8 5 6 4 A A 60100200 i OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 PRinnurtSKI DNEVNIK plačana » gotovim n b »stale i gmppo Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 37 (10.557) TRST, četrtek, 14. februarja 1980 VGov^SKl DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* u pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Razlogi današnje splošne stavke Od ^tošfce: *>dnje splošne stavke m delan * katero so tukajšnje (j J e’ demokratične in napred-'tclik °fozor^e osrednjo vlado in iavn° mnenje na po- Marstln*11*0™'1^ tržaškega gos' See. 3e poteklo sedem me- odP020rti° je ostalo brez easu - m položaJ se ie v iem Kn Se.znatno poslabšal. Mustri . Vap?e ie najbolj vidno v *th w i *ier se število zaposlene mVnV stalno krči že od le~ bjjo ' Deoembra tistega leta je m de,amreč v tržaških tovarnah tembr1 f1delavcev, konec no-tj,«, a, an' (novejših uradnih stana ,, r p°datkov zaenkrat še ni 3pa i*k je bilo le še laJ’ se P™«» 3.160 manj. Od ie h Sa,- novembra do danes pa Ki , ia industrijske zaposleno-Hlinil % pa,dati še hitreje m v la s- cnek je njena smer postana posebno strma: v Tržaškem tede„a “' Sv- Marku so prejšnji vpisali 227 delavcev v do-bivši steklar-vodstvo flierj -“euueuaio delovno raz-—- °d 380 prisotnih delav- Mniln° blagajn Ptavkar odpovedalo ni . uiaBajno; v bivši PrJelr°beh tSIRTj je Cevt L: let v w S°' ,k°r znano, že pet dg : nP°lnilni blagajni (dejstvo, bam ■e?iTani upravitelj družbe da l m včeraj prevzel obveznost, iai ge ^Povedna pisma preklical, «a 0, ne Pomeni, da bo preosno-prizn,,a,a Tes uresničena in da so tt0: .e * delavci rešeni skrbi za her UrP>' v bivši pivovarni Dre-de S, Z tega obrata, mimogre-žajo edano- dan za dnem odva-dru0 .eznan° kam stroje, kotle in na oiiČni material - Pa čaka if) j , ovHna obvestila še zadnjih drU(J„avcev- Lahko bi našteli še Priml»n?0at*vne Primere, tako na krizo, ■ ^videni “azalec ki je pred par me-obrat cCanVeri Alto v Miljah, vendar so ^ Podatki dovolj zgovorni dustri°,postoPne9a popuščanja in-vbnoč'^ de'avnr,stih na našem vbrate3u’ pa nai gre za zasebne Soudei °h Pa za 0,:>rate z državno strm« 2 *n prav to najnovejše i:li j ,up°danje zaposlenosti v na-Povod USlr‘isk‘b obratih je glavni indu^a~ ^ana^n sPl°šno stavko. austrija Pa ni edina proizvod- ki v 1em negativen trend. Stal- čaSu Tržaškem n0 je P e~‘ negativen tlom. uh»-°brtnj"^a število aktivnih de|Q„c l’\ kmetovalcev, trgovskih Hahi0 BV ’n '!e vbosti pomorščakov. bon( branje zaposlenosti v niti vu- zavarovalstvu in jav-Pznziraravab *e zdaleč ne kom-n°ga/j vozadovanja v drugih pa Posle,'lh Qk° }e število vseh za čecejnbr ^ tržaškem upadlo od * % 04,“ do novembra lani eno(na 03.176. se pravi za .U°jfl”;;fe dejavnosti, ki so se no ra ' na Tržaškem nenormal ka turi,S!Ie zarad‘ močnega doto-je, ?ar)S °v_ * kupcev iz Jugoslavi-dt, v °j u-iejo trenutno 19.450 lju aar nihče ne more de- lati utvar, da ne bodo tudi te dejavnosti v kratkem začele pešati, če se bo dotok turistov iz sosedne republike še naprej krčil, kakor se je v zadnjih ietih: lani je stopilo čez italijansko - jugoslovansko mejo na območju tržaške pokrajine le 28,8 milijona ljudi, medtem ko jih je bilo leto poprej 31,7, leta 1970 pa kar 67,4 milijona. Za današnje tržaško gospodarstvo pa ni značilna samo kriza v tej ali oni proizvodni panogi, temveč je kritična tudi njegova osnovna struktura, ki se opira na nekatere pretirano razvite komponente (v javnih upravah je na primer zaposlenih kar 27.000 ljudi), medtem ko so nekatere druge komponente nasprotno zelo šibke (pravih kmetov imamo na Trža škem le nekaj sto). Z demografskega vidika je položaj prav tako resen, saj je znano, da predstavljajo upokojenci kar tretjino vsega tržaškega prebivalstva in da se število rezidentov manjša iz leta v leto za okoli 2000 enot. V takšnem nezavidljivem polo žaju se nahaja današnji Trst, ko se pripravlja na to, da se v okviru nove splošne stavke pridruži delavcem v sprevodu po glavnih mestnih ulicah. Zahteve, ki jih postavlja enotna sindikalna zveza in ki jih bodo delavci in meščani podprli s svojo aktivno prisotno stjo na današnji manifestaciji, so jasne: preprečiti vsakršno okrni tev ogroženih tovarn (S1RT, Dre-her), doseči ovrednotenje Tržaškega arzenala - Sv. Marka, edinega ladjedelskega obrata, ki nam je še ostal po zloglasnih sklepih Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, zagotoviti Trstu tisoč novih delovnih mest v industriji. Prav tako točno definirani so forumi, pred katere postavlja delavstvo svoje zahteve: osrednja vlada. Pincajitieri,^,^-sebni industrijci in deželni odbor Furlanije - Julijske krajine. Pred omenjene forume pa stopa sindikalna zveza še z eno programsko točko, in sicer z zahtevo, naj se čimprej objavijo študije o gospodarski upravičenosti m tehnični izvedljivosti skupne in dustrijske cone na Krasu, ki jo predvidevajo osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo Tudi ta zahteva jasno nakazuje smer. kje naj nazadujoče tržaško gospodarstvo — poleg notranjih možnosti — išče izhod iz sedanje krize: v tesnejši povezavi z industrijo so sedne republike in prek skupnih pobud v bodoči coni z gospodarstvom širokega dela zunanjega sveta. Politika «sijajne iz- a 'i e*. ki jo zagovarjajo določeni krogi tu pri nas, ne vodi pač nikamor, kakor so lahko ugotovile, in na lastni koži, neprimerno pomembnejše družbeno ekonomske skupno sti. kakor je naša današnja trža ška skupnost. ELIO FORNAZARIČ NA ENOTNI MANIFESTACIJI V RIMSKEM «UNIVERZITETNEM MESTU» Tisoči študentov in delavcev obsodili NE VARNOST ZAPORA umor prof. Vittoria Bacheleta v Rimu Danes dopoldne pogrebna svečanost - Preiskava brez posebnih novosti Prva ugibanja o imenu bodočega podpredsednika višjega sodnega sveta RIM — Danes dopoldne bodo najvišji predstavniki oblasti in številni delavci in študenti spremili k zadnji poti podpredsednika višjega sodnega sveta prof. Vittoria Bacheleta, ki so ga v torek malo pred 12. uro na rimski univerzi ubili teroristi rdečih brigad. Pogreba se bo udeležil tudi predsednik republike Pertini; celotno pogrebno svečanost bodo neposredno prenašali po prvem sporedu italijanske televizije. Tisoči delavcev in študentov so včeraj počastili spomin na prof. Bacheleta na manifestaciji, ki so jo organizirali sindikati in akademski zbor rimske univerze v območju univerzitetnega mesta. Prisotni so bili tajniki vseh treh sindikalnih organizacij Lama, Camiti in Ben-venuti, rektor Ruberti, župan Pe-troselli in predstavniki političnih strank. Osrednji govor je imel tajnik CISL Camiti, ki je še zlasti poudaril nujnost izhoda iz sedanjega političnega stanja, ki predstavlja za marsikoga pravo «demokratično praznino*. V tem izjemnem stanju in ob dramatičnosti terorizma ni mogoče nadaljevati s politično krizo, ne da bi posredovali državi ra-prezentativno politično vodstvo, je dejal Camiti. ki je še dodal, da ni mogoče dopustiti, da se družba krha v vsestranski gospodarski in socialni družbi. V znak žalovanja za Vittoriom Bacheletom je bilo včeraj ustavljeno delo na vseh italijanskih sodiščih, Manifestacije so bile tudi v drugih italijanskih mestih in v vsej državi se je delo ustavilo za krajši čas, v Rimu pa za štiri ure. Danes, ob pogrebu Vittoria Bacheleta pa bo v Rimu splošno žalovanje, ki ga je oklical občinski odbor. Medtem se brez posebnih novosti nadaljuje preiskava o okoliščinah a-tentata. Policija je včeraj ponoči našla avto, r, katerim so zbežali teroristi. Gre za enega izmed petih ■avtomobilov, ki .«*' jih ukradli teroristi avgusta lanskega leta v Rimu; ostale avtomobile je policija ie našla takoj po raznih atentatih, enega pa ob aretaciji terorista Pro-spera Gallinarija. ki ga je policija zasačila, ko ;e menjaval evidenčno tablico avtomobila. Medtem pa v Rimu že ugibajo, kdo bo nasledil Bacheletu na podpredsedniškem mestu višjega sodnega sveta. Po ustavi mora zasedati to mesto eden izmed »laičnih* predstavnikov sveta, to je tistih, ki jih izvoli parlament. Vprašanje je. če bodo čakali, da parlament imenuje desetega člana, ki bo v višjem sodnem svetu nadomestil Bacheleta, ali če bo sveč prej imenoval novega •-odpredsednika. Govori se o štirih imenih: kandidati za podpredsednika so najstarejši član sveta Ugo Ziiletti, Giovanni Conso. Vincenzo S"mma in Ettore Gallo. Summa je odvetnik, ostali triie pa tudi univerzitetni profesorji. Sklep o Ba-cheletovem nasledniku bo verjetno padel že v prihodnjih dneh, sedaj pa ie vsekakor "* preuranjena vsakr šna napoved o tem, kateri 'zmed štirih omen erih bi lahko postal novi podpredsednik višjega sodnega sveta, (bbrl Rektor rimske univerze Ruberti govori med včerajšnjo manifestacijo (Telefoto AP) POMEMBNI SKLEPI NA VČERAJŠNJI SEJI VLADE ZA DAVČNE UTAJE Zakonski odlok za reformo časnikarskega založništva in nove norme za zaščito tal in voda RIM — Ministrski svet je sprejel včeraj vrsto pomembnih sklepov, med katerimi zelja posebej omeniti reformo časnikarskega založništva, kazenski pregon davčnih utaj in norme za zaščito tal in voda. Sklenil je tudi prirediti državni pogreb podpredsedniku višjega sodnega sveta Bacheletu. zadnji žrtvi terorizma, podaljšati mandat medministrskemu odboru za izvajanje osimskih sporazumov in poenotiti vojaški rok za vse rodove vojske na 12 mesecev. Ob nevarnosti ponovnega bojkota radikalcev v parlamentu se je vlada odločila predložiti norme o reformi časnikarskega založništva (ki so bile predmet poglobljenih in vnetih razprav med političnimi strankami že pred tremi leti, ko so načelniki parlamentarnih skupin vseh demokratičnih strank sestavili skupen osnutek) v obliki zakonskega odloka, ki sicer stopi takoj v veljavo, v 60 dneh pa ga bosta morali potrditi obe parlamentarni skupščini. Pri tem bo seveda lahko še popravljen in dopolnjen. Ukrep vsebuje norme proti koncentraciji lastnine nad časopisi, prispevke za tehnološko posodobljenje naprav in za časopisni papir in norme o mobilnosti osebja, da ne bo ........................................... DAN PRED ZAČETKOM DEMOKRISTJANSKEGA KONGRESA VODSTVO PSI BO DANIŠ RAIPRA VUAL0 0 ZAHTEVI PO ODSTOPU C0SSIG0VE VLADE Možnosti sestave dvobarvne prehodne vlade KD - PRI do upravnih volitev Nadaljnje poslabšanje zdravstvenega stanja predsednika SFRJ Tita LJUBLJANA — Zdravniški konzi-.ij, ki zdravi predsednika SFRJ Tita, je sporočil, da se je v teku včerajšnjega dne splcšno zdravstveno stanje predsednika Tita poslabšalo. Prišlo je do nadaljnjega slabšanja funkcij ledvic in srca. Sporočilo pravi, da se intenzivno zdravljenje nadaljuje. Odkar je tri tedne po amputaciji noge nastopila nova kriza v zdravstvenem stanju predsednika Tita, sporočila zdravniškega konzilija v zadnjih štirih dnevih govorijo o postopnem slabšanju Titovega splošnega ’ zdravstvenega stanja. Včerajšnje sporočilo je v tem smislu zgovorno. ...,i,hi,.....milil................................. PO DIPLOMATSKIH PORAZIH V ZVEZI Z AFGANISTANOM Moskva sprožila propagandno ofenzivo ^fiškc premike čet ocenjuje kot «strategijo topnjač» - Tednik KP CSSR obtožuje evrokomuniste MOSKVA c »Ticija -rž ~ Sovjetska tiskovna a- *?dila včeraj odločno ob- CJk' da rwi. ''■terjeve administra- k^arabJt s Filipinov v Perzij- r°jne k,.0 morje štiri ameriške » Kada katerih je vkrcana L^ajhoveiZ: mornariških strelcev U ^0,,J1'm orožjem, med drugim PridnlvJ8 helikopterjev, ki se Ju ha Srkom nVa Moskvi s še večjim p» li^ki zapeta'!- da je za afgani-,a in knva predvsem Arne-besefin 1 kitajski zavezniki. tUd? ^fei?zivo se je včeraj hau^ke ‘doološka revija češko->1» stPft‘* »Tribuna*, ki po-Ar„' .tem, da je »sovjetska je »sovjetska Pmu!!St?nu> ^ uresničevanje hi.;, ki ga ,arsk('ga intemacionaliz-k^hih oolt, .Podprla večina komu- Pačel ^ganista hia ■'•Java ki I' ^opomoma nova pa uJ^tajskn . lstoveti evrokomunizem >d činL!n Egiptom, kot enega fcriauS-Lev-.,ki 8* mednarodne ^tu*l)PeriaH?rž e rabii° *a rušenje ™‘stične fronte. »Določe- RIM — Mirno lahko reče*!«*}, it današnja seja vodstva socialistične stranke za en dan anticipira odprtje demokrlstjanskega kongresa, ki se začne jutri dopoldne. Z današnje seje bo namreč skoraj gotovo padel sklep o koncu Cossigove vlade. Formalno ugotovitev vladne krize bodo nato odložili na konec meseca, ko se bo končal kongres KD. Skratka, socialisti so, po številnih polemikah v zadnjih tednih, sklenili, da prevedejo v stvarnost sklepe zasedanja centralnega komiteja, ko je Bettino Craxi ohranil tajniško mesto s tem, da se je obvezal. da pred upravnimi volitvami povzroči krizo tristrankarske vlade in da se bo zavzemal za vlado državne solidarnosti: Vendar pa ni rečeno, da je izhod iz krize, ki se odpira, edino vlada državne solidarnosti. Sam Craxi ni nikoli skrival, da taka vlada po njegovem mnenju ni možna. Drugačnega mnenja je podtajnik Signorile, ki je v nedeljo ponovno sprožil predlog po zasilni »predsedniški* vladi, torej po vladi s komunističnimi ministri, ki bi jo sestavili po točnih navodilih predsednika republike. Vendar pa, ne glede na spore v notranjosti socialistične stranke (Signorile v tem trenutku uživa zaupanje večine v stranki) je treba računati na krščansko demokracijo, ki se bo na kongresu sicer odpovedala prejudicialnim stališčem do vstopa komunistov v vlado, a vsak dan ponavlja, da še ni pogojev za sestavo vlade s komunisti. In KPI? Marsikdo pravi, da komunisti želijo ostati v opoziciji še za kratek čas in, če se začne kriza, raje mislijo na rešitev, ki bi jih ne angažirala. S tem bi lahko razložili tudi dejstvo, da je Ber-linguer tako odločno zavrnil predlog republikancev za pogajanje na osnovi političnega programa. Iz vseh teh stališč se je porodila zamisel po ustanovitvi dvostranske vlade KD - PRI, o kateri teče razprava v zadnjih dneh. To zamisel podpirajo tudi socialisti in jo ugodno ocenjujejo tudi komunisti, ki bi vsekakor ostali v opoziciji. Ta rešitev, «most*, kot jo mnogi imenujejo je v nasprotju s «premer-jem* Cossigove vlade KD - PSDI -PLI. Ta «most* naj bi omogočil drugo fazo, sestavo organske zasilne vlade. V vsakem trenutku bi moral trdneje podpreti politiko državne solidarnosti, začenši r. izločitvijo iz vlade tistih sil, ki postavljajo ideološke predsodke do vstopa komunistov, to je socialdemokratov in liberalcev. Krščanska demokraci ja je zaradi te možnosti v rahli zadregi, saj noče odkrito v spopad s svojimi zvestimi zavezniki, socialdemokrati in liberalci. Zadrega pa ni prevelika. Kaže namreč, da je celotna Zacca-gninijeva grupa za dvostrankarsko vlado KD - PRI in da te možnosti ne zavračajo niti dorotejci. Kaj lahko razumemo zakaj? Konec koncev bi KD, z majhno odpovedjo lahko še enkrat odložila izbiro v zvezi s sode lovanjem komunistov v vladi in bi torej vsi sprejeli osnovno načelo krščansko demokratične politike. Tisto, namreč, po katerem trenutno ni pogojev za sestavo vlade s komunisti. P. P. ne sile v nekaterih državah zahodne Evrope in na Balkanu — nadaljuje tednik — ocenjujejo intemaciona-listično politiko Sovjetske zveze kot poseg, ki krši samostojnost in su- verenost narodov, in ki uvaja negotovost in napetost v mednarodnih odnosih*. «Tribuna» nato opravičuje sovjetski poseg na koncu pa poudarja, da evrokomunisti, kaj radi zamolčijo premike tisočih ameriških vojakov, »obsojajo pa omejen poseg braniteljev revolucije in miru*. Na sliki (telefoto AP) vkrcanje ameriških vojakov na Filipinih. Ghotbzadeh v Atenah ATENE — Iranski zunanji mini s ter Ghotbzadeh je z včerajšnjim obiskom Grčije pričel evropsko tur- nejo na ppv;abilo raznih organizacij ka dežel v razvoju.* V tem projektu za solidarnost z iransko revolucijo, Jutri bo obiskal Rim, svoje potovanje pa bo kočal v Parizu, kjer se bo pogovarjal s francoskim zunanjim ministrom Pcncetom. Že včeraj v Atenah je Ghotbzadeh dokazal, da njegov obisk ni tako »zaseben* kot so to prvotno domnevali, saj se je pogovarjal z najvišjimi grškimi voditelji. V Tanzaniji srečanje o delavskih problemih DAR ES SALAAM — Z govorom tanzanijskega ministra za delo in .socialno varstvo se je predvčerajšnjim začela tridnevna mednarodna okrogla miza, posvečena problemom delavskega razreda, soudeležbe in samoupravljanja v deželah v razvoju. Okrogla miza, ki jo organizira mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju s sedežem v Ljubljani, poteka v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta »delavsko samoupravljanje in udeležba pri odločanju kot dejavnik družbenih sprememb in gospodarskega napred- oškodovano od preureditve podjetij. Na predlog ministra Reviglia je vlada odobrila zakonski osnutek, ki določa primere davčnih utaj, pri katerih bo kazenski pregon možen takoj, pred dokončnim izidom dolgih upravnih prizivov. Zapor grozi v glavnem tistim, ki sploh ne vlagajo davčne prijave aU prijavljajo mnogo manjše dohodke od dejanskih ter delodajalcem, ki osebju ne odtegujejo davkov ali jih ne izročajo davčni upravi. Zakonski osnutek pa omogoča utajevalcem, da popravijo svojf grehe za 6 let nazaj. Pretekle dohodke morajo prijaviti sedaj in plačati ustrezne davč-nine, zasoljene z dozorjenimi obrestmi, če se hočejo izogniti nevarnosti kletke. Vlada je odobrila tudi nov zakonski osnutek, ki vlaga več kot 9 tisoč milijard lir, od katerih 2.400 milijard v triletju 1980 - 1982, za obrambo pred usadi, pred erozijo morskih obal ter za ureditev vodnih tokov in za ukrepe proti onesnaženju vode in tal. Ukrep ima namen poenotiti vso zakonodajo na tem področju in določa tudi nove pristojne organe na državni in krajevni ravni. Cossiga je tudi imenoval Alberta Benporada (KD) za podtajnika v ministrstvu za državne udeležbe in Bruna Cortija (PSDI) v ministrstvu za industrijo, namesto Carla Vizzi-nija in Alberta Ciampiglie, ki sta odstopila, da prevzameta druge naloge v strankah. (Iv) Gromikove težave po obisku v Indiji NEW DELHI — Politični opazovalci v indijskem glavnem mestu ugotavljajo, da je sovjetski zunanji minister Gromiko naletel v Indiji na hude težave. Indija po njihovem l()i“zarrgča sovjetsko intervencijo v Afganistanu in ne sprejema sovjetskega opravičevanja. mednarodnega centra sodeluje držav v razvoju. Na okrogli mizi sodelujejo ugled-ni profesorji in .znanstveniki iz Alžirije, Indije, Jugoslavije in Tan ................................,,,," zanije. Prvi dan zasedanja sta govorila profesorja beograjske univerze dr. Najdan Pasič kot predstavnik znanstvenega sveta jugoslovanskega centra »Edvard Kardelj* za teorijo in prakso samoupravljanja iz Ljubljane in prof. dr. Stanislav Grozdanovič kot predsednik mednarodnega koordinacijskega odbora projekta, (dd) Srečanje Ccausescu-Živkov BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu se je včeraj sestal z bolgarskim predsednikom Todorom Živkovom v okviru običajnih dvak.atletnih srečanj, ko si predsednika izmenjujeta mnenja o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih. Tokrat pa so na prošnjo Romunov srečanj, anticipirali, saj bi se morala oredsednika sestati šele sredi pomladi. mnen m CIO ni CIA H HM II filtrati —i , OB OBISKU DJURANOVIČA V NDR Jugoslovansko - nemški pogovori v Berlinu Izmenjali mnenja o dvostranskem sodelovanju in o mednarodnih dogodkih BERLIN — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič in njegov gostitelj predsednik ministrskega sveta NDR Willy Stoph sta včeraj popoldne začela uradne in politične pogovore. Premiera in njuni sodelavci so izmenjali mnenja o dvostranskem sodelovanju, ki se uspešno razvija, kot tudi o najbolj žgočih mednarodnih dogodkih. V pogovorih z jugoslovanske strani sodelujejo član ZIS in predsednik jugoslovanskega dela odbora za medsebojno gospodarsko in znan-stveno-tehnično sodelovanje dr. Slobodan Gligorijevič, naniestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pesič, svetovalec predsednika ZIS za zunanjo politiko Nikola čičanovič, načelnik uprave v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Ronald Strelec in veleposlanik SFRJ v Berlinu Djuro Jovič. Z nemške strani v pogovorih sodelujejo namestnik predsednika vlade in predsednik nemškega dela odbora za gospodarsko in znanstve-no-tehnično sodelovanje Manfred Pflegel, namestnik zunanjega ministra dr. Herbert Kronikowski, namestnik ministra za zunanjo trgovino Gerhard Nietschke vodja delovne skupine v centralnem komite ju enotne socialistične partije Nemčije Horst Tschanter, državni sekretar v planski komisiji dr. Karl Grimheid in veleposlanik NDR v Beogradu dr. Gerhard Hahn. (dd) V Bolgariji huda prometna nesreča SOFIJA — Dopisnik Tanjuga iz Sofije poroča o hudi prometni nesreči, ki je bila predvčerajšnjim 70 kilometrov od bolgarskega glavnega mesta, ko je avtobus turške registracije zapeljal s ceste v kanjon reke Marice. Avtobus je vozil na redni progi Ohrid - Izrtiir. Od skupaj 50 potnikov med katerimi je bilo 33 Jugoslovanov, je v nesreči umrlo 22 ljudi, tri osebe pa so podlegle ranam v bolnišnici. Pričakovati je, da bodo v kratkem zvedeli imena ponesrečenih ter da bodo razjasnili vzroke te hude prometne nesreče, ki se je zgodila na odcepu ceste, kjer so hudi ovinki in je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro. Ranjeni potniki so v bolnišnici v mestu Ihtimanu. (dd) TEHERAN — Proizvodnja iranskega petroleja, ki so jo namerno zmanjšali na okrog 3 milijone sodov na dan, se je zaradi poplav na naftnih poljih zmanjšala na manj kot milijon sodov; Mednarodni olimpijski odbor CIO je na svojem včerajšnjem nočnem zasedanju v Lake Placidu v ZDA soglasno sprejel jasen in nedvoumen sklep: poletne olimpijske igre bodo v Moskvi od 19. julija do 3. avgusta, kot je bilo sklenjeno ie leta 1974. Ko je njegov predsednik lord Killanin sporočil ta sklep je tudi izrazil upanje, da bo večina od 142 državnih olimpijskih odborov, ki so izvolili mednarodni odbor, poslala svoje atlete v Moskvo. Dodal pa je, da bo mednarodni olimpijski odbor lahko svojo odločitev tudi spremenil, če bi nastale okoliščine, ki bi izvedbo olimpiade v Moskvi onemogočile, toda to bi vsekakor pomenilo izbruh tretje svetovne vojne, ko je jasno, da olimpijskih i-ger ni mogoče prirejati. Obenem jo lord Killanin tudi dejal, da je bilo sovjetskima predstavnikoma v CIO naročeno, naj svoji vladi sporočita težave zaradi katerih bi nekateri državni olimpijski odbori u-tegnili biti prisiljeni olimpiado v Moskvi bojkotirati, pri čemer je seveda posredno mislil na posledice afganistanske invazije. V takem stališču mednarodnega olimpijskega odbora so zapopadena bistvena osnovna načela, na katerih slonijo olimpijske igre in po katerih se ta mednarodna športna organizacija ravna. Predvsem je CIO potrdil svojo popolno neodvisnost od katerekoli državne ali politične sile oziroma od vsakega zunanjega pritiska na njegove odločitve. V tem konkretnem primeru je sklep odbora jasen odgovor Carterju, da olimpijskih iger ni dopustno izkoriščati za zaostrovanje mednarodnih odnosov in podžiganje hladne volne. Istočasno pa je namig na možnost spremembe sklepa CIO in o navodilih sovjetskima predstavnikoma v odboru prav tako jasno opozorilo Sovjetski zvezi da je njen vojaški poseg v Afganistanu do take mere ogrozil sodelovanje in mir v svetu, da nikakor niso Izključene posledice, ki bi lahko privedle do svetovnega sponada. Predvsem pa je Mednarodni olimpijski odbor s svojim soriasmrn sklepom potrdil življenlskost In aktualnost olimpijske ideje prav v takih kritičnih časih, kot je sedanji, ideje namreč, da bomo toliko dlje od vojne, kolikor bližji si bomo v skupnih naporih za ohranitev miru in sodelovania: na športnih in vseh drugih področjih. Včerajšnja svečana In v svoji svečanosti vendarle zadržana otvoritev zim«ke olimpiade v T.ake Pla-oldu s prisotnosti tekmovalcev Sov-ietske zveze tn Združenih držav A-merike, lahke v tem smislu spodbudna. (jk) TRŽAŠKI DNEVNIK BOJ PRIZADETIH KMETOVALCEV ZA OHRANITEV ZEMLJE RODIL PRVE SADOVE Deželno upravno sodišče se je izreklo proti razlastitvi kolonkovske domačije Stališče TAR postavlja v dvomljivo luč «javne koristi» predmestnih gradenj • Delegacija KZ in kmetov pri predsedniku deželnega sveta in odborniku za javna dela Cene domačega radiča se na tržaškem zelenjadnem trgi. te dni sučejo od 3500 do 4000 lir pri kilogramu. Bi ga radi plačevali po 20.000 lir? Potem pa kar razlastite kolonkovske vrtove. To je smisel o-pozorila, ki ga naslavlja javnosti z lepaki po mestnih zidovih Kmečka zveza. «Vojno z radičem* so Ko-lonkovčani pred poldrugim desetletjem že dobili. Jo bodo tudi tokrat, ko imajo namesto s krščan-skodemokratskimi upravitelji opraviti s Cecovinijevo Listo za Trst? Težko je reči. Dejstvo pa je, da so v svojem odločnem boju za ohranitev rodne zemlje izbojevali prvo pomembno zmago. Pavli Biekar vd. Cesanelli ne bodo zasegli vrta in sadovnjaka pa tudi ne porušili hiše. Stališče v tem smislu je zavzelo deželno upravno sodišče (TAR), potem ko je preverilo utemeljenost njenega priziva. Podobnih prizivov je vsega okrog 25, TAR pa je u-gotovil, da bi poseg po tej domačiji v Ul. Benussi 25 (vsega 1910 kvadratnih metrov) prizadejal hudo in nepopravljivo škodo, česar bi ne bilo mogoče reči o drugih primerih. V prizivih bi prizadeti radi dosegli začasno ustavitev postopka, ki ju predvidevata odloka o gradnji ekonomičnih in ljudskih stanovanj na Kolonkovcu, oziroma o začasni zasedbi zemljišč kot prvem dejanju razlastitvene operacije. TAR mora še preveriti zakonitost teh odlokov, razsodba bo prišla čez kakšno dobro leto, vsekakor pa je «prelimi-narno mnenjem, ki ga je sedišče izreklo v zvezi z domačijo Biekar, mimo specifičnosti primera v svojih razsežnostih izredne važnosti. Moralo bi namreč občutno vplivati na nadaljnje obravnavanje problematike cementnih gradenj v predmestju in utegnilo bi preobrniti na glavo teorije o «javni koristi* določenih pobud. Mnenje TAR pomeni eno poglavitnih osnov za bodoče stanovanjsko načrtovanje, kolikor zadeva izbiro lokacij, je naglasil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je dogodek označil kot doslej edini pri nas in morda tudi v vsedržavnem merilu. Dejansko je zazeval dvom o javni koristi tovrstnih urbanističnih izbir, ki ogrožajo vsestransko ravnovesje prizadetih predelov in ki so napačne, ker obstajajo nadomestne rešitve. Okoliščina, da utegnejo biti razlastitve na Kolonkovcu celo naperjene proti splošnim koristim prebivalstva, bi prišla do izraza v primeru, ko bi TAR ugotovil nezakonitost omenjenih odlokov, a bi tedaj stanovanjski bloki že stali: odškodnina za razlaščene parcele bi vrtoglavo poskočila in kje bi tedaj občina dobila denar, če ne pri občanih? Bukavec je s podpredsednikom KZ Kodričem in zastopniki Kolonkovča-nov Cesanellijem (sinom gospe Pavle), Ferfoljo in Justom Carisom obiskal včeraj predsednika deželne- ga sveta. Colli je osebno označil ko-lonkovsko afero tudi kot etnični problem: Slovencem ne gre zajamčiti le golega obstoja, ampak tudi njihov razvoj, tako tudi s posegi v korist kmetijstva. Obžaloval je dejstvo, da danes sploh ni področnih (conskih) načrtov v tej smeri. Odgovornost za vse, kar se dogaja, nosi tržaška občina. Colli, ki ni izrazil delegaciji zgolj formalne solidarnosti, je v svojstvu predsednika deželnega sveta zagotovil posredovanje za rešitev problema, kolikor bo to v njegovih pristojnostih in poudaril nujo po čimprejšnji razrešitvi deželne krize. Še poprej se je delegacija razgo-varjala z deželrim odbornikom za javna dela Biasuttijem v navzočnosti občinskega odbornika za urbanistiko Rossija in predstavniki petih gradbenih zadrug. Stališča prizadetih: finančna sredstva graditeljem vsekakor zajamčiti, za načrtovane zgradbe pa najti drugo lokacijo. Biasutti: «Ne vem, če je v smislu obstoječe zakonodaje mogoče preprečiti odliv neizkoriščenega denarja nazaj v državno blagajno*. To bo čez mesec dni povedal pristojni minister. Iz Biasuttijevih besed je bilo jasno, da gre za politično izbiro, ki pripada občini. Sledil je še sestanek na oddelku za urbanistično načrtovanje z geom. Fondo, arh. Varinom in dr. Bussa-nijem. Z določenimi formalističnimi izbirami bi bilo mogoče graditeljem zajamčiti denar in hkrati graditi drugje, je dejal Bussani. Rossi je prišel na dan s predlogom, naj bi v nekaterih primerih razlaščeno zemljo nadomestili posestniku z drugo. Delegacija je to vzela na znanje, predloge bodo prizadeti in KZ proučili in iznesli protipredloge. (dg) Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA PREFEKTURI Formalen preklic 351 odpovednih pisem v bivši steklarni (SIRT) Veljavnost dopolnilne blagajne bo podaljšana do 31. marca - Napovedano novo srečanje z ministrom za industrijo in vodstvom zavoda ICIPU NOVA ODDAJA V ŽIVO RADIA TRST A Na prefekturi je bil včeraj nov sestanek o zadevi bivše steklarne «Vetrobel» (SIRT). Udeležili so se ga delegirani upravitelj družbe Landini, prefekt La Rosa, deželni odbornik za industrijo Rinaldi, predstavnik deželnega urada za delo Rosa, predstavnik deželne finančne družbe Friulia, člani tovarniškega sveta in sindikalisti Gialuz (CGIL), Gosdan (CISL) in Di Turo (UIL). Po ponovni obravnavi problema, je delegirani upravitelj SIRT sprejel naslednje obveznosti: družba bo vztrajala pri zahtevi po preosnovi stare steklarne v smislu zakona štev. 675 z dne 12. avgusta 1977; danes ali najkasneje jutri bo družba formalno preklicala vseh 351 odposlanih odpovednih pisem; da bi o-mogočila sklic novega srečanja med enotnim tržaškim odposlanstvom, vodstvom kreditnega zavoda ICIPU in ministrom za industrijo v Rimu, Dramatično vprašanje gospodar ske krize na krajevni ravni ki je v zadnjem času v središču pozornosti političnih, ekonomskih in sindikalnih sil, je bilo včeraj osred nja točka seje pokrajinskega sveta, ki se je sestal na izrednem za sedanju. Skupščina je namreč razpravljala in nato soglasno odobri la resolucijo, v kateri poudarja važnost ciljev, ki si jih je enotna sin dikalna zveza CGIL, CISL, UIL za stavila ob današnji splošni stavki. Resolucija nadalje ugotavlja, da se Trst, v okviru vsedržavne gos podarske krize nahaja še v poseb no težavnem položaju, ker se število delovnih mest v industrijskih obratih stalno zmanjšuje. Tako sta nje pa se je še zaostrilo z zadnjimi primeri arzenala Sv. Marka, podjetja Dreher in bivše steklarne Vetrobel. Pozitivno pa ocenjuje zakon, s katerim se — čeprav z zamudo — rafinansirajo dela za grad njo zidanega doka ter povišanje finančnih razpoložljivosti za tržaški sklad; obenem ugotavlja, da zadnji omenjeni ukrep ne bo mo gel rešiti številnih problemov Tr sta: nove finančne razpoložljivosti, poudarja resolucija, je treba uporabiti na osnovi načrtov v okviru DANES DOPOLDNE SPLOŠNA STAVKA HiiiiiHitiiMiiiMiiHiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiMiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiin OB DANAŠNJI SPLOŠNI STAVKI V TRŽAŠKI POKRAJINI Pokrajinski svet se pridružuje enotnemu boju tržaških delavcev Soglasno je odobril resolucijo, v kateri med drugim poziva slovensko in italijansko prebivalstvo, da podpreta demokratični boj delavcev Ponovno potrjena važnost gospodarskega dela osimskih sporazumov programiranega razvoja javnih m zasebnih investicij za obrambo hi razširitev produktivne baze mesta. Resolucija nadalje ugotavlja, da se številne obveznosti, ki jih predvideva gospodarski del osimskih sporazumov, zelo počasi izvajajo: še posebej naglasa, da se še ni nizon (KPI), Locchi (KD) in sam predsednik Ghersi označili kot izključno demagoško in strumentali-zirano gesto, ki so si jo dobro poznane sile izbrale za bližnjo volil no kampanjo. Svetovalec Brezigar (SSk) je tudi dejal, da ni njegova stranka pristopila v novoustanov- zače’a gradnja velikih cestnih in-, ljeni odbor. Tako odločite/ je spre Vse gospodarske dejavnosti na Tržaškem bodo danes dopoldne zastale za štiri ure. Trst bo s tem odgovoril na nezadržno poslabšanje e-konomskega položaja na našem območju. Ob 10.30 bo na Goldonijevem trgu sindikalni shod, na katerem bodo spregovorili predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Gialuz, Degrassi in Fabricci. Delavci pa se bodo zbrali ob 9. uri na dveh rbirnih mestih: na Trgu pri Sv. Jakobu in pred palačo Lloyd, od koder bodo v sprevodu krenili p>o glavnih mestnih ulicah in se nato zbrali na Goldonijevem trgu. Kako se bodo posamezne kategorije vključile v današnjo stavko je razvidno iz programa, ki ga je sestavila enotna sindikalna zveza: delavci trgovskega sektorja, uslužbenci bank in zavarovalnic in delavci v industriji bodo stavkali štiri ure v dopoldanski izmeni; delavci v bolnišnicah, v gradbeništvu, šolstvu, državnih in drugih javnih službah ter osebje gostinskih obratov in občinski uslužbenci bodo stavkali ves dan; poštarji in telegrafisti bodo stavkali štiri ure; osebje kinematografov in gledališč ravno tako štiri ure; pomorščaki od 8. do 12. ure, upravno osebje pomorskih družb od 8.30 do 12.30; osebje deželne uprave od 9. do 13. ure; delavci v prometu (avtobusi) od 9. do 12. ure; delavci na tržnicah od 9. ure dalje; železničarji zaposleni pri tehničnih napravah od 9. do 12 ure, železničarji na vlakih od 10. do 10.30; pri-staniščniki bedo stavkali zadnje štiri ure vsake delovne izmene in o-sebje telefonske službe od 8. do 8.30. Zveza trgovcev iz tržaške pokrajine nadalje poziva, naj bodo bari in trgovine zaprte od 10.00 do 12.30. Tudi Sindikat slovenske šole je na današnji dan proglasil celodnevno stavko učnega in neučnega oseb ja slovenskih šol, ki je vabljivo, da se polnoštevilno udeležijo sprevoda, kjer bo sindikat prisoten s svojim transparentom. Mitja Ribičič sprejel delegacijo SSk Predsednik Republiške konference SZDL Sloveniie Mitja Ribičič je včeraj sprejel delegacijo Slovenske skupnosti, ki sta jo vodila predsednik prof. Andrej Bratuž in tajnik dr. Drago Štoka. Delegacija je predstav- nike Republiške konference SZDL seznanila z glavnimi usmeritvami svoje dejavnosti v tem letu, zlasti v zvezi z globalno zaščito Slovencev v Italiji in z uresničevanjem osimskih sporazumov. V pogovoru so poudarili, da je enotna dejavnost Slovencev v Italiji bistvenega pomena za uresničitev predloga o globalni zaščiti ne glede na strankarsko pripadnost. Predstavniki Republiške Konference SZDL Slovenije so podprli taka prizadevanja in oceno rezultatov nedavnih pogovorov e-notne delegacije vseh organizacij Slovencev v Italiji pri predsedniku italijanske vlade Cossigi, ki izraža pripravljenost Rima za dobre odnose frastruktur, ki so neobhedno potrebne tržaškemu pristanišču, kljub temu da so bila dela že finansirana; ravno tako so še neznani zaključki študij o uresničljivosti industrijske proste cone ria Krasu. Resolucija nadalje poudarja, da je treba preveriti realne gospodarske perspektive tudi v luči resnične razpoložljivosti industrijskih operaterjev, da bi investirali v prosti coni ter v luči sporazuma c gospodarskem sodelovanju med Jugo slavijo in EGS Ugotavlja se tudi. da bi mcra'a država in dežela posvečati večjo pozornost problemom Trsta in mu zagotoviti vlogo industrijskega in pristaniškega centra. Zaradi vseh teh razlogov se pokrajinski svet in odbor pridružujeta enotnemu boju delavcev tržaške pokrajine ter pozivata italijansko in slovensko prebivalstvo, da se polnoštevilno udeležita in podpreta demokratični boj delavcev. Istočasno si tudi želita, da bi se današnja manifestacija odvijala v najboljšem redu, da bi odgovorni organi javnega reda sprejeli vse potrebne ukrepe ter da bi delavci zavrnili vsako eventualno provokacijo Na začetku seje je skupščina z večino glasov sprejela prejudicial-no zahtevo svetovalca Brezigarja (SSk) in s tem zavrnilu zahtevo fašistov, da bi se istočasno razpravljalo tudi o njihovi v zadnjem trenutku predloženi resoluciji. Slednja je bila le protestni dokument na račun vlade, medtem ko je e-notna resolucija odražala voljo, da se pristopi k reševanju številnih problemov. Diskusija o enotnem dokumentu je bila zelo široka in poglobljena: svetovalske skupine s.* iz svojih zornih kotov skušale nakazati predloge za izhod iz krize. Tako je prišlo ponovno do izraza, da predstavlja industrijska cona naknadno možnost za razvoj mesta in pokrajine. Načrtovani referen dum o industrijski coni na Krasu so svetovalci Brezigar (SSk), Pa- jel le posameznik njegove politične skupine. Predprijava oljčnega pridelka Kolikor nam je znano, so pridelovalci oljk iz dolinske, miljske in tržaške občine že opravili stiskanje oljk in imajo že v rokah ustrezno potrdilo. Čeprav zakon predvideva, 'da lahko naredijo oljčno prij&vo in predložijo prošnjo za prispevek do konca junija, pa priporočamo, da to storijo čimprej, ker bodo tako prej deležni prispevka, ki ga nadzorniš-tvo za prehrano že itak izplačuje z dveletno zamudo. B. Simoneta bo SIRT zahtevala podaljšanje veljavnosti dopolnilne blagajne za prizadete delavce do 31. marca letos. Dne 6. marca se bodo vsi zainteresirani dejavniki ponovno sestali na tržaški prefekturi, da vzamejo na znanje izid rimskega srečanja. Kolikor bo ICIPU pristal na finansiranje preosnove, bodo na seji vzeli v razpravo vprašanje strokovne prekvalifikacije prizadetih delavcev. V nasprotnem primeru, to je če bi ICIPU ne pristal na finansiranje preosnove, pa bo treba načeti vprašanje, kje zagotoviti odpuščenim delavcem (v tem primeru bi bila razrešitev delovnih razmerij dokončna) novo zaposlitev v skladu s Scottijevimi navodili o mobilnosti delovne sile. Prometni režim po Škednju ob priliki pusta Ob priliki cškedenjskega pusta*, ki se bo začel danes in bo trajal do srede, 20. t.m„ bo veljala prepoved vožnje po škedenjskih ulicah, in sicer po sledečem vrstnem redu in urniku: danes ne bo dovoljena vožnja od 13.30 do 24. ure; v nedeljo, 17. t.m„ od 14. do 24. ure, v torek od 14. do 24. ure in v sredo od 14.30 do 19. ure. Točke, od koder ne bo dovoljeno peljati, bodo označili z ustreznimi cestnimi znaki. Izjema je le škedenjska ulica, po kateri bodo lahko vozili delavci obrata Italsider, če bodo lahko dokazali, da so namenjeni na delovno mesto, prav tako bo lahko vozil mestni avtobus. Dne 14., 17., 19. in 20. t.m. velja tudi prepoved parkiranja na Ul. Soncini, Ul. Giaco in škedenjski ulici, in sicer od 13. do 19. ure. Umrl borec in novinar Libero Verardo Po krajši bolezni je predvčerajšnjim umrl v ankaranski bolnišnici Libero Verardo, ugledni protifašistični borec in novinar. Rodil se je leta 1907 v Genovi in je že od mladih let sodeloval v protifašističnem boju. V razdobju do leta 1929 so ga dvakrat aretirali in obsodili na "za pome "kazni, po tetu 1929 pa je odšel v pariško centralo KP Italije, zatem pa šg v politično šolo v Moskvo. Ob vrnitvi v Italijo so ga ponovno aretirali, tako imenovano posebno fašistično sodišče pa ga je obsodilo na 18 let ječe. Pokojni Verardo je prišel iz zaporov leta 1943 in se takoj vključil v partizansko gibanje v severni Italiji v vrstah milanskega GAP. V februarju leta 1945 so ga ujeli Nemci ter ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, od tam pa je kmalu • Jutri ob 18. uri bo v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavitev ar-heotoškega dela dr. Ljudmile Plesničar. n.................................................................itiitiiminiiimimiimiiiitiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiuMiimiiliiiimiuiiiiil.""""""■ PO ZASLIŠEVANJU CARLA FIORONIJA V MATERI pobegnil in se vrnil v Italijo. Leta 1949 je pokojni Verardo prišel v Jugoslavijo in se kot novinar vključil v delo italijanske narodnostne skupnosti. Najprej je delal na reški radijski postaji, zatem pri časopisu «La nostra lotta*, zadnjih deset let pred upokojitvijo (leta 1961) pa na Radiu Koper kot zunanjepolitični komentator. Zavzeto se je poglabljal v mednarodna politična dogajanja in zlasti v odnose med Jugoslavijo in Italijo ter se pri tem opiral na bogate izkušnje svojega dolgoletnega revolucionarnega dela. Za svoje požrtvovalno delo je prejel tudi red dela. Pogreb pokojnega Libera Verar-da bo danes ob 16. uri na koprskem pokopališču. • Na sedežu sindikata UIL na Trgu Papa Giovanni 6 bo danes ob 16.30 zborovanje sindikata upokojencev INPS bolnišnice Santorio. MED DVEMA OGNJEMA: GORICA PROTI TRSTU Oddaja, ki jo vodi Marjuča Oficija, je namenjena tretjim razredom višjih srednjih šol - Na včerajšnjem tekmova' nju premoč goričkega učiteljišča Med dvema ognjema: spopad med šolami iz Trsta in Gorice. To je v bistvu pomen nove javne oddaje, ki jo iz Avditorija A pošilja v eter slovenska radijska postaja. Prvo poglavje te zanimive oddaje v živo, po zamisli in realizaciji Marjuče Oficije, smo imeli priložnost «pre-brati» včeraj na sedežu deželne radijske postaje, ko sta si stali nasproti ekipi III. razreda goriškega učiteljišča «S. Gregorčič» in III. razreda tržaškega učiteljišča «A. M. Slomšek». Program je seveda tekmovalnega značaja in je dovolj pester in živ. da lahko pritegne pozornost vseh poslušalcev naše radijske postaje. Kako pa tekmovanje teče? Tekmovalna skupina vsake posamezne šole šteje 10 dijakov. 5 je razmeščenih na odru, 5 pa v dvorani. Dijaki na odru so neposredno udeleženi v igri, če pa pridejo v težave, jim lahko pomaga skupina v dvorani. Zastavljenih je bilo 10 sklopov vpra- S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Miljska občina in pokrajina za varnost v Tržaškem zalivu Velika skrb za stanovanjske potrebe nepremožirih občanov • Najetje posojila poldruge milijarde lir Miljski občinski svet je na sinočnji seji odobril sklep občinskega odbora, da sporazumno s pokrajinsko upravo poveri ravnatelju znanstvene fakultete na tržaški univerzi prof. Giacomu Costi in njegovim sodelavcem študijo o problemih varnosti v Tržaškem zalivu s posebnim ozirom na naftni terminal v miljskem pristanu. Ravno tako je bila odobrena podelitev še zadnjih razpo’ožljivih zazidljivih zemljišč v občini zavodu IACP gradbenim zadrugam pa tudi zasebnim graditeljem za potrebe stanovanjskega trga. Ekonomična in ljudska stanovanja bodo gradili po izjemno nizkih cenah, tako da bodo stanovanja zares lahko dostopna tudi manj premožnim r’ojem. Gre za veliko pridobitev miljskih občanov. Na dnevnem redu je bilo še vprašanje posojila poldruge, milijarde lir iz blagajne zavoda Istituto di Ob splošni pokrajinski stavki proglaša tudi Sindikat slovenske šole celodnevno stavko učnega in neučnega osebja slovenskih šol. Odbor Sindikata vabi vse šolnike, da se udeležijo sprevoda, na katerem bo sindikat slovenske šole prisoten s svojim transparentom. ZAPORNA NALOGA ZA DOMNEVNA TRŽAŠKA ULTRALEVA SKRAJNEŽA Eden od osumljencev je univerzitetni asistent Giovanni Zamboni Ali imajo ultraleve teroristične ] tonomije, ki živita in delata v Trstu, organizacije svoje tipalke tudi v na-1 Glavni oporni steber obto: ', dasi šem mestu? Ali pot prekupčevanja najbrž ne edini, je pričevanje Carla z orožjem vodi tudi preko naših Fioronija, bivšega pribočnika založ- krajev? Vprašanje se vsiljuje spontano ob vesti, da je namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staf-fa včeraj podpisal dva zaporna naloga s to obtožbo za dva Tržačana, točneje za dva demnevna pripadnika teko imenovane organizirane av- z Jugoslavijo, (jp) ....................................................h........................... PO RELATIVNEM ZATIŠJU ZOPET TIHOTAPLJENJE Z MAMILI Nova pošiljka heroina skozi Trst Aretirana alžirski in libijski državljan - Cariniki razširili preiskavo tudi v Milan V soboto, 9. februarja so na mejnem prehodu pri Fernetičih zaplenili kilogram in petnajst dekagramov heroina. 7 tiskovnem sporočilu, ki ga je izdalo poveljstvo finančnih stražnikov, piše, kako so na vlaku, ki je pripeljal iz Jugoslavije, in na katerem je bilo mnogo potnikov iz vzhodnih držav, proizvajalk mamil, opravili financarji dlakocepsko preiskavo. V dvojnem dnu kovčka, katerega lastnik je bil neki Alžirec, so našli kilogram in 150 gramov heroina, ki pa ni bil namenjen tržaškemu tržišču, temveč bi moral romati naprej v Milan ali celo v Francijo. Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, je poveril preiskavo finančnim stražnikom, ki so nemudoma aretirali Alžirca in njegovega spremljevalca, nekega libijskega državljana. Sprva sta prekupčevalca navedla napačne podatke. Toda preiskovalci se niso omejili samo na tržaško področje in so razširili svoje preiskave tudi v Milan, saj je znano, da so se ogromne količine mamil, ki so jih iz Turčije prenašale lažne nosečnice preteklega novembra, stekle prav v Milan in nato dalje v Francijo. Na podlagi podrobnih ugotovitev so finančni stražniki izvedeli tudi za pravi ime- ni novih aretirancev. Gre za alžirskega državljana Fathelbab Ahmeda in Libijca El Sajed Tantawja. Dan pozneje so cariniki iz Gorice odkrili in zaplenili 110,800 gramov hašiša na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Mamilo je tihotapil italijanski državljan Carraro Petrus iz Bergama, ki so ga nemudoma prijavili sodnim oblastem zaradi prekupčevanja z mamili. Po zatišju, ki je v tovrstnem kri- minalu zavladalo, potem ko so neznanci odnesli iz tržaške sodne dvorane nad 50 kg čistega mamila, kaže, da so se spet povezale pretrgane niti. Toda budnost policije in carinikov ni popustila niti za trenutek. Izkušnje prejšnjih mesecev so le nekaj veljale. Mogoče bomo prihodnje dni spet priča večjemu presenečenju s prekupčevanjem in tihotapljenjem mamil iz vzhoda na zahod, (ris) Tantawy Elsajed la Mohamed Gattous nika Giangiacoma Feltrinellija in enega od ugrabiteljev inženirja Sa-ronia. Fioroni, ki je baje doživel po Saroniovi smrti hudo moralno krizo, je pred nekaj meseci sklenil, da spregovori s sodniki in da pove vse, kar ve o «oboroženi stranki*, o njenih voditeljih in članih. V tem okviru je pred časom namignil na poskus teroristov, da bi v neki avstrijski orožarni kupili brzostrelke vrste «scorpion», tiste, ki so se jih rdeči brigadisti poslužili v svojih najbolj krvavih podvigih. Posredniki kupčije pa naj bi baje živeli v Trstu. Šlo naj bi za nekeg.. univerzitetnega asistenta ter za fanta in še neidentificirano dekle. Slednja dva naj bi kupca pospremila v Avstrijo. Kupčija — tako pravi Fioroni — pa je spodletela, ker so prevratniki imeli vtis, da so pod nadzorstvom. Do tu izjave Fioronija. Dejstva — zaporna naloga, ki ju je podpisal dr. Staffa na prvi pogled potrjujejo, da je v besedah «profesorčka» vsaj zrno resnice, znano pa je, kako je v takih kočljivih : adevah težko ločiti zrnje od ljuljke. Vsekakor pa so karabinjerji in policijski agenti včeraj opravili vrsto hišnih preiskav tako na domu obeh osumljencev kot tudi pri drugih domnevnih predstavnikih izvenparlamentarne levice in organizirane avtonomije. O rezultatih širokopotezne akcije ni bilo mogoče zvedeti ničesar, dejstvo pa je vsekakor, da je bilo opaziti na kvesturi precej pričakovanja in da je bil vodja Di-gosa v uradu pozno v noč. Preiskovalci so bili vse do pozne ure nenavadno zapeti in skozi zid molčečnosti so pronicnile le skope ter težko preverljive informacije. Ime enega od osumljencev je znano: gre za Giovanni ja Zamboni-ja, asistenta na fakulteti za zgodovino in književnost, bivšega sodelavca prof. Collottiia. Fioroni - ' je baje cznačil kot vidno osebno-t v pre vratniški strukturi, ki naj bi ji načeloval Toni Negri. Resnica ali izmišljotina? Zamboni ni skrival svojih Credito Fondiario delle Tre Vene-zie za dovršitev javnih del. V pričakovanju teh sredstev bo pobudo financirala Tržaška hranilnica. Denar bo občina uporabila med drugim za uresničitev socialnega centra v Žavljah. Na začetku seje je župan Bordon počastil spomin podpredsednika višjega sodnega sveta Bacheleta in ostro obsodil stopnjevanje terorizma, z druge strani pa najavil, da miljska občina pristopi k današnji splošni stavki. • V okviru glasbenih srečanj bosta danes ob 18.30 nastopila v baziliki sv. Silvestra sopranistka Pia Ferrara in organist Vincenzo De Gregorio. Nov odbor kriške sekcije VZPI ANPj ............ Pred kratkim se je v Križu sestal novoizvoljeni odbor vaške sek-sije VZPI-ANPI, ki je začrtal smernice za bodoče delovanje ter si porazdelil funkcije. Za predsednika je bil potrjen Ferdinand Bogateč, podpredsednik je Alojz Bogateč, tajnik pa Viktor Bogateč, medtem ko je bil za njegovega namestnika izvoljen Marko Tence. Za blagajnika je bil potrjen Ladko Lozar, zapisnikar je Mirko Doušak, gospodarja pa Just Busetti in Alojz Pertot. Odgovoren za vzdrževanje spomenika je Emil Kobau, nadzorni odbor pa sestavljajo Angel, Oskar in Rudolf Košuta, odgovorna za izlete pa je Zofija Sedmak. V odboru sta še Lucijan Tence in Dušan Košuta, ki se je moral zaradi delovnih obveznosti odpovedati funkciji tajnika. šanj sestavljenih iz učnih Vre^?j. tov ter iz sodobne družbene m I turne problematike. Vprašanje ■ včerajšnjo oddajo je izdelala P° I na komisija, ki jo sestavljajo F I fesorji Elvira Slokar, Lili cetm ■ Marija Cenda in Karel černk, . komisiji pa je tudi nekakšen I sodnik, komisar j osebi Ada parnika. .i, Včerajšnje srečanje je V°}e :J v vročem tekmovalnem vzdušje, kar se gre zahvaliti predvsem I teljici oddaje Marjuči Oficiji m JI nemu sodelavcu Gregorju pa tudi navijanju kolegov-dil^“A nastopajočih. Navijaška premoč j] | bila seveda na strani Tržačanov, pa so morali že ob prvi oddaji r goltniti pekoč poraz, saj so seJjJ riški tekmovalci pokazali kot TJ pripravljeni od svojih tržaških ; nikov in so zasluženo zrnat„ izidom 29:24. Vsako vprašanje I bilo namreč točkovano. Oddaja *Med dvema ožlT|l^j| lahko nudi tudi nekakšen v znanje posameznih dijakov, . I roma šol, saj so vprašanja na z učnimi programi. Če včerajšnje srečanje, moramo r J dati, da so dijaki III. razreda l „ škega učiteljišča vsestransko pripravljeni, predvsem kar filozofijo in glasbeno vzgojo in TJ ob teh vprašanjih so si nabran A ločilno prednost. Vsekakor pa "L. zasledili pri obeh ekipah tudi n ^ tere bistvene pomanjkljivosti^. J na primer neznanje o kulturne l umetniškem snovanju v zame]517,1 kot da to ne bi spadalo v učm.r 4 gram, kot da dijaki ne žimi ^ istem prostoru, trdno povezam 1 \ šo stvarnostjo. Zmagovito ekipo goriškega v . Ijišča so sestavljali dijaki Ana vel, Sonja Pelicon, Katarina baj, Jožica Zniderčič, Robert . Ugo Dornik, Igor Devetak, gJ Gergolet, Adrijana Devetti ,n. A ris Mermal ja. Prihodnja , rt|. živo. na kateri se bosta srečala I razreda goriškega in tržaškega ( govskega zavoda, bo na sporen | sredo, 12. marca, (mč) Ruzante:evi «Ponrenklj danes v PD Rovte-Kolonkove< Danes zvečer bo Slovensko ^°L-\ gledališče iz Trsta gostovalo l’Le svetnem društvu Rovte-Kolom ^ s komedijo italijanskega avtorfi^ gela Beolca - Ruzanteja & Naši igralci Alojz Milič, Aa m-kustja in Zlata Rodošek so s t° medijo obiskali že veliko štev}‘ ^ ših vasi in bili povsod deležni ^ ga sprejema. S svojim PosTec*fci,, nastopom in dobršno mero ko LJ ki ji daje moči tudi izrazit t°n0f I lekta, zbujajo igralci med 0 I stvom smeh in dobro voljo. m- Delo je zrežiral Jože Babič, za* I vod je poskrbel Alojz Milič- *aM Ob tretji obletnici smrti nep?jtf nega .noža in očeta Dorčeta je žena Anica, otroci Drejc. J? in Manica z družinami 30.09“ ^ za godbo iz Nabrežine, 30-00? (jjn za Fante izpod Grmade in lir za Jadran. ultralevih pogledov in je javno de lil na univerzi bilten «Ccntroinfor-mazione*, ki ,,a mnogi ocenjujejo kot neuradno glasilo RB. Vprašanje pa je, ali bi se tako lahko tako izpostavljal, če bi bil res vidna osebnost prevratniške organizacije. Imena drugega osumljenca preiskovalci niso hoteli povedati, češ lahko bi se še skrival v Trstu. Če pa naj prisluhnemo govoricam, ki so se širile zvečer, naj bi baje šlo za Giana Serena, enega od domnevnih voditeljev tržaške avtonomije, ki je živel nekaj let v Padovi. Kot rečeno pa gre le za govorico, ki je do pozne ure r.i bilo mogoče preveriti. (vt) • Na sedežu barkovljanske sekcije KPI (Rumena hiša) bo danes ob 20. uri konferenca - debata na temo «Kdo so teroristi v Trstu in v državi*. Govoril bo član pokrajinskega tajništva Monfalcon. Dne 13. februarja je v miru zaspal naš dragi ANTON ZADEL Pogreb bo jutri, 15. februarja, ob 10.15 iz mrtvašnice g'aV’ ne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hčerka O!®9 z možem, sinova Oskar in Mario z že-nama, brat Rihard in vnuki Trst, 14. februarja 1980 Pogrebno podjetje Zimolo Rajonski sveti Jutri se na sedežu v Proseški u-lici na Opčinah sestane rajonski svet za vzhodni Kras. Seja bo ob 17. uri. Neznan utopljenec v Barkovljah Včeraj ob 13.30 so mimoidoči potegnili iz morja v Barkovljah truplo neznanca. Moški je star od 25 do 30 let, visok približno 175 cm, majhne rasti in s kratko rdečo brado. Pri sebi ni imel nikakršnega dokumenta, zato policija ni mogla ugotoviti njegove istovetnosti. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji Rdečega križa in karabinjerji barkovljanske postaje. Dežurni zdravnik dr. Loiacono je ugotovil smrt zaradi utopitve. Truplo so na ukaz vicebrigadirja karabinjerjev Alda Milana prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Nenadoma nas je zapustil naš dragi VENC0 OTA uri iz mrtvašnic® Pogreb bo jutri, 15. februarja, ob 13. glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec. Žalostno vest sporočajo žena Nada, hčefj ke Ana, Mariza in Sonja, zetje ter vnu*3 Kroglje, 14. februarja 1980 Pogrebno podjetje Zimolo Za vedno nas je zapustil naš dragi OSKAR KURET - C0RETTI Pogreb bo danes, ob 12.45 iz hiše žalosti. Žalostno vest naznanjajo žena brat Bruno, sestri Angela in Valeni z družinami, svakinje in nečaki Opčine, Boljunec, Turin 14. 2. 1980 14. 2. 1960 Pred dvajsetimi leti nas Je zapustil 14. 2. 1980 AVGUŠTIN VELJAK Vedno se ga spominjajo Darinka, Vanda in Virgilio & drugi sorodniki. Trst, Koper, 14. februarja 1980 fsrsi Tl ra T? 1 rsfi ki !! ras p Ki H 9 A IK k II i m Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče v Tr- .? gostuje danes, 14. t.m. in ju-“k 15. t.m. ob 19.30 v Idriji s Podstavo Edvvarda Albeeja »Kdo se Virginije Woolf?* ROSSETTI Danes ob 20.30 Stalno gledališče iz Ir. e Predstavna delo Tonyja Cuc-ar,e «Pipino il Breve*. V abonmaju odrezek (izmeničen). VERDI V soboto, 16. t.m., ob 18. uri (red J. uprizoritev opere E. Wolf-Ferra- Ja »Štirje grobijani*. AVDITORIJ d»u!?esU14- t m- ob 20.30 gle-,Ce Gerolamo iz Milana pred-v. la delo «Mi voleva Strehler* "taunzia Michelija. * 5 * Avditoriju v Ul. Torbandena r®™ 19-. 20. in 21. februarja, tri lam u , Predstave, namenjene šo-vna-’ i a eta gledališča Verdi, ki ga i:!?1 koreograf Alfredo Kollner. So-Ri^. S4a ^usanna Proja in Tuccio gano. Na sporedu so trije baleti, . ajajo skupno približno eno uro in sicer baron Otello, Feux d’artifice in Di -Jen- Za informacije in brezna ?a, vab.ila se lahko šole obrnejo tiskovni urad gledališča Verdi. Koncerti 'GLEDALIŠČE V TRSTU ALINUR IN OVEN Z MODRIMI ROGOVI vas vabita na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 17. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu. Zaradi današnje stavke je Kulturni dom dopoldne zaprt. Rezervacije miz za otroško pustno rajanje jutri, 15. t.m. in v soboto, 16. t.m. od 10.30' do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (telefon 734-265). 14 ^ji^lild Sv. Silvestra bo danes, Ferra Uaria, ob 18.30 koncert dua sonranaxvDe GreS°ri°: pia Ferrara Na c "incenzo De Gregorio orgle. Vi^-redu: Laudario di Cortona, ranto^30*1' Lunglais. Vidor, Du-’ Mozart in Savasta. rj\H vm* GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Ruzante PCMJENKI DaneS) 14 t m ob w 30 na tti PD Rovte-Kolonkovec, 1 Monte Sernio 29. Kino Bar!*3!3 «Satisfaction love*. Dori To , m- Prepovedan mladini Ari«? 48, Sen ? Zaprt0- njpi- 8,88 «Quadrophenia». F. Da-vsalr’ V/inget. Barvni film za E*cel«gar' diavn?r 48,88 *La maledizione del bilari; °*' Barvn‘ film prepovedan Dfauao31! pcd 18- letom, bio tC ?• 48,88 *Speed Cross*. Fa-dan J?, : Dsrvni film. Prepove Fenl^la?‘ni P°d '4 letom. Barvni?? *InlSrno*- D- Argento. Pod , m- Prepovedan mladini Mignn 4 ' letom- ^Hodrn 48,88 «Running il vincitore*. slon? ri™atico 15 30-22.00 «Confes-Vni p:, 00 a porno-hostesš*. Bar- 18 u"1. Prepovedan mladini pod Cvetom. Potamjjn38 *4° sto con gli ippo-nifiTT ' B■ Spencer, T. Hill. Barv-Moh™ za vsakogar. AnS10, Zaprto. Prem., j *Blue nude* G. Amato. CaPitol Sn ntladini pod 18. letom. „ Povpriu« 8 ,*Pensi°ne paura». Pre-Volta nvro .rn4adini pod 18. letom. Vft‘oriivJe) Zaprt0-atacca V,encto 16.30 »La malavita film ' a Palizia indaga*. Barvni letomPrep°veban m'adini pod 14. di S? 48'30 «Quel dolce corpo dan mi3j. 9arvni film. Prepove-^ mladmi pod 18. letom. ŠK KRAS organizira danes, 14. t. m., s pričetkom ob 21. uri v gostilni Križman v Repnu PUSTNI PLES Igral bo ansambel LOJZETA FURLANA Rezervacije miz v gostilni, telefon 227-115. PD FRANCE PREŠEREN in PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA vabita na tradicionalno PUSTOVANJE ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SPORED PLESOV Danes, 14. februarja, od 20.30 do L ure. Sobota, 16. februarja, od 21. do 4. ure. Nedelja, 17. februarja, od 20.30 do 0.30. Ponedeljek, 18. februarja, od 20. do 24. ure. Torek, 19. februarja, od 21. do 4. ure Ansambel SUPERGROUP bo igral vse večere razen ponedeljka, ko se boste zavrteli ob zvokih »VESELIH GODCEV*. OTROCI — pustni ples bo v nedeljo, 17. februarja, od 15. do 18. ure. Igral bo ansambel SUPERGROUP. Zabavali vas bodo domači humorist.. VABLJENI MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR priredi danes, jtitri in v soboto PUSTNO OSMICO NA BRDINI Postregli bomo z dobro kapljico in s cvrtimi bikovimi jajci po znižanih pustnih cenah. ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORJE priredi na pustno soboto, 16. februarja, od 21. do 4. ure v športnem krožku na Proseku P L ES Rezervacije miz na sedežu društva. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO V KNJIGOVODSTVU gbv 844>ve^amo vse udeležence, da smo morali iz tehničnih razlo-davani 1 naslednie spremembe: danes, 14. 2. odpade prepreda,,! •Zaratli bolezni Predavatelja, v torek. 19. 2., odpade ništ„„ a"Je- V torek, 26. 2., bomo začeli s predavanji o bančni1, Predavatelj Klavdij Brajnik. Cicerone fj?gP°reci PredavanJ Je na razpolago na SDGZ, Ulica Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja NA TRŽAŠKEM in °DBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV V TRSTU . vabita V Parn,Lin Prijatel*. da ^ jutri. ls- februarja 1980, ob 17. uri Udeiežeronh Ddseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4, Trst, h PRIJETNEGA prijateljskega popoldneva kuska 4,01110 Preživeli v družbi Marija Pogačnika, sledila bo za-za vse prisotne. TRADICIONALNI NOVINARSKI PLES bo 16. februarja v vseh prostorih Kulturnega doma z začetkom ob 21.30 Vabila so na razpolago v Kulturnem domu od 18. do 20. ure. f Čestitke Sodelavci SLORI iz Trsta in Čedada čestitajo dr. VITU SVETINI, članu nadzornega odbora, k rojstnemu dnevu. Danes praznuje svoj 75. rojstni dan naša draga mama in nona JULIJA KRIŽMANČIČ iz Gropade. Še na mnoga zdrava leta ji kličejo sin Ladi z ženo Jelko, Betty in Valter. V Ricmanjih praznuje danes ZDRAVKO KURET svoj god. Vse najboljše mu želijo družine Benčič, Gašperlin in Laine. Razna obvestila Športno društvo Polet vabi na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 19. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini čevljev Malalan v Proseški ulici. SKI UNION prireja smučarski izlet v Ravascletto v nedeljo, 17. t.m. Informacije in orijave na sedežu združenja. Slovensko društvo naravoslovcev in tehnikov bo priredilo jutri, 15. t.m., ob 20: uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom - Teorija in uporaba grafov. Predaval bo prof. Drago Bajc. Vabljeni Spored pustnih večerov v gostilnah na Opčinah: DANES 14. 2., gostilna »Valeria* (Pri Fabčiču); JUTRI, 15. 2., gostilna Simonič. V omenjenih gostilnah boste postreženi s pristno domačo kraško hrano in kozarcem dobrega vina. Znani harmonikar vas bo zabaval z veselimi motivi na harmoniko. Vabljeni ! V soboto, 16., v nedeljo, 17., in v torek, 19. februarja, bo v Prosvetnem domu v Ricmanjih pustna zabava ob zvokih ansambla «Pomlad*. V sredo 20. t.m., ob 17.30 pustni pogreb z brezplačno zakusko za vse udeležence. Vabljeni. PD Vesna sklicuje v nedeljo, 24.2., v kriškem Ljudskem domu ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1 Izvolitev-delovnega predsedstva, 2. Poročila', 3. Pozdravi, 4. Razprava, 5 Razrešnica, 6. Volitve 7. Razno. ŠD Vesna prireja v torek, 19.2., v Ljudskem dofnu v Križu pustni ples od 21. do 5. ure Popoldne od 15.30 dalje pa bo v istih prostorih otroško pustno rajanje V občinski umetnostni galeriji razstavlja do 18. februarja Annamaria Ducaton. OB DANAŠNJEM POSVETU 0 ENERGETIKI Strokovnjaki bodo posredovali svoje skušnje s toplarno v Brescii ŽENSKI PEVSKI ZBOR TABOR Z OPČIN vabi na dobre joške in pustne specialitete v osmici,' k bo na pustno soboto v Prosvetnem dumu na Opčinah Včeraj-danes * ETRTEK, 14. februarja iSe v?.*j Valentin h -29 r. ® ,ob 7.10 in zatone ob vzide „Klz‘na dneva 10.19 - Lu-Jotrj Pc,“-36 in zatone ob 15.22. 1 PKTEK, 15. februarja JORDAN hl^-5 stm!-a4: naJviAja temperatu-ob jo PmJe. najnižja 3,8 stopi-mb nflr 7 -^pinj, zračni tlak !?.stotna Pl',a’ brezvetrje, vlaga 78- temne! ?koraj jasno’ mor-ie Piivje, mperatura morja 8,8 sto- '4°?V Rojstva in SMRTI eni-’ Fulvjn0,,,?1^ D. niele Cristo-084,1 Uhsse, Gianluca Mic- Vertia. ^ 82-letna Cornelia Ta- v okolici • tel. 228-124; Bazovica; tel 226-165; Opčine: tel. 2114)01; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel 271 124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecelliq 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančišek) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančišek) L ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽRA Nočna služba za zavarovance (NAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531. ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje do jutri, 15. februarja. MLADA slovenska družina išče stanovanje v goriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro «stanovanje». PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev. 225320. TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn - Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust na vse blago. URADNIK za popoldansko honorarno pisarniško delo dobi zaposlitev pri ŠZ Bor. Interesenti naj predložijo svojo ponudbo na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. DANILO • USLUŽBENEC Agencije Alpe Adria nujno išče stanovanje v središču mesta. Telefonirati v uradnih urah na tel. št. 794672 int. 52. LUPINC v Praprotu je odprl osmi-co, toči belo in črno vino. IŠČEMO uradnika/co z aktivnim znanjem angleščine in italijanščine ter po možnosti z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine; Za informacije telefonirati na (0481) 2756 v delovnem času. PRODAM avtomobil ford capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14 do 15.30 in od 19. ure naprej na tel. št. 829014. KUPIM prenosni generator z iztokom izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500 1200 VA. Telefonirati na Ste Vilko 815151. ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za prevoze za civilno odgovornost v^eh riziko va i nudi agencija Švab, Assicurazior' Ge nerali Trst, Ul. Genova 14, tele fon 151-034: podružnica na Opči nah. Ul. Salici 1, tel. 211489, S toplo vodo, ki termične centrale Kako razviti deželni energetski načrt, to bo tema predavanja, ki ga dežela danes ob 16. uri prireja v goriškem avditoriju. Uvodne be sede bo izrekel deželni odbornik za industrijo Dario Rinaidi, o odnosu med energijo ter Krajevnimi ustanovami pa bo spregovoril dr. Luciano Silveri, predsednik CRIPF.T. dežele Lombardija, sicer pa pred sednik občinskega podjetja v Bre scii. Glavni direktor «Spa Lcmbar-dia Risorse* dr. Luigi Franco Bot-tio bo razvil temo: deželni ener getski sistem . programski predlogi. Sledili bosta razprava in povzetek zaključkov. Zanimivo sreča nje organizira deželni odbor javnih podjetij krajevnih ustanov (CRIPELi dežele Furlanije - Julijske krajine. Predavanje Luciana Sil veri ja. predsednika občinskega podjetja v Brescii, bo omogočilo, da bodo po slušalci, povečini sami strokovnjaki na energetskem področju, iz prve roke prejeli infofmacije, kako so v Brescii rešili vprašanje ogrevanja. To mesto v Lombardiji je namreč edino mesto v Italiji, kjer so zgradili centralno toplarno za mestne potrebe. To jim je bilo mo goče storiti predvsem • zato, ker so v mestnem podjetju združiti prav vse storitve: vodovod, elektriko, plin, smetarsko službo toplarno itd Pri takšni organizaciji javnih storitev ne prihaja do nasprotij med posameznimi podjetji, ki zasledujejo različne interese, ampak se uve ljavlja en sam interes, in to skup ni interes vseh občanov. Morda je prav, da v zvezi z današnjim sestankom povemo še nekaj zanimivosti s tega sektorja. Predvsem to, kaj je bilo doslej storjenega na zakonodajni ravni. Lani so sprejeli zakon o varčevanju pri uporabi energije (zakon od 14. septembra 1979). ki predvideva denarne prispevke za tiste občine ali njihove konzorcije, ki bodo polo žili cevi za centralno ogrevanje mestnih predelov. Raziskave so pokazale, da toplarne prihranijo na leto okoli 650 kg kurilnega olja na prebivalca, kar predstavlja okoli 20 do 25 odstotkov celotne energije za kurje nje. Ta prihranek so izračunali v primerjavi z uporabo kurilnega olja za klasično ogrevanje posameznih stanovanjskih hiš. Pri tem pa ne gre" saTnri'"za''ogrevanje stanovanj,, ampak tudi za proizvodnjo tople sanitarne vode. V1'okviru taksne” nove energetske filozofije strokovnjaki iščejo rešitve, kako izkoristiti toplo vodo, ki kot stranski in neizkoriščen proizvod nastaja pri proizvodnji električne energije v termični centrau v Tržiču. V tem obratu samo 40 odstotkov nafte izkoriščajo za proizvodnjo elektrike, 10 odstotkov sc je izgubi, 50 odstotkov pa se je uniči v ohrajevalni napravi. Ohlajeno vodo v kondenzatorju spuščajo v morje, ki je v Panzanskem zalivu za kakšno stopinjo bolj toplo, kar kvarno vpliva na ribji zarod in tudi na morsko rastlinstvo. Če bi vodo v kondenzatorju, ki je sedaj ne morejo izkoriščati za radi prenizke temperature, nekoli ko bolj segreli, bi sicer namesto sedanjih 40 proizvedli samo 35 odstotkov električne energije, zato pa bi imeli 55 odstotkov več tople vode, ki bi bila tako topla, da bi z n.io lahko ogrevali stanovanja. Tr Žič. in ne samo Tržič, bi s tem rešil vprašanje ogrevanja stanovanj. Takšno politiko smotrnega izkoriščanja toplotnih virov je mogoče voditi samo pod pogojem, da ob staja čimbolj tesno sodelovanje med državnim električnim podjetjem ENEL in občinsko upravo. Celo več Topla voda bo k potrošniku prišla po nizki ceni samo ta krat, kadar ne bo šla »skozi roke* posrednikov, ampak jo bo dobavljal proizvajalec sam V tem na je srž vprašanja. Doslej je italijanska družba pokazala, da ima preveč razdrobljeno organizacijo (ne samo na tem sektorju), da bi bila to sposobna izpeljati. Kadar teče beseda o tem. kako so drugje v svetu, v bolj bogatin državah rešili to vprašanje, navajajo za primer Pariz, Leningrad. Moskvo, številna jugoslovanska velika mesta, vsaj šest. Dodajmo pa tudi Novo Gorico, kjer imajo toplarno za velik mestni predel kot so Ledine. O prihranku, ki ga takšno ravnanje prinaše, smo pisali poprej. Sedaj dodajmo še drugo do bro plat; manjše onesnaženje o-zračja. Ali botfo predstavniki mestnih podjetij iz Brescia danes dovolj prepričljivi, da bodo naše politike prt* pričali o koristnosti prenosa njihovih skušenj v naše kraje. Ali bomo pri nas začeli izkoriščati vse energetske vire, da bomo malo manj odvisni od uvoza nafte, predvsem pa, da se bomo greli ceneje? nastaja kot stranski in neuporabljiv proizvod ENEL v Tržiču, bi lahko ogrevali stanovanja tev za tista ključna vprašanja, ki pogojujejo izpeljavo popolne samo-osvojitve podgorske tovarne. Ta vprašanja zadevajo plačilo dolgov zavodu za socialno skrbstvo, zavodu ICIPU, določitev višine terjetev ji dolgov med podgorsko tovarno in Holdingom Bustese. To so torej tako imenovana tehnično-pravna vprašanja, za nekatera izmed njih se že nakazujejo določene možnosti rešitve. Pogiavje zase pa je, kakšni so dejanski nameni lastnikov, potem ko PROSVETNO DRUŠTVO «JEZERO* . DOBERDOB priredi v soboto, 16. februarja, ob 19.30 v Prosvetni dvorani PREŠERNOVO PROSLAVO SPORED: odprtje fotografske razstave «Naša zgodovina in kultura*; ' priložnostni govor; nastop moškega zbora »Jezero*; nastop Sovodenjskega noneta; sodeluje pesnik Marko Kravos. Vabljeni! bo osamosvojitev tudi izvedena. To kar predlaga predsednik upravnega odbora podjetja Cotonificio trie-stino Romani, za sindikate ni sprejemljivo, saj pomeni odpis okrog 500 (morda celo 600) delovnih mest odstopanje od junija 1978 sklenjenega sporazuma. To kar predlaga Romani ni nikakršen načrt za globalno osamosvojitev podjetja, kvečjemu bi v krajšem času dovedlo do še večje odvisnosti od drugih, pravijo sindikati, ki vztrajajo na tem, da mora načrt biti usmerjen v izpopolnitev proizvodnega ciklusa tako da bodo iz tovarne prihajali končni izdelki, ker je samo to predpogoj za ohranitev števila zaposlenih. Takega načrta pa do zdaj še ni. Zakaj? Stavka in zborovanje proti terorizmu V okviru vsedržavne splošne stavke, ki so jo oklicali sindikati kot odgovor na zadnji teroristični izpad v Rimu, je bila včeraj dopoldne na osrednjem trgu v Tržiču velika delavska manifestacija, pri kateri-so sodelovali v glavnem kovinarji ir. delavci nekaterih drugih strok. PONOVILI JO BODO OB KONCU LETA Člani združenja «Corso amieo» so pozitivno ocenili akcijo Ob tej priložnosti je bilo v goriških trgovinah prodanega veliko več blaga kot običajno Trgovci, včlanjeni v združenje jo ima v goriškem gospodarstvu Corsj amico, so na družabnem večeru končali zadnjo novoletno akcijo. V združenje se je prijavilo več kot petdeset trgovcev, kar je precej več kot v prejšnjih letih; pridružili so se tudi nekateri posamezni trgovci iz nekaterih sosednih ulic, tako da nekateri že mislijo, da bi v bodoče to reklamno akcijo razširili na več mestnih predelov. Kot je znano, je v lanskem decembru vsak kupec v pridruženih trgovinah dobil za vsakih pet tisoč lir oštevilčen kupon, s katerim je sodeloval na žrebanju. Za nagrado sta bila dva avtomobila ford. Dolgo časa po žrebanju ni bilo znano, kdo sta srečna dobitnika, mislilo se je, da so to jugoslovanski kupci,-ki jih je bilo v tistih dneh zelo veliko v Gorici. Tik pred zapadlostjo pa sta se srečna dobitnika javila. Prvonagrajenka, neka mlada gospa iz Gorice, ima o-čitno srečno roko, kajti pred devetimi leti je na podobnem žrebanju v Vidmu že dobila en avtomobil. Na že omenjenem družabnem srečanju so bili prisotni poleg trgovcev članov Corso amico še ravnatelj združenja trgovcev dr. Scarano, župan De Simone, predsednik trgovinske zbornice Lupieri, zastopniki finančne intendance in tiska. Nagrajencema so izročili ključe, in knjižice avtomobilov. V svojem govoru je dr. Scarano poudaril važnost, ki DAVČNO POTRDILO BORI DUHOVE... JUTRI STA VKA GOSTILNIČARJEV KAM NAJ GREMO NA KOSILO? Tudi gorički gostinci so se pridružili vsedržavni akciji • Vlada je delno ugodila njihovim zahtevam in do konca letošnjega leta bodo kazni precej znižane - Bloke potrdil je treba čimprej žigosati na pristojnih uradih Jutri najbrž ne bomo dobili v gostilnah in restavracijah kosila in marsikje niti kave ali čaše vina. V vsej, ali skoro vsej državi, bo nam-Teč prvi dan stavke gostilničarjev v znak protesta ‘proti novemu državnemu zakonu, ki jih obvezuje, da izdajo za vsako konsumacijo s hrano gostu tako potrdilo, ki bo tudi davčno veljqvrto. . V “‘'Ganci Šo se gošiilhičarji 'ria povabilo tukajšnje zveze trgovcev sestali pred'‘nekaj dnčvi ‘in sklenili aa se pridružilo vsedržavni akciji. Prisotnih jih je bilo kar precej in marsikdo med njimi je v svojem lokalu razobesil rumen plakat, na katerem so obrazloženi razlogi stavke. V nekaterih lokalih pa teh plakatov nismo videli, zato ne vemo, ali se bodo tudi ti pridružili akciji, ali ne. Po vesteh, ki prihajajo iz ostalih krajev države, se da sklepati, da bo stavka zajela večji del Italije. Ne bodo pa stavkali gostinci v Bologni, kjer imajo neki mednarodni sejem. Sploh ne bodo stavkali gostinci dežele Veneta in oni v bocenski pokrajini. Slednji so v svojem tiskovnem poročilu izjavili, da nimajo problemov davčnega značaja, saj vedno izdajajo potrdila gostom in gre dosedanje različne oblike faktur le zamenjati z novo obliko. , Z a kaj pravzaprav gre? Rimska vlada je na pobudg ministra Revi-glia predlagala zakonski osnutek in parlament ga je odobril, da je treba od letošnjega 1. marca v vseh gostilnah, restavracijah, hotelih, povsod, kjer je na prodaj pripravljena hrana, gostu izdati oštevilčeno davčno potrdilo (ricevuta fiscale). Gostilničar bo seveda moral vse te fakture registrirati v svojo dnevno knjigo dohodkov, gost pa bo moral hraniti potrdilo tudi, ko gre iz lokala. Lahko se bo pripetilo, da bodo finančni stražniki ustavili gosta nekje na pločniku pred lokalom in ga ZA VOŽNJE V INOZEMSTVO vprašali za potrdilo. Če ga ne bo imel pri sebi, bo gost plačal kazen. Precej višja bo kazen za gostilničarja, če ne bo izdal potrdila. Kazen lahko doseže milijon lir. Minister Reviglio, ki je: pred dnevi na televiziji prikazal številke davčnih utajevalcev, je prepričan, da se bodo davčne utaje v vsem trgovskem sektorju ,^lp gmejfte. stinci mu služijo tud i kot odskočna deska za podobne akcije na račun drugih kategorij, vrjdps&vi trP°ycev in svobodnih poklicev. Gostinci so sicer trdili, da se ne upirajo davčnemu potrdilu, da pa so proti navodilom vlade, ki točno predpisuje, kaj mora biti na potrdilu napisano. Hoteli so tudi, da finan-ca ne bi kaznovala že od 1. marca dalje, marveč da bi imeli poskusno dobo. • , Temu je posebna parlamentarna komisija, ki se je sestala v Rimu v torek, delno tudi ugodila. Do konca leta, od 1. marca, bodo kazni tako za gostince kot za goste precej znižane. Ponovna stavka v tem sektorju bo 1. marca. Gostinci pa si morajo omisliti davčna potrdila. Te je moč kupiti SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ŠZ »DOM* priredita na pustni torek, 19. februarja, ob 15. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 OTROŠKO PUSTNO MAŠKARADO Poskrbljeno bo za pijačo in krofe, igrice, srečolov, ples. Predvajali bodo tudi otroške filme. Omejitve za avtoprevoznike tudi za nafto proste cone V telegramih iz Rima županu nasprotujoče si izjave Danes sestanek s komisarjem Nicolinijem Po sestanku, ki je bil v torek na deželnem odborništvu za trgovino in industrijo v Trstu in ki sta se ga udeležila tudi goriški župan ter predsednik pokrajine, ter seveda predstavniki sindikata in podjetja Cotonificio triestino, je za danes napovedan nov sestanek, tokrat s komisarjem dr. Nicolinijem, ki vodi prisilno upravo podjetij Bustese. Danes naj bi skušali poiskati reši-* Rimskim in goriškim državnim funkcionarjem Očitno ni do tega, da bi olajšali delo tukajšnjim avtoprevoznikom, ki živijo v glavnem od mednarodnih prevozov in niso v podobnem stanju kot njihovi kolegi v notranjosti države, za katere pomeni vožnja s tovornjakom v inozemstvo nekaj izrednega, ne pa nekaj vsakdanjega. Kot je znano, je od začetka leta sem veljaven odlok, da ne smeio italijanski in tuji avtoprevozniki izvažati v tanku svojega tovornjaka nafte, ker je nafta v Italiji ce nejša kot v drugih državah. Ker je bila v prvih dneh omejitev kar pri petdesetih litrih in ker 'niso bili tuji šoferji o tem obveščeni, je prišlo marsikje do prepirov in na tržaškem obmejnem prehodu Fernetiči so se nekateri francoski šoferji stepli s financarji m končali pred sodiščem. V kasnejših dneh je rimsko finančno ministrstvo delno ugodilo protestom šoferje^ in dovolilo, da lahko izvozijo iz države prav toliko litrov nafte, kolikor so je imeli v posodi za gorivo ob vstopu v državo. Rimska vlada je s tem na eni strani delno ugodila šoferjem, na drugi pa jasno namignila, da se v Italiji kupljena nafta porabi le za vožnje po italijanskem ozemlju. Drugače pa je v Gorici, kjer imajo lastniki tovornjakov bone proste cone. Tako kupljena nafta je nekoliko cenejša od one v svobodni prodaji v Italiji in še bolj od one kupljene v drugih državah. Tukaj šnji avtoprevozniki so izjavili, da porabijo nafto proste cone v glavnem za vožnje po tujih cestah, v glavnem po Jugoslaviji. Če je ne smejo izvoziti, jo bodo morali kupiti v tujini, plačati jo dražje in seveda bodo potem tudi cene prevozov višje od sedanjih. Na stvar so opozorili tukajšnje oblasti in goriški župan je pred časom imel stike tako s podtajnikom Deganom kot z generalnim direktorjem carin dr. Del Gizzom. Ta mu je s telegramom 23. januarja zagotovil, da na goriški meji ne bo do upoštevali količin goriva prosto cone. Goriški župan je o tem ob vestil avtoprevoznike. V pogovoru z goriškim direktorjem carin pa je ugotovil, da v našem mestu niso dobili nobenega navodila iz Rima. Župan se je spet pozanimal v Rimu, kako je s stvarjo, v teh dneh mu je generalni direktor carin sporočil, da preklicuje vsebino prvega telegrama, kajti na podlagi obstoječih pravil niso možne izjeme. Žu pan je seveda protestiral. Za zdaj ni nobenega pozitivnega odgovora^ v nekaterih avtoriziranih tiskarnah (pri nas jih ima tudi slovenska tiskarna Grofica). Bloke s potrdili je treba zatem oštevilčiti in žigosati na registrskem uradu ali na uradu IVA. V obeh so nam povedali, da so se nekateri posamezni gostinci že javili pri njih in pravočasno poskrbeli za žigosanje potrdil. Našim. gostincem svetujemo,, da to žigosanje opravijo čimprej, kajti zadnje dni februarja bo, kot je običaj za vsako stvar v Italijiy brez dvoma 'beliko gneče v omenjenih- dveh u-radih. Vsi bodo čakali zadnji trenutek v upanju, da se morda parlament premisli. Tokrat pa ne bo tako. Lačnim gostom pa za jutrišnji dan svetujemo, da se oborožijo s potrpežljivostjo v iskanju gostiln. Odpraviti odprta odlagališča smeti Že lani smo poročali o sila neprijetni zadevi, ki posebno v zimskem času močno vznemirja Rupen-ce pa tudi prebivalce bližnjih krajev, predvsem pa njihove nosove in pljuča. Prisiljeni so namreč vdihavati smrad, ki se zlasti v večernem in,nočnem času širi iz odprtega odlagališča smeti in industrijskih odpadkov pod Mirnom, na kraju, ki mu domačini pravijo v Mlakah. Pred to nadlogo niso Rupenci varni niti za zaprtimi vrati in okni svojih domov, saj je koncentracija plinov v zraku tudi veiika, da se smrad širi tudi v zaprtih stanovanjih. Lani je kazalo, da se bo stvar, po prvih protestih uredila in to dokončno. Ugotoviti je treba, da v tem času ni bilo storjenega ničesar in se odlaganje in sežiganje smeti nadaljuje. Mirenci so, tako ugotavljajo nekateri hudomušneži, vprašanje u-spešno rešili, seveda, kar zadeva njih same, saj smrad skoraj nikoli ne doseže njihovih hiš, ker se zračne gmote po navadi zmeraj premikajo v smeri proti Rupi in Ga-brjam, vzdolž Vipave. • V soboto, 16. februarja, bo v Gradišču prvi deželni kongres sindikata umetnikov. Odvijal se bo v občinski sejni dvorani, s pričetkom ob 15. uri. mala trgovina ter dejal tudi. da je v trgovini bodočnost, saj imamo med trgovci zelo veliko mladih operaterjev. Odveč bi bilo poudarjati, da je zadnja akcija «Corso amico* zelo uspela. Zakaj se na kaj podobnega ne spomnejo tudi trgovci v drugih ulicah? Gledališča V občinskem gledališču v Krminu bo drevi ob 20.30 nastopila gledališka skupina «Attori e tecnici* iz Rima. Predvajala bo Obutega mačka, L. Tieka. Predstava je druga po vrsti v letošnji gledališki sezoni. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, Avtor skupina: Najemniki. Danes ot 16. uri abonmajska predstava za red ŠCBP ter ob 20. uri abonmajska predstava za red S četrtek. Obe predstavi bosta v veliki dvorani Kulturnega doma. Predavanja Ženski odsek PD Briški grič v Števerjanu vabi danes, 14. februarja, ob 20. uri na vzgojno predavanje prof. Franca Demšarja o odnosih med starši in otroki. Predavanje bo v prostorih na Valerišču. Prosveta Predsedniki društev, včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo na Goriškem, se bodo zbrali na posvet danes zvečer ob 20. uri na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2. Govor bo o koledarju letošnjih poletnih prireditev. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi 28. februarja ob 20. uri redni občni zbor v prostorih na Verdijevem korzu 13. Vabljeni. Na pokrajinskem konzorciju za pomoč in rehabilitacijo, ki skrbi za subnormalne otroke, bodo potrebovali začasno osebje, ki naj bi nadomeščalo osebje odsotno zaradi bolezni. Potrebujejo učno1 in pomožno osebje. Zainteresirani naj pošljejo na upravo konzorcija v Gradišču ob Soči, Ul. Roma 9 (tel. 99133) prošnjo na navadnem papirju z o-Sebno dokumentacijo. Tam dobijo tuiji ustrezrfa pojasnila. Prosvetno društvo »Oton Župančič* iz Štandreža, priredi jutri, 15. februarja rob 20. uri, redni občni zbor v Domu Andrej Budal, Vabljeni. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vljudno vabi člane in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 16. februarja, ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 20. aprila priredilo avtobusni družinski izlet na Repentabor s skupno večerjo in srečolovom. 17. in 18. maja pa vabi na dvodnevni družinski avtobusni izlet na Plitvič-ka jezera. Prijave in informacije na sedežu društva, vsak delavnik v dopoldanskem času. Prijave bodo sprejemali do oddaje razpoložljivih mest. Slovensko planinsko društvo v Gorici se bo udeležilo tekmovanja za pokal Lepi vrh, ki bo v Ovčji vasi 24. februarja. Udeležijo se ga lahko mladi smučarji in smučarji srednje generacije, (letniki med 1948 in 1971). Društvo bo ob tej priložnosti organiziralo tudi avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 19. februarja. 24. februarja pa bo društvo priredilo tudi običajni smučarski izlet v Cima Sappada ali na Nevejsko sedlo. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. februarja. Kino Danes predstavitev himalajske odprave V mali dvorani Ginnastica Gori-ziana bodo danes ob 21. uri predstavili italijansko - nepalsko alpinistično odpravo, ki bo letos poleti skušala stopiti na streho sveta. Vrh Everesta naj bi dosegli po običajni zahodi# smeri. Odpravo bo vodil Benečan Francesco Santon, v njej pa bo kar šest ali sedem članov alpinistov iz naše dežele. Dva bosta iz Vidma, in sicer Riccardo De Eccher in Paolo Bizzarro, dva iz Trsta Piero Mozzi in Marzio Babi-le, Gianpaolo Zernetti iz Tržiča ter Goričan Adelchi Sil vera. Pa morda še zanimivost. S skupino bo odpotoval v Nepai tudi naš himalajski veteran dr. Jože Andlovič. Na današnji predstavitvi bodo prikazali dokumentarni film o odpravi na A-napurno HI. pred tremi leti. Aretacija zaradi posesti mamila Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so finančni stražniki aretirali Pietra Carraro iz Bergama. Pri njem so našli llo gramov hašiša. Carrara se je vračal v Italijo iz Jugoslavije. (Juriča VERDI 16.30—22 00 «GegebeUavita». F. Bucci in L. Polito. Prepovedan nrdadini pod 14. letom. CORSO 17.30—22.00 «Io sto con gli ippopotami*. B. Spencer in T Hill. Brvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »Una donna particolare*. Prepovedan mladini ped 18. letom. Irzie EXCELSIOR 16.30-22.00 «L’uomo ragno*. PRINCIPE 17.30-22.00 «11 ladro di Bagdad*. Nova (Juriča in okolica SOČA 18.00— 20.00 «Obračun v hudičevem klancu*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Mojstri Šao-lina*. Hongkonški film. DESKLE 19.3j «Imenujem se nihče*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan to ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore. Ulica Fratelli Rosselli 23, telefon 72-340. Prispevki Ob obletnici smrti očeta daruje družina Radinja 20.000 lir za prosvetno društvo »Naš Prapor*. NA 8. KONGRESU POLJSKE ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE Edward Gierek predlaga pogajanja za popuščanje napetosti v Evropi Vznemirjenost zaradi obujanja hladne vojne in oboroževalne tekme - Skrb za poljsko družbeno rast VARŠAVA — Še nikoli ni v zahodnih krogih vladalo tolikšno zanimanje za kongres poljske združene delavske partije kot v teh dneh, saj je osmi kongres poljskih komunistov prva tovrstna manifestacija po sovjetskem posegu v Afganistanu in obujanju hladne vojne v konfrontaciji med obema velesilama. Politični opazovalci do potankosti pretresajo uvodni referat politbiroja, ki ga je prebral prvi sekretar CK PZDP Edivard Gierek, predvsem tisti del, ki se nanaša na mednarodni položaj. Gierek je kot pričakovano poudaril poljsko zvestobo proletarskemu internacionalizmu in zavezništvo s Sovjetsko zvezo, ki predstavlja «neprobojni ščit poljske varnosti*. Precej trezno pa je prikazal mednarodni položaj, ko je izrazil vznemirjenost zaradi preložitve ratifikacije sporazuma SALT 2 in poudaril, da sklep NATO pakta o razmestitvi novih raket v zahodni Evropi spodbuja privržence hladne vojne in uvaja novo obdobje oboroževalne tekme. Takoj pa je pristati 1, da osnovni cilj ooljske zunanje politike ostaja stremljenje k popuščanju napetosti in zglajevanju sporov s pogajanji. Gierek je ob tem predlagal konferenco o popuščanju napetosti in evropskem razoroževa-nju ki naj bi bila v Varšavi, «me-*tu simbolu*. Predlog so do sedaj pozitivno ocenili predvsem v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je zunanji minister Genscher izjavil, da je treba tak predlog upoštevati. Odgovor zahodnoevropskih zaveznikov, pa bi bil mogoč po madridskem srečanju o evropski varnosti in sodelovanju. Glede oboroževalne tekme je prvi sekretar PZDP pohvalno ocenil dosedanje pobude papeža Janeza Pavla D, ki predstavlja «visok doprinos za dosego miru». Gierek je tudi poudaril, da je treba pustiti še naprej odprte poti do sporazumevanja v Evropi in v svetu. Glavni del Gierekovega referata je bil posvečen notranjepolitičnim problemom, predvsem gospodarskemu načrtovanju za prihodnje petletno obdobje. Pohvalno je ocenil dosežene uspehe, a ni zamolčal težav in pomanjkljivosti, ki bi lahko grozile, da se položaj v bodoče še poslabša. V gospodarski politiki je poudaril štiri prednostne naloge: hitrejši razvoj kmetijstva in prehrambene industrije, stanovanjaske gradnje, smotrnejšo porabo energije in surovin ter krepitev proizvodnje za izvoz, Poudaril je tudi, da bodo vse to lažje dosegali, če bodo delovni ljudje bolj kot doslej sodelovali pri upravljanju in odločanju. Med zahodnimi opazovalci je ob sedanjem 8. kongresu vzbudila precejšnje zanimanje tudi odsotnost delegacij držav varšavskega pakta, razen predstavnikov Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Kaj naj to pomeni, je za sedaj težko ugotoviti. Tako član politbiroja KPSZ Mihail Suslov kot član presidija CK KP Češkoslovaške Vasil Bilak pa sta za razliko od Giereka branila sovjetsko intervencijo v Afganistanu in krivila za napetost na Srednjem vzhodu ameriški in kitajski imperializem. (voc) njeni notranji in zunanji politiki. V pogovoru z direktorjem urada Brankom Bogunovičem in dopisnikom Tanjuga na sedežu OZN Rodoljubom Bogojevičem je visoki funkcionar OZN za informiranje dal priznanje Tanjugu za objektivno in vsestransko obveščanje o vseh aktivnostih svetovne organizacije, (dd) BONN — Urednik dopisništva jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug v Bonnu Ivo Vajgl je bil včeraj ponovno izvoljen za predsedni- __ ______ ka združenja tujega tiska v Zvezni I cer francoske, nemške in slovenske republiki Nemčiji, | v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na pobudo dežele Lombardije V Milanu kongres o reformi krajevnih uprav MILAN — V Milanu se je prejšnji teden končal, dvodnevni kongres, ki ga je organizirala dežela Lombardija s sodelovanjem drugih dežel, pokrajin in občin. Zborovanje, katerega tema je bila reforma krajevnih uprav, je odprl predsednik deželnega sveta Lombardije Smu-raglia. Na zborovanju je bila prisotna tudi delegacija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik Mario Colli. Po uvodnih referatih političnega in strokovnega značaja, je delo potekalo v petih komisijah. V prvi komisiji, ki je obravnavala problem teritorialne razdelitve krajevnih u-prav v zvezi s predvideno reformo, tako pokrajin kot občin je posegel tudi deželni svetovalec ŠSk dr. Drago Štoka, ki je poudaril nujnost, da se v bodoči reformi krajevnih uprav upošteva tradicionalna, kulturna in zgodovinska značilnost narodnih skupnosti, ki živijo v državi in si- BEOGRAD — Odbor za zunanjo politiko pri zveznem zboru skupščine Jugoslavije je včeraj proučil poglavitne značilnosti in rezultate 34. rednega zasedanja generalne skupščine OZN. Poudarili so, da je to zasedanje potrdilo povečano zanimanje mednarodne skupnosti v celoti za neuvrščeno politiko in za naraščajočo vlogo politike neuvrščenosti in gibanje samega v sodobnih mednarodnih odnosih. Na zasedanju so dale neuvrščene države in dežele v razvoju največje število pobud, prek katerih so izrazile interes celotnega človeštva za lllllllllllllllllll■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||ll|||||||||||||||||lllllllllllllllllm|llllll,ll||n,,|||||||,|||)|||||||||||||||U|U)||||||||||||||||||||||)||||||||U||||||||||||||||||| Kravar propada, občina pa ne ukrepa Upravitelji niso doslej naredili ničesar, da bi rešili vsaj najbolj žgoče probleme vasi SEJA ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO SKUPŠČINE SFRJ Večje zanimanje v svetu za politiko neuvrščenosti OZ\ naj ostane nezamenljiv dejavnik za reševanje velikih političnih in gospodarskih problemov sodobnega sveta Nov urad agencije Tanjug v New Yorku NEW YORK — Uradni predstavnik generalnega sekretarja združenih narodov in direktor za tisk svetovne organizacije Rudi štajduhar je včeraj obiskal novi informativni urad tiskovne agencije Tanjug v New Yorku. Ta urad ima za nalogo, da kar najbolje informira članice svetovne organizacije, še zlasti neuvrščene države kot tudi številno jugoslovansko kolonijo izseljencev v ZDA ter ameriška sredstva javnega informiranja o Jugoslaviji ter ČEDAD — Ni prvič, da v zadnjem času pišemo o Kravaru in okoliških vaseh, ki sodijo v občino Sv. Lenart. In ni naključje, da vztrajamo pri poročanju o teh vasicah, v katerih živi okoli 40 družin. Stanje v Kravaru je res zaskrbljujoče, prebivalstvo pa je mnenja, da gre glavno odgovornost za porazni položaj naprtiti občinski upravi. Res je sicer, da so občutne tudi posledice potresa, nekateri specifični problemi pa opozarjajo na nemarnost upraviteljev. Glavno vprašanje je voda, za katero niso poskrbeli niti med poletjem, ko je bilo pomanjkanje najbolj akutno. Prebivalstvo je prosilo, da bi jim dobavljali vodo s cisternami, kaže pa, da se upravitelji niso zganili in nekdo med njimi je baje pripomnil, da bi bilo ceneje oskrbovati občino z vinom kot pa z vodo. Prav tak > pereče je vprašanje kanalizacije in ceste, javna razsvetljava je skrajno pomanjkljiva. Vse to pa — pravijo prebivalci — v na- sprotju z dokazi (predvsem so to lično preurejene hiše), da bi mladi radi ostali doma. O vseh teh vprašanjih je bil pred nedavnim govor na skupščini vaščanov, ki so zelo zaskrbljeni za prihodnost vasi. Mario lizzero o prizadevanjih KPI za mir v svetu SV. LENART — Na povabilo sekcij KPI Nadiških dolin je Mario Lizzero v Sv. Lenartu govoril o mednarodnih vprašanjih. Na vprašanje, če je mir na svetu v nevarnosti je Lizzero odgovoril, da obstaja konkretna nevarnost, da pride do oboroženih spopadov: sedanji trenutek je nastopil po obdobju popuščanja napetosti, ki sta ga označevala sporazum SALT 2 in helsinška listina. Dejstvo, da ZDA niso ratificirale sporazuma SALT 2, vprašanje «evro-izstrelkov*. stanje v Iranu in končno vojaška zasedba Afganistana od strani SZ, vse to je privedlo do poslabšanja mednarodnega stanja. Lizzero je nato navedel stališča KPI v zvezi z afganistansko krizo. Dejal je, da ni mogoče na noben način upravičiti zasedbe tujega ozem lja in da je treba zato odločno zahtevati umik sovjetskih čet iz Afganistana. Prizadevanje in boj za mir sta še zlasti pomembna v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kajti prebivalstvo te dežele je že s podpisom osimskega sporazuma ugotovilo, kakšno pridobitev pomeni prijateljstvo in sodelovanje med narodi. KPI, je še dejal Lizzero, si vsekakor prizadeva za mir in obsoja vsakogar, ki ga ogroža. V zvezi s tem je še dodal, da nosijo del odgovornosti za sedanje stanje tudi ZDA, kjer podrejajo miroljubno sožitje dogajanjem v zvezi s predsedniškimi volitvami. univerzalni značaj popuščanja, graditev nove mednarodne gospodarske ureditve, resničnega procesa razorožitve, dekolonizacije, reševanje kriznih zagat ter krepitev mednarodne varnosti in odpravo vmešavanja in posredovanja. Angažiranje neuvrščenih na teh področjih je bil njihov konkretni prispevek k izvajanju odločitev 6. konference neuvrščenih. Posebnega pomena za svet je, da so se na zasedanju močno uprli posredovanjem in drugim oblikam vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, kar je eden glavnih vzrokov nestabilnih mednarodnih razmer. Neposredni rezultat krepitve zavesti o teh nevarnostih je bilo sprejetje resolucije o hegemonizmu ter sprejetje predloga o izdelavi deklaracije proti posredovanju in vmešavanju. Odbor je na včerajšnji seji opozoril tudi na stališča Jugoslavije, da morajo Združeni narodi ostati nezamenljiv dejavnik za reševanje velikih političnih in gospodarskih problemov sodobnega sveta. Jugoslovanska delegacija je bila na 34. zasedanju zelo aktivna in je imela stike s predstavniki velikega števila drugih držav. Dosegla je dobre rezultate in tako prispevala k utrditvi vloge in ugleda Jugoslavije v OZN in v mednarodnih odnosih. ..........imiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii.■iiiiimmu.milili....■■iimiiiimiuMiumiiimimmimm...imun........... VOJAŠKA PRISOTNOST SZ IN ZDA NA SREDNJEM VZHODU SOVIET PENETRATION Dragosavac končal obisk v Romuniji BEOGRAD — Sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac se je vrnil v Beograd iz Bukarešte, kjer se je mudil na krajšem prijateljskem in delovnem obisku na povabilo romunske KP. Med drugim se je Dragosavac pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem KP Romunije in predsednikom SR Romunije Nicolaem Ceausescom. Med razgovori v Romuniji je Dragosavac izmenjal mnenja o aktualnih mednarodnih problemih in drugih vprašanjih, ki imajo obojestranski interes, (dd) Zemljevida nazorno ponazarjata krizno žarišče na Srednjem vzhodu. Na levi vpliv Sovjetske zveze . A-friki in na Srednjem vzhodu. Številke na črnem polju označujejo dr žave trdne sovjetske vplivne sfere, številke na belem polju pa države, na katere SZ lahko vpliva. Na območju Srednjega vzhoda so v prvi skupini Afganistan, Etiopija in Juž- ni Jemen. Desni zemljevid pa označuje države, ki so privolile v pristajanj'- ameriških vojnih ladij in letal v njihovih pristaniščih in na letališčih. Strateško pomemben je še zlasti Oman zaradi dostopa v Perzijski zaliv. Zanimivo je, da a-meriška tiskovna agencija AP navaja Kenijo kot državo, ki je pod vplivom SZ, obenem pa tudi kot dr- žavo, ki bo nudila ZDA oporišča. Ta nejasna opredelitev države še enkrat dokazuje zmedo, ki je nastala po posegu sovjetske vojske v Afganistanu. Nagrada za najboljše dramsko besedilo KRANJ — Letošnjo nagrado Slavka Gruma za najboljšo dramsko besedilo lanskega leta je žirija, ki so jo sestavljali kritilF 'Andrej Inkret, režiser Mile Korun in ravnatelj Drame SNG Maribor Bojan Štih, podelila dramatiku ttiišanu Jovaniču za besedilo «Karamazovi». Nagrada je bila podeljena med praznovanjem dneva, slovenske kulture v Prešernovem gledališču v Kranju, ki je stalni organizator tedna slovenske drame. Za nagrado je konkuriralo 19 novih ali prvič objavljenih dramskih besedil. Pred analizo izvajanja stabilizacije BEOGRAD — Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije se bo zavzemala, da bi najkasneje do aprila v vseh delovnih družbenih in družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih skupnostih analizirali trimesečno izvajanje dogovorjene politike gospodarske stabilizacije. To obdobje je dovolj dolgo, da bi prišli do spoznanj, ki bi utegnila vplivati na popravke na področju akcije za stabilizacijo. To je med drugim rekel Vasil Grivcev na včerajšnji tiskovni konferenci, ko se je z novinarji pogovarjal o bližnji seji predsedstva zvezne konference, i.a kateri bodo sprejeli akcijski program zvezne konference pri izvajanju politike gospodarske stabilizacije. VIDEM — Med obnovitvenimi de li v videmskem gradu so pod po dom vhodne dvorane odkrili pet človeškim okostnjakov. Kaže, da gre za ljudi, ki so umrli pred nekaj stoletji. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.55 Neposreden prenos pogreba Vittoria Bacheleta iz Rima 12.30 Šolska vzgoja: Zgodovina italijanskega risanega filma 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in * Danes v parlamentu 14.55 Lake Placid: Zimske olimpijske igre 18.00 šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 18.30 D’Artagnan: Dvajset let pozneje. 2. epizoda, 2. del 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Doctor Who «Arca spaziale*, 4. in zadnji del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Variete 21.40 Dolly, filmske premiere 22.30 Sindikalna tribuna Ob konci DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Potrošniška oddaja 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Človekovi prijatelji Program za mladino 17.00 «Simpatiche canaglie*, komični film 17.25 Risanka 17.30 Nadaljevanje prihodnjič 18.00 šolska vzgoja: Znanost in človeški napredek 18:30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer s. . . Carlom Dapportom vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Ulice v San Franciscu: Pogumna ženska, TV film 21.35 Aktualni dogodki in ideje 22.30 Književne novosti Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje ves Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: Zdravje: družinska terapija 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Odgovori na vprašanja, oddaja, ki jo vodi direktno iz' studia Elio Bartoiini 20.00 Malo gledališče 20.05 Siena: glasbeni magazin 21.00 DNEVNIK 3 — Tednik Vse o socialnih problemih 21.30 DNEVNIK 3 22.00 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.10, 10.00, 15.45 v šoli 16.45 Poročila 16.50 Svetilnik, mladinska nadaljevanka 17.25 Lake Placid: Smuk za moške 18.40 Mladi o mladih 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Studio 2 22.05 V znamenju 22.20 Lake Placid: Smučarski tek na 30 km Koper 17.25 Lake Placid: Smuk za moške 18.30 Lake Placid: Smučarski tek na 30 km z« moške, hitrostno dr? ie za ženske 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 Inšpektor Kili, film Režija: Eoman Gary Igrajo: James Mason, Je® Seberg in Stephen Boyd 22.15 Dokumentarna oddaja 22.45 Glasba brez meja: London 1979 Zagreb 17.25 TV DNEVNIK 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 20.50 Močnejši spol, kontaktna oddaja 22.00 TV DNEVNIK 22.15 F. Shubert: Osma simfonija v H - mfflu ŠVICA 14.55 Zimske olimpijske igre 18.30 Program za mladino 19.35 TV film 20.45 Kinoteka: Zlata kočija — film 22.45 Balon — barvna oddaja TRST a RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. Poročila: 7.20 Dobro jutro po na- 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Glasba še; 7.45 Pravljica za dobro jutro; za dobro jutro; 8.40 Včertij v paf 8.10 Jutranji almanah: Vprašanja lamentu; 8.50 Glasbeni utrinki; sodobne družbe; 9.00 Iz arhiva; 9.00 Glasbeno govorni spored } 9.40 Evergreen; 10.10 Radiski kon- Dacio Maraini; 11.00 Mina P°ie cert; 11.30 Jugoslovanski pevci; Battistijeve popevke; 11.08 Buff«' 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 lo Bill - nadaljevanka- 11.30 Or-Sedem not; 13.20 Glasba po že- nella Vanoni in Walter Chiari: Ijah; ?«*<•!;lfc.W*to 13.15 Vi in jaz; 14.03 Poje mi na obisku*; 14.30 Na goriškem 'Donatella Moretti- 15 03 Ralh-vaiu^iS.OO Mladi priči; 15.15 Naj- 15.30 Radijsko Opoldne; l6-,4° novejša lžuaja plošč; 16.00 «Dvi- Klasična glasba; 17.00 Patchivork. gnjena zavesa*; 16.40 Diskoma- 18.35 Programi pristopanja; 19-2« ruja; 17.10 Mi in glasba: Sklad- Nepozabljene plošče- 20.00 N«-be z nabožno tematiko; 18.00 Kul- gradno tekmovanje »Opera-Kviz* turni prostor. 20.30 Italijanske povesti- 21.03 Ev KOPER ropa v glasbi; 21.50 Plošče; 20.3« (Italijanski program) Glasba in fantasija. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, LJUBLJANA 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, R30 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za do 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, ll-01'’ 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila *o\j luiuuia, i.vv vriasDa za do- iž.OO, 14.00, 15.00, 19.00 Poroča®-bro jutro; 8.32 Solisti klasičnih 6.50 Dobro jutro otroci!- 7.20 Rv instrnmpntov Q K KVilJn-o 1---n T • v., ’___„/1nV: inštrumentov; 9.15 Knjiga po ra diu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Leteči zmaj; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Leteči zmaj (ponovitev); 15.45 Mini juke-box; 16 00 Slovenski mladinski pisatelji; 16.10 Glas ba; 16.32 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Jugoslovanska u.uu Ul w JUU u Uti PCI . | | ,MV - kreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8-*0-Mladina poje; 9.05 Z radiom "a poti; 9.45 Turistični lapotki z« naše goste iz tujine; 10.05 R?' zervirano za...; 11.35 Znano >fl priljubljeno; 12.00 Na današnJ' dan; 12.10 Znane melodije; 12*: Kmetijski nasveti; 12.40 Od do vasi; 13.00 Danes do 13-®®;. 13.20 Obvestila in zabavna glasha; 13.30 Priporočajo vam. . .; M Enajsta šola; 14.20 Koncert z« pop glasba; 18.15 Poje Antonello mlade poslušalce; 14.40 Jezikov"’ Venditti; 18.32 Orkestri lahke rlas- pogovori; 14.55 Minute za Er’ be; 19.00 Lirični glasovi: sopran Victoria de Los Angeles; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; piguvun; i-t.oo ivunuie za «r 15.30 Zabavna glasba; 15.50 «Ba dio danes, radio jutri*: »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob H-00' 18.00 Vsa zemlja bo z nami ® pela. . .; 18.15 Lokalne radij® postaje se vključujejo; 18.35 KI« sična glasba; 18.55 Minute za Er a DA, , ’ 10-°7\ vorocua; siCna glasba; 18.55 Minute za ^ ' 6JI0 Glasba za dobro jutro; 13.05 19.25 Obves'iIa in zabavna čK opevke se vrstijo; 13.41 Mladi ba; 19 35 Lahko noc, otroci!; 1°_/ izvajalci; 14.00 Mali koncert lah- Minute z ansamblom Mojmira & 14 37 Glasbeni notes; peta; 20.00 Četrtkov večer dom« 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po čih pesmi in napevov; 1. 05 ^ zel ah: 16.00 Mladinska ndda in • f**i*o**»; 01 ac m- željah; 16.00 Mladinska oddaja, 16.10 V ritmu mladih; 16.30 Primorski dnevnik. \.iii pi-oun ui imjDcvuv, k* terarni večer; 21.45 Glasbena bf digra; 22 20 Informativna odd«J v angleščini in nemščini. I I 1 Bob Woodward Carl Bernstein v: J Prevedel Dušan Dolinar NIKONOV PADEC 103. Naslednjega dne sta se Brežnjev in Kissinger vrnila v Moskvo, predsednik pa je odpotoval v Minsk.* Obiskal io Katin, kjer so nacistične čete 22. junija 1943 zaprle v skedenj in zažgale 149 Rusov. Sel je čez širno, odprto polje in se ustavil pred soho moža, ki nosi v roki svojega nirtvega otroka. Sedel je k majhni mizici in se podpisal v knjigo za goste. Slišati ni bilo nič drugega kakor udarjanje spominskih zvonov na vsakih petnajst sekund in tleskanje fotografskih aparatov. Ljudje iz tiskovnega urada so si delili skrbi zaradi mračne, samotne predsednikove prikazni V ponedeljek zvečer se je Nixon vrnil v Moskvo in se tam posvetoval s Kissingerjem. Zunanji minister je medtem govoril z Brežnjevom in se nato pet ur pogajal z zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Po dolgem času se jima je posrečilo izdelati nadomestilo za očitni zastoj ob sporazumu o ofenzivnem orožju. Podpisali bodo protokol, a katerim se bosta obe strani obvezali, da bosta z nadaljnjimi pogajanji izdelali sporazum, ki naj bi veljal do leta 1985. To ni bilo nič drugega kot sporazum, da se bodo sporazumeli v prihodnje. Kissingerju so se takšni dogovori običajno upirali; sodil je, da mu zapirajo tnqž-nost za bodoča pogajanja. Toda Sovjetska zveza in Amerika sta se sporazumeli, da je to vendarle bolje kakor priznati, da je zagon pri popuščanju napetosti strt. Tako bosta raje ustvarili ta navidezni sporazum, uredili pa bosta dve dosti manj pomembni zadevi: omejili bosta podzemeljske poskuse in razpostavljanje obrambnih raketnih sistemov. Predsednik je bil vidno razočaran. Upal je, da bo dosegel mnogo več. Zvečer se je pridružil Brežnjevu v zadnji izmenjavi zdravic. Brežnjev je omenil, da bi «sporazumi verjetno lahko bili širši«. Predsednik je vnovič poudaril, kako pomembni so — z več različicami — njegovi «osebni odnosi«, njegovo «osebno prijateljstvo« in njegovo .osebno razmerje« z 'Brežnjevom. Sovjetski voditelj se temu snubljenju ni odzval. Govoril je o .občutku spoštovanja in prijateljstva« med ameriškim in sovjetskim ljudstvom. Obred podpisovanja so priredili naslednje jutro. Ziegler se je trudil, da bi odel vrh z reklamnim sijajem, ki je presegel njegov vsebinski doseg, in je sporazume zaljšal z zgodovinskimi prispodobami. Ves čas potovanja in obiska je vztrajno zahteval, da se Kissinger ne sme udeležiti obrednega fotografiranja. Na posnetkih naj se prikazujeta samo predsednik in Brežnjev. Fotografije najpomembnejših uradnih dogodkov kažejo vse razen ene same oba voditelja. Predsednik se je med poletom nazaj v Združene države, ki je trajal devet ur in pol, ukvarjal z govorom (»Mirovni proces trdno napreduje.,.«), ki naj bi ga -v Mainu, ob prvem pristanku na ameriških tleh, imel po televiziji. Od tam je nameraval odpotovati naravnost na Key Biscayne. VVashingtona ni maral niti obiskati. Sprejem v Mainu, ki ga je prenašala televizija, je vodil podpredsednik Ford. »Ne morem se izmakniti sklepu,« je dejal, «da se je znova potrdila veljavna svetopisemska rekla: .Blagoslovljeni naj bodo tvorci miru!’« OSEMNAJSTO POGLAVJE Peter Rodino in njegov pravni svetovalec John Doar sta med potekom postopka, ki naj bi privedel do sojenja predsednika, skrbno pazila, da bi prikrila svoja čustva in sklepe. Sleherno izjavo v javnosti in sleherni zasebni manever sta odmerila tako, da bi zbudila vtis o nevarnosti. Ta videz je bil potreben. Odbor sta nasitila s seznamom hudodelstev, ki jih je zagrešila Nixonova Bela hiša sama pa si pri tem nista dovolila nikakršne ocene ali pripombe. Njuna strategija je bila usmerjena k temu, da bi ustvarila večino za sojenje in odpoklic, ki bi jo sestavljalo enaindvajset demokratov, kolikor jih sedi v odboru, in nemara še kakega pol ducata republikancev. Predsednik odbora se je 27. junija vračal iz dvorane, kjer ie teklo zasliševanje, h kosilu, Z živci je bil precej na robu. Po šestih tednih zasliševanja za zaprtimi vrati so ga vztrajno priganjali, naj postopek pospeši. Republikanci so ga napadli, češ da demokratska večina namenoma zavlačuje zasliševanie. Demokratsko vodstvo, ki je bilo za te očitke dovzetno, se je pogrezalo v čedalje očitnejšo zadrego. Obiskal je pri pisarni svojega administrativnega pomočnika Francisa 0'Briena, ki je bila urejena kar v niši ob hodniku — 0'Brien je lam klepetal s tremi no- vinarji, Samom Donaldsonom iz televizijske družbe A® ter Paulom Houstonom in Jackom Nelsonom iz Los Ang^(S 'limesa. Tisk je ravnal z Rodinom nadvse milo in njeno — češ tu je kongresnik Slehernik iz pjevvai*11’ ki se prav nič ne pretvarja in je pošten ter premici®*1 človek. ;' rl Kaj misli predsednik, kako se razvrščajo glasovi"* odboru? Rodinu je popustila pozornost, pa je povedal, kar * mu je zdelo: za sojenje in odstopitev bo glasovalo vse11 enaindvajset demokratov, uradno jih po tem ni poVf**' šal, se pa na to precej trdno zanese. Enaindvajset K1*' sov zadostuje, da preide postopek v razpravo pred predstavniškim domom, vendar se mu zdi, da bi s, jim moralo pridružiti vsaj še pet republikancev, ker 15 bil to potem res krepak predlog. .ii Izkušeni vvashingtonski poročevalec Nelson ni inl1 nikakršnega razloga za slutnjo, da bi Rodino utegn govoriti samo zasebno. Naslednic jutro je v Los Angeie Timesu na. prvi strani pisal, da je Rodino v sV°. pisarni neznanim .obiskovalcem« Izjavil, da bo po n'0’ govem vseh enaindvajset demokratov glasovalo za s°w jenje in odpoklic, poleg tega naj bi bil Rodino naštel 4 šest republikancev, ki se bodo po njegovem najverjetnel pridružili večini — Williama §. Cohena iz Maina, Cald*0' la M. Bulterja iz Virginie. Hamiltona Fisha ml- .! Henryja P. Smitha iz Nevv Torka ter McCloryja in backa iz Illinoisa. * Letalu z novinarji, ki je sledilo predsednikovemu je oh V*j®| počila zračnica, med poletom pa mu je odpovedal motor. K«P’ sovjetskega letala je prišel v oddelek za potnike in si natočil ko®' vodke, ob vrnitvi v pilotsko kabino pa je vzel s seboj še 0 ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA DANES V POKALU PRVAKOV OEUBAŠlt IN TOVARIŠI PRED ODLOŽILNO TEKMO V TEI A VIVU Partizan bo igral doma proti Real Madridu - Španski igralci favoriti gajevska Bosna, evropski klub- e- jugoslovan- «Lj ___f _ __ M bo verjetno danes odi-p^, ključno tekmo košarkarskega ne_ a Prvakov za uvrstitev na e-čani °° L>rv’tl dveh mest. Sarajev-s * Bodo namreč v Tel Avivu S2 Makabijem, ki ima ?.fi° “ “ issarstiTa; Varova 0tl Sinudyneju Tanjevičevim W ne preostaja drugega, zmaSoa Aa!?es odločno jurišajo na prejV, ,J*bova naloga pa bo vse izredn abka: Makabi je namreč Dj l’ nevarno moštvo, ki računa kan. Plc° dobrih ameriških košar-neaV A. samlasa Prv’ič v tem prven-r tiamrea na vrBu lestvice. Kras ti1 Premzl V nedeljo z zgovornim »*btežWgal Aurisino, potem ko so i°Si n ' zaključili prvi polčas z k ekipa V nadaljevanju pa ln ^fasa zaigrala kot prero-ln točki Vyem zasluženo odnesla ? od n’ s katerima se je oddaljijo rpnarednega tekmeca za jj0i b° ^|Sica CGs v Kra- zato še bolj zanimiv pa je v nedeljo •ahkn ?r^enetljivo Gajo’ ki - o tudi odnesla ves izku-s tem seveda naredila še k:.Proti pr-?rasu- Gajevci so nam-v ,lfl v j«., 7a>grali res učinkovi-(.Nstvn vem Polčasu prišli tudi Cat ne |Tzal,0 da i>m zmaga ^Vreea nakiŠ a-' saj jim je biIa b_~ «0 itrmi- onjena (predstavniki KaMlago Vi v prvern delu igre na j “bran ,\me‘rovko. katero je b-j,,,,. l,J- Pred koncem pa je f ■ . vratar Kante ^ek^nsodn118, ka^ro ie dokaj 3'Po Cev teJPrečni sodnik, re- Hii‘^Pravila n tokrat Priložno-£ sojdušte ' °meniti treba, da i.nik Pred/13 ^kmi napeto, saj V k4t tei niasn<> Poslal v slačil- !$5 Sni: i sčena nJe„seveda okoristila aar trj P-Bopercuffe, ki ima .T^ke prednosti pred 3:2 0:0 1:1 1:3 2:2 SKUPINA M Edera - Esp. S. Giovanni Inter Ts - Cave CGS - Gaja Aurisina - Kras Sistiana - S. Luigi LESTVICA Kras 19, CGS 18. Edera 12. Gaja in S. Luigi 11, Inter Ts 9, Aurisina, Esp. S. Giovanni in Sistiana 8, Cave 4. PRIHODNJE KOLO 17. 2. 