SLOVENSKI Leto XXXII. ■radnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod če i dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od lv.—12. ure dopoldne, ■•koplsi ae ne vražajo; nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo. UrednlSkega telefona Stev. 74. V Ljubljani, v sredo, 22. junija 1904. prejeman: ,« celo leto 20 K, za pol leta 10 K, ia ietrt feti % ^ ™ h' V UP ^vniš tv« pošiljanje v Ljub,ani na^om je " " Armenija in Make« donija. Bodalo in dinamit sta žezlo v Turčiji. Umori na ulici ob belem dnevu so na dnevnem redu. V Armeniji in Makedoniji Turčini ne poznajo zakona, visoka politika evropskih dtžav turškemu sultamu ne krati spanja. Pred 26 leti so Angleži načrtali turški vladi reforme, katere naj izvrši v Armeniji. Po tem načrtu bi moral« turška vlada v Armeniji nastaviti evropske častnike kot poveljnike orožnikom, temeljilo predi ugačiti izterjevanje davkov ter preosnovati pravo sodje v modernem duhu. In kaj je storila Turčija od 5. junija !S69? Divje turške čete so v teh letih pomorile najmanj 200.000 Armencev. Kar nekdaj rimcki pro-konzuli, to so danes namestniki turškega sultana v Mali Aziji in žiriji. Bakšiš in palica narekujeta zakon. Nepopisna korupcija, nasilstvo in trinoštvo so »reforme«, ki jih širi turška vlada pred očmi cele Evrope. Razmere so danes v Armeniji ravno tako neznosne, kakor pred desetletji. Dne 8. t. m. so angleški, francoski in ruski veleposlanik naročali turški vladi, naj prepreči grozovi-tosti turških vojakov in Kurdov proti Armencem. Seveda je turška vlada to fakoj obljubila, a da bi tudi izvršila, na to niti ne misli. In ravno taka bode tudi z reformami v Makedoniji. Dne 10. oktobra m. 1. so veleposlaniki v Carigradu dobili v roke v Miirz-stegu določeni načrt reform, a šele 22. okt. so ga mogli izročiti sultanu, ki ga je tudi odobril „v načelu". Ko sta avstrijski in iruski civilni agent pozneje vprašala sultana, kako sodi o reformah, je Abdul Hamid izrazil svoje pomisleke. Dne 29. svečana so veleposlaniki spomnili sultana na reforme, dne 19. sušca so mu izročili novo spomenico, v kateri so ji prepuščali vso odgovornost, „ako se upira pravičnim in zmernim -zahtevam glede reform." Ker sultan ni imel druzega odgovora, blagovolil je gjav-rom naznaniti, da ne sprejme 60, marveč k večjemi: .25 častnikov in podčastnikov med svoje orožnike. In res, evropske države, ki so resno pretile sultanu, so se udale. Ali je treba novih dokazov, da turški sultan vs® Evropo vleče za nos? Abdul Hamid in ajegovi svetovavci dobro vedo, da evropske države ne pošljejo svojih armad na Balkan „pour 1' empereur de la Turquie". Rusija ima z Japonci dovolj skrbi in Av- j strija je šele caročila nove topove. Kdor torej ,upa, da Turčija izvede reforme, ta utegne čakati še desetletja. Treba je reforme „in capite et membris". Sultan in njegova vlada nimata ne volje ne moči, da bi napravila red in mir v državi. Na Balkanu in v Armeniji le tedaj izide solnce svobode, ko pade polumesec z Aje Sofije in se zasveti križ na stolpu ob Bosporu. Allah versin! Bog daj! Rusko-japonska vojska. Admiral Kamimura poroča, da jo že opustil lov za vladivostoškim ruskim brodovjem« --- -—* I Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev ' ?nPLeLT- Inserate in reklamacije - * « h, za več kol trikrat 8 ta. MrČk'T?,'h n*lcah »'»"« enostopna garmondvr.la ~ Prl »Vratnem objavljenju primeren popu. ' Upravnlikega telefona Ste r. iS8. To je pač malo verojetno in morda le hoče slepiti s tem poročilom Skiydlova, da bi ga izvabil iz vladivostoško luke. Morda Kami-mura čaka v Posjetakem zalivu, da pridejo zopet na široko morje vladivcstoške ladje. bkrydlov je e svojim uspehom lahko zado • I6,"" d08'ej znanih Pe^pljenih ladjah je bilo 5090 mož. Japonci so bili radi svoje vojne sreče brezskrbni in svojega transport-!] nega brodovj® niso zastraftu z vojnimi ladjami. J Japonci se z raznih točk severno od fenvančena menda samo navidezno umi | J?i°» da b» bili M mn«nja, da bodo pro-:j dirali iz 'Fenvančena smo v zahodni smeri. (Luroki ni opustil svojega načrta z delom fivojih čet obiti Ruse, ako se bodo pomikali proti jugu. Od Siujana hitro prodirajo čete generala Nodzu proti Kajpmu, ča preprečijo umikanje Stakelberga, s katerim so baje že dočle v dotiko ter se vrši baje boj mej Smjanom in Kajpinom 30 milj cahodno od &iujana. Ena sibirska strelska brigada je prišla aia pomoč Sžakelbergu, kateremu poizkuša kriti umikanje. Operacije vadi Kuro-pa * k.j n - ki je baje na neki točki severno od itajčena. v pivih praskah je bilo mnogo mrtvih, pozneje je postal boj vedno resnejši. »Daily Mail« poroča iz Kiučvana, da se je v zadnjih 46 urah peljalo skozi Dažičavo 3500 ranjencev proti Harbinu. »D«i)y Mail« je dobila poročilo iz Fen-^ančema: Kljub porazu pri Vafankovu s o Kubi pričeli e naskoki na Japonce. Dve ruski diviziji sta v khžini Hajčena, močan ruski oddelek je pri iHsi-ahata, zahodno od biujana. G 1 a v n a e u -ska armada stoji mej H a j č e -n o m in Kajpinom, Listi so splošno mnenja, da se pričenja ruska ofenziva, ker vse vojne operacije sedaj Kuropatkin osebno vodi. Razni vojaški atašeji eo odpotovali proti jugu. i Neka vest iz New Yorka trdi, da se ie Slakelbergu že posrečilo se umakniti. Deževje v Mandžuriji se je pričelo 20. t. m. Deževalo je ves dan. Neki ruski častnik se je izrazit, da so ruske izgube pri Vafankovu v resnici bile najmanj 7000 mož. Japonska armad«, ki jo določena za obleganje Port Arturja, ni šla dalje preko Valankova. V Niučvanu so razširjene vesti da je 70.000 Japoncev, 90.000 Japoncev pa da oblega Port Artur. Iz Londona poročajo, da Japonci sedaj nameravajo za naskok na Port Artur porabiti novo izkrcano armado Ncgijevo in ne Okovo, kateri je dolcčen drug delokrog. Dne 1. junija je bilo zbranih na Japonskem transportnih ladij, da prepeljejo novo ar mado. V številu teh transportnih ladij so bile od Skrydlova potopljene transportno adje, zato se je s tem naskok zopet nekoliko zapoznil. O položaju na bojišču smo doslej do , bih še naslednja poročila: ! L o n d o n , 21. junija. O Stakelberg-ovem begu v noči po bitki pri Vafankovu poročajo : Dva japonska oddelka sta ga brezuspešno zasledovala, neki