Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Dredniitvo je v Kopitarjevi al. 6/III

VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 205« — nočna 2996, 2994 in 205*
Uhaja vsak dan zjotraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999
Roosevelt na deta
Pred vojsko in še tudi po vojski smo slišali nešteto 6lavospevov, ki so poveličevali ameriško gospodarstvo. V pojmu ameriškega »gospodarskega čudeža« so za Evropo bile zapopadene najvišje tehnične in gospodarske možnosti in želje. Bančni polom 1929, ki je med drugim povzročil tudi to, da je 14 milijonov delavcev ostalo nn cesti, in naslednji gospodarski udarci pa so dokazali, da je tudi ameriški gospodarski kolos imel lončene noge. Kar se je dogodilo v Ameriki in se še dogaja, ni nič drugega, kakor šolski zgled za krizo kapitalizma. In ker je Evropa v načinu gospodarjenja Ameriko zvesto posnemala, mora tudi ona preživljati isto nevoljo, kakor je zadela njen vzor. Le da se v Evropi proces bolj počasi dogaja, ker tudi ekscesi kapitalizma morda niso bili tako veliki. V Ameriki pa se je vedno vse dogajalo v velikem slo-
fu, torej tudi gospodarska kriza. Na vsak način i morali Evropejci bolj stvarno in z večjo pozornostjo slediti gospodarskemu razvoju onkraj morja in se iz njega kaj naučiti. Ameriški finančni polom 1929 je Evropa sprejela kot senzacijo in celo precej škodoželjnosti je bilo zraven. Malokdo pa je tedaj pomislil, da se polomija nič manj ne tiče tudi evropskega gospodarstva, zgrajenega na istih načelih in istih osnovah. Ko bi se Evropa tedaj zavedla, da gre tudi za njeno stvar, bi marsikaka težkoča, ki nas še danes mori, mogla biti pravočasno premagana. Toda Amerika je nazadnje vendarle dobila Roosevelta, pogumnega, nadvse izkušenega in prav tako poštenega voditelja, ki utegne popolnoma zavoženo ameriško gospodarstvo postaviti zopet na zdravo podlago. Roosevelt je po širini svojega gospodarskega in političnega koncepta, po nepremagljivi, pozitivno gradeči volji in nesebičnem prizadevanju ustvariti nov pravičnejši gospodarski red, gotovo eden največjih mož našega veka. ki mu gre mesto daleč
Ered raznimi diktatorskimi figurami, kakor so enin, Hitler, Stalin ali Mussolini. Že danes bi Evropi bil tak genialni mož zelo potreben. Če bi mu vseznala evropska javnost sledila, je seveda drugo vprašanje. Saj vidimo, kako velik del evropskega časopisja za gigantske napore ameriškega predsednika sploh nobenega smisla nima, drugi, ki so sužnji teorije, pogrešajo v njegovi akciji »sistema«, večina pa spušča od časa do časa od Rooseveltovih nasprotnikov lansirane alarmantne vesti o popolnem polomu njegove akcije. Bojimo se, da ni daleč čas, ko bo morala Evropa, ako se hoče gospodarsko oteti, korak za korakom prav podrobno preštudirati vse, kar je Roosevelt ukrenil za rešitev svoje domovine. Samo, da bi ne bilo prepozno!
Mesto Hooverja, ki je še verjel v samo-ozdravljenje liberalnega kapitalističnega gospodarstva, je nasprotno Roosevelt postavil gospodarski in moralni sanacijski program, ki ga je izrazil v treh točkah: Zatreti je treba čezmerno moč velekapitala, čigar zastopniki sicer niso mnogoštevilni, a imajo prevladajoč vpliv nad vsem gospodarstvom, bankarstvom in vladanjem države. Javno nemoralo je treba zatreti pri korenini, zato je treba obnoviti nravstvene vrednote. Treba je pravičneje razdeliti dohodke ka--itala in donos bogate ameriške zeml je. Za vsa-:o teh treh točk osnovnega programa se že poldrugo leto, kar je Roosevelt na oblasti, bije dan za dnem ogorčen boj. Proti je ves stari svet, vsi magnati velekapitala, ki imajo v svojih rokah tudi velik del tiska, proti je vse ameriško zločinsko podzemlje, ki je bogato živelo od javne korupcije in nemorale, in končno vsi, ki so si za prvo zapoved življenja izbrali geslo: bogatite!, s kakimi sredstvi in na kakšen način, ni važno. Za Rooseveltom pa stoje milijonske armade delavstva, ki jih je Rooseveltova akcija spravila zopet h kruhu ali jim omogočila boljše življenje. Podpirajo ga tudi armade brezposelnih, ki kljub žolčljivi kampanji kapitalističnega tiska niso izgubile vere v predsednika in upajo, da še pridejo do kruha. Enako ga podpira srednji stan, velik del farmerjev in končno vsi pravi ameriški patrioti, ki spoštujejo njegovo nesebično prizadevanje in pričakujejo, da je edinoie Roosevelt mož, ki bi s svojo energijo in državniško sposobnostjo bil v stanu obnoviti nekdanje ameriško blagostanje. Gotovo je, da Roosevelt kljub številnim bolečim in odioznim posegom v gosjjodarsko in javno življenje do danes nikakor ni zapravil vere v sebe pri tistih milijonih volivcev, ki so pri zadnjih volitvah zanj izvojevali eno največjih piolitičnih zmag, kar jih poznajo Združene države. Oprt na za-
t
upanje širokih ljudskih plasti, Roosevelt ne misli odstopiti od stavljenega cilja, kakor so listi že ponovno poročali. Kose je^pred 14 dnevi vrnil
s .počitniškega potovanja po Tihem oceanu, je na tozadevno vprašanje časnikarjev tako pri izkrcanju v San Frančišku odločno izjavila: »Starega reda v gospodarstvu in v družbi je za vse čase konec. V bodoče bo organizirana avtoriteta naroda s pomočjo države kontrolirala vse sebične zasebne interese.« S tem je predsednik jasno povedal, da ne bo pripustil, da se vrne socialno nevezano liberalno kapitalistično gospodarstvo, ki ga je postavil pod demokratično kontrolo splošnih ljudskih koristi. Vse stavke, ki so zadnje leto v Ameriki izbruhnile in od katerih so nekatere (n. pr. tekstilna) zavzele zelo velik obseg — je povzročil kapital, ker se brani državne kontrole in zlasti, ker v svojih jxwljetjih odklanja organizirano delavstvo in vezanost s kolektivnimi pogodbami. Toda državna opora je delavstvu dosedaj še vedno pomagala do uspeha.
O dosedanjih uspehih obnovitvene akcije je ravnatelj National limer bere izdal obširno poroči
naslednji jjodatki: Junija 1934, torej eno leto, odkar je obnovitvena akcija (NRA) stopila v veljavo, je bilo v USA zaposlenih 40,180.000 oseb, to je 4,120.000 več kot v marcu 1933, ko je Roosevelt prevzel oblast. Višina tedenske plače delavcem se je v industriji od junija 1933 do junija 1934 dvignila za 34.5%, kar pomenja, da se je realna kupna moč delavstva dvignila za 25%. čeprav se računa, da so se življenjske jk»-trebščine v tem času podražile za 10%, je izboljšanje za delavstvo še vedno znatno. Udeležba d«^la kot činitelju proizvodnje se je pri ■plošnem narodnem dohodku v enem letu zvi-
imergency Council, Ricli-To, iz katerega so vzeti
Nj. Vel. krati Aleksander in kraljica Marija obiščeta Sofijo
Velik pomen sestanka za utrditev prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo
Belgrad, 25. septembra.
Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija se bosta podala v Sofijo in bosta s tein vrnila obisk bolgarskemu kralju Borisu in kraljici Ivani, ki sta obiskala našo prestolico decembra lanskega leta. Ves bolgarski narod se pