sprožil na me ostro pušico. Čeravno je gospod poslanec dr. Tavčar znan kot dober strelec, moram vendar reči, da me ta pu-šica ni zadela, me ni ranila, ker mene brani močen ščit čiste in dobre vesti! (Pritrjevanje na levi.) Ni treba gospoda moja, da bi dokazoval, da je šola v Beli Peči javna ljudska šola, kakor vsaka druga na Kranjskem. Kdor bi o tem dvomil, prepriča se lahko v uradnem izkazu deželnega šolskega sveta, v katerem se nahaja ta šola kot ljudska šola, katero obiskuje letos 145 otrok. Ce je pa šola v Beli Peči javna ljudska šola, velja zanjo isti šolski zakon, kakor za vse druge ljudske šole na Kranjskem in obstoje zanjo tudi isti postavni zastopi, kakor za druge ljudske šole. Visoka zbornica bo mani torej gotovo pritrdila, da ima krajni šolski svet v Beli Peči iste postavne pravice in dolžnosti, in da se mora istotako spoštovati in uvaževati, kakor drugi krajni šolski sveti. Od krajnega šolskega sveta v Beli Peči, katerega obstanek je torej postavno utemeljen, dobil sem sledečo uradno povabilo k slovesnemu otvorjenju ljudske šole v Beli Peči: „Euer Hochwolgeboren! Der ehrfurchtsvoll ge-fertigte Ortsschulrath erlaubt sich Euer Hochwolge-boren zu dem am 9. September d. J. hier stattha-benden Schuleinweihungsfeste eiuzuladen". Na to uradoo povabilo bila je moja dolžnost se odzvati. O vseh tistih stvareh pa, katere gosp. poslanec dr. Tavčar omenja, da so se pred otvorje-njem šole pisale po nemških listih, o tem, da seje s slavnostjo hotela uprizoriti velikonemška demonstracija, da se je hotelo pokazati, kako se je okrepil nemški živelj na Kranjskem — to morem zatrjevati s častno besedo — mi ni bila znana niti ena beseda. Bival sem takrat na deželi na svojem domu ; prišel sem kakor znauo, vsak drugi dan v Ljubljano, da sem opravil svoj uradni posel, nisem pa imel časa tu čitati razne časnike. Doma vsaj sem živel kratki čas počitnice v božjem miru in pustil politiko in časnike na strani. Cttal sem .Slovenca" in včasih .Laibacher Zeitung"; o nameravani slavnosti nemškega šulfereina v Beli Peči pa v teh listih ni- Auton je obiskoval vsaki dan grob svoje neveste dokler ni umrl jeseni istega leta iu bil pri njej pokopan. Filip S m u t n y. Grozne zločine je doprinesel jetnik, o katerem hočem sedaj pisati. Filip Smutny je bil mesar in najemnik krčm blizo Slavkova. S svoio ženo Frančiško je živel v ljubezni iu miru. Imel je ž njo troje otrok, šestletno Frančiško, triletno Marijo in petmesečno Jozefo, ki te bila njegov ljubček. Vsak je smatral ta zakonski par za srečnega, a naenkrat je ugasnila zvezda sreče. Filip se je pregrešil, morda vinjen, ali takoj se je svojega greha kesal. Prosil je svojo ženo odpuščanja, pa zaman, šla je in ga tožila. To ga je tako razburilo iu razkačilo, da je prihrumel 4. sept. 1850. 1. v sobo svoje žene in jo zaklal. Otroci so se zbudili, začeli kričati, in Filip je oba starejša umoril. Najmlajše dekletce je vzel na roke, gledal ga nekaj časa, prizanesel mu pa ni, i tisto je moralo na grtzni način umreti. Potem se je sodniji sam nazuanil, ki ga je obsodila za 20 let v ječo z ozirom na razne polajšujoče okoliščine. V ječi se je skregal z ječarjem in ga treščil s tako silo ob zid, da je nezavesten obležal. Mislilo se je, da je hotel Smutny s tem činom prisiliti sodnijo, da bi ga k smrti obsodili, ali ječar ni umrl. Zato so Filipu sem nič našel. Kakor se je vršila slavnost, slišal sem še le. ko sem par dni pozneje prišel v Ljubljano. Ako bi bil poprej vedel, da se b« otvoritev ljudske šole v Beli Peči porabila v proslavo nemškega šulverajna, postopal bi bil glede povabila bolj diplomatično. Tako pa sem ravnal bona fide in osobno se čutim žaljenega, ako bi mi kdo očital češ da sem vedoma hotel pozdravljati velikonemško slovesnost. Ker gospod dr. Tavčar pravi, da sem klical blagoslov božji na šulferajuovo slavnost. povedal bom, kaj sem krajnemu šolskemu svetu v Beli Peči na njegovo povabilo odgovoril. Odgovoril sem na nemško povabilo nemškega krajnega šolskega sveta v Beli Peči v jeziku katerega isti razume, torej nemški, in sicer sledeče: .Ortschulrath Weissenfels. — Begrflsse die Eroffnug der neuen Schule mit den besten Wunschen fiir das se-gensreiche Wirken derselben". Gospoda moja, ali ne bo vsak pošten človek želel novo otvorjeni šoli božjega blagoslova in ali naj bi bil jaz morebiti, ker je šola nemška, moral želeti, da naj rodi slab sad ? (Odobravanje na levi in desni.) Mislim torej, da je bila želja izražena v besedah „segensreiches Wirken" popolnoma umestna. To šolo je pri otvorjenju k a-toliški duhovnik blagoslovil in pri pridigi izrekel gorko željo, da naj dobro uspeva v korist mladine in cele občine, mislim torej, da sme to tudi želeti vsak drug pošten katoličan in Slovenec. (Odobravanje na levi.) Gospod poslanec dr. Tavčar je porabil primer in je vprašal, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se ustanovila kje na Kranjskem slovenska šola in bi imeli nemškega deželnega glavarja, ali bi bil ta tudi s prijazno besedo pozdravil otvorjenje šole. Jaz menim da bi b i to gotovo storil, ako bi hotel spoštovati zahteve uljudnosti in enakopravnosti. Tudi jaz hočem porabiti slično primero, da gospodom poslancem pokažem, kako krivično in nedosledno, sodijo o tej zadevi. Recimo, da se kje na Spodnjem Štajarskem otvori slovenska šola. Dotični krajui šolski svet je tako uljuden, da povabi deželuega glavarja štajar-kega, naj se udeleži otvoritve. Morebiti se je ne bode osobno udeležil, ali kolikor poznam deželnega glavarja štajarskega, visoko izobraženega in uljudnega gospoda, sem prepričan, da se bo gotovo za povabilo prijazno zahvalil, in bode gotovo tudi žel|o izrekel, da bi ta šola prav dobro uspevala in dober sad rodila. Sedaj pa jaz vprašam gospoda poslanca dr. Tavčarja in somišljenike njegove, ali bi oni smatrali da je ta korak deželnega glavarja štajarskega korekten ali pa breztakten, (odobravanje na levi in desni) in ali ne bodo priznali, da se je štajarsk deželni glavar v tem slučaji ravnal po načelih jednakopravnosti. Jaz mislim, da gospod dr. Tavčar gotovo ne !___ - ■--- zapor podaljšali in poostrili. Umrl je kot norec leta 1854. p;eden so Špilberške ječe odpravili. Ubeg jetnikov 1. 182 0. Ako premisli človek, kako so bili jetniki vklenjeni, zdelo bi se mu skoraj nemogoče, da so nekateri ušli. K temu je nekoliko pripomoglo, ko so podrli 1. 1809 nekaj trdnjavskih nasipov. Dalje so delali jetniki tudi na prostem. Ni bilo tedaj lahko popolnoma preprečiti med njimi dogovor. Ko pa je bil Špilberk 1. 1820 18. julija izročen v civilno oskrbništvo, napadlo je 20 jetnikov dne 8. oktobra paznike, so jih premagali in ušli. Takoj za mirni so se podali nekateri drugi painiki in vojaki. Pri mostu čez Švarcavo so se spoprijeli ubežniki s svojimi zasledovalci, jednega vojaka so ranili. Vendar je bil skoraj ves napor zastonj, 18 so jih vjeli in nazaj odpeljali, dva sta ušla. Kratka zgodovina Spilberka. Od kod ima Špilberk svoje ime, je razno mnenje. Jedni pravijo, da izvira od iger, koje so stari pagauje bogu „Perunu" na čast igrali. Ti se opirajo na naidene grobove v skali 3 8 m globoko, v katerih so se nahajale posode z ostanki kostij in pepela. Drugi trdijo, da so se tu vršile viteške tekme za časa kralja Janeza, tretji pa, da so se na Špilberku zabavali z raznimi igrami o binkoštih nemški prebivalci za časa Otokarja. Do 1. 1310 je nosil Špilberk ime Bcastrum brnnense", za tem pa bode rekel, da je štajarski deželui glavar žalil nemški narod s tem, daje pozdravil ustanovitev slovenske ljudske šole. Dobro! pa ugovarjalo se mi bo, da bodo deželnega glavarja štajarskega obsojali njegovi pristali, članovi nemško-liberalne veČine, h kateri pripada, da ga bodo gotovo ti napadali in da hodo ravno tako nemšk» listi po njem udrihali. Gospoda moja, zatrjujem Vas, da bi se nihče na njegovem postopanji ne spodtikal in prepričani bodite, če bi vendar kak Lemški šovinist mu ta korak v kakšnem lističu očital, da bi ga takoj nemški listi desavuirali in ravno tako bi Slovenci padli čez dotičui list. Na Štajarskem kakor priznate bi smel torej deželni glavar enakopravnost zvrševati nasproti Slovencem ; kar pa je prav za enega; mora biti prav tudi za druzega. Ce bi bilo prav da deželui glavar štaierski spoštuje pravico slovenskega življa na Štajarskem iD zvršuje euakopravnost, potem je vendar tudi prav, da deželni glavar na Kranjskem, ker je deželni glavar cele kronovine, spoštuie pravice Nemcev, če jih je tudi malo v deželi. Ce hočemo, da se spoštujejo naše pravice, moramo v prvi vrsti sami biti pravični. (Odobravanje na levi in desni.) Sedaj pa pride tisti nesrečni šulferajn na vrsto. Ja kaj pa je prav za prav glede l|udske šole v Belipeči tako strašauskega zakrivil? Na to vprašanje moram odgovoriti da je dal 5000 gld. podpore za zgradbo te šole. Občina Belapeč je jako revna. Vsega davka, skupaj s tem kar pripada na graščino iu fužine, plačuje na leto 1.400 gld. Vprašam Vas. kako bi se bili mogli pokriti za tako malo občino ogromni stroški te šolske zgradbe, ki znašajo 11.314 gld, Koliko priklade bi bila občina morala leta in leta plačevati, preduo bi se mogli ti troški pokriti! Visoki deželni zbor je res v eni zadnjih sej dovolil za sedaj podporo 200 gld. za to šolsko zgradbo, pa kaj je podpora 200 gld. nasproti svoti 11.314 gld.! Ali se torej ne mora priznati, da je nemški šulferajn občini jako ustregel, ko je za to šolo podaril 5000 gld. ? Kaj pa je s tem škodoval Slovencem ? Belapeč je nemška občina, to mora pripozna-vati vsakdo in temu se ne da ugovarjati. Nasproti nemški šoli v Belipeči se še ni nihče oglasil iu ako bi ne bilo prav, da je šola tam nemška, bi se bil gospod poslanec dr. Tavčar gotovo že oglasil proti temu. Ze takrat, ko sta bila v deželnem odboru dr. Bleiweis iu dr. Zaruik, katerima se gotovo ne more očitati narodna malomarnost, dopisovalo se je uradno tej občini v nemškem jeziku, ker je občina nemška. Ce je torej nemški šulferajn pomagal pripozuauo nemški šoli, to za Slovence ni nobeoa nevarnost. Sicer pa še enkrat ponavljam, meni ni bilo o slavnosti nemškega šulferejna in o kaki velikonemški demonstraciji prav nič zuauo ; faktuui je le, da sem bil k otvoritvi šole uradno povabljen, če sem na to „castruih Spylinfoergu. Mesto je nosilo ime grada, Brno, kar izvira od stare češke besede „bifiu, toliko kakor „panzer". Grad Špilberk je bil neki sezidan že pred letom 884. Bil je sedež mejuih grofov, tu so se zbirali k deželnim zborom in sodnijam in mesto je bilo po njem dobro varovano. L. 1254. je pozdraril tukaj kralj Otokar vso plemstvo, ki je hotelo ž njim se podati v križarsko vojsko zoper paganske Pruse. L. 1428 se je moralo mesto in grad braniti zoper Husite, I. 1547 je prešel v last Ferdinanda I., ki je dal nasipe dobro popraviti, da bi se mogel ustavljati turškim napadom. Cez 13 let je bil prodan moravskemu plemstvu za 35.000 kop grošev in plemstvo ga je prodalo Brnu za 6000 gld. Slavno se je branil Špilberk zoper Švede I. 1643 skozi 14 dnij in 1. 1645 skozi 16 tednov. Tedaj ga je branil junaški polkovnik Ludovik Radint de Souches. Sledov je padlo čez 8000, 1300 vjetih so zaprli v spodnjih kasematah. Braniteljev je bilo ranjenih 250, mrtvih 150. Omenim še obisk Napoleona I. L. 1855. je sedanii presvitli cesar Franc Jožef I. odpravil špilberške ječe. Jetnice so poslali v Vel. Me-zeričje, jetnike pa v Kartouze na Češkem. Da se Sjilberške ječe ohrauijo kot zgodovinska znamenitost, predlagal je 1. 1878. polkovnik Anton Costa-Rosetti pl Rossanegg, naj se kasemate popravijo. V to svrbo rabijo tudi denarja, kateri se dob6 od obiskovalcev. uradno povabilo tudi uljudno odgovoril, mislim iu sodim, da je bilo to prav. Skoraj sem pa tudi mnenja, da bi gospod dr. Tavčar sam. ako bi bil on namestu meoe deželni glavar in bi bil uradno povabljen k otvoritvi šole v Beli Peči, in ne bil kakor jaz ničesar ne vedel, da se namerava kaka nemška demonstracija, da bi se bil morebiti tudi on hotel pokazati kot pravičnega, objektivnega in uljudnega deželnega glavarja. Troški šolske zgradb« v Beli Peči znašajo, kakor sem že omenil, 11.314 gld. V pokriti« teh tro-škov dal je nemški šulferajn podporo 5.000 gld. in dežela Kranjska dosedaj 200 gld. Občina si je izposodila v ta namen 2.500 gld. Torej je znesek pokritja 7.700 gld. in ostane še primanjkljaj 3 614 gld., katere mora občina plačati z visoko priklado. Ako se pogledajo ti zneski, ali ne bode vsak privoščil ubogi občini tistih 5.000 gld. podpore, tem bolj ker vsled tega šulferajn nima nobenega vpljiva na to šolo, kajti uplivati imajo na šolo jedino le kompe-tentne šolsko oblasti. Nemški šulferajn ne stavi nobenega drugega pogoja kakor, da če bi šola enkrat nehala biti nemška, se mu mora vrniti denar. To je pa čisto naravno, da nemški šulferajn ne daje podpore za slovensko šolo. kakor jo družba sv. Cirila iu Metoda ne daje za nemško šolo. Gospod poslanec dr. Tavčar ni omenil kočevske šole in zato sem mu hvaležen. Slišal sem pa, da so me v listih, na katere on jako vpliva, napadali tudi zaradi kočevske šole. Bral tistih napadov sicer nisem da vsaj gospodom veselje vničim. če mislijo, da me s tem strašno jezijo. (Veselost na levi.) Slišal sem pa, da so hudo kritikovali, da sem pozdravil otvoritev šole v Kočevji. Ta stvar j« bila tudi čisto naravna. Prišla je iz Kočevja deputacija z županom na čelu k meni in me je povabila, da se vdeležim slavnostnega otvo-renja tamošnje šole. Sel nisem tje, pisal sem pa, ter izrekel željo, da naj Bog da srečo in dober vspeh novo otvorjeni šoli. To je bilo vendar popolnoma korektno. Ce je bilo pa to korektno, zakaj me zaradi tega v listih napadate ? Jaz mislim, da je s tem dokazano, da je bilo moje postopanje v obeh zadevah tako, da ne zaslužim nobene, graje, ker sem moral tako ravnati, kakor sem ravnal, in da je torej očitanje gospoda dr. Tavčarja neopravičeno. Zagotavljam gospodo, da nikdar ne bodem storil koraka, katerega bi se moral sramovati kot Slovenec, povdarjati pa moram, da sem odkrito in odločno kazal svoje narodno mišljenje v časih, ko je bilo težavneje kazati se narodnjaka kakor zdaj in ko »o se tisti, ki so imeli ta pogum, preganjali, sovražili in zasmehovali. Vprašajte le ria Gorenjskem in prepričali se bodete. da je resnica kar govorim. Danes so razmere drugačne, dosegli smo vsaj na Kranjskem veliko, kar smo tistikrat glede narodne enakopravnosti želeli. Zahtevali smo, da se ljudsko šolstvo postavi na narodno podlago in dosegli smo to ua Kranjskem, dosegli smo, da se p > uradih zlasti pri sod-nijah večinoma uraduje v slovenskem jeziku, in dosegli smo, da pri nas imajo S ovenci v avtonomnih zastopib večino. Ali se je nam res še bati za naš narodni obstanek? Zato ne smatram potrebno, da bi tudi zdaj še vedno stal na strani opozicije, ter silil z glavo skozi zid. S tem sklenem in se nadjam, da mi gospodje, ki pravično in nepristransko sodijo ne bodo mogli očitati to kar mi je očital gospod poslanec dr. Tavčar. (Živahno odobravanje na levi in desni.) Kranjski deželni zbor. (IX. seja dne 1. febr. 1895.) Mej drugimi je poslanec Pfeifer izročil prošnjo župljanov bučenske župnije v krškem okraju za izločitev iz občine Studenec in ustanovitev lastne občine. Pričetkom seje poslanci baron Apfaltrern, Grasselli in tovariši stavijo naslednji samostalni predlog: * »Visoki deželni zbor naj sklene: Vlada se nuino naprosi, da pri prihodnji premembi stanovališč c. kr. železniških obratnih ravnateljstev prej ko mogoče tako železniško oblastvo ustanovi v Ljubljani ali pa je od drugod premesti v Ljubljano, da vodi obrat državnih železnic v južnih planinskih deželah, zlasti na Kranjskem. Deželnemu odboru se naroča, da v tem smislu hitro in odločno stori potrebne korake pri vis. vladi." Razna poročila deželnega odbora se izročč finančnemu in gospodarskemu odseku, poročilo o pospeševanju železnic nižje vrste pa posebnemu odseku, v kateri so bili izvoljeni : Hribar, Klun, Luck-mann, Murnik, Pfeifer, Povše, dr. Schbffer, baron Schwegel in dr. Tavčar. Poslanec Hribar na to utemeljuje samostalui predlog glede premestitve vojaške bolnišnice v Ljubljani ter poda kratko zgodovino vseh dotičnih obravnav, ki kažejo, da vojno ministerstvo stavi previsoke zabteve, katerim se ljubljansko mesto ne more odzvati. Vse dosedauie prošnje so bile brez vspeha, ker pa so ta predlog podpisali vsi deželni poslanci, bode vlada morda veudar kaj storila. Predlog se je izročil finančnemu odseku. Poslanec Povše utemeljuje predlog, naj deželni odbor odpošlje spomenico na trgovinsko ministerstvo o stanju mlinarske obrti, ki pri nas propada zaradi olajšav, katere imajo ogerski veliki mlini pri uvažanju žita iz balkanskih dežel. Govor objavimo ua drugem mestu. Predlog se je izročil gospodarskemu odseku. Poslanec dr. Žitnik utemeljuje predlog, da se izjava g. deželnega predsednika glede planinskih pašnikov v tržiškem okraju izroči združenima finančnemu iu gospodarskemu odseku v pretres in poročanje. Predlog je bil z večino narodnih proti nemškim glasovom sprejet. Govor objavimo o priliki. Poslanec Vi š n i k a r poroča o prošnji cestnega odbora na Bledu za posojilo in podporo za preložitev ceste Bled-Javorn k ter stavi v imenu finančnega odseka naslednji predlog: »Deželnemu odboru se naroča, da po cestnem odboru blejskem predloženi načrt s proračunom o odpravi klancev med Rečico in Gorjanci deželne ceste Bled-Javornik da pregledati po deželnem stavbinskem uradu in da se takoj po odobrenem načrtu in ko se doženejo potrebni dogovori z udeleženci prične s projektovanimi popravami navedenega dela deželne ceste. Delo se izvrši v smislu zakona z dne 27. septembra 1889 tako, da plačata dežela in cestni okraj vsak polovico troškov. Deželni odbor se pooblašča, da sme cestnemu odboru v pokritje nanj spadajočih troškov dati potrebna predplačila iz kredita za vzdrževanje deželnih cest proti povračilu." — Predlog obvelja. (Konec prih.) Varstvo naše mlinarske obrti. (Utemeljeval poslanec Povše v deželnozborski seji dne 31. jan.) Le malo obrtnije imamo v naši deželi in nekdaj tako cvetoča mliuska obrt, ki je preživila mnoge rodbine in jim pripomogla k blagostanju, jela je hudo pešati, odkar so uastali veliki mlini, koje goni parna sila ali kateri so po novih iznajdbah meha-niško vrejeni. Deloma je našim mlinarjem pomanj-kovalo kapitala, da bi v velikem zamogli izvrševati svojo obrt in kupčijo, večinoma pa niso naši mlinarji sploh zamogli vložiti v svoje mline denarja za prenaredbo mehanizma in nekateri so to storili ter nakopali si ogromnih dolgov, katerih niso vsled vedno bol) naraščajoče konkurence zamogli več zmagovati in raarsikak tak mlin razpada sedaj in spominja na pretekle boljše čase. Če katera obrt, je gotovo ta, ki je najbližja kmetijstvu, in res bili so lastniki obilnih mlinov ali so še dandanes, tudi posestniki kmetij. V odročnih krajih je ta obrt osobito trpela in oni gospodarji, ki so žrtvovali ves svoj prihranek v zboljšanje mlinov, bijejo trd boj za svoj obstanek in gorjb onemu, ki nima prijateljev, ki mu dajo mleti; ako nima mnogo kapitala, da nakupuje žita ter da zamore dajati na up za daljše obroke, tedni iu tedni preteko, ne da bi se zavrtilo mlinsko kolo. Zakaj je tako? V najoddaljeno vas zahajajo že agentje, ki ponujajo ogersko moko, in sicer po nižji ceni, kakor to zamore domač mlinar storiti. Take razmere nastale so tudi za mlinarje po drugih deželah in uradno je naštetih mlinov na veliko sto, ki stoje in razpadajo. Ni čuda, da so se mlinarji vseh kronovin v takem obupu jeli združevati in iskati pomoči. Posvetovali so se, kaj storiti, da se zabrani propad mlinske obrti, ki daje dela tisočem delavcem in preredi tisoče poštenih rodbin. Posvetovanja pokazala so, da je tega kriva velika mlinska obrt, katero je ogerska vlada na nevero-jetni uačin pospeševala osobito s tarifi na svojih železnicah iu privoljevala je velikim parnim mlinom tako nizke vozne tarife za izvoz ogerske moke, da bi skoro se smelo reči, da so zastonj vozarili moko. Vsled take tarifarne ugodnosti zamogli so ogerski veliki mokarski trgovci kvintal moke za pol goldinarja ceneje oddajati, kakor je to zamogel tudi parni mliu v naši deželi storiti, ki je pšenico iz Ogerskega dobil iu tu zmlel. Toda ogerski konkurenti so ceno moki iste kvalitete jeli ponujati v naših deželah za 1 gld. do 1 gld. 50 kr. boljši kup, kakor so to domači mlinaiji zamogli storiti, iu zveza avstrijskih mlinarjev jela je zasledovati po vzrokih, ki ogerskim mlinom omogočuje toliko znižanje cene. In res posrečilo se je zaslediti pravi vzrok, ki v tem obstoji, da ogerski veliki mliui izkoriščajo leta 1882 od c. kr. državne vlade dovoljene olaišave, da smejo mlinarji, ne da bi morali odrsjtovati coluiuo, dobivati žito iz balkanskih dežel, Rumunije, Srbije, le da potem izkažejo, da so čez mejo državno, torej v inozemstvo (Nemčijo, Italijo itd.), odposlali primeren kvantom moke in dovolil jim se je 30odstotni odpadek, torej da za vsakih 100 kilogramov pšenice, vpeljane iz balkanskih dežel, mora 70 klgr. moke iti izven države. V svrho pospeševanja domače obrtnije dovoljujejo razne države svojim obrtnikom, da smejo brez colniue odrajtovati, dobivati surovine iz tu;ih dežel, in če ie v svojih tovaruah podelavajo v fino blago ter pri odpišiljanju tako rafiniranega blaga v inozemstvo dokažejo identiko, to je, da je to blago izdelano iz one surovine, primerno tudi vpeljani množini surovine, odpiše se jim coluiua. Tako je tudi naša avstrijska državna vlada potem, ko je višjo uvozno colnino naložila na žito iz Rumunije in balkanskih dežel sploh, dovolila to olajšavo mlinarjem, katere so se osobito veliki ogerski mlini dokaj posluževali, toda ua uereelui način. To je dokazano, ker vzlic pomnoženemu importu balkanske pšenice je eksport moke padel od 1,400.000 kviutalov na le eden milijon. In znan je slučai, da neki veliki parni mlin v Budimpešti, ki dolžuje erarju colniue za 400.000 kvintalov žita, deli vendar na delnice osnovane tovarne divideude na leto presegajoče 30 odstotkov od vplačanega delniškega kapitala! Najprvo zjedinile so se te delniške družbe, da so cene tako nizke dosegle, da so morali mali mlini nehati konkurirati. Potem so se združile v nkartel", ter so vplivale na ceno žitu ter dosegle, da so Imeli povsem v oblasti zvišati ali znižati cene žitu, oz*roma moki. Koliko so si opomogle, dokazujejo naj sledeče številke : Ena delniška družba izdala je delnice po 500 gld. iu te danes stoje v kurzu na borzi 2125 gld.! To je kurz, ki je nastal vsled vuičeuja malih mlinov, in potem se neki krogi pritožujejo, da vedno boli narašča socijalna stranka, ki je napovedala boj proti vsemogočnemu velikemu kapitalu in man-šestersko liberalnim nazorom, ki merijo na to, da vse malo mine in le veliko kot vodilna moč nastane. V koliko je narasel uvoz žita iz balkanskih pokrajin na Ogersko, naj dokažejo sledeče številke: Leta 1887 vpeljalo se je balkanske pšenice 168.548 kvintalov, 1. 1888: 206.548 kvintalov, leta 1889: 377.602 kvintalov. 1. 1890: 455.844 kvintalov, I. 1891: 970.000 kvintalov. ). 1892: 1,323 706 kvintalov, 1. 1893: 1.635.000 kvintalov, leta 1894 (v prvih 9 mesecih) 1.625.261 kvintalov, tako da bo v 1. 1894 ves import gotove znašal blizo 2 milijona kvintalov. Ti veliki mlini pa mešajo balkansko cenejo pšenico med svojo ogersko in tako jim je mogoče, da napravijo še vedno dovolj lepo moko, katero zarno-rejo oddajati toliko canejše, da naši mlini tega ue zmorejo. Svojo najfinejšo pšenico pa pripravijo tako lepo zmleto, da zamorejo s tako finim blagom konkurirati v Nemčiji proti mlinom iz Cislaitanije. Pri tem pa izkažejo na meji, da so toliko eks-portirali moke v inozemstvo, kakor predpisuje dotični zakon in oproščeni so colniue za vso balkansko pšenico, z drugimi besedami, oni vživaio dobroto da svojo surovino dobivajo colnine prosto. Da se to godi, priznal je ogerski minister sam, ko so poslanci, zastopniki malih obrtnih krogov in-terpelirali ga o tej zadevi. In da znaša zastana col-nina več milijonov, je tudi doguano in naš avstrijski finančni minister je to tudi pozvedel iu obljubil, da temu početju stori konec. Sicer pa to dokazujejo statistični podatki, katere sestavlja vlada sama in ti kažejo, kako grozno se je pomnožil uvoz ogerske moke ue v inozemstvo, ampak v uašo državno polovico — Cislajtanijo, ker v inozemstvo je eksport ogerske moke celo padel. L. 1882 se je iz Ogerskega moke spravilo v Cislajtanijo 1,579.000 kvintalov, v inozemstvo 1,336.000 , kvintatov, 1. 1883 v Cislajtanijo 1,917.000 kvintalov, v inozemstvo 1,622.000 kvintalov ; I. 1884. v Cislajtanijo 1,996.000 kvintalov, v inozemstvo 1,497.000 kvintalov; 1. 1885 v Cislajtanijo 2,200.000 kvintalov, v inozemstvo 1.296.000 kvintalov; 1. 1886 v Cislajtanijo 2,308.000 kvint., v inozemstvo 1,230.000 kvintalov; 1. 1887 v Cislajtanijo 2.547.000 kvintalov. v inozemstvo 1,175.000 kvintalov; 1. 1888 v 3,090 000 kviutalov, v inozemstvo 1,664.000 kvintalov; I. 1889 v Cislajtanijo 3,059.000, v inozemstvo 1.558.000 kvintalov; I. 1890 v Čisla,tanijo 3,103.564 kvintalov. v inozemstvo 1,364.622 kvintalov; 1. 1891 v Cislajtanijo 3,765.211 kvintalov, v inozemstvo 1 046.983 kvintalov; 1. 1892 v Cislajtanijo 4,017.793 kvintalov, v inozemstvo 955.139 kvintalov; 1. 1893 v Cisla|tanijo 4,531.863 kvintalov, v inozemstvo 1,046.110 kvintalov. Te številke pač kar uaj jasneje vse opisujejo in dokazujejo. Da ni čuda, da od leta do leta hujša nastaja konkurenca naši mlinarski obrti od strani ogerskih mlinov, da tedaj preti, če bo tako nadalje naraščal prihod ogerske moke, našim mliuom zelo opasna katastrofa in pristaviti moram še, da so karteliraui veliki delniški mlini ogerski tako silno razširili svo)e mline, da se kaže njih uamera povsem ugonobiti male mline. Toda ue le naša nekdaj tako cvetoča mlinarska obrt trpi pri tem, ampak tudi kmetijstvo, saj so bili nekdaj naši mlini najboljši kupci za naše žito. Pa tudi na žitno ceno sploh zelo neugodno upliva tako delovanje ogerskih velikih mlinov. Res je, da cena žita odvisi od svetovnega žitnega trga, deloma pa more pomoči k višji žitni ceui, če je domača potreba iz domačega pridelka nepokrita, ker vožnja tudi kaj stane Ce pa je domač trg s ptujo moko preplavljen, domače žito nihče ne išče in mu cena še huje pada. Ker posedujemo v naši deželi toliko za mlinsko obrt povsem ugodnih voda, ker je ta obrt v najožji zvezi z našim poljedelstvom, je povsem opravičen moj predlog, ki meri na to, da sestavi naš deželni odbor spomeuico, v kateri naj opiše vsako bolj propadajočo našo mlinarsko obrt in od vis. c. kr državne vlade zahteva, da se nemudoma odpravi v 1. 1882 dovoljena olajšava za uvoz balkanskega žita, ter s tem prepreči nadaljna uničujoča konkurenca ogerskih mlinov. Troški za bolnišnico- (Govoril poslanec Klun v deželnem zboru.) Nisem mislil, da mi bo treba še jedenkrat govoriti o novi bolnišnici, ker se nam je v zadnjem zasedanju zagotavljalo, da se bode s tedaj dovoljenim skupnim zneskom 573.000 gld. poravnali vsi stroški za novo bolnišnico. In danes imamo nov predlog pred seboj, s katerim se v ta namen zahtev a nov kredit v znesku 51 700 gld. Rad priznavam, da je današnji predlo« le posledica prejšnjih sklepov in da za črko A pr de črka B; ali tudi Vi mi bote priznavali, da bi nihče ne bil glasoval za zgradbo nove bolnišnice, ako bi bili le približno slutili, koliko stroškov bode nova zgradba prizadejala deželi. Da bi bili tem laglje pripravili visoki deželni zbor k dotičnemu sklepu, se nam je stara bolnišnica opisovala kakor pravi brlog, ki je za vse bolj pripraven, kakor za bolnišnico, in ko se je našel kupec za njo, proslavljal se je kot velik dobrotnik, kot nekak usmiljeni Samarijan, ki je skazal deželi posebno usmiljenje, da je rešil stare razvaline. Ob enem se nam je zagotavljalo, da deželi za novo stavbo ne bode treba več dati, kakor 100.000 gld. Ali zdaj že drugače sodijo; zdaj celo zdravniki sami priznavajo, da se je dežela z zgradbo nove bolnišnice prenaglila, da bi se bila stara s 100.000 gld. prav lahko in primerno popravila, in da je zlasti paviljonski sistem ne samo jako drag, ampak tudi nepraktičen. To najbridkejši čuti visoki deželni zbor, ki ima skrbeti za potrebni denar in to kaže tudi predlog, s katerim se zdaj bavimo. Zahteva se od nas, da uaj k prejšnjim 573.000 gld. dovolimo še 51.700 gld. Gospod poročevalec deželnega odbora nam je podal o tej zadevi obširno poročilo, kar ue dela zmerom, ker nekateri prav važni predlogi so bili odpravljeni s par vrsticami in poročevalci so si morali po raznih kotih sami iskati pojasnil, če so se hoteli natančneje poučiti o nasvetovanih številkah ali predlogih. Prav je sicer, da se dokaj drage tiskovine kolikor mogoče krčijo. Ali če se že zaradi štedljivosti vsa pojasnila ne tiskajo, sostaviti bi jih moral g. poročevalec deželnega odbora vsaj za dotičnega odse-kovega poročevalca, kakor delajo drugi gospodje odborniki z rečmi, ki spadajo v njihovo poročevalstvo. O predlogih, s katerimi se danes pečamo, se v tem oziru ne moremo pritoževati; gosp. poročevalec deželnega odbora jih v prilogi 47 obširno utemeljuje, ali kakor je omenjal že g. poročevalec, ima to utemeljevanje neko drugo bistveno napako, da namreč ni povsem resnično in zanesljivo. V prilogi 47. se med drugim poroča, da je treba v novi bolnišnici preskrbeti tudi stanovanje za oskrbnika in kontrolorja, češ, da je neobhodno potrebno, da oba stanujeta v bolnišnici in da se je ta potreba živo občutila že v sedanji stari bolnišnici. Temu se pač ne da ugovarjati; gotovo je dobro in koristno, da sta zmerom pu rokah, dasi zaradi tega ni ravno treba zidati nove hiše, ker je v tamošuji okolici dovolj primernih in ne predragih stanovanj. Ali g. poročevalec navaja še uek drug razlog, da bi visoki zbor tem raje pritrdil nasvetovani zgradbi posebni za omenjena uradnika namenjeui hiši, trdivši, da upravna uradnika dobivala 550 gld. stanarine in da bi vsled tega deželi tudi v gmotnem oziru ne bilo treba dosti žrtvovati, ker je nova zgradba pro-računjena le na 12.000 gld. Ce bi kak poslauec kaj tacega rekel, bi bilo to umevno, dasi ne popolnoma odpustljivo, ali če g. poročevalec deželnega odbora ne vč, da omenjena uradnika ne dobivata nobene stanarine in v svojem poročilu trdi, da dobivata stanarino. presega to vse meje. Oskrbnik je res dobival stanarine 300 gld in in kontrolor 200 gld., ali g. poročevalec bi se moral med vsemi najbolje spominjati, da se je njima pri reorganizaciji deželnih uradov vzela stanarina in pripoznala aktivitetna doklada. Če vzamete v roko prilogo 14., s katero se predlaga proračun bolniškega zaklada, boste na drugi strani pod točko 3. in 7. našli aktivitetni dokladi 250 oziroma 200 gld., na tretji strani pa pri drugem naslovu videli, da je stanarina za oskrbnika iu kontrolorja s preteklim letom prenehala. Po sklepu deželnega zbora pri reorganizaciji sicer zgubita aktivitetno doklado, ako dobita naturalno stanovanje, ali prva znaša za 100 gld. mauj, kakor stanarina. Osebna doklada pa se v dotičnem sklepu ne omenja in se jima ne bode mogla lahko odvzeti. Razlog, s katerim g. poročevalec utemeljuje zidanje uradniške hiše, torej ne govori za to zgradbo, ampak marveč zoper njo, ker se na ta način kar mimogrede povikšajo dohodki oskrbnika in kontrolorja. Ne rečem, da z večjim poslom v novi bolnišnici ne bosta zaslužila priboljška, ali če njima slavni deželni zbor to dovoli, mora to storiti z zavestjo in prosto voljo, ne pa na tak skrit način, kakor se to z današnjim predlogom zahteva od njega. Če hoče visoki zbor to storiti, ne da bi gospodje poslanci vedeli, da v tem tiči povikšanje plač vsaj za 100 gld., svobodno Vam; jaz za tak predlog ne morem glasovati, ob enem pa še opozarjam, da proračunjenih 12. ne bode zadostovalo za hišo, kakoršno predlaga stavbeni urad, ker si ne morem misliti, da bi edina ta hiša ostala brez parne kurilne naprave, katero pri hiši za služabnike izrecno omenja poročilo; zaradi soglasja se bode tudi v uradniško hišo napeljala kurilna naprava, ali prav zato smem s tem večjo gotovostjo trditi, da znesek 12.000 gld. in 5600 gld. za nameravani novi zgradbi ne bode zadostoval. Ravno taka se bode godila pri drugih točkah. Za vpeljavo električne razsvetljave se zahteva 16.000 gld., letna režija pa bi znašala 3500 gld. z amortizacijo investirane glavnice vred; ali ker bi se ta razsvitljava prav lahko ob enem vpeljala tudi v prisilni delavnici, bi se ta režija po deželno-odborovem poročilu za bolnišnico zmanjšala na 2302 gld. Meni se pa dozdeva, da se ne bode zmanjšala ampak povikšala in da bomo ludi pri tej točki doživeli isto skušnjo, kakor pri vseh drugih, namreč prekoračenje proračunjenih stroškov. Bo že komu kaj prišlo na misel, kar se je zdaj prezrlo, in facit bo, da bode treba k dovoljenemu znesku še kaj primakniti. Sicer pa opozarjam, da ni amortizirati samo 16.000 gld., ampak tudi onih 6000 gld., ki so se porabili za inštalacijo električne razsvitljave, In če si ogledate potrebščino četrtega naslova ali mar res mislite, gospoda moja, da se bode za notranjo opravo v prvi točki naštetih prostorov shajalo s 4800 gld.? Ali je res kdo tako kratkoviden, da bode za popolno vravnavo nove lekarne zadostovalo 2200 gld. ? Ravno tako se mi dozdeva, da se bode za ograjo, kakoršno zdaj priporoča deželni odbor v petem naslovu, prekoračila potrebščina 9400 gld., ker bode treba poleg ograje iz mnogih ozirov nasaditi živo mejo. Naposled pa se mi zdi, da ne bode preostajalo druzega. kakor prostor obdati z zidom vsaj na skončnicah in zadej ob vodi, kar bode zopet napravilo prav zdatne stroške. Pa še nekaj mi je omenjati. Ze zdaj se čujejo glasovi, da bode treba posamezne pavilijone med seboj zvezati s pokritimi hodniki, ki pa v zimskem času in prav hudem vremenu ne bi zadostovali, ker bi od strani v nje zaganjalo sneg ali dež. K prvi zahtevi se bode torej pridružila druga, da naj bodo hodniki ob straneh zapaženi. Stroški za te hodnike zdaj še niso na dnevnem redu, ali izostali menda ne bodo in zato smem trditi, da s sprejemom danes nasvetovanega kredita stroški za novo bolnišnico še ne bodo zaključeni in da bodo morali gospodje, katerim se bode zljubilo po novih volitvah o Božiču priti nazaj v to zbornico, privoliti novih stroškov za novo bolnišnico. Naš stavbeni urad se trdovratno drži načela, da se pri večjih stavbah deželnemu zboru ne smejo povedati vsi stroški, ker bi se gospodje sicer vstrašili in jih ne dovolili. Prihajajo torej polagoma s posledob-nimi tirjatvami in namesto jedenkrat puščati deželi ji puščajo večkrat, ter ji s tem malim puščanjem vzamejo več krvi, kakor z jednokratnim večjim. Ali kakor se je g. poročevalec izražal v finančnem odseku, bolje je psu naenkrat rep odsekati, kakor ga krčiti desetkrat. Zato je res skrajni čas, stavbenemu uradu resno pokazati, da se visoki deželni zbor ne da več za nos voditi, in iz tega vzroka jaz ne morem glasovati za pričujoče predloge. Politični preg-led. V Ljubljani, 4. februvarja. Dalmatinski deželni »bor. V seji z dne 25. jan. je vprašal Biankini vladinega zastopnika, kedaj bodo zavarovali pred viharji luko na Trste-niku. Nadalje je predlagal, naj sklene deželni zbor peticijo do vlade Nj. V.. kmalu spremeni začasni zakon o kongrui z dne 19. aprila 1885. Tudi naj kouečno reši vprašanje o svetnih duhovnikih pri samostanskih župnijah. Posl. Ztfron se je spominjal pri poročilu finančnega odseka Riiffeisen-ovih posojilnic ter jih toplo priporočal. Koueeno se je še sprejel načrt postave o zgradbi občinskih šolskih poslopij iu nekatere spremembe poslovnika javnih dobrodelnih zavodov. Razpust isterskega deželnega zbora ni nemškim liberalcem nič kaj po volji. To se vidi iz članka „N. Fr. Pr." Naravnost zagovarjati se tudi ta židovski list ne upa počenjanja Italijanov in priznava, da vlada sedaj ni mogla drugače ravnati. Obžaluje, da so isterski Italijani v deželnem zboru z razsajanjem škodovali le stvari, katero zastopajo. Končno pa vendar pride do tega, da je vsega kriva vlada, ki se preveč ozira na Slovence. Pod vsako vlado Slovenci kaj pridobe v škodo Nemcev in Italijanov. Da ni vlada v nasprotju s svo im koalicijskim programom, kateri zahteva, da se odiože narodna in politična vprašanja, ukazala razobesiti dvojezičnih napisov in izdala nekega ukaza zastran sestave seznama porotnikov, bi ne bilo v Istri tacega razburjenja in tudi v deželnem zboru bi se ne dogajale take stvari. Torej vsega je naposled le vlada kriva, zlasti grof Scbouborn, ki je še iz Taaffeje vega ministerstva. Tudi nevarnost za koalici>o vidi židovski list v vladnem postopanju. Koalicija in nemški nacijonalci Poslednji čas so nemški nacijonalci po svojih listih nekoliko manj udrihali po koaliciji. To je dalo povod govorici, da se nemški nacijonalci skušajo približati koaliciji, da je dr. Stwuwender že imel o tem neke pogovore z ministrom notranjih stvarij. „Deutsche Zeitung" pa vse te govorice oporeka. Pri vsem tem utegne biti le nekaj resnice na vsej stvari. Mnogi bi radi nemške nacijonalce pridobili za koalicijo, da bi potem odrinili konservativni klub. Najbrž so pa le dotična pogajanja ostala brez vspeha, ker imajo višji krogi proti nemškim nacijonalcem pomislike zaradi njih nezanesljivega avstrijskega patriotizma. Zato je pa seveda v nemškonarodnih krogih še večja jeza. Seveda ministri se teh pogajanj niso udeleževali. Poročilo iz sej deželnega zbora dalmatinskega. Dne 19. m. m.: Poslanec Benvenja odloži mandat. Prošnja občinskih uradnikov za zboljšanje plače se izroči gospodarskemu odseku. Biankini izrazi željo, naj se uvede hrvatski jezik v nautično šolo. LjubiČ zahteva za prihodnje zasedanje sestavo postave o čuvanju starin. Posl. Vidoviča izvolijo deželnim odbornikom mesto odstopivšega Ben-venje. Dne 22. t. m.: Pri predlogu Biankinijevem o imenovanju mestnega zastopnika v odsek za spremembo nekaterih točk občinskega volilnega reda in pravilnika je nastal tak hrup v dvorani, da je za-povedal dež. glavarja namestnik Bulat izprazniti galerije in moral je prekiniti sejo. V začetku sledeče seje (24 m. m.) je iuterpeloval Biankini, zakaj so se morale izprazniti galerije. To je povzročilo nov prepir med pravaši in vladino stranko. Predlog Bi-jankinijev glede izjemnega stanja v Pragi se naravnost odkloni, ker prekorači delokrog dalmatinskega zbora. Posl. Vidovi*? prosi vlado, naj milost-neje postopa pri prestopkih zoper kuhanje žganja. Posl. Korlaet ponavlja predlog o kmetijski šoli za vso pokrajino v Zagorju. Dolenjeavstrijski deželni zbor. Liberalci bi radi v dolenjeavstrijskem deželnem zboru zamašili usta krščanskim socijalistom, da poostre poslovni red. Sklenili so, da ima odsek v osmih dneh poročati o vseh predlogih, ki se tičejo premembe poslovnega reda. Liberalni listi se pa že boje, da se stvar ne bode posrečila. Lueger je zapretil, da ta zbor ne bode več zboroval, ko bi se kaj tacega poskusilo. Nekateri čl ni večine so vsled tega že jeli omahovati. ,N. Fr. Pr." pozivlje večino, da naj se ne da prestrašiti, kajti sicer bode dr. Lueger diktator v deželnem zboru. Ce Lueger in drugovi s kakim škandalom zbor razženo, bodo že volilci pokazali, da ne marajo več zanje, ker ovirajo vspešno delovanje deželnega zbora. Seveda je to za večino slaba tolažba, kajti volilci se ne ravnajo po poveljih „N. Fr. Presse". Bivši in sedanji ogerski ministerski predsednik. Wtkerle je nakupil za 100.000 gld. .relikvij" Ludovik Košut-ovih. Denar je vzel od davkov, ki so bili namenjeni za naučno miuisterstvo. Za tako veleizdaisko početje je še pričakoval, da bode pri odstopu odlikovan z redom sv Štefana! — Sedanji ministerski predsednik Banffy je jako prijazno sprejel židovsko deputacijo, ki se mu je prišla poklonit. Pohvalil jih je kot navdušene pristaše oger-skih idej. Zanimive podrobnosti iz Marijanskega kraljestva. Novi ogerski minister za uk in bogo-častje, Wlassics, je, kakor kaže ime, (Vlasič) slovanskega pokoljeuja, in sicer Hrvat iz Medjimurja. Tam še živita njegov oče in brat, ki obadva dobro govorita hrvatski. — Pri razpravi radi cerkveuopolitič-nih reform sta se sprla bivši zbornični podpredsednik, sedaj minister notranjih zadev Desider Perczel in Ladislav Szapary. Posledica prepiru je bil dvoboj, ki se je končal po mažarski navadi za obadva častno. V stvar se je sedaj vmešala sodnija radi dvoboja. Tako se bode moral zagovarjati pred sodiščem minister notraniih zadev in kot tak ob jed-nem načelnik policijski. — Zopet je zatoženih več slovaških rodoljubov. Udeležili so se v Breznu slovaške diletantske predstave in veselice v narodni noši. Druga pregreha je, da so tedaj govorili in peli slovaški. Preiskava je že končana in v kratkem bode sodnijska obravnava v Banski Bistrici (Beszter-Ciebatiya). Zagovarjali jih bodejo odvetniki po narodnosti Srbi iu Rumunci. Dan obravnave še ni določen. Radovedni smo, kdo bode hujše kaznovan, ali minister ali ubogi Slovaki! Kusija ostane absolustična država. Privspre jemu plemstva, zemstev in kozakov je car se izrekel, da je opazil, da v nekaterih zemstvih goje absurdne nade, da bode on pustil zemstvom kak vpliv na državne zadeve. On Se bode ravno tako, kakor oče njegov, držal samodrštvenega načela. — Po tej izjavi ni upati, da bi Rusija dobila kmalu ustavo. Premagal je vpliv tistih vseh, ki so odločevali osodo Rusiji pod Aleksandrom III. Vse je kazalo, da pod Nikolajem II. za Rusijo nastopi nova doba, a večinoma so te nade sedaj za nekaj časa splavale po vodi, Pozneje se pa utegnejo stvari še premeuiti, kajti dvomiti ni, da car Nikolaj II. ni nikakor po mišljenju podoben svojemu očetu, prenagliti se pa seveda noče. Pomiloščenje. Pomiloščenje političnih zločincev in pa izjava predsednika republike, je nekako pomirila radikalce. Nekateri radikalni listi proglašajo pomiloščenje političnih zločincev za zmago Perier-ovih nasprotnikov. O Faurevi izjavi pa pravijo, da se je v njej pokazal pravega načelnika parlamentarne republike. Seveda ta mirnost ne bode dolgo trajala. Radikalei bodo že našli povode za napade proti vladi. Posebuo bodo se pokazala nasprotja, če vlada pride s kakimi socijaluimi reformami. Velik del zmernih republikancev je proti vsakim takim reformam, socijalistov pa ne bode moč zadovoljili, naj vlada predlaga kar hoče, vse bode jim premalo. Socijalne stvari. Pravice in častnost dela. Spisal kardinal Uanning. — Iz angleščine poslovenil J. 6 (Dalje.) Toda razven tega je delo pogoj vseh iznajdeb. Navedel sem preje res pomembni izrek: »Ko se je svitalo jutro družbi, bilo je delo na nogah in se je gibalo, predno se je kapital vzbudil«. Dejal bi, da ne le »ko se je svitalo jutro«, ampak tudi opoldne družbe je moral biti na nogah in se gibati um, predno se je vzbudilo delo. Zakaj razum je predhodnik delu; in cela zgodovina vsakovrstnih iznajdeb vednostnih in socijalnih, dokazuje, da mora razum svetiti roki — razum gre prvi in delo gre za njim. Ni mi treba tega na dolgo razpletati, ker mora biti vsakemu razvidno. Vendar bi se s kakim vzgledom morebiti pojasnilo, kaj mislim. Um in roka sta v tako ozki in natančni zvezi, da nam je to jeden najkrepkejših dokazov modrosti našega Stvarnika. Kako da je um prožen v svojem delovanju, to je nedopovedljivo; gibčna je pa tudi roka tako, da se zlaga z umovo prožnostjo. Kdor je »za svitajočega se jutra družbe« imel kremenen nož, mogel se je komaj ž njim spretno obračati. Kdor je pa za njim imel Sheffieldski nož napravil je morebiti tisoč stvarij. za katere kremenen nož ni bil za nič. Bere se. da so za Edvarda III. obdačili na Angleškem vsled vojske s Francijo vse kar je kdo imel in v Colchester-u, ki je bil tedaj jedno največjih mest, naložili so davek na vse. Imena vseh kupcev, obrtnikov in prebivalcev so popisali, njih premoženje cenili, in mislim, da je bilo vsega 3000 ali 4000 funtov šterlingov vrednosti in vendar je bil Colchester tedaj nekako deseto najimenitneje mesto na Angleškem. V Colchesteru je bil tedaj tesar, ki so mu cenili vse orodje; vredna je bila vsa naprava in orodje jeden shiling (72 krajcarjev). Ne bomo presojali razlike v denarni veljavi, imel je dve sekiri, žaploho, ogelnik in stol za kolesa. Recimo, da bi prišel ta tesar, ki pač ni imel na razpolago le Sheffildskega noža in še manj le kremenen nož, recimo, da bi prišel v tako pro-dajalnico, kakoršna je HolzapfTel-nova v Long Acre-u in bi videl krog sebe skoblje in skobljiče vsake vrste, in osrednje svedre in ne vem kaj še vse, mislil bi, da je zašel v palačo kakega čarovnika, ali da ima ta sto rok, in da mu vsaka roka opravlja sto del. Reči moramo, rokodelsko orodje odpira umu brezmejno pot, daje mu moč in ga usposablja da lahko deluje tako raznolično, določno in potanko da si misliti ne moremo, kako daleč sega njegova moč. Dalje: delo in iznajdba sta pogoj vsega vstvar-janja. Bad bi vedel — če bi mi izvolil povedati leedski župan, auktoriteta tukaj — koliko rok je izdelovalo vatel sukna, ko so sukno prodajali še na mestu ? Primerjajte to s številom rok, ki izdelujejo vatel sukna dandanes. Pred kratkim sem to premišljeval. V mali knjižici, ki sem jo že navel, in iz katere sem, dejal bi, povzei vse, kar je vrednega v mojem govoru, v tej knjižici dobite — da je treba kakih petindvajset, del, predno oblečemo suknjo iz leedškega sukna. Ne bom vpošteval poljedelca, kupca, odpošlljalca, voznika, ki pripravijo volno v Leeds; dela, ki za tem pridejo, ta so mi sicer tako neznana in tajna, da jih prej po pravem imenu še imenovati nisem nikdar slišal in njihovih imen še sedaj ne razumem ; ker bi se jih moral pa prej učiti, zato bom o teh delih govoril, kar se najbolj po domače da. Tu so izbiralci in čistilci, barvarji in rahljači, zavijalci in predilci; tu navijajo in tkejo in porav-nujejo in mulijo in snažijo in drzajo in krtačijo in likajo in čedijo, vsaj misliti si ne morem drugače, in vlačijo — to je kakih šestnajst del, za katere je treba spretnosti. Iznajdbe so razvozlale zamotano štrenjo dela in so razpeljale pojedine niti v mnogo rok; ta dela so postala finejša in finejša in vedno popolnejša na ta način. Zdi se mi potreba, da povem da so naračunali pet in dvajset všivov, ki se narede predno oblečemo suknjo; in to pač kaže, kako po- drobno je delo razdeljeno, in kako to razdeljeno delo vedno napreduje. Dejal sem že, da pomnim, kedaj se je toliko govorilo o Swing Riot-ih.') Smem reči da se na severnem Angleškem o Swing-ih manj vč, kako je pa to meni znano, ki sem živel vse svoje dni na jugu; pomnim pa še dobro, bil sem tedaj v Kentski grofiji, in sem videl noč na noč, kako se je rudečilo nebo plamena gorečih mlatilnic in gro-mad lesovja. Naše priprosto kmečko ljudstvo je bilo ob pamet. Mislilo je, da so stroji njegov pogin. Prišli smo sedaj srečno, in mislim po rokodelskih društvih bolj kot po čem drugem, do tje, da vse naše ljudstvo, rokodelci in obrtniki, priznajo, da jim je napredek in množenje strojev v največjo pomoč pri delu. V mal dokaz za to — če je sploh dokazov treba, in vaš odgovor mi pravi, da ne — omenil bom nekatere stvari, ki morebiti niso znane komu mojih poslušalcev. Dolgo tudi meni niso bile znane. *) Kmečki nemiri na Angleškem, v katerih so hoteli uničiti poljedelske stroje. (Prev ) Tedenski koledar. Nedelja 3. febr.: 4. po razgl. Gosp. evang.: Vihar na morju, Mat. 8. Blaž šk. Ponedeljek 4. febr.: Andrej Korz. Torek 5. febr.: Agata d. m. Sreda 6. febr.: Tit šk. Doroteja d. m. Četrtek 7. febr.: Romuald. Petek 8. febr.: Janez Mat. sp. Sobota 9. Ciril Aleks. — Lunin spremi n: Prvi krajec 3. ob 1. u. 14 m. v noči. — Solnce izide 5. ob 7. u. 22 m.; zaide ob 5. uri 6. m. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. februvarja. (Trzitovi potomci.) Prijatelj, ti si surov, torej nimaš prav! Tako smo si mislili ko smo prebrali sobotni .Narodov" članek, ki na podlagi trojanske vojske in velike nervoznosti sktiče proti nam. Mi smo v svojih člankih dokazali neopraviče-nost iu nedoslednost znane interpelacije; nato nam pa odgovarjajo, da se „terzitske narave" spravljajo nad notarijat, da je članek notar i jat .izbruhbes-nosti in neumnosti". — Razven jednacih besedij nismo zasledili nobene misli v članku in zato mu ne moremo odgovarjati. Samo ta le klasičen primer naj podamo še iz njega: .Zakaj pa imamo šole? Sa j res, zakaj jih imamo, če potrebuje kmet za vsako krpo na črevljičrev-Ijarja za vsa k počeni zvon v cerkvenih linah zvonarja? Crevljarstvo, z v o-n a r s t v o — in znabiti tudi mašništvo? — naj se podržavi!?* Izvrstno! (Konfiskacija.) Zadnjo številko »Slovenca" je vsled naročila vladne policijske oblasti konfiskovalo državno pravdništvo zaradi članka: .Kapitalistična doslednost", iu sicer zadnje tri odstavke. — Ker se nam zdi, da v dotičnih odstavkih ni ničesar, s čemer bi se motil javni mir, zato bomo vložili pritožbo proti tej konfiskaciji. (Slovensko gledališče) Sinočna predstava je bila na korist režiserju, učitelju in igralcu gosp. R. I n e m a n n u , katerega )e občinstvo takoj ob nastopu vsprejelo z glasnim ploskom. To kakor tudi razprodano gledališče in g. beneficijantu pokloujeni lavorov veut-c s trakovi pričajo, da sloven->ko občinstvo zna in hoče ceniti vrline g. Inemaima, kateri vse vloge predstavila z največjo marljivostjo in ono spretuos'jo, ki ie lastua pravim umetnikom. To je pokazal tudi sinodi kot komauder des Boi.-fleuri v igri .Materin blagoslov". 0 igri sami smo že govorili reči smemo, da ie med najboljšimi slovenskega repertoarja, ako si predstavijavec nizkotnega komandirja vš in hoče pomagati preko tenkega ledu. Prav pohvalno moramo omenjati tudi g. A n i č a in njegove gospe soproge, kakor tudi g. Slavčeve in g. Verovška. Ostalim bi svetovali več resnosti. (Volilno gibanje v dolenjskih mestih.) Iz Novega Mesta se nam poroča: Pač so se vsi Novo-meščani čudili, ko so čitali po raznih listih, da je bil sodnik Višnikar na volilnem shodu soglasno vsprejet kot kaudidat za državnozborsko volitev v Novem Mestu. Resnici na ljubo moramo vendar le sporočati, da je bilo na omenjenem shodu navzočih komaj 30 volilcev, dasi štejemo pri nas volilcev blizo 190. Navzoči so bili večinoma uradniki poleg radi-kalno-narodnih korifej Slanca, Poznika in Segule. A še mej temi ni šlo vse gladko. Na shodu je delal Višuikarju preglavico tisočak, za katerega je Višni- kar glasoval v dež. zboru v prospeh nemškemu pouku. Sploh pa je bilo na shodu vse hladno in se volilci niti ogreli uiso pri čaši vina. Tam je še najbolj spozual Višnikar, kakor malo navdušenja kažejo zani njegovi — najzvestejši. Toliko se mi je zdelo potrebuo omeniti, da svet ne bode sodil nas Novo« meščanov, do ne poznamo ali da ue presojamo samostojno in neodvisno naših političnih razmer. Dvorni svetnik Šuklje ima malo simpatij v Novem Mestu, zato tudi njegov varovauee ne bo dobil muogo glasom Pij dosedanjih razmerah soditi, bi bil pri uas naiveč glasov dobil prof Tomo Zupan, ki pa je izjavil, da v sedanjih okolnostin ne vsprejme kandidature. (Goriški deželni poslanci) hote zapustiti deželni zbor in izjavili so, da se ne vdeleže ne javnih in ne odsekovih sej, dokler ne bode laška večina spremenila svoje sedanje taktike nasproti slovenskim poslancem. — V goriškem zboru sedi 21 voljenih poslancev; izmej teh je 11 Italijanov, 10 Slovencev. Ker je glavar Italijan in se navadno ne udeležuje glasovanja, zato sta si bili strauki v ravnotežji. A letos se slovenski pcslmec Mahorčič ni udeleževal sej zaradi bolezni in to večino je laška stranka porabila, da jo je zlorabljala za svoje strankarske namene. — Ker slovenski poslanci ne morejo v takih razmerah dovolj varovati pravic svojih volilcev, zato hot6 zbornico zapustiti in s tem'onemogočiti zborovanje. (Javno predavanje o električni razsvetljavi v Ljubljani.) V muzealuem društvu bode gosp. ravnatelj Ivan Š u b i c v ponedeljek, dne 4. t. m. nadaljeval svoje predavanje o električni razsvetljavi. Na vrsto pride najprej razgovor o električnih merskih jeduotah, potem pa bode g. ravnatelj opisal glavne proiekte, katere so doposlale tvrdke Siemens in Halske na Dunaju, Ganz in Comp. v Budimpešti in Schuckert v Norimburgu. Načrtal bode projekte za vodno silo in s parno močjo ter primerjal kakovosti obeh sistemov, njih vrline iu nedostatke. Predavanje se prične ob pol 6. uri v bralni sobi .Rudolfiuuma". Vstop je tudi nečlanom muzejskega društva dovoljen. (Zavijanje.) Četrtkov .Narod" piše, da se je .Slovenec" oni dan zaganjal v narodne pesmi, katere je krasno harmonizoval koncertni vodja Hubad, zato ker dišč po ljubezni. Ravnokar pa je izdala dunajska Leonina (Leogesellschaft) v debeli knjigi slovenske narodne pesmi z napevi in popolnim tekstom. Tu stoj6 pesmi, ki so tako malo svete, kakor ona grajana v .Slovencu". Radovedni smo, pravi dopisnik .Narodov", katerega si je za to naročil na Dunaju, če bode .Slovenec" naznanil, da je Leonina na Dunaju papeža Leona XIII. križala. — Na to zavijanie odgovorimo, da dopisnik v .Slovencu" ni ob omeujeuih pesmih izrekel nobene sodbe, marveč je le trdil, da ne gredo na program veselic, ki se napravljajo z imenom svetnikov sv. Cirila in Metoda. V oceni omenjene zbirke Hubadove ni imel .Slovenec" nobene grajalne besede.— Sploh pa menimo, da naj gospoda v tej zadevi ne zavija in ne pretirava, kajti račun zato bi po krivdi .Narodovi" morala plačati le — .Glasbena Matica". Ker mi tega ne maramo, zato samo zavračamo ne-osnovano zavijanje. (Za novi domovinski zakon) po načrtu vladinem prosijo naslednje štajarske občine: Kočice, Nadole, Smolnik, Sv. Trojica in Nova cerkva v Halozah, Sedlašek, Podlehnik, Gruškovje, Dolena, Loka pri Zidanem mostu, Ivanjševci, Ivanjska, Stavešnjici Koprivnica, Gorenji Porčič, Staracesla, Grabonoška, Stanetinci, Terbegovci, Galušak, Sv. Jurij na Šav-nici, Branoslavci in Logar 0>-o t •l-H N i. •=. .s člsfije luža« SLAVNO S K LADI ŠTE MJTONMS^ G\H§§ Z-------------------------li proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdrav niško priporočane, katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta luiioraztapljaioče osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in v tacih slučaiih posebno dobro ob- 6 5 II. se nese. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Osrednje ravnateljstvo zavarovalnice „Unlo catholioa" Išče pod jako ugodnimi pogoji marljivega, poštenega, zanesljivega in spretnega potovalca (akviziterja), veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Prednost imajo v tej stroki že vajeni prosilci. Lastnoročno pisane prošnje, priporočene od dotičnega gosp. župnika, sprejema do vštetega 7. februvarija t. ). glavni zastop ,,Unlo cathollca" v Ljubljani , Kongresni trg štev. 17. 70 3—3 llišsi med Spodnjim in Gornjim Logatcem tik klavne ceste ležtča, za strojarijo popolnoma urejena, v katerej se ta obrt že dolgo časa in tudi še sedaj nahaja, prodi se pod prav ugodnimi pogoji. 68 3 — 2 V«č pove lastnik Tomo Lollazzi v Dolenjem Logatcu. PATENTE. v\ i' / fvlustsr- und Markenschutz «c to A.v.STERR.ING. ___ ______ W I EN,VI. Marianilterstrasse 9. Kašelj odpravite z uporabo slovečih Kaiser-jevih 59423-13 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hripavosti, prehlajenju in zaslizenju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni VilJ. Mayerja , pri zlatem jelenu v Ljubljani, Marijin trg. E. Zbitek-ov prj oiomucu zavod za izdelovanjestekleno-mozaicnih božjih grobov, turških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akadimije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. (6-4) France Pavšner k f o j »», & v Ljubljani, nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini in slav. ibčinstvu za i izaeiovani po nizki ceni, ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. 49 50-3 S? a t Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr, 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboliše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 14 IJbaldupl. Trnk6czyjii lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. Priporočen od pollkllniške direkcije. m Uporablja se proti dušljivemu kaši ju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček' Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-21 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Ivan Jax v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiii. Tovarniška zaloga 552 50-16 vsukorrstnlli šivalnih strojev, by ciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in iranko. Vsak (lan sveži pustni krofi 30 10-9 se dobe pri Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. Najboljša, izredno okusna je župnika Krap-a sladu kava , v rudečih štirioglatih ^SS, ntkaKneip8,"'0 ^ /2 kilograma za gld 2 10. v rudečih okroglatih zavitkih. 24=2 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki , j . boliši prodajalnici. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovRteij (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24-8 9 zlatih, 9 častnih 13 srebrnih ln prlznal- kolajn nlh diplom 136 20-18 Kwizdov IX 126 (8-8) korneuburški živinoredilni praSek za konje, govedo ln ovžad. Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr. 7. najugodnejšim uspehom rabi se že 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanja slani, slabemu prebavljenjn, v zboljšanje nkuanega ln Izdatnejšega mleka. Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le K w 1 z d o v Kornenhurftki živinored. prašek. Glavna zaloga: Fr&no Iv. Kwizd& c. in kr. avstro-ogerski in kralj, rumnnski dvomi založnik Okrožmt lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pristen dobiva so v vseh lekarnah in droguerijah avstro-ogerske dežele. Na prodaj je iz proste roke iB. 1 S » v Trnovski ulici štev. 13. Več se izve pri lastniku Francu Kramer ju, posestniku v Kurji vasi št. 6. 77 3—2 Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta že 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani sirup raztaplja ■lez, upokojuje kapelj, pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi, Železo, ,■( je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-aonene soli, ki so v mem. pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejen je kostij. Cena steklenici Her-babnyievega apneno-žeieznega sirupa je 1 gld. 25 kr.. po pošti 20 kr več za zaviianie. (Polovičnih steklenic ni.) 196 2C—3 >|-SCHUT??5fSa Svarilo' 8var™0 prt"J p°- ^TOillIUt naredbami, ki se pojp-vlirt'0 pod jednakimi ali podobnimi iire ii a so vendar po svoji cest&vl ln svojem učinku po- polcoma različne od našega origi-nalnega let obstoječega pod-(AUuus HfBABti^ wiehJ4 fosfornasto kislega apneno-— '' ^ železnega sirupa. Zahteva naj te soiei vselej lzrečno He;babny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstven.', namka na vsaki stekleziiol m pro«'i- -v ne dajte se zapeljati niti z nižjo oono, niti z druziml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 6*17 20- 0 Osrednja rn/.poŠpjalniLj, za proviicHe: na Dunaju, lekarna ,-zur Barmherzigkelt' JTeubau, Kalserstrasso 75. PiodAjajo ga !*g.: lekarničarji: V Liubliani J, Svoboda, O. Pieeoli Ubald nl.Trnkoezy, W. Mayr; dalie z - P odai,.jo v Celju; J. Kuprer»';bm'ed, Baumbaebovi ded-či; r,. Pe':i: J. Gmeiner, G. Prodam. A. Sihindler, A. Mi>;zam, bkarničar. P. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppeu; na Sovodlem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbecher. J. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. p). Sladovics; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbižu ; A. Siegl; v Trsi a: E. ZareSv. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leufcenburg. P 1'iendini, M. Eavasini; v Beljaku. P. Seholz. o . E. Klimpf; v črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst; v Wolfsbevgu : J. Huth. friMiK' sredstvo /.a konservlrnuje polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Crfime Veiius' nima maščobnih tvarin. ne postane žaltav in se more ujorabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da natanko pa/.i na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder „Eiigeiiieu šavo obrazne bar.e, katero ohrani cvetočo in mladostno. Di obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mraroorju slišno čistost, odstranjuje vsako raskavoft kož« ln pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Eugeiiie"pp„°i: noma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi roža sto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. I^IIIIpi* f Iio-ttnta" bel' r0HU» .,1 lllll I filial III« jemlje se kože ne da bi se kaj opazilo in (lnje polti naravno mehkost iu mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1*50. TrivilO-mi" ijll)orno sredstvo zarast laslj, jači la-tjšče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. (}0 kr. ,i\i^ritine Vegetale4 barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rast iu je konservirn. Žlgalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26—10 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg Jonhalle' Kongresni trg. 11061275 Velikansko izber vseh mogočih predpustnih. predmetov i m a Franc Karol Bisenius, Dunaj I., Singerstrasse 11, Mezzanin. Prosim, pazite na naslov, kajti nimam nobene podružnice. To je najstarše, najslavnejša in najboljše podjetje. Vedno najnovejše po nizkih cenah na debelo. Originalne japonske jako komične papirne čepice, IU kom. 40 kr. Nove kotiiijonske ture, 6 parov po 50 kr. in dražje. Kotilijonski redi v zlatem in srebrnem kartonu vtisnjeni, 10 komadov 6 kr. in dražje. Fini crepe-redi 10 kom 30 kr. iu dražje. Kotilijonski trakovi v novodobnih barvah 10 kom. 15 kr. in dražje, na željo tudi v kuver-tih v kakoršnemkoli številu sortirani. Priznana ckusna izvršitev dekoracij za plesne prostore. Dekoracije za plesne dvorane se posojujejo in prodajajo. Originalni novi pariški šaljivi in norčljivi predmeti 10 kom. 50 kr. in dra>je. Barvasta efektna razsvetljava za kotiiijonske podobe, komad po 10 kr. in dražje. Nenevarni salonski umetni ogenj, dekoracije za zlate dobitke. Gledališki odri se posojujejo in postavljajo, ne da bi se kaj poškodovale i-obne stene. Posojilnica obednih miz, stolov, blazinjenih klopi za plesne salone, svecnih lestencev in žirandol 11 3—2 itC Ceniki zastonj. Tovarna cerkvene ojjrave. China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim m prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Zlata svetinja : Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing. profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. Hrruginosa tomcii FebbrifugoHicnsIilutnlt JMAEIASERRMLLO TR|||| Lekarna Serravallo v Trstu. 578 30-21 Razpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Picooli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr, Grečelj in Trnk6czy. V s u a o s s o ► © i Preinovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brllckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—1 Cerkvoni paramenti. Št. 317. Razglas. IV. 1894/85. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Lašičah naznanja: Na prošujo c. kr. finančne prouurature v L|ubl)ani se je v zapuščino Janeza Skerlj iz Malih Lašič spadajočih 1) premičnin, to je pohištva, gnoja in krme : 2) zemljišč pod vlož. št. 320 katastr. nbčine Turjak, to je hiše, vrta, travnikov, njiv, pašnikov in gozda na drobuo — dovolila trr se bode ista dne 1. marca 1805 ob O. uri dopoldne na lici zapuščine v Malih Lašičah vršila. Premičniue se bedo za inventurno ceno izklicale in tudi pod to ceno onemu oddale, kdor bo največ ponudil. Zeml|tšča in poslopja pa se bodo le za ali nad izklicno ceno oddala. Dražbeui pogoji ležijo pri tem sodišču ter se bodo pri dražbi objavili. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Lašičah, dne 21. januvarija 1895. 79 1—1 flfUlVnVPTm zara(^' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.11j\.UVOiilU) slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpri. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Floooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj i^o 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 stekleni« gld. 5'26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 k'-. 617 50-10 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja 239 strojev in orodja Strojevj za vinarstvo vsakovrstnih » e s a 1 lt pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnikov perila patentovanih m 1 i n o v za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-42^ Avgustu Kolb, tovarna strojev ]>iuiaj. II., PasettintrasNC 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. EW Ilustrovani ceniki zastonj in franko. IWem jn-ckiipovalcei in j>oi5tene /.»Ntoptiilte. jg o v zdravstveno oblastveno preizkušeni * (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milijon krat preizkušen in potrjen, zobnozdravilatveno priporočan, je ob jednern najcenejše zobe čišeeče in ohranjujoče sredstvo. fgtT Dobiva se povsodi. 620 40—9 Rojansko posojilno in konsumno društvo vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Iloaiiii pri Trstu priporoča čast. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi svojo bogato preskrbljeno prodajalulco in zalogo jesfTm v Trstu, Via Belvedere St. 3, kjer se prodaja vsakovrstno kolonijalno blago najboljše vrste in po m cenah. — liazpošilja se po pošti in s tovornim vlauoui. Ceniki na zahtevanje t" godnih ranko. Tudi pošilja raznovrstna okoličanska, istrska in laška vina v sodčkih po 28 litrov in več. čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na deželi naj se blagovoli! prepričati sami ter podpirati s svojimi naročili edino slovensko narodno podjetje v Trstu. Društveno predstojništvo. 562 13 Uzorci so na razpolaganje. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wieu, I. Bezirk, tefansplatz Nr. 11, 1'nrtcrrc. a! Pod Tranio I ttlllil lf1 Gledal. tUice 5 štev. 1 »"Mili/ Mev. 6 S ^ = v L j M h 1 j «111 i === jI priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu I t v mestih in na deželi izbbrno svojo zalogo A ^^ Kašelj utešujoci sladnl bonboni z orlovo znamko S ^..^^^Trpotčevl sok 30 kr. \ K^SS? ^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah £ koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro- ' kiL ^P^S. spešne (provzročujejo slast » fft / do jela, razstvarjajo sliz, so f Cj-\ pomirljive in olajšujoče, iT jjuuMjL fj|-4/; ustavljajo krč in krepčajo Si* ti^' želodec); rabijo pri nape- | nLjjfv^V^, njanjl in zapečenostl ^PČSstfv««^" preobloženem želodci z I ll " Jedili ln pijačami itd. ■'it) S Steklenloa z rabllnlm , M .H, navddom velja 20 kr., Vilt^tel tuoat 2 gld., 3 tacate M^g^lcSg ,amo 4_«ld- 80 kr- iBČi^mlMl^O Priporoča jih ^: MardetscV^ 5 S ° / °»3IB0» «» s. s •S „ bz ^^^ 3j. 5 Jr uuao||B 'BUjiasn/v ^^^ c QZ suiajo-uijsiioitid^^ j>( 52 auiaj3-u|j33j|9 :a|0)| '^odzej j)0jd 479 21 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju, Čast nam je s tem naznanjati, da smo z današnjim dnem glavno zastopstvo za samoprodajo vseh proizvodov naše paten- tovane zarezne opeke (Falzziegel) odstopili tvrdki 3". I3. VIDIC Ac Comp. v L j ubljani in prosimo, da naj se cenjena naročila imenovani tvrdki pošiljajo. Tudi smo licenco za vršitev naših patentov za izdelovanje zarezne opeke za kronovino Kranjsko, Istro, Primorje, Dalmacijo in južno Štajersko isti firmi podelili, kateri potemtakem jedino pristoji pravica izdelovanja zarezne opeke po naših sistemih v imenovanih deželah. Kršenja patenta se bodo od nas najstrožje zasledovala. Bistrica na Žili, dne 22. januvarija 1895. Z velespoštovanjem Ziljskodolinska tvornica JP. XI. Feliks pl. Mottony 1. r. Opozarjaje slavno p. n. občinstvo najuljudneje na predstoječo okrožnico usojamo si najuljudneje naznanjati, da smo glavno zastopstvo za samoprodajo od slavne tvornice v Ziljski dolini z današnjim dnem prevzeli in prosimo z zagotovilom najsolidnejše in najtočnejše postrežbe, naj bi se cenjena naročila nam pošiljala. Pridobljene patentne licence pa tudi interesentom odstopimo; prosimo zaradi tega, naj se vsa dotična cenjena naročila blagovole pošiljati na naš naslov. V Ljubljani, dnč 22. januvarija 1895. Z velespoštovanjem kK 1*. Viclic Oomp. X> u ii a j s k st borza. Dn6 1. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta i%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4 200 kron . ■ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . . London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. relj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 75 100 8i 125 60 100 70 125 05 99 25 1066 — 414 25 124 10 60 75 12 15 9 86 46 45 5 n 82 kr. Dn6 31. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 162 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198 „ — „ 4% zadolZnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 20 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......145 „ — „ Dunavske vravnavne srečke 5$ .... 131 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 „ 25 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 . — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 99 „ 80 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 2S0 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 172 „ 15 „ „ „ južne železnice 5% . 131 „ — „ „ , dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld....... 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v, Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . , Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100....... 198 gld. 149 „ 18 23 69 72 51 25 184 3490 566 105 88 92 170 133 25 kr. n n 25 „ 25 " n n 20 . r» n 75 „ n 60 „ Nakup ln prodaja "fes vsakovrstnih državnih papirjev, erečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka galantna izvršitev naročil na borxl. Menjarnična delniška družba E K C II R" Vollnili it. 10 DtmaJ, liriiMItirstraiii 741. aU" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh »pekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visooega obresiovanja pri popolni varnosti naloženih yr 1 nvn 1 c. izdajatelj : Dr. Ivan iauniii Odgovorni vrednik: Andrej Kalen. Tisk ,K*toli«)r* Titkurn«" v Ljubljani.