80 Sistiana - Aurisina Kras - CGS Gaja - Inter Ts Cave - Edera S. Luigi - Esp. S. Giovanni SKUPINA N IZIDI 12. KOLA Union - Chiarbola 0:9, GMT - S. Andrea 0:0, S. Sergio - S. Vito 3:1, Op. Supercaffe - Rabuiese 1:0, Roia-nese - S. Anna 4:0. LESTVICA Op. Supercaffe 22, GMT 19, S. Anna 17, Roianese 14, S. Andrea 13, Artigiani in S. Sergio 9, Rabuiese, Chiarbola in S. Vito 8, Union 3. B. R. Pred S. Anno. Prrd sobotno tekmo z Romunijo Priprave italijanske državne reprezentance RIM — V Rim je včeraj dopotovala romunska državna nogometna reprezentanca, ki bo v soboto odigrala prijateljsko srečanje z Italijo. Romuni se vračajo z dolge turneje po Južni Ameriki, kjer so od devetih tekem izgubili samo eno Kot je poudaril njihov tehnični komisar Kostantin Cernaianu, je to rej obračun več kot pozitiven in z optimizmom pričakuje tudi sobotno tekmo v Neaplju. Medtem pa se tudi «azzurri» v Cavi dei Tirreni (Salerno) vestsno pripravljajo na sobotno srečanje. Včeraj so opravili enourni trening in tudi krajšo trening tekmo. Ob tej priložnosti je trener Bearzot spregovoril tudi o vseh sedmih e-najstericah, ki se bodo udeležile finala evropskega nogometnega prvenstva. Tako je glede Španije dejal, da je zelo neugoden nasprotnik. saj je njena igra precej podobna italijanski. Vendar je za Španijo, je dodal Bearzot, evropsko prvenstvo bolj etapa na poti svetovnega prvenstva kot pa cilj Drugače je z Anglijo, ki tudi predstavlja močno oviro, vendar «jo dobro poznam, je zatrd'1 italijanski trener, zato me ne more pre senetiti*. Pri Belgijcih je zlasti poudaril celoten kolektiv, ki je potr dil svojo veljavo že s tem, da se je uvrstil v finale. Nemci pa po njegovem mnenju nimajo še docela izpiljene ekipe, vendar sna velikih tekmovanjih vedno zmagajo* je dodal. Po Bearzotovem mnenju pa kvn lifikacija predstavlja izreden uspeh za češkoslovaško, kar potrjuje, da je znova dosegla raven iz leta 1976. Glede Nizozemske pa je pripomnil. da je doslej izgubila pre več svojih asov, vendar ne gre po zabiti, da ji je prav s sedmimi re zervami proti Vzhodni Nemčiji h spelo rešiti rezultat. Edina Grčija naj ne bi bila na višini ostalih. Vendar je prav na take treba paziti, saj lahko pripravijo največje presenečenje, je zaključi! Bearzot. KOŠARKA KORAČEV POKAL Zanesljiva zmaga Antoninija iz Siene V C skupini Koračevega pokala je Sieni Antonini po pričakovanju in zasluženo premagal Borca iz čačka, ki je igral brez Arsiča in Androiča z 82:64 (43:33). Najboljši košarkar na igrišču je bil Američan Bucci, ki je dosegel 27 točk. dobro je igral tudi Giroldi (17), medtem ko sta se pri gostih izkazala Maravič (16) in Vučkovič (13). V D skupini tega pokala je Ju-goplastika osvojila še eno pomembno zmago, peto zaporedno. Spličani so namreč v gosteh premagali špansko moštvo Valladolid s 103:102 (55:57), Zmagoviti koš je v poslednji sekundi dosegel Matulovič. V splitskih vrstah sta bila najboljša Krstulovič (30) in Šolman (23), pri domačinih pa sta se izkazala Davis (36) in Withe (23). V tej skupini pa je Superga izgubila v Belgiji proti Standardu iz Lie-gea. Belgijci so zmagali s 94:82 (46:46). Freeman (24) in Dinikins (27) sta pokazala največ v domačem moštvu v italijanski ekipi pa sta bila Barker (18) in Marietta (15) najboljša strelca. OBVESTILA il Bor sklicuje sejo glavnega odbora za jutri, 15. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj*. ■ • * Športna šola sporoča, da bo seja odbora danes, 14. t.m., ob 20. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. n • • ŠD Mladina vabi vse č’ane, ki so se odločili za nastop na tekmovanju za »Pokal Lepi vrh* v Ovčji vasi, da se čimprej vpišejo. Tekmovanje bo 24. t.m., rok za prijave pa zapade 19. t.m. Podrobnejše informacije pri Stojanu, tel, 220-423, kjer so na razpolago tudi slike s tekmovanja za 2. »Pokal Skdanc*. Ob tekmovanju v Ovčji vasi bo tudi izlet z avtobusom. KOŠARKA Domovci drugi na lestvici V nedeljo bodo igrali izredno pomembna tekmo v Krminu (10.30) Hvaličevi varovanci so po treh zaporednih porazih končno zopet zabeležili uspeh v nedeljskem srečanju z Artejem B. Srečanje ni bilo izredno zanimivo, saj smo lahko gledali zelo plehko igro. Vsekakor pa sta tile dve novi točki utrdili stanje naših fantov na skupni lestvici. Po tem, desetem kolu, ki je tudi predzadnje kolo prvega dela prvenstva, vodi še vedno premočni Pa-gnossin, ki je še nepremagan in bo verjetno končal pr i del nepremagan. Hvaličevi varovanci zasedajo drugo mesto skupno z Albo Mobil-casa ki pa mora še nadoknaditi dve srečanji. V tem kolu sta Arto A in Goriziana, ki sta ogrožala našo peterko na skupni lestvici, izgubili in sicer prva proti Pagnossinu, druga pa proti Časi del Carrozzie-re, ki se je s to zmago povzpela na peto mesto. Goriziana ima sicer tudi tekmo manj proti Mobilcasi in bi v primeru zmage dohitela domov-ce na vrhu lestvice. Vsekakor največji favorit za druto mesto, ki odloča, katera ekipa se bo borila za prestop v D ligo, je nedvomno Alba Mobilcasa iz Krmina, ki je doslej le enkrat izgubila. Vsekakor odločilno bo srečanje prihodnjega kola med Albo Mobilcaso in Domom. IZIDI 10. KOLA Pagnossin - Arte A Dom - Arte B Časa del C. - Goriziana Edera - Sagrado Begliano - Mobilcasa Erbasol - Pom 91:79 102:88 104:93 81:76 66:96 53:67 SPD TRST prireja Teča] turnega smučanja v 4 nedeljah (9., 23. in 30. marca in 13. aprila). Vpisovanje na sedežu društva, Ul. sv. Frančiška 20/HI, danes, 14. t.m., od 20. do 21. ure. Za informacije telefonirati na tel. št. 742-488. LESTVICA Pagnossin 20, Mobilcasa in Dom 14, Goriziana i l Časa del Carrozzie-re 12, Arte A in Edera 10, Pom 6, Sagrado, Begliano in Arte H 4, Erbasol 0. Goriziana, Arte A, Pom, Sagrado, Begliano in Arte B do tekmo manj, Mobilcasa po dve tekmi manj. PRIHODNJE KOLO Sagrado - Pagnossin, Mobilcasa -Dom, Begliano - Časa del Carroz-ziere, Arte A - Erbasol, Arte B -Edera, Goriziana - Pom. Domovci bodo v zadnjem kolu i-grali v Krminu proti Mobilcasi. Srečanje bo odločalo o drugem mestu na skupni lestvici. Hvaličevi varovanci morajo na vsak način zmagati, če hočejo še računati na visoko uvrstitev. V primeru zmage Mo-bilcase, bo ta imela pred tretjo uvrščeno ekipo na koncu prvega dela prvenstva kar šest točk prednosti. S tem bi skoraj lahko bila zapečatena usoda domovcev, ki bi se zelo težko povzpeli na drugo mesto. Domovci hočejo zmagati na vsak način in zato tudi v tem tednu močno trenirajo. V vrstah Mobilcase nastopa nekaj res dobrih košarkarjev. Vsekakor močno bo vplivalo tudi i-grišče, saj se bo igralo na odprtem, poleg tega pa bodo imeli Krminci veliko število domačih navijačev. Srečanje bo v nedeljo, s pričetkom ob 10.30, DOMOVI STRELCI Dornik (37:59) in Semolič (65:97) 169, Blažič 152 (30:59), Visintin 108 (22:49), Prinčič 70 (6:18), Klanjšček 47 (5:12), Kont 46 (6:18), Čubej 21 (3:8), Podberšič 12, Hvalič 7 (3:6), Nanut,6 (2:4),-Sancin 2 (2:3), Košuta 2(0:2), Terčič 2*. M. Č. V PRVI DIVIZIJI Letos kar šest slovenskih ekip Prvi teden v marcu se bo pričelo košarkarsko prvenstvo prve divizije. Letos se je v to prvenstvo vpisalo rekordno število ekip, štirinajst, med katerimi je kar šest slovenskih: Polet, Jadran, Kontovel ter tri Borove ekipe. Poleg teh bodo na startu še Bar-colana, CGI Milje. Green Star, SGT, Hurlingham, La Talpa ter dve ekipi Stelle Azzurre. Ekipe se bodo srečale vsaka z vsako, torej bo na sporedu kar 26 kol, ki jih bo treba odigrati do konca junija. Od naših ekip naj povemo, da bo Polet v glavnem nastonal z veterani, včasih pa jim bodo priskočili na pomoč še kadeti. Prvo Borovo ekipo bodo prav tako sestavljali veterani oz. rekreativci, drugo mladinci, tretjo pa kadeti. Kontovelovo ekipo bodo sestavljali kadeti ter nekateri člani, ki niso prišli v poštev za prvo ekipo. Jadran pa bodo zastocali mladinci, ki so prvenstvo končali že zelo zgodaj. Nai navedemo še nekaj zanimivosti: ekipo La TalpT^trOTa TUfr-' linahamov košarkar -Baiguera; videli bomo torej, .ali se bo izkazal tudi kot trener. Druga ekipa s čudnim imenom je Green Star, to so zelene zvezde*, o katerih pa resno dvomimo, da bodo odigrali vidnejšo vlogo v prvenstvu. In še Steli a Az-zurra, v vrstah katere naj bi po neuradnih vesteh nastopal celo en menih. Še kratko o favoritih: soglasno naj bi bila Hurlingham in SGT, presenetiti pa zna še marsikatera ekipa, tako da bo prvenstvo verjetno dokaj zanimivo. Marko NAMIZNI TENIS ICras B — Doberdob 5:4 V zaostalem srečanju rekreacijskega namiznoteniškega tekmovanja fPing-pcng 80* je v torek v Sama-torci K—''' B premagal Doberdob -'zidom 5:4. DELNI IZIDI Kobal - Jelen 0:2 (-11,-11) Lauzana - Juren 2:1 (13, -21, 9) Bresciani - Jarc 2:0 (11,12) Kcbal - Juren 2:0 (4,4) Bresciani - Jelen 0:2 (-17,-19) Lauzana - Jarc 0:2 (-21, -4) Bresciani - Juren 2:0 (4,7) Kobal : Jarc 2:0 (8, 8) Lauzana - Jelen 0:2 (-11, -12) B. S, Posnetek z nedeljske košarkarske tekme prvenstva »propagande* med Borom In Servolano do 20. ure, zadnji termin v sredo, 20. t.m. od 19. do 19. pa je do 20.30 Danes pa se na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) konča vpisovanje za tečaj turnega smučanja, ki bo trajal štiri nedelje (9., 23. in 30. marca ter 13. aprila). Vpisovanje je od 20. do 21. ure. Za informacije telefonirati odborniku Pavlu Fachinu (tel., 742488). Pustni ponedelj'ek SPDT Kot je že stara tradicija, prireja SPDT tudi letos svoj pustni ponedeljek. Pustovanje bo že tretje leto zaporedoma v Dijaškem domu (Ul. Ginnastica 72) v Trstu, trajalo pa bo od 20. ure naprej. Na sporedu bo predvsem ples, pa tudi razne igrice, domača «loterija» in podobno. Za jedočo in pijačo je seveda preskrbljeno. Vabljeni vsi, mladi in manj mladi! Zimski pohod na Stol Letošnji zimski pohod na Stol, ki ga prireja Planinsko društvo Železničar iz Ljubljane v spomin na boj jeseniške čete, ki je bil 20. februarja 1942 na pobočjih Stola, bo že petnajsti po vrsti, trajal pa bo kar tri dni in sicer v petek, soboto in nedeljo. - Petek je namenjen šolski mladini. Pg poteh Cankarjevega bataljona bo- «f41a ob' omih zjutraj, konec poheda pa bo ob 11. uri pred Valvazorjevim domom pod Stolom, kjer bo tudi proslava. 7’ • ■■■-;V soboto in nedeljo pa bo pohod ostalih udeležencev na vrh Stola. Pohodniki bodo od Valvazorjevega doma v obeh dnevih odšli ob 5.30) pot navzgor pa bo mogoča do 11. ure. Odločitev ali bo šla pot do vrha Stola ali ne, bodo organizatorji sprejeli jutri dopoldne. Najpomembnejša bo pri tej odločitvi varnost udeležencev, če bi zaradi slabih vremenskih razmer pohod potekal po drugi varianti, torej po planinah pod Stolom, bodo odhajali od Valvazorjevega doma od šestih do desetih. Proslava bo ob 12. uri. Pohod bo ob vsakem vremenu. Vodstvo pohoda opozarja, da prenočišč v Valvazorjevem domu ni. Seveda naj pohodniki ne pozabijo na zimsko opremo, za pohod naj se odločijo le tisti, ki so primerno telesno pripravljeni. Ob koncu pohoda prejmejo udeleženci posebno priznanje. Alpinizem kot diplomska naloga v Da sta planinstvo in alpinizem sestavni del našega vsakdana, vedno znova dokazujejo tudi seminarske in diplomske naloge, ki jih vse pogosteje pripravljajo študentje, navadno tudi sami navdušeni gorniki. Tako se je alpinist in študent geografije Jurij Senegačnik lotil diplomske naloge (devet poglavij na 83 straneh) o alpinističnih odpravah z družbeno-geografskega vidika. Pri nas ni nihče sploh skušal odgovoriti na podobne probleme, drugod po svetu pa take študije še niso znane. Jurij Senegačnik je s svojo nalogo opravil poskus klasifikacije odprav, zakonitosti v pojavljanju določenih odprav na posameznih področjih, in sicer v povezavi s fizično in družbeno geografskimi elementi, pa tudi učinkov odprav, treningov in drugo. Pri tem je imel največ težav s pomanjkanjem natančnih podatkov ali podobne literature te vrste. Doslej ni še nikjer na svetu izbirnega centra», ki bi vodil evidenco nad takšno aktivnostjo. Podatki, ki jih je Senegačnik zbral pretežno v American Alpine Joumalu, so za to nalogo nadvse izčrpni. Točen naslov naloge je *Geografski vidik alpinističnega odpravarstva in drugih oblik visokogorskega alpinizma po svetu*, mentor pa je dr. Marjan Žagar. D. J. ODBOJKA MOŠKA C LIGA Zmaga Krasa v gosteh Valdosport — Kras 2:3 KRAS: Grilanc, B. Milič., V., I. in S. Budin, Furlan, Kranjšček, Vesna-ver, Kralj. V soboto je Kras po petih setih i-gre premagal zadnjeuvrščeno ekipo Valdosport. Naši fantje so odpotovali na to gostovanje brez Lucijana Miliča, ' i je bil službeno zadržan. Tekma z Valdosport je bila vsaj na papirju skoraj dobljena, saj je ta ekipa osvojila dve točki za zeleno mizo, proti Apiesu. Po zadnji zmagi Krasa proti Apiesu sta tako tekmeca imela enako število točk, boljšo razliko v setih pa je imel Kras. Takoj moramo povedati, da je biia tekma dokaj slaba z agonističnega in tehničnega vidika. Naši fantje so gladko zmagali v prvem s tu. V drugem setu je Grilanc opravil precej menjav, in to se je odražalo tudi glede rentabilnosti ekipe. Kljub požrtvovalnosti pa so morali rezervni igralci položiti crožje. Podobno stanje je bilo tudi v tretjem, katerega je zmagal Kras, četrtega pa Valdosport. V odločilnem setu pa je nastopila prva postava «rdeče-beiih» jn z učinkovito odbojko odpravila nas-sprotnika. Naši fantje bodo v soboto gostili Mogiikno, kateremu so v lanski sezoni zadali kar sredi Mogiiana pekoč poraz s 3:0, in preprečili slednjemu kakovostni skok med drugoligaše. Upati je, da bodo naši fantje tokrat zaigrali v istem slogu in tako naredili korak naprej na poti do rešitve pred izpadom. M. I. 1. MOŠKA DIVIZIJA Vivil — Oijmpia 3:0 (15:10, 18:16. 15:9) OLYMPIA: Soban, Černič, Cotič M. in Š., Markočič, Markošič, Kuštrin, Jarc, Marini, Antonič. Četrto gostovanje in peti poraz 01ympie v letošnjem prvenstvu: zmaga proti Torriani je vžgala iskro ■upanja, zadnja dva poraza pa sta spet spravila Goričane na kolena. Tudi v soboto je slovenska ekipa zaigrala s precejšnjo mero samozavesti, žal pa se v ključnih trenutkih ni znašla in to je bilo usodno. Odločilen je bil drugi set, ki so ga »plavi* predali po velikem boju; usodne napake pri servisu so onemogočile preobrat. Ekipa domačinov ni bila kdove kako homogena, je pa imela očitno boljši napad, tako da ji 01ympia v igri pri mreži sploh ni mogla do živega. ZADNJA VEST BOKS Bsnei ostal prvak PESARO — Sinočnji boksarski dvoboj za evropski naslov v super welter kategoriji med evropskim prvakom, Jugoslovanom Marjanom Benešem in Italijanom Damianom Lassandrom se je končal po 12 krogih z neodločenim izidom. Beneš Je tako ostal evropski prvak. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Cellinia — Breg 3:1 BREG: Trenta, Olenik, Stepančič, F. in D. Žerjal, Slavec, Švab, Mar-tinelli. Salvi, Premolin. Tudi v Maniagu so Brežanke doživele poraz, čeprav se jim je v srečanju s Cellinio nudila edinstvena priložnost, da osvojijo celoten izkupiček. Žal pa priložnosti niso znale izkoristiti. O tekmi sami ni bogve kaj povedati. Domačinke so se kaj kmalu razigrale, kar ne moremo trditi za naša dekleta, na katere je tudi vphvalo dejstvo, da se je že v začetku prvega seta poškodovala Slavčeva ki je v igro ponovno stopila šele v tretjem setu. Nekoliko boljšo igro so Brežanke pokazale le v drugem setu, ki so ga tudi osvojile, škoda le, da niso tako tudi nadaljevale. V soboto se bo ekipa Brega srečala z Intrepido, ki je trenutno še brez točk. MRS 3. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol - La talpa 1:3 (9:15, 10:15, 15:10, 5:15) SOKOL: S. Milič, Crharija, Gulič, Drašček, Pertot, Purič, Braj-kovič, S'avec, Koj.-nec in Gruden. V torek se je pričelo odbojkarsko prvenstvo 3. ženske divizije. V prvem kolu ni bila sreča naklonjena Nabrežinkam, saj so se srečale z bolj izkušenimi nasprotnicami. Tekma je bila na zadovoljivi ravni. Prva dva seta so po dokaj izenačeni igri osvojile Tržačanke. Sokolove igralke so se v tretjem setu razigrale in ga s D^žrtvovalno igro tudi osvojile s 15:10. četrti set je spet pripadal ekipi La talpa, čeprav so se ji naše odbojkarice borbeno u-pirale. Z večjo mero drznosti bodo mlade igralke Sokola v prihodnje prav gotovo kaj več dosegle. M.M.M.N. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST. Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 4,50 din. ob nedeliah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 LlubP* Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 14. februarja 1980 Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 rADITs Gradišče 10/11 ned . telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš , ^ 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furiani|e-uuiH»-krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druflib o v Italiji pri SPI. . . I i član it.liiW*| I ? d a ] a k. .J ZTT zveze časopis^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiske f ^ trst založnikov S SKROMNO, A SVEČANO OTVORITVIJO, PRED 20,000 GLEDALCI V LAKE PLAGTDTT Zimske olimpijske igre uradno odprte v Zivopisan mimohod tekmovalcev - Podpredsednik ZDA Mondale odprl igre Gustav Thoni na čelu italijanske in Bojan Križaj jugoslovanske reprezentance med igranjem in petjem olimpijske himne dvignili na častni drog. V istem trenutku so kot simbol miru spustili na stotine golobov, ki so zakrožili nad stadionom in nato odleteli proti obzorju. Sledilo je slovesno predajanje c limpijske zastave. Innsbruški župan jo je izročil lakeplacidškemu, ki jo bo na mestnem magistratu hranil štiri leta, nato pa jo bodo predali Sarajevu. Po prisrčnem nastopu mladih umetnostnih drsalk so ob topovskih Naš posebni dopis iz Lake Piacida — Poroča: F. Pavšer — S slovesno otvoritvijo so se včeraj v Lake Placidu začele 13. zimske olimpijske igre, ki letos potekajo v znamenju skromnosti, čeprav se odvijajo v bogatih ZDA. »Skromnost* lahko zapišemo tudi v navednicah saj je vsota pol milijarde dolarjev, kolikor znašajo stroški zanje, vsekakor taka, da bi jim lahko dan tudi drugačno oceno, vendar je treba le priznati, da na teh igrah nepotrebnega razkošja in leska ni. Kljub temu je bila včerajšnja o-tvoritev lepa, pestra in je potekala v svečanem vzdušju. Za to niso poskrbeli le organizatorji celotne slovesnosti, ampak tudi živopisan o-kvir gledalcev, ki se je zbral na tribunah, pa tudi množica v izredno slikovite drese oblečenih tekmovalcev. Slovesnost se je začela z nastopom washingtonske godbe, oblečene v kolonialne uniforme, ki je nastopila pred 20.000 gledalci. Po pozdravu guvernerja države New York so dvignili na drogove zastave vseh držav udeleženk in so nato po prihodu uradnih gostov odigrali ameriško himno. Po nastopu padalcev, je sledil mimohod vseh reprezentanc in kot zahteva tradicija je prva prikorakala grška ekipa, za njo pa ostale udeleženke, po abecednem redu, do ZDA, ki so bile kot gostitelj zadnje. Pogled na mimohod reprezentanc je bil izredno slikovit, saj je bila to prava modna revija zimskih o-blačil; jasno je bilo videti, da so se v posameznih državah precej potrudili da bi ugled svojih dežel dvignili tudi z oblačili tekmovalcev. Pred posameznimi državami so nosili zastave najboljši tekmovalci in tekmovalke, ki so, seveda, vzbujali največ pozornosti. Poleg ekip s številnimi tekmovalci, ki so tradicionalno zelo močne v zimskih športih, je bilo več tudi bolj skromnih ekip. k.ier zimski športi niso posebno razviti, kot npr. Ciper, Libanon itd. Italijanska reprezentanca je bi la oblečena v dolge, temno modre plašče, imela je bela pokrivala, na čelu pa je korakal kot zastavonoša Thrni. Italijani so bili doslej na ZOI precej uspešni, saj so osvojili 10 zlatih, 9 srebrnih in 7 brona stih kolajn. Med tLstimi državami, ki so prava velesila v zimskih športih, so prikorakali tudi Norvežani, ki imajo skupno s Sovjeti rekordno šte vilo osvojenih zlatih kolajn (51) Zanimivo je, da so jih večino o-svolili tekači (kar 28). Za izredno veliko sovjetsko reprezentanco, ki je bila poleg ZDA najštevilnejša, so prišli na stadion Jugoslovani, na čelu katerih je ko rakal glavni up «plavih» za osvo jitev kolajne, Bojan Križaj. 15-članska jugoslovanska ekipa je bi la oblečena v modre plašče, bele hlače in bela pokrivala. Najbolj viharno so gledalci pozdravili. seveda, domačo ekipo, ki je zaključila mimohod. Prvotno bi moralo priti na sta dion 36 reprezentanc, zaradi odločitve sodišča v zvezi s himno bi zastavo, pa se je umakni' Tajvan, tako da jih je bilo le 35. Vseh tekmovalcev je bilo 1400, spremljevalcev pa 400. Po govoru predsednika organizacijskega odbora Fella in pozdravi; predsednika MOO KiManma je v imenu predsednika ZDA odprl igre podpredsednik Mondale. Na stadion je prišlo osem ameriških tekmovalcev, ki so v preteklosti, osvojili zlato kolajno in pri nesli olimpijsko zastavo, katero so 30 km za prvo zlato Domačin Koch kot «ou(sider» - Lahka proga salvah prinesli olimpijski ogenj, zadnji tekač pa je bil 45-letni rekreativec, psihiater in lektor angleščine Kerr, ki je prižgal veliko žaro, katero so nato dvignili visoko na poseben stolp. Tradicionalno prisego sta izrekla za tekmovalce Erik Heiden, za sodnike in organizatorje pa Terry McDermott. Po ponovnem drsalnem nastopu je pod nebo zaplavalo na tisoče barvastih balončkov, takoj zatem pa so se reprezentance začele raz- hajati v obratnem vrstnem redu, kot so prihajale na stadion. Otvoritve je bila zaključena. 13. zimske olimpijske igre v Lake Placidu so se uradno začele. UMIK Potem ko je vrhovno sodišče zvezne države New York potrdilo razsodbo Mednarodnega olimpijskega odbora o prepovedi nastopanja reprezentantov Tajvana, v primeru, da bi hoteli le-ti nastopiti s kitaj- 13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID1980 BiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiMiiiiiiiiiiMimiiitiiiiiiMimiuiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiKiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiimiHiii Čeprav je bila v primerjavi s prejšnjimi, včerajšnja otvoritvena slovesnost razmeroma skromna, lahko rečemo, da nas ni razočarala. Organizatorji so se potrudili in so vso slovesnost izpeljali točno po načrtu. Kljub temu pa vzdušje le ni bilo tako. kot na mnogih otvoritvah prejšnjih zimskih in letnih olimpijskih iger. Razdvojenost, ki vlada v športnem svetu, po zahtevi ameriškega predsednika Carterja, za bojkot moskovskih iger je kot senca ležala tudi nad Lake Placidom in je bila predmet številnih pogovorov tako med tekmovalci, kot med drugimi obiskovalci te prireditve. Sklep mednarodnega olimpijskega odbora, naj igre ostanejo v Moskvi, ni prinesel bistvenega olajšanja v to vzdušje in tako ostaja še naprej v veljavi mnenje, da je celotna o-limpijska idejo v doslej največji nevarnosti To pa tem bolj, ker sta obe strani, ameriška in MOO, trdno odločeni zagovarjati svoje stališče. Pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da je stališče, ki ga je zavzel mednarodni olimpijski odbor, zelo podobno stališču velike večine neuvrščenih dTžav, kar vnaša v olimoijski šport novo dimenzijo, ki temelji na realnih perspektivah, ki lahko edine doprinesejo k iskanju r.hcda iz sle ne ulice, v katero so mednarodni politični dogodki zanesli olimpijski šport. UPANJE Mlada jugoslovanska umetnostna drsalka Sanda Dubravčič je izjavila, da bo konkurenca na olimpijskih igrah mnogo ostrejša, kot je bila na nedavnem evropskem prvenstvu v Goteborgu (Švedska), na katerem je osvojila odlično peto mesto. Na olimpijskih igrah bodo tekmovale namreč zelo renomirane predstavnice ZDA, Japonske in Kanade, kljub temu pa upa Sanda na visoko uvrstitev, blizu desetega mesta. Borba za prvo zlato se bo danes začela zgodaj na tekaških progah Mt. Van Hoevenberga. Ob 9. uri (pri nas bo 15.00) se bodo na pot podali prvi tekači na progi 30 km. Običajnim favoritom iz Skandinavije in Sovjetske zveze se pridružuje tudi domačin William Koch, presenetljivi drugi v Innsbrucku 1. 1976. Na dosedanjih preizkušnjah so razmeroma dobro formo pokazali Skandinavci, konkurenca pa v res- SMUČARSKI TEK niči ni bila nikoli taka, da bi se iz nje lahko delalo točnejša predvidevanja za današnje izide. Domačin Koch pravi, da je v pri merjavi z nastopi izpred štirih let znatno popravil tehniko in se pre cej naučil tudi glede modernega treninga. »Vsaj mi ne bo treba po novno na smuči za fotografiranje,* pravi o svojem drugem mestu v Innsbrucku, ko je srebro osvojil brez vsakega hrupa in ne da bi zanj ameriški novinarji sploh vedeli. Za reporterje in TV je moral zato ponovno v dres in na progo, da so lahko pripravili primerno gradivo za javna občila. Koch je eden red kih tekmovalcev, ki lahko prinesejo ZDA odličja in je trenutno v Ameriki zelo popularen. Mladi finski tekač Harri Kirve teka. Izvedenci dajejo Norvežana Oddvarja Braaja kot glavnega favorita, Sovjeti pa so popolna neznanka. Kot sicer ostali najboljši so letos malo nastopali in neznan je tudi njihov program treningov. Zmagovalec 'z Innsbrucka Saveljev najbrž ne bo tekel, pač pa bosta na visoko mesto startala Bažukov in Beljajev. Italijani so zmerni optimisti. Glavni adut je Capitanio, v celoti pa ekipa ne -ačuna na previsoka mesta. Italijani največ polagajo v skupinski uspeh v štafeti 4x10 km, kjer se celo namiguje na možnost brona, ki pa je realno nedosegljiv. S progo so smučarji v glavnem zadovoljni. Pomanjkanje snega je zmanjšalo razvoj sistema prog. Proga, ki bo na razpolago je razmeroma lahka, brez velikih vzpetin, sneg pa leden. Med preizkušnjami so mnogi tekači ugotovili, da se maže hitro obrabijo Tekla bosta tudi jugoslovanska predstavnika Čarman in Djuričič. Prvi računa na uvrstitev med prvo polovico, drugemu pa naj bi olimpijski tek služil kot preizkušnja za nadaljnje udejstvovanje, ki je po izjavah smučarja usmerjeno dolgoročno, na igre v Sarajevu. Puščice na ledenem krogu 1500 m za ženske prva hitrostna panoga Z začetkom tekmovanj v hitrostnem drsanju se začenja tudi neke vrste »hladna vojna* med ZDA in SZ. Danes bodo na 1500 m merila moči dekleta. V ZDA doživlja trenutek slave prikupna 20-letna Beth Heiden, sestra svetovnega prvaka Eriča, ki je tudi jamstvo za njeno popularnost. HITROSTNO DRSANJE Heidnova bi sicer po mnenju nekaterih strokovnjakov utegnila priti do koT&jfi, Več izgledov pa nedvomno imajo sovjetske predstavnice ter drsalke iz Nemčije. V ekipi Sovjetske zveže naj bi glavno vlogo odigrali 23-letna Tatjana Tarasova in 25-letna Natalija Petruseva. Pri hitrostnem drsanju večkrat zabeležijo občutno različne čase, kar je odvisno od kakovosti ledu. Za primerjavo z zadnjimi igrami naj omenimo čas zmagovalke 1’28''43. Predstavništvo v hitrostnem drsanju bo imela tudi Italija, čeprav nastop 14-letne Turinčanke Marzie Peretti na 1500 m ni povsem gotov. Italijanka pa že ima eno prvo mesto; med vsemi udeleženci iger je na.imlajša. OI bi morale na oltar slave privesti Američana Eriča Heidna. ki ima možnosti, da s štirimi zmagami postane Mark Spitz letošnjih BABILONIA Ameriška umetnostna drsalka Tai Babilonia bi ne mogla imeti primernejšega imena. Med njenimi ■niemi je tudi eden tistih, ki u- predniki so ameriški Indijanec, Fi z. — - _ ' _ --I ^1 .. aLI " I! M Ir ^ n J M V m /i tegnejo biti med glavnimi junaki lipinec, Kitajec in Nemec. Strokovno mnenje Zena Coloja olimpijskega zmagovalca v smuku 1552 Današnji gost je Ženo Colo, olimpijski zmagovalec v smuku leta 1952 na OI v Oslu. »Umetnega snega res ne poznam. Verjetno teži k hitrejšemu strjevanju. Pri nas v Abe-tonu bi rekli, da je »saloso* (solnat). Verjetno je tudi hitrejši.» — Sicer je vprašanje bolj teoretsko, ker je v Lake Placidu le zapadlo nekaj snega. Vaše mnenje bi radi imeli o materialu, katerega danes uporabila jo. »Velik napredek, katerega danes doživlja smučanje, je odvisen od materiala za kakih 70 odstotkov. Sam sem takrat že smučal na plastiki, odločilni pa so nedvomno smučarski čevlji. Višji so- in trši. Priležejo se nogi popolnoma in impulzi nog se na smuči prenašajo veliko učinkoviteje. Kombinacija današnjih čevljev in takratnih smuči bi dala še vedno dobre rezultate, stari čevlji in modeme smuči pa porazne.» — Nekaj misli o današnjih progah? »Proge za smuk so danes prave avtoceste, široke so in lepo izglajene. Seveda so tudi občutno hitrejše. V mojih časih so bile pretežno tehnične.» — Na poskusnih vožnjah so v Lake Placidu dosegli čase nekje pri minuti in 45 sekund. »Mislim, da bi jaz v tedanji formi in s tedanjim materialom za isto progo potreboval od 10 do 15 sekund več.* — Vpliv na končni rezultat v odnosu material-smučar? »Še tako dober material ni dovolj za uspeh. Voziti mora nekaj vrednega. Človek predstavlja še vedno kakih 80 odstotkov celotne vrednosti, material pa preostalih 20.» zimskih iger. O njem je navdušen predvsem ženski spol, katerega vodi bivša drsalka Dianne Holum, ki fanta tudi trenira. MILIJONI Za zimske igre leta 1960 v Squaw Vallegu so Američani potrošili 20 milijonov dolarjev, ki bi veljali 50 milijonov današnjih. »Cena* letošnjih bo približno 178 milijonov dolarjev. * * « SKOKI Med včerajŠiijtini poskusnimi skoki na mali skakalnici je dosegel najboljši skok Deckert (NDR) z 90 metri. Od Jugoslovanov je bil najboljši Tepeš (81 m), Benedik pa je poletel 77 metrov daleč. sko zastavo kot «Kitajska republika», je Tajvan sklenil, da umakne svoje tekmovalce z olimpijskih iger. Predstavnikov Tajvana zato včeraj ni bilo na otvoritveno slovesnost. * * * PRIMAT Prvo kolajno 13. zimskih olimpijskih iger bo danes osvojil eden od smučarskih tekačev, ki se bodo danes pomerili v teku na 30 km, prva olimpijska zmagovalka pa bo tekmovalka v hitrostnem drsanju na 1500 metrov. # # • PROMET Promet je kočljivo vprašanje vseh velikih prireditev. V Lake Placidu so zato olimpijsko prizorišče rezervirali izključno za uradna vozila. Očitno pa niso šoferje teh vozil poučili o veznih redih in avtobusi še vedno vozijo po želji potnikov ali po volji šoferja. « # « LEGITIMACIJE Ob zelo ostrem policijskem nadzorstvu se večkrat zgodi, da možje postave še ne vedo kaj vsaka olimpijska legitimacija pomeni in kakšne pravice daje. Zgodi se, da novinar ne more v Press center, športnik pa ne na trening. # * * PASTOR Predsednik organizacijskega odbora Bernard Fell je protestantski pastor. Doma je iz Lake Piacida. KOLAJNE KOLAJNE NA ZOI V INNSBRUCKU 1976 1. SZ 13 6 8 2. NDR 7 5 7 3. ZDA 3 3 4 4. NORVEŠKA 3 3 1 5. ZRN 2 5 3 6. FINSKA 2 4 1 7. AVSTRIJA 2 2 2 8. ŠVICA 1 3 1 9. NIZOZEMSKA 1 2 3 10. ITALIJA 1 2 1 11. KANADA 1 1 1 12. VEL. BRITANIJA 1 0 0 13. ČSSR 0 1 0 14. LIECHTENSTEIN 0 0 2 ŠVEDSKA 002 16. FRANCIJA 0 0 1 Olimpijski zemljevid Lake Piacida K«*n* V«ll»» Rout* 73 Sou111 To Rout« «7 Northw»7 I ^ Tako so okrog La ke Piacida razporedili tekmovališča za razne panoge iiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimumMi11 Vzhodni Nemci favoriti v sankanju Na sankaški progi na pobočju hriba Van Hoevenberg sc danes ponoči opravili prve vožnje za posameznike in posameznice. Tekmovanje se je začelo ob 1. ponoči po srednjeevropskem času, zato nam prvi izidi še niso znani. Veliki favoriti za osvojitev zlatih kolajn tako v moški kot v ženski konkurenci so vzhodni Nemci, ki so dosegli na zadnjih poskusnih vožnjah tudi najboljše čase, medtem ko so italijanski predstavniki nekoliko zaostali. Tekmovalci SANKANJE NDR namreč tekmujejo na izrednih saneh, ki jim omogočajo zelo velike hitrosti. Danes popoldne bodo opravili že druge vožnje v enosedih, končna o-dločitev v tej disciplini pa bo padla v soboto V hokeju že presenečeni Izenačenje med ZDA m Švedsko, Finska in ZRN Olimpijski turnir v hokeju na ledu se je začel s tremi presenečenji in tremi prepričljivimi zmagami favoritov. Presenečenja pred- B HOKEJ stavljajo neodločen rezultat v sre Čanju med domačinom ZDA in švedsko, poraz Finske proti Poljski in ZRN proti Romuniji, medtem ko so SZ. Kanada in ČSSR brez težav odpravile Japonsko, Nizozemsko ir. Norveško. Mladi švedski hokejisti so prekrižali račune Američanom, ki merijo na tem furnirju zelo visoko Po prvi tretjini so celo vodili z 1:0, ZDA so nato izenačile, tekma pa se je končala z rezultatom 2:2. Zivopisane otvoritvene slovesnosti 13. zimskih olimpijskih iger v Lake Placid . se je včeraj udeležilo več kot 20.000 gledalcev iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinniiniiiiimiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiB VČERAJ PLANK ZELO PRESENETIL Bil je najhitrejši v poskusnem spustu - Kanadčan Read in Švicar Miiller glavna favorita za zlato medaljo v smuku Brez dvoma bo alpsko smučanje z,j ljubitelje športa na snegu osrednji dogodek 13. zimskih olimpijskih iger v Lake Placidu. Za nas pa še posebno, saj vzbuja kakovost slovenske udarne trojke Križaj, Strel in Kuralt še posebno pričakovanje ter upanje na olimpijska o-dličja. Tekmovanje v alpskih disciplinah se bo letos začelo z naj bolj spektakularno in nevarno panogo — s smukom. Olimpijska proga za smuk, ki poteka med gremen White Faceja, je dolga 3082 metrov in ima popre- E SMUK čen naklon 15 stopinj. Najbolj 4rm je prvi del proge, ki dosega tudi 32 stopinj naklona. Start je r.a višini 1313 metrov, cilj pa na 481, se pravi, da znaša višinska razlika proge 832 metrov. Kdo je glavni favorit te izredno težke smučarske discipline, ki zahteva popolno zavzetost in prisebnost tekmovalca, ko hiti po progi s hitrostjo tudj 120 kilometrov na uro? V smuku so vedno gospodarili tekmovalci, ki so imeli zelo močno osebnost, kot Ženo Colč, Molterer, Sailer, Schranz, Perillat, Killy, Cgl lotnbin in Klammer. Kdo pa bo zmagal na letošnji o limpijski progi? Glavni favoriti so brez dvoma Kanadčan Kean Read, Švicar Peter Miiller, Avstrijca Wal-eher in Wimsberger, Italijan Plank, ki je pred štirimi leti na ZOI v Innsbrucku izboril bronasto kolajno. Poleg teh prvih imen pa olimpijski napovedovalci navajajo še imena Sovjetov Ciganova in Žirova, Norvežana Hakerja, Kanadčana Pod-borskega, Avstrijcev Weiratherja in Stocka. V zadnjih treh tekmah za svetovni pokal v smuku je Kanadčan Read osvojil dve prvi mesti, v tretji tekmi pa je zasedel drugo mesto za MCllerjem, z dvema stotinkama sekunde zamude. Druga imena na prvih mestih teh treh tekem (zvrstile so se v Wengenu 18. in 19. januarja ter v Kitzbiihlu 12. januarja) so VVeirather, Plank, Wen-zel, Walchcr in Stock. Po prvih treh poskusnih spustih po pogi na White Faceju, ki so jih nekateri tekmovalci izvedli v prejšnjih dneh, so izidi izredno presenetljivi, čeprav jih nikakor ne gre jemati preresno, saj niso tekmovali po svojih najboljših močeh. Povsem nepričakovano so izstopali namreč Sovjet Ciganov, Avstrijec Stock, Američan Anderson in Italijan Plank. Slednji pa je včeraj v izvrstnem spustu zabeležil najboljši čas. Za n.iim je z več kot sekt^o zamude voz'1 Wirr\sb~rgrr, neto Podborski m Avstrijec Grišsman. Takole izgleda vrstni red včerajšnje poskusne vožnje: 1. Herbert Plank (It.) 2. Peter Wirnsberger (Av.) 3. Steve Wirnsberger (Av.) 4. Werner Grissman (Av.) 5. Ken Read (Kan.) 6. Harti Weirather (Av.) 7. Josef Walcher (Av.) 8. David Murray (Kan.) 9. Peter Miiller (Švi.) 10. Karl Anderson (ZDA) Dva pojava pa lahko bistveno o grožata ugodne okoliščine za današnji odločilni olimpijski • spust: veter in sneženje. Včeraj je namreč oviral tekmovalce zelo močan veter, ki je nepredvideno spreminjal smer ir. je po neuradnih merjenjili povzročil tudi sekundo zamude med tekmo valci. Drugi problem, sneg, pa tudi ni od muh. če ga bo zapadlo le za tanko plast, se bo zlepil z umetnim in ga ne bo mogoče odstraniti. Smučati po taki progi pa je po mnenju vseh strokovnjakov prav tragično. Še majhna zanimivost; najboljši tekmovalci v smuku so pred tedni sestavili ocenjevalno lestvico prog za smuk. Najvišjo oceno sta dosegli progi v Wengnu in v Kitzbiihlu, naj. nižjo (0 točk) pa je dosegla prav olimpijska proga v Lake Placidu! Velja še zabeležiti, da je na tej progi lanskega 3. marca tragično padel lfl'etni Ita’i!an I^onardo David, ki !e zaradi tistega nadca še sedaj v globoki nezavesti. EU halo, O koreografski zamisli za otvoritveno slovesnost smo vprašali gledališko umetnico Mirando Caharijo. »Primernejši bi bil režiser. (Težko se znajdem pred tako nalogo. Morda bi posegla pri oblekah. V takih priložnostih so športniki navadni manekeni. Jaz bi jih oblekla enostavneje in vse enako.* — Bi se peljala v bobu? «Prej bi dobro premislila. Vozač bi moral biti vešč. Opazovala bi prej njegove vožnje. Usedla bi se v sredino». — Kaj pa Bojan Križaj? «Želim mu zlato!* Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO SANKANJE Posamezniki: Brunncr, Hildartner, Haspingcr Posameznice: Auer, Rainer, Au kenthaler ALPSKO SMUČANJE Moški smuk: Plank in Giardinl TEKI, 30 km Primus, Carrara, Capitanio, De Zolt. HITROSTNO DRSANJE, 1500 m Ženske: PeretU ZA JUGOSLAVIJO TEKI. 30 km Čarmun in Djuričič ‘ j ZRN je še po drugi tretji®* proti Romuniji s 4:3, v .rZjjr delu pa sc Romun: zaigrali ^ bro. nasuli nasprotniku tri » zasluženo zmagali. Za F®* j bila usodna druga tretjina. * $ Poljska zabila štiri gole-zadetki je bilo srečanje P odločeno. . p> O zmagah SZ. Kanade ' > ni kaj povedati: njihovi a j niki so bili za razred sl8Dr/ danes bomo lahko zvedet p moči ZDA. Srečale se bod j škoslovaško, proti kateri si re^o privoščiti ponovnega sijaja. «Rdeča» skupin8 REZULTATI 1. KO^ jfl SZ - Japonska Poljska - Finska Kanada - Nizozemska LESTVICA . SZ, Kanada in Poljska Finska, Nizozemska in , PRIHODNJE KOLO (d8* J* SZ, - Nizozemska: Kanafl ska; Finska - Japonska. «Modra» skupin* ^ ZDA - Švedska Romunija - ZRN Jt’ ČSSR - Norveška LESTVICA ., fpl' ČSSR in Romunija 2 točk1' j, Švedska 1; ZRN in Norves PRIHODNJE KOLO (^J1 f Švedska - Romunija: ; veška; ČSSR - ZDA. DANES ITALIJANSKA TELEVI#^ j* 14.55 smučarski tek l,a,or'i ob 17.25 smuk za moške t? naU- lk*0 LJUBLJANA: ob 17.25 s*»®\ / ške, ob 22.20 smučarski •* kra «A KOPER: ob 17.25 smuk * a jT ob 18.30 smučarski tek n ^’ ŠVICA: ob 14.55 smučarski / 30 km, ob 23.40 »Danes v pijskih igrah* JUTRI ^ ITALIJANSKA TV: ob nočnimi poročili sanka®) di - moški in ženske t pi*1 LJUBLJANA: ob 15.50 Hok« ZDA , . {A KOPER: ob 18. uri ^ ZDA, ob 22.40 filmski Pr ^ ŠVICA: ob 15.30 neposredni tek z iger, ob 22.50 olimpijskih igrah*. 15.00 Teki, 30 km - * 16.30 Hitrostno drsanje. ' , ženske jj)"’ 17.30 Alpsku smučanje, moški j ji 19.00 Hokej pjosP 20.00 Sankanje, enosedi -ženske (2. vožnja) 22.30 - 2.30 Hokej jk WB0 15.00 Teki, 5 km - ženS,!f t ^ 15.30 Bob, dvosedi (L 1 / n.|a) 51)0 16.30 Hitrostno drsanje. J moški in ženske , v 20.00 Sankanje, enoseo' J in ženske (3. vo» « ' 20.30 Umetnostno drsa®) J (obvezni liki) • r 3.00 Umetnostno drsa®“ (kratki program)