tretji oddelek pa je pričel boj s sibirsko strelsko brigado. Stakelberg je baje vsled nepripravnega umikanja izgubil nadaljnih 5000 mož. Iz Liaojana brzojavljajo, da je Kuropatkin radi Stakel-bergovega poraza sklenil pričeti z ofenzivo, bvoje čete koncentrujo pri Hajčenu. ..Petrograd, 21. junija. V noči 20. junija je bilo slišati v Liaojanu kanonado, toda ne ve se, ali se je vršila kaka bitka ali pa so Japonoi streljali na Kajčov. Berolin, 21. junija. Stakelbergova armada je takorekoč le senca svojega prejšnjega obstoja. Med 150 častniki je izgubila 3 poveljnike. Kuropatkin je ta armadni kor odposlal proti jugu na piigovarjanja iz Pe trograda. Petrograd, 21. junija. Brigada Simonov dolži neko japonsko konjeniško pa- truljo, da je napadla sanitetni vlak »Rdečega križa* ter nanj streljala Soproga štabnega zdravnua Bornova je bila ustreljena. Japonski vojaki so tudi blizu Sičatu mučili ranjene ruske vojake. N 6nVY 0 *k ' tL iun'j«- „WorId« poroča iz Pakina, da so ,«usi ustrelili vojnega dopisnika omenjenega lista, ker so mislili, da ja japitnski ogledufe. ' London, 21. junije. Iz C fu poročajo, Tovi češki list na Dunaju. Začetkom meseca oktobra bode slovansko trgovsko dru&tvo na Dunaju pričelo iz dajati češki list »Vidensky Merkur«. Namen listu bode organizacija češkega prebivalstva na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem v gospodarskem, financielnem in trgovsko politiškem oziru. Nadalje bode pa list tudi de-loval na razširjenje obrtnih, trgovskih in in dustrialnih zvez med Jugoslovani in Čehi. Nemški ljudski svet na Češkem. Nemški ljudski svet na Češkem se snide dne 26. t. m. v Pragi. V tem svetu imajo po tri zastopnike sledeče nemške stranke: Vsenemci, agrarci, krščanski sccialci, nemška ljudska stranka in neodvisna vsenemška stranka. Zastopana so tudi nemška obram-bena gospodarska društva. Schonererjeii pristaši in zveza Germanov nočejo biti za stopani. Ustavoverno veleposestvo bode odposlalo v svet svoje zastopnike, ko bodo razglašena pravila nemškega ljudskega sveta. Ogrski državni zbor. Pričetkom seje so včeraj poslanci ne odvisne ogrske stranke zopet spravili v razgovor znano zadevo konzulata v Galacu. Ker pa predsednik ni hotel podeliti pred dnevnim redom nikomur besede, je nastal velik hrup. Več poslancev je zahtevalo, naj predsednik popraša zbornico, če smejo govoriti, česar pa zbornica ni dovolila. Posla nec 01ay je nato predložil predsedniku prošnjo, naj se vrši tajna seja. Predsednik je z ozirom na to, ker je prošnjo podpisalo 20 članov, odredil tajno sejo. V tej s d poslanci Ratkay, Eotioa in Polonyi izjavili: Dolžnost opozicije je, skrbeti, da ostane vprašanje o rešitvi nemških vlog vedno na sporedu, ker to zahteva čast ogrskega naroda. Vlada naj popravi svoje napake in naj ne tepta pravic naroda. Trgovski minister Hieronymi naglaša, da zahteva parlamentarna uljudnost napram ministrskemu predsedniku, ki sedaj ni v Budimpešti, da se razpravlja nadalje o tej zadevi v njegovi navzočnosti. Minister prosi, naj se tajna seja zaključi, in se čudi po' slancu Eotvosu, ker se je ta drugače vedno korektni poslanec tako daleč spozabil, da je imenoval konzula v Galacu »ničvreden konzul*. Nikakor ne gre, da bi važne koristi zasebnikov trpele vsled zavračanja vlog po oblastih. Poslanec L a g h izjavi, da se narodna stranka ne strinja z izvajanji ministrskega predsednika. Zadeva se mora javno razpravljati in napaka odpraviti, sicer bode javno mnenje strmoglavilo ministrskega predsed nika. Ko sta govorila še Hock in Hegediis, so zaključili tajno sejo. V javni seji so določili dnevni red. Ssja se nadaljuje danes; na dnevnem redu je rasprava o ureditvi plač uslužbencem na državnih železnicah. Minister Plosz želi pokoja. Ogrski pravosodni minister Plosz je z grofom Tiszo odpotoval na Dunaj. Govori se, da hoče PIcbz odstopiti, ker je sodišče oprostilo člane odbora, ki je vodil železni-čarsko stivko. Drugi vsrok je baje ta, ker ne soglaša z avstrijsko vlado in vojnim mi nistrstvom glede novega vojaškega kazenskega postopanja. Finančna samostojnost Hrvaške. Dne 20. junija t. 1. sta imeli ogrska in hrvaška regnikularna deputacija skupno sejo katera je trajala 4. ure. Odobrili so novo pogodbo med Ogrsko in Hrvaško. Hrvaški poslanec Vrbanic je izjavil, da ne glasuje za pogodbo, ker se ne upoštevajo zahteve Hrvaške in ni upati, da se bodo razmere med Ogrsko in Hrvaško zboljšale. Pred vsem naj se odpravijo državnopravne napake. — Frank izjavi, da ne pripozna pogodbe, ker stoji na stališču svobode, samostojnosti in celokupnosti hrvaškega kraljestva. Svojo izjavo je podal v hrvaščini zato, da pride tudi v regnikularni deputaciji suvereniteta Hrvaške v veljavo. Frank je predložil več predlogov, da je Hrvaška samostojna, da se odpravi primanjkljaj v hrvaškem proračunu, da je Hrvaška deležna pri investicijah, da se predloži izkaz o dohodkih Hrvaške, uvede naj se nov način pri obračunu med Hrvaško in Ogrsko, ki naj se predloži tudi hrvaškemu saboru v odobrenje; obravnave regnikularne deputacije naj se vrše v Budimpešti in na Hrvaškem izvrši naj se zgradba železničnih črt Ogulin-Otočac-Gospic-Knin; nadalje Bihač Otočac-Senj-Reka. Frank je svoje predloge utemeljeval v štirih govorih in govoril tri ure. Wekerle je odgovarjal, da je napačno Fran-kovo mnenje, češ, da Ogrska ni ničesar storila za Hrvaško. Buzath je trdil, da je Frank hrvaški Katilina; Hodossy pa, da hoče Frank raztrgati vez med Ogrsko in Hrvaško. Seveda so vladni pristaši odobrili pogodbo. — Po razpravi je ministrski predsednik Tisza povabil člane obeh deputacij na večerjo. Prišli so vsi, Frank pa je v posebnem pismu izjavil, da dokler ne bode Hrvaška svobodna in neodvisna in je vsled tega v boju z Ogrsko, toliko časa se ne more udeležiti banketa, ki naj bi slavil sklenjeno pogodbo med Hrvaško in Ogrsko. Volitev ameriškega predsednika. Po poročilih iz Čikage je izvolitev Rooseveltova predsednikom Zedinjenih držav zagotovljena. Delegacija države Ne\v Yerk za republikanski državni konvent je soglasno sklenila podpirati kandidaturo podpredsednikom senatorja Fairbanksa. Volivno borbo so listi republikancev že otvorili in jo vodijo prav na amerikanski način. Italijanska zbornica. Italijanska zbornica je dne 21. t. m. obravnavala vojni proračun. Ministrski predsednik Gioliti je obžaloval, da so se pedali posamezni gevurniki pri razpravi na politiško polje in niso ostali na strogo strokovnem stališču. Zgodilo se od leta 1901. ni ničesar, kar bi povzročilo potrebo pomno-žitve sredstev za obrambo države, nasprotno se je položaj z vnanjimi državami zdatno izboljšal. Ako bi vlada potrebovala zvišanje izdatkov za vojno, bi jih tudi zahtevala in to zahtevo stavila v svoj načit. Vojaška služba in dijaštvo. Francoska zbornica je pri obravnavi dveletue vojaške službe sprejela glede d ja kov jako umesten predlog: Dijaki gotovih šol smejo vojaške službo nastopiti tudi pozneje, kakor v običajnem roku. Taka določba je pač pravična, ker mnogokrat ravno vojaška služba iztrga dijaka iz študij in mu občutno obteži boj za obstanek. Upor v nemški južno-zahodni Afriki. V Afriko odposlani nemški vrhovni poveljnik pl. Trotha je takoj po svojem do hodu v nemško južno-zahodno Afriko zahteval, da naj mu pošljejo v pomoč nove vejaške čete. Vojaško stanje je zelo resno ker je polkovnik Leutwein s svojimi četami preveč daleč prodrl in nima za hrbtom skoraj nič vojaštva. Hereri lahko napravijo nje govi armadi za hrbtom veliko škodo. Razburjeni nemški burši. Dunaj. Včeraj se je vršil naznanjeni protestni shod nemškega dijaštva proti od-loku naučnega ministrstva, da bodo lahko absolvirani vseučiliššniki zagrebškega vseučilišča po dodatni skušnji v hrvaškem jeziku v Avstriji, vstopili lahko v tostranski drž polovici v državno službo. Nemško dijaštvo v resoluciji upije, da tako ne bo do-tičnim vseučiliščnikom potrebno znanje nemškega jezika ter zahteva, da naučno ministrstvo syojo naredbo prekliče. Na shodu je bilo 600 nemških dijakov. Govoril je tudi dr. Schslk, ki je dejal, da se mora storiti vse, da se upelje v Avstriji nemški driavni jezik. Nemški burši so menda v prvi vrsti radi tega razvajeni, ker se boje, da bi država lahko marsikje pogrešala njihovo strokovno plitvost. Z Balkana. Kakor poročajo iz Sofije, so v makedonski garniziji v Prilepu turški častniki udrli v brzojavni urad in prisilili odpo-šiljatev zelo ojstre brzojavke na sultana, v kateri so zahtevali izplačevanje zaostale plače, katero so jim potem v treh dneh izplačali. Dotični častniki so bili postavljeni pred vojno sodišče, a so jih takoj pomi-lostili. v Monastiru se boje, da se bode uprla vsa garnizija. Obravnave o trgovskih pogodbah. Avstrijski pooblaščenci so se 21. t. m. iz Berolina zopet povrnili na Dunaj. V Be-rolinu so obrazložili svoje stališče napram Nemčiji. Kar se tiče carine na ječmen, Nemčija ni hotela odnehati na nikak način. Poročila o novi trgovski pogodbi med Italijo in Švico so zelo neugodna in dvomijo, da se bosta sporazumeli državi. Iz brzojavk. Dunaj. Stremayer leži v agoniji. Madrid. Policija je prijela 20. t. m. zvečer neko osebo, kije nameravala umoriti ministrskega pred-sednikaMauro. London. Iz Fučova se poroča, da je kitajski parnik „Haešin" popolnoma pokvarjen. Natančnejših poročil še ni. Bati se je, da je utonilo mnogo ljudij. W a š i n g t o n. Mornarica ameriških Združenih držav pripravlja demonstracijo v turškem morju, da vzbudi na Turškem ugodnejši položaj do Amerike. Beigrad. Todorovič je apeliral proti •bsodbi. Dunaj. Dvorni svetnik dr. Pfaff je prosil za umirovljenje. Štajerske novice. Š »Slovensko katoliško delavsko društvo v Žalcu« ima dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne na vrtu g. Franc Ribleka v Žalcu svoj občni zbor. Vspored: 1. Pozdrav predsednika; 2. govor o socialnem vprašanju (Iv. Kad); 3 tajnikovo poročilo; 4. vpisovanj udov iu plačevanje letnine; 5. volitev novega odbora; 6 predlogi in nasveti; 7. prosta zabava s petjem. K obilni udeležbi vabi odbor. š Na vislice so obicdili porotniki v Ljubnem na Štajerskem kolarskega pomočnika J DŽefa Krištofa, ki je ustrelil ženo kovača Huttenbrennerja, s katero je imel raz aerie. š Učiteljski službi sta razpisani na trirazredniei v St. Juriju ob Pesnici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu š Občinske volitve v Šoštanju. Slovenska stranka je vložila proti dvema »nemškima« gospodoma ovadbo zaradi podkupovanja. Eden izmed teh crospodov je tudi nekdanji »Sokol« — Hans "VVoechnagt?. š Dr. Negri — nevarno obolel. Dr. Negri je vsied silne agitacije pri volitvah v Šoštanju nevarno obolel. Po končanih volitvah raznesla se je po Šoštanju vest, da ga je kap zadela, čemur bi se pač nihče ne čudil, ki je videl, kako strastno je ta mož agitiral za nemčursko stranko — in končam pa ta strašanski polom 1 Pravijo, da je tudi davčnemu nadzorniku Oplustilu izid volitve razburil močno živce. š Soprogo okrajnega glavarja so zaprli. Okrožnemu sodišču v Ljubnu so izročili soprogo okrajnega glavarja pl. Her-vaya iz Miirzzuschlaga. Državno pravdništvo jo dolži bigamije in ponarejenja javnih li« stin. Kakor se je dognalo, je bila štirikrat omožena in je vedno pod raznimi pretve zami znala moške ujeti v svoje zanjke. Izdajala se je tudi za hčer nekega ruskega uradnika. Njeni prijatelji trdijo, da ni — pri zdravi pameti. Dekliško ime Hervayove soproge je Marija Bellach. Doma je iz Char-lottenburga. š Na potovanju. Neki iz Bolcana v Gradec potujoči dami je bila med potjo v vlaku ukradena brilantna ovratnica v vred nosti 20 000 kron Kdor dožene, kje je ukradena ovratnica, dobi 2400 kron. š Utonil je v Radevini v Mariboru 15-letni črevljarski učtnec Julij Golob. Dnevne novice. v Ljubi jan i, 22. junija. Zelje liberalne stranke po zavodu korupcije in demoralizacije brani »Slov. Narod« s svojim umazanim loparjem. Trdi, da je bil od nas navedeni izrek barona Hsina o nravni vrednosti liberalne družbe podtaknjen in izmišljen. Mi pa vzdršujemo svoje poročilo! Pisava »Sloven.Naroda« je najbolje potrdilo, da je bila sodba opravičeni. »Slovenec« ne sramoti ljubljanskega meščanstva, med katerim se še dobe pošteni ljudje, ampak politične kroge, ki so sbrani okoli »Naroda«, in ki zaslutijo naj-ostrejšo obsodbo. „Slov. Narod« pa poziv Ijemo: Z imeni duhovnikov na dai! Vedno kriči glasilo kranjske korupcije, da so duhovniki „tramoma silili« tja, kjer je sedel liberalne — nravnosti, a kadar smo ga pozvali, naj pove imena, je umolknil. Zime-ni na dani Zlagali ste se ie tolikokrat, da se čudimo, da si še zdaj niste mogli par imen izmisliti! Umasanost! Prosimo, da prebero či-tatelji današnje poročilo iz mestnega zastopa ljubljanskega. Tu je učitelj Dimnik nasprotoval, da se da dekliški šoli usmiljenih sester borih 200 kron podpore. T o j e storil zastopnik stanu, kateri neprenehoma zahteva, da se mu naj plače zvišajo! Gospod Dimnik, ali zaslutite, da se vam meriz drugim merilom, kakor vi merite učiteljicam, ki so lOkrat boljše ia ki lOkrat več delajo kakor vi, ter vse svoje moči posvečujejo mladini? Učiteljice se naj zahvalijo gospodu Jak. Dimniku sa to, ako ta umazanost vrže temno senco na ves stan! To Dimnikovo obnašanje se bo brez dvoma omenilo, ko se bo razpravljalo v dež. zboru o šolskih stroških! Sprejem v kneaoškofijsko Alojzi jevišče. Dijaki, ki žele z nown Šolskim letom biti sprejeti v knezoškofijsko Alojzi-jeviSče, naj izroče prošnje za sprejem, če le mogoče, osebno, najkasneje do konca meseca julija, najprimerneje pa takoj ob sklepu Bedanjega šolskega leta alojzijeviškemu v o d s t v u. Prošnje naj so naslovljene na knezoskofijski ordinariat; priloži naj se jim a) krstni list, b) vsa dosedanja gimnazijska izpričevala prosi včeva, c) izpričevalo ubož-nosti, če se prosi za brezplačni sprejem ali znižano plačilo. — ProSnje, ki bodo vložene po omenjenem obroku, se ne bodo mogle več vpoštevati. Pogoji za sprejem so obširneje označeni v »Škofijskem listu« (l. 1894. V. št. 36 Btr. 68 in 1. 1898. V. št. 29. str. 88), kjer je tudi pojasnjeno, da se sprejemajo tudi dijaki iz okoliša kranjske in novomeške gimnazije. — Novo sprejeti učenci tretjega gimn. razreda bodo nadaljevali svoje Študije počenši s šolskim letom 1905 /6. na knezoškofovih zavodih v St. Vidu, vsi drugi gojenci pa jih dovrše na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Vodstvo Alojzijevišča. Kam plovemo ? Dobili smo s a m o-nemško vabilo veteranskega društva v Domžalah, s katerim se vabi na veselico dne 26. junija. Poveljujoči načelnik tega veteranskega društva je liberalni župan Tič iz Jarš. Ali je tudi to posledica slovensko-nemške zveze ? Odlični naši rojaki. Nemški cesar je podelil slovenskemu arhitektu, prefesorju dr. Maksu Fabianiju na Dunaju, red rdečega orla tretjega reda. — Na svetovni razstavi v S t. Louisu razstavljeni načrti našega rojaka' arhitekta I. Plečnika vzbujajo pri strokovnjakih največje občudovanje. — Mrtvega so našli 651etnega kočarja in krovca Mat. Peterlina iz Tirne na poti pri vasi Jazme, obč na Kotreže. Vinjen je zaspal na neki skali, raz katero je padel ter se ubil. — Iz Novega mesta poročajo, da je oficijal drž. železnice, Ignacij Novak, prideljen k ravnateljstvu drž. železnice v Beljak. Na njegovo mesto je za predstojnika novomeške postaje imenovan oficijal drž. železnic pl. K i e p a c h. — Prestavljen j« na lastno prošnjo sodnijski kanoelist g. I v a n K r i s t a n iz Trebnjega v Novo mesto. — Napad. Dne 20. t. m. so našli v bližini kovačnice Franca Rebolja v Gmajni, občina Gorenja Krka, posestnika Janeza Zavodnika z Vidma z razbito glavo. Težko ranjeni Zavodnik ima na glavi več ran in skoro gotovo ne bo okreval. Vrše se poizvedbe, kdo je izvršil napad. — Vojak pobegnil iz zapora. Iz vojaškega zapora v Celovcu je pobegnil domobranec Florijan Mavric, rodom s Kranjskega. Dolže ga raznih zločinov. Govori slovenski, nemški in romunski. • r £ Kamnika poročajo, da ondi snujejo Društvo v pospeševanje prometa za Kamnik m okolico". v i i~ uNovice litijskega okraja. Velikanski romarski shod se je vršil minolo nedeljo v btangi pri Litiji. Ljudstva je pri- vrelo mnogo ic raznih krajev, nekateri po S—10 ur daleč, počastit sv. Antona. — G r 1 o ■ e je posušilo neki poscstnici v Sev-oih, občina Sentlambert. Reva ni mogla no-bane hrane uživati in je vsled tega lakote umrla. — Novi železniški tir med L i t i j o i n S a v o bo dne 21. t. m. zopet izročen prometu. — Č r e 8 n j e so tu v nekaterih občinah prav bogato obrodile. Ravnotako se pričakuje mnogo dru zega sadja, posebno orehov in jabolk. Bog nas varuj toče I — Zgodnja žetev ječmen« se je v začetku minolega tedna pričela. Tako zgodnje žetve še stari ljudje ne pomnijo. - Porodil ne je na S»vi Josip Strojan s Frančiško B e b e r. — V predoru ponesrečil. Dne 18 t. m., ouoli 5 ure popoldne, mudil se ]e po opravkih 24 let stari delavec Ferdo Me sič v predoru v Hrušioi. Nasproti po tiru drdralo je več vozov. Da bi se jim Mesič izognil, naslonil se je k steni; ker je bil pa prostor preozek, pritisnili so ga mimo dr drajoči vozovi s tako silo, da so mu bila čreva pokvarjena ter je tekom druzega dne umrl. Utonil je osem let stari učenec Karol Benet 17. t. mes. opoldne v Rateškem potoku, takozvanem »Ledina«. Kopal se je v družbi drugih dečkov. ZiSel je v globino, kjer je ponesrečil. — Nesreče. Včeraj dopoldne je v Go-Ijevškovi tovarni za parkete pri Trebnjem žaga mašinistu V. Zoretu razmesarila levo roko in odrezala prst. Ponesrečenca so od peljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kan diji. — Včeraj popoldne je peljal Tomaž Plesič več sadov vina na Janče. Med vožnjo je padel neki sod z voza ter mu zmečkal levo nogo. Plesiča so prepeljali v bol nišnico. — V Knežaku so fantje postavljali mlaj, ki se je zvalil na Janeza Kerina in mu zlomil nogo. — M. Jesenku v Črnem vrhu ao se v gozdu splašili konji. Jasenko si je pri tem zlomil nogo. — Požar na Reki. Včeraj po noči je začelo goreti na Reki ob morskem obrežju stoječe skladišče št. 54 V skladišču je bilo veliko moke, kuruze, sočivja, last tvrdk Le-derer, Mohovič in Spicer. Po težkem naporu se je posrečilo, da se požar ni razširil na sosedna skladišča. Požar je povzročil škode pol milijona kron. — Na pozabljivost oblasti je računal. V Postojni so aretirali delavca Va--intina Margona, doma iz Truja pri Postojni. Aargon je baje pred 6. leti nekemu trgovcu v Postojni ukradel večjo svoto denarja in različne druge stvari ter pobegnil na Rusko. Po šestih letih se je zopet vrnil v Postojno misleč, da se je vsa stvar že pozabila, toda roka pravioe ga je policijsko zasledovala in sedaj tudi ujela. — Duhovne vaje morejo opravljati gospodje duhovniki tudi letos pri oo. jezu itih posebno meseca julija, avgusta, septembra in oktobra. Slobodno se oglase za kateri teden koli. Začetek bo redno v pondeljek zvečer ob šestih. — Naslov pri oglasih bodi: Predstojništvo oc. jezuitov. 3 — Požigalca prijeli. Okrajni sodniji v Železni Kaplji na Koroškem so orožniki izročili Franceta Novaka, doma iz Mavčič pri Kranju. Novak je pred leti nekje na Gorenjskem hotel zažgati oelo vas, a se mu ni posrečilo, ker so ognjegasci preprečili velik požar. Po tem zločinu je Novak ušel, ter se je klatil nekaj časa še na Kranj-akem, Štajerskem in zašel potem na Koroško, kjer so sra šele letos dobili. — Nesreča. Težko se je poškodoval tesar Jakob Janša iz Zaspega. Padel je s 5 m. visokega odra pri gradbi nove železnioe na Blejski Dobravi. Prenesli so ga v bolnišnico na Javornik, kjer je včeraj umrl. — Ic Šiške dne 17. junija 1904 Ka kor že več let popreje, vršil ae je tudi letos običajni šolski izlet. Bilo je krasno jutro dne 15. junija, ko se je podala šolska mladina broječa do 270 otrok spremljana po uiiteljstvu ia Šolskih prijateljih na prijazni Rožnik, kjer se je brala sv. maša. Po sv. maši podali so se otroci na Drenikov vrh k zajtrku. Nato so se igrale razne igre in prepevale domoljubne pesmice. Ko so prejeli še raznega peciva m pijače, zaključila se je veselica z odpetjem cesarske pesmi. Da je bilo možno toliko otrok dostojno po gostiti, pripomogli so zopet že znani prijatelji šolske mladine, kakor preblaga gospa Ana Juvančičeva, potem gg. Bo-, lafio, Fr. Burgar, Galle, Hu-dabiunigg, Knez, Kosler, K r i -sper, M a t h i a n, Maurer, Paitsch Pogačnik, Reininghaus, Seidl, Snoj, Štele, Suwa, Tome, Vodnik, Zajec, Z o r m a n, katerim bodi najiskreneiša zahvala. A. J. — Od Italijana umorjen. Cestar To mažin iz Ročinja, ki je bil predpreteklo ne deljo od Italijana Pičulina zaboden v trebuh, je umrl v soboto ob 1. uri popoldne v goriški bolnici. — Stavka zidarjev ▼ Trstu. Od 4500 zidarjev jih dela samo 388. Trst je zapustilo 500 delavcev. — Nova oprava avstrijske pohoto. V IX armadnem koru v Jožefovem na Češkem bodo pod vodstvom kornega po veljnika prihodnji meseo poizkusi v velikem obsegu o nameravani spremembi oprave pri pehoti in lovcih. Glavno pozornost nameravajo posvetiti zadostni muaic ji in pa zni žanju teie vojaške prtljage pri moštvu. V ta namen bodo sestavili pešpolk, ki bode tako močan kakor v vojski, s popolnim trenom, z vso vojno preskrbo in z vojno pekarijo, tako, kakor je predpisano za vojsko. Prvi teden bode nastopil polk v sedanji opravi, drugi teden pa v opravi, ki jo namoravajo uvesti na novo. Polk bode imel hodne vaje in tudi vaje v vojnem streljanju. Vojaški strokovni krogi so sa baje prepričali, da je pomnožitev municije pri pehoti neobh dno potrebna. Važne spremembe bodo pri opravi pehote, ki bodo povzrc čile tudi najbrže spremembo pri trenu, ki bode za četami vozil potrebščine, katere nosi posamezni vojak pri sedanji opravi seboj. — Orožništvo na Kranjskem. Deželno orož. poveljstvo št. 12 deli se v tri pododdelke, in sicer št. 1 in 2 v Ljubljani, št. 3 v Rudolfovem. Isto se deli dalje v 11 okrajnih orož. poveljstev in 96 orož. postaj. Poveljnik je podpolkovnik; zapoved-niki pododdelkov pa 3 častniki, dalje 3 pisarniški častniki. Od moštva je: 11 okrajnih stražmojstrov, 96 postajevodij in 260 drugih orožnikov, bkupno je torej: 1 štabni in 6 drugih častnikov in 367 orožnikov za vnanjo službo ter 5 za pisarniške posle v Ljubljani. Obseg nadzorovalnega okrožja se računi na 100326 kvadratnih mirijametrov s 508.150 prebivalci; na posameznega orožnika odpade torej 0273 kvadr. mirijam. in 1384 prebivalcev. — Kolesarji, kateri se hočejo kot taki udeležiti vojašaih vaj, javijo naj se tako j, a najkasneje do 10. julija pri pristojni vojaški oblasti potom okrajnega glavarstva. — Vsak kolesar pa mora imeti svoje kolo v popolnem dobrem stanju — Končen vai dobi vsak odškodnino v znesku 10 kron. Za morebitna večja poškodovanja koleB izplača se posebna odškodnina. — Gostilničarje po Hrušici je sle-parll. V Beljaku so prijeli delavca Antona Marinča, doma iz Sv. Jakoba v Rožni dolini na Koroškem radi hudodelstva goljufije. Marinč je kot delavec pri karavanškem predoru napravil po Hrušici pri več gostilničarjih in pa pri svoji gospodinji, kjer je stanoval, mnogo dolga in pobegnil. — Fantje so se .stepli v vasi Vače pri Medvodah. Janez Žerovnik je Antona Tometa tako udaril po glavi, da so Tometa morali prepeljati v bolnico. Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet. CcnejSe meso. Župan je nasnariil, da se je vršil v ponedeljek shod mesarjev. Shodu je župan prisostvoval. Zripan upa, da so Be potem, ko se je on oddaljil, mesarji zedinili, da bodo s 1. julijem pričeli prodajati cenejše meso. Pismenega poročila če nima, ker sa mudi g. K o z a k na semnju in mu poročila še ni izročil. Plinarna. O podaljšanju pogodbe s plinovo družbo so obveljali predlogi: Mestna občina vztraja odločno na stališču, da ima od pravočasno odpovedane pogodbe vso pravico do rabe meatnega ozemlja in je pripravljena, če treba, nastopiti tudi pravno pot. Pripravljena pa je pogoditi se s plinovo družbo pod sledečimi pogoji. Ako prijna zgoraj omenjeno pravno stališče mestne občine, ako plača na leto tekom 20 M cd rabe mestnega svetu 6000 K zakupa in 25 vin. na leto od vsakega novega kur. metra, od 1 jan. 1925 dalje pa pride plinarna in ves njen inventar brez plačno v last mestne občine. Pripravljena pa je občina plinarno takoj kupiti pod po goji, ki bi odgovarjali gmotnim ugodnostim. Ustanove. Ustanove po 50 K za uience obrtno nadaljevalne šole je občinski svet oddal: Jan. bkarci, Al. Črnetu, Rud. L u • k a n i č u , Alfonzu H a b e t u. Šolske sestre in ljubljanski občinski svet. Na vrsto je prišla prošnja vodstva zasebne dekliške osemrazrednice v Lchten-turničinem sirotišču za nagrado 200 kron. Zupan je šolskemu odseku predlagal, naj se da 100 K. Olsek je to priporočal. Občinski svet. g. dr. P o ž a r je dejal, da se vsa po ročila šolskih nadzorništev jako ugodno glase o tej šoli in če bi šola ne bila dobra, bi gosp. iupan gotovo ne priporočal podporo, sola v rosnici dosega znamenite uspehe. Učiteljice bo izborno kvalifikovane. Vprašuje župana, ali je tudi v narodnostnem oziru v šoli vse pravilno, in če je to tudi v zavodu tako. Župan je odgovoril, da se v š o 1 i vzgoja v narodnem duhu vrši pravilno, deklice se odgajajo v narodnem duhu, v z a - v o d u se pa preveč nemškutari, ker predstojnica prepoveduje gojenkam slovenski govoriti. Sicer pravi predstojnica, da to stori radi tega, da bi se deklice hitreje naučile nemškega, vendar to ne gre, da bi se v središču Slovenije s slovenskim jezikom tako ravnalo. Občinski svetnik g. Požar je dejal: Ce se pogleda dotacije drugih šol, se je čuditi, da dobi tako malo ta šola, ki vzgaja toliko mestnih deklet in s katere šolskim poukom so vsi zadovoljni. Z ozirom na šolsko vzgojo treba je povdarjati veliki pomen te šole, ki vzdržuje mestu dekliško šolo. Koliko pa dobe šole, ki so sicer le po imenu mestne, do katerih ima mesto le toliko pravice, da zanje plačuje? Mestna nemška dekliška šola dobi 6323 kron, Lichtenturnični zavod, katerega slovensko šolsko vzgojo vsak hvali, pa samo 322 kron! Z objektivnega, nestrankarskega stališča predlaga, da se zavodu d d naprošenih 200 kron. Govornik pričakuje že od kolegijalnosti poročevalca g. Dimnika, da ne bo nasprotoval temu predlogu. Obč. svetnik g. D i m n i k se je temu predlogu uprl, češ, uspeh šole je dober, a ne sme se gledati na to, kaj je ceneje. Če bi imeli gotovi ljudje moč v rokah, bi bile po celi deželi šolske sestre, potem bi bila res šola cenejša. Tu se ne gre za p o u k (!), ampak za vzgojo. Iz tega stališča je odsek predlagal samo 100 K. (Dr. Kušar: Bravo!) Pri glasovanju je propadel dr. Požarjev predlog ter je bilo dovoljenih samo 100 K. Mestna klavnica. Računski sklep mestne klavnice z leta 1903. izkazuje čiatega dobička 19 256 K. Mestni vodovod. Računski sklep mestnega vodovoda za 1 1903. izkazuje čistega dobička 32.770 K. V mesecu aprilu se je najmanj črpalo, v mesecu avgustu največ, najmanj se je delalo 19 ur, največ 23 ur na dan. Vzdignilo se je 1,365 098 kub. metrov vode. Če hi vzflli ozemlje Ljubljane brez hiš, t. j. 34 278.272 kvadratnih metrov in bi vlili na ta prostor to vodo, bi voda stala 40 m. visoko. Srbski visokošolci v Ljubljani. Omenili smo že včerai, da sta prišla v Ljubljano srbska visokjšolca gg. Gliša G 1 e z o v i č in Ljub. Ne sič dogovarjat se o jugcsbvanski umetniški razstavi in shodu jugoslovanskega dijaštva v Belemgradu. Ta prireditev bi bila v Belemgradu 'med 10. do 20. septembrom ter ima namen zbližati sorodne naroda. R« stave bi se udeležili dijaki umetniki in tudi slovenski umetniki sploh. Na shodu bi imeli Srbi, Hrvatje in Slovenci vsak po tri predavanja. Srbi pošljejo do Siska za slovenske in hrvaške udeleinike ladjo. Včeraj dopoludne je bil v »Narod. Domu« na čast gostoma banket, pri katerem se je vršil razgovor o zgoraj omenjenih točkah. Popoludne jih je sprejel župan in g. Vaso Petri č i c , potem so si pa ogledali mesto, zvečer je bil pa komeri v Svicariji, kjer je igrala godba ter so se govorili navdušeni nagovori. D mes popoludne sta se gosta odpeljala v Zagreb in odtod domov. — O tem se nam še poroča: Danes dopoldne je bil razgovor o jugoslovanski umetniški razstavi. Od slovenske strani so se razgovora udeležili gg. visokošolci: Fischer, Žerjov in Ažman. Sklenilo se je, naprositi slovensko akademiško društvo „ Vesno" na Dunaju, da naj voii vse priprave za umetniško razstavo. O jugoslovanskem dijaškem kongresu se je sklenilo, da se vrši prve dni meseca septembra v Belemgradu. Prva dva dneva bi bila določena posameznim slovanskim narodnostim. Slovenski dijaki prirede tri predavanja: 1. O vlogi in pomenu Slovencev za Jugoslovane. 2. Kulturnopolitiški in gospodarski položaj slovenskega naroda. 3. Izobraževalno delo dijaštva med slovenskim ljudstvom. Pripravljalna dela na Slovenskem za udeležbo pri kongresu jugoslovanskega dijaštva v Belemgradu bode prevzela „Slovenija", ki stopi v ta namen v zvezo z ostalimi slov. akademiškimi društvi. Bratskoj slovenačkoj akademsko j 0 mlad i ni. — Srbsua Anademska Omladina na svečan način slavi ove godine u septembru mesecu stogodišnjicu ustanka i poietka oslobodienja nrpskog od Tu raka. Nfa tu slavu beogradska Velikoškolska Omladina pozvala je sve aasdemske O nlaline Julnih Slovena, kako bi se tom prilikom svi skupa sastali u Beogradu i održali iedan juijoslo-venski akademski kongres. U tu svrhu poslali so nas iz Beograda, da Va«, slovenačku akadem. O nladinu pozovemo na tu svečanost. Bratsko afcad. društvo „Slovenija" u Beču s gotovošča je prihvatilo naš poziv i stavilo nam se na razpoloženje, da nas po-mogne u svoj stvari, u koliko se tiče slovenskih nam drugova. Stoga mi Vas, ostale korporacije, molimo, da ee za sva "bave-Stenja po ovoj stvari njemu obratite. U nadi, da čete se odazvati našem pozivu, Vam mi šsljemo bratski pozdrav in kličemo: do videnja v Beogradu! — U ime beogradske velikošolske omli-dine: Ljubomir Nošič, jurista; Gliša Elezovič, stud. phil. Daček utonil? Milan Velkavrh, 16 let stari deček je šel včeraj zjutraj, 21. t m, v Mali graben lovit ribe. Do zdaj ga ni bilo še domov. Morda je utonil, ker je bil epileptičen. Zlat prstan je najden. Dobi se ga v našem uredništvu. Električno razsvetljavo povodom praznovanja 50 letnice blagoslovljenja temeljnega kamna trnovske župne cerkve in 50-letnice g. župnika Ivana Vrhovnika so poizkušali včeraj. Med stolpoma visi obločnica, na fasadi pa polno žarnic, kar naredi lep vtisek. Jutri ob 6. uri bodo šle belo oblečene deklice h g. župniku. Ena mu bode voščila v imenu faranov, druga v imenu fantov in tretja v imenu deklet ter nato zapele nekaj pesmic. Ko se stori noč, prične se razsvetljava. Ob 9. uri pa priredi pevsko društvo »Ljubljana" podoknico g. župniku Iv. Vrhovniku. Razsvetljava bo tudi v soboto zvečer. Aretirali so vlačugarja Antona Kolenca iz Ljubljane, radi hudodelstva tattine in hudodelstva oskrumbe. Razglas kolesarjem. Mestni magistrat v Ljubljani je izdal naslednji razglas: Opaža se zadnje čase, da se vozijo po Ljubljani kolesarji motociklisti s hitrostjo, ki povzroča nevarnost za zdravje in življenje pasantov in za tuje imetje. Posestniki takih vozil se torej opozarjajo, da velja za motocikle prav tako, kakor za druga kolesa predpis § 39. eestnopolicijskega reda ljubljanskega, eta se sme s kolesi po vsem meatu voziti samo p o č a s i, to je tako, kakor sme v malem diru voziti prevoznik. Prav tako veljajo za motorska kolesa v polnem obsegu vsi ostali predpisi, ki jih navaja cestno policijski red glede koles, tako n. pr. kar Be tiSe zvoncev, tablice s številko, svetilke itd. Prestopki bo kaznujejo, če ne spadajo pod določila splošnega kazenskega zakonika, z globo od 2 do 20 kron, ali pa z zaporom od šest ur do 14 dni. Šolstvo. Slovenci, ki želimo ustanoviti v Ljubljani slovensko vseučilišče, nimamo še nobene svoje meščanske šole. Nemci nameravajo kot dopolnilo šulferajnske šole ustanoviti sličen zavod v Ljubljani. Na Koslerjevem vrtu je vsak četrtek vojaški koncert. Jutri bo zažigal ondi ume-talni ogenj g. K a i s e r. Deželni predsednik baron Hein je včeraj ponoči odpotoval na Dunaj. Na dopust je šel za več tednov vodja deželnopredsedstvenih uradov, okrajni komisar g. Haas. Samomor vojaka Včeraj oDoludne se je pri skladišau smodni&a na straži stoječi vojak 27. pešpolka, FrancHaberl, ustrelil proti srcu. U nrl je med transportom v gar-nzijsko bolnico. Vojak je izvršil samomor v strahu pred neko kaznijo. Pobegnila sta od staršev 13letni učenec Andrej Rep in 13letni Alojzij M a h 1 e. Sla sta baje proti Koroški. Rjp je bosonog. Nove ceste V bližnji bodočnosti se zgradita cesta s Tržaške ceste proti Koleziji ter ena, ki sa odcepi z Rimsie proti Koleziji (mimo Paichlove hiše). Nove hiše Mateja Zagorca hiša v Rav-nikarjevih ulicah je osnažena. Na neparce-lovanem bloku knezoškofovega posestva zgradi g. Jos. Jeglič enonadatropno hišo z gospodarskim poslopjem in ogradi z železno ograjo. V Motelkovih ulicah je tudi druga S. Treotova hiša že ometana in osnažena. Pred Kolezijo je zgradila novo hišo zasebnica Mariia Koman. Poslopje nove tovarne (D-očman & I. u. Mayar) za papirnate vreše ob Matalkovih ulicah je projektirano. Vse to in še par druzih (vila Valientschag itd.) bo do prihodnjega poletja dodelano. Umrli so v Ljubljani: Marija Kline, poBlovodieva hJi, stara 6 mfisecav, Poljanska cesta; Franja Sluga, delavka, 28 let, Karolinška zemlja 13; Jakob Fink, delavčev sin, 1 lato, Streliške ulice 15; v bolnici: Boris Janko vič, trgovčev sio, 7 let; Avgust Malenšek, strupar, 17 let; Josip Soba, delavec, 38 let; Marija Justin, delavka, 54 let, Andr. Pezdir, delavec, 61 let; Helena Lončar, gostač, 58 let. Mirozov priredi jutri zvečer društvena godba in sioer po sledečih uleah: bpitalske ulice, Wolfove ulioe, Kongresni trg, Gradišče, Rimska cesta, Enonska cesta, Cerkvene ulica, Krakovski nasip, S/. Jakob« trg, Mestni trg, magistrat. Zaprli so umirovljenega davčnega oficijal« Ivana Omana, doma iz Kranja radi hudodelstva javnega nasilstva. O nan je baje napadel nekega stražnika in ga pretepel. Pač čudno, da se ne uvidi, da jo to človek, kateri ni pri pravi pameti in kateri je bil vže trikrat na Studencu. Počasi vozite! V nedeljo popoldne vo-i zil je neki gospod, menda iz ljubljanske okolice, v divjem diru po Slomškovih ulicah in sioer z napetimi vajeti. Ker je bilo ie v mraku in mnogo ljudi, osobito otrok ■a cesti, je pravo čudo, d« ae ni pripetila kaka nesreča. Izgubljena je denarnica z vsebino 17 K I5letni deček rešil vojaka. Na Selu se je Kopal sanitetni poddesetnik Fr. Matjašič, ki je nakrat iginil v vodi. 151etni Fr. Stich je skočil za njim in ara rešil iz Liubljamce. nfjo, naloži kat narodna večina po § 34. obč. reda, kazen vsakemu vsakokrat do 20 gld. Izpred sodišča. I»pred deielnega sodišča. O t r o k s e j e o p e k e I. Dne 31. de cembra m. 1. je med 5. in 6. uro kurila za večerjo Frančiška Prudič, pcsestnica v Dolenji vasi. V t. m času se je vrnil tudi njen mož Janez dcmu ter poklical svojo ženo naj mu gre pcmngat voz drv prevrniti. Ko sta imela zakonska pri vozu opraviti, odprla je dietna hčerka Frančiška hišna vrata poleg kuhinje, pristavila je stolček k ognjišču ter ■lezla nanj. Takoj nato je začula v prvem nadstropju stanujoča Polona Mele iz kuhinje strašen krik. Ko je pritekla otroku na pomoč, bil je že vsled goreče obleke tako opečen, da je drugi dan umrl. Pred sodišče na odgovor klicana zakonska Prudič sta b la pregreška zoper varnost življenja oproščena.— Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Poročna obleka kraljice U r a g e Iz Zemuna poročajo, da je no-ročno obleko kraljice Drage vzel upravitelj njene zapuščine, Velitkovi* ter jo nekemu panoptiku prodal za 80.000 frankov. I p™" p'' T .b laznic| J« nastal v Bicetre na francoskem na petih mestih nakrat. Zažgal tlSL blfZn,'- Le B Ve,lk0 težavo "Sili bolnike, akcda je velika. T«l«fon$ka In brcolavn* poročila. Japonsko-ruska Vojska. Niučvan, 22. junija. (Kor. urad) Tu ee čuje, da je japonska kava-lerija napadla v soboto Liao- j a n. Tukajšnja japonska postaja je od do mačinov dobila obvestilo, da se je bitka dne 20. t. m. že vršila in da so Japonci dne 21. t. m. popoludne zavzeli Liaojan. (Ta vest je pač neverjetna. Nemogoče se nam zdi, da bi Kuropatkin šel iz Liaojana proti jugu, ne da bi bil Liaojan zadostno zastražil in tako omogočil uapeh kakemu zahrbtnemu japonskemu napadu.) London 22. junija. Nepričakovano do-šlemu poročilu, da so se J a p o n c i polastili Liaojana po dvednevni bitki, še nihče ne verjame. Istočasno prihaja poročilo o novem ruskem porazu pri Kajčovu.— Bitka se je vršila v nedeljo in so bile baje v boju pri Takušanu izkrcane čete generala Ncdzu. Rusom je poveljeval poveljnik ruske niučvanske posadke. Potrdila še ni. Berolin, 22. junija. Časnikarski poročevalci so se pritožili pri Kurokiju nad preostro cenzuro, ki poročil sploh ne pusti dalje, ■ko jih pa odpošlje, jih pa v Soulu oblasti' popravijo ali pa kor.fiscirajo. Japonski generalni štab pravi, da to dela radi tega, ker se je tajnost operacij doslej dobro obnesla. Berolin, 2ž. junija. Iz ruskih vojaških krogov se čuje, da nikakor še ni gotovo, ako pojde baltiško brodovje na vzhod. Važna razsodba upravnega sodišča. Dunaj, 22. junija. Znano je, da je par selških liberalnih občinskih odbornikov hotelo s svojo odsotnostjo preprečiti izvolitev katoliško-narodnega župana v Selcib. Občinski odbor jim je za to obstrukcijo naložil globe, kranjski deželni odbor je pa te kazni razveljavi). Zoper to odločbo deželnega odbora so se pritožili katoliško-narodni ob ftinski odborniki na upravno sodišče, kjer je bila danes o tem razprava. Pritožbo je za stopal dr. Šusteršič. Upravno so-dišče je ugodilo pritožbi. Razveljavilo je odločbo dež. odbora kot nepostavno in tako bodo liberalni občin, odborniki morali plačati kazni, katere jim je naložila katoliško narodna večina 1. 1902., ker so hoteli z obstrukcijo preprečiti volitev župana. Ta razsodba je posebno sedaj važna, ker hočejo tudi v T r n o v e m na Notranjskem liberalci z obstrukcijo preprečiti volitev župana. Sedaj ni treba druzega, kakor da Iib. občin. odbornikom, ako od prihodnje seje izosta- ^ Ii daj »tel j ln »dgoT»rBi aradjuk: Br. I|*as<] Žitalk. SoitanJ, 22. junija. Jutri ob osmini vesele zmage pri občinskih volitvah bode sosedni g. župnik d.roval v zahvalo sv mašo; domači gcsp. župnik je prošnjo od klonil. Sibonik, 22. junija. Sem je priplul oddelek avstrijskega bojnega brodovja „Habsburg", „Arpad« in „Babenberg« pod zapovedništvom podadmirala Rippera. V Ši-benik je prišel tudi vojaški zapovednik fzm. Horsetzky ter imel dolg razgovor z Ripperom. Govori se, da je to v zvezi z velikimi vojaškimi vajami, ki bodo na morju m na kopnem med Šibenikom in Spljetom. Zagreb, 22. junija. Hrvaška opozicija kandidira v zlatarskem okraju na mestu umrlega Kumičiča v sabor varaždinskega odvetnika dr. P e r a M a g d i c a. Zagreb, 22. junija. Shod srbske narodne samostalne stranke v Vojniču je za-branjen „v interesu javne sigurnosti"/ Istotako je prepovedan shod v Garečnici. Trst, 22. junija. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem bi se imela vrš ti obrav nava proti R hsrdu Camberju in Valentinu Colobigu, katera toži soc. dem. voditelj Jo sip Kopač, ker sta mu očital, di je poneveril stranki denar. Važni priči Ljudevit Kopač in Ebin Kristan nista prišli na razpravo, prvi, ker se mu ni moglo dostaviti priziva, Etbin Kristan je pa izia»i\ da mora nastopiti neko potov«nje po Nemči.i Diuge prite so došle, nekaj tudi iz Ljubljane. Sodišče je razpravo preložilo. Priti bodo morale vse priče. Društva. (Društvo .Vesna«) priredi svoj peti redni o b č n i g b o r dne 25 t m v restavraciji R i o h t e r , Dunaj, III, Renn' weg 1, ob 8 uri zvečtr. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika za ln,ega rednega obč. zbora. 2. Odborovo poročilo. 3. Poročilo razstavnega odseka. 4 Umetniška galerija v Ljubljani, oredava tovariš Gaber 5. Slučajnosti. — Slovanski g.stje dobrodošli! Meteorologijo poročilo. Milna nad morjem 306-2 m, »rednii iračni llak 7.qfi-n g Cu op»-Q »Tuja Stuj« bftro-nairn. » an, Tamp«, "turu Cof«!]« Vetr«Ti. i | Neb« 1 141- * c 2*» ► J. zvečal «8-1 | 19 2 i sl. jzah. 22| 7. zjutr. I 741-1 I 16-5 I brezvetrTT I 2.popol.| 4l"2 | 23 9 | sr. jvzh. | Srednja včerajšnja temperatura 19.8«, _ obl. jasno. » 1 norm. 18-4 1-0 • 1080 2—t Na Bledu V dependenci hotela »Toplice« ordinira -m "S^k® 5©beto zobozdravnik D'E.BRETL. Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, oziroma stare matere, prababice, tete in tašče gospe ' Antonije Blumauer, roj. 1'RBAS, zasebni©©, ki je danes, 22. junija, ob 8. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi bolezni v dobi 74 let mirno zaspala v Gospodu. Zemski ostanki drage pokojnice bodo v pete', 24. junija ob o. uri popoldne v hiši žalosti, Stari trg 9, slovesno blagoslovljeni in nato na pokopališču pri sv. kristolu položeni v lastno rakev k večnemu počitku. Sv. zadušne maže se bodo brale v raznih cerkvah. Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu. Ljubljana, 22. junija 1904. Globoko žalujoči ostali. iŠČG ^ 1054 6-5 strugarja (draksler) S trajnim de'om Služba je raztopiti takoj. K|e, pove upravništvo »Slovenca« *** ************* Odlikovan z zlato medaljo na raistavi v Parizu 1. 1904. Dragofin puc fapefnlk in preprogar Dunajska cesta št. 18, izvršuje vsa tapetniška ln dekoraoljska dela ter .ma v zalog, vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka, 884 6 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske I zadruge v St. Vidu nad Ljubljano. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev od iz-metkov m mrhovine, trpinčijo človeka in živino. „ 949 19 Nastavite povsod amerikansko nastav« za muholov ,TANGIiEFOOT Gospodarsko in kon= sumno društvo —i v Cresu - (Kvarnerski otok) »s- prodaja -sa po 100 K hektoliter svoje Izborno naravno olivno olje lastnega pridelka. Prevoznina in posoda na stroške kupca. Na zahtevo pošilja vzorce. 1 ' , ' '" „V 'v*' 2 lepi stanovanji lolfctlc.kr.pošfe V Spodnji Šiški se odda fakoj v najem. Isfofam je naprodaj tudi blagajna~Wertlieimerca a« 7. 5>prejme 5« tal^cj kovaški učenec sfar 14 do 15 lef Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vsemo gočnemu dopad'o, našega presrčno ljubljenega soproga, očeta, ozir. starega očela gospoda Jakoba Iglic danes ob 4. uri popoldan po dolgi, mučni bolezni, prevideaega s svetimi zakramenti za umirajoče, v staros'i 60 let poklicati k Sebi v boljše življenje. Truplo predragega rajnkega se bode v sredo, 22. junija, zjutraj ob 6. uri v hiši žalosti svečano blagoslovilo in potem k zadnjemu počitku na pokopališče v Cerkljah preneslo. Svete mašo zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Predragega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. V Zal ogu , 20. junija 1904. Ivana Iglic roj. petrič, soproga, — Kornelij Iglič, učitelj, sin, — Franla t«rar, roj. ijiič. Ivana Ijllč, heen. P Demeter vitez Bleiweis=Trsteniški strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu = na Resljevi cesti št. 7 --- ordiniral bode od 1. do 31. jul. le vsako soboto od 10. do 12. ure dopoiudne in od 3. rfn 5 nn«ni„,r„a pf- Gpreten gostilničar -m oženj on, se išče za tafiojšnji nastop ^ 3-3 za velifio restavracijo HR železniške postaje, Ratera je popolnoma novo moderno urejena in z vsemi potrebščinami prcsRrBljena. Pogoji jako ugodni. - Več so poi2ve v upravništvu lega lista. Ti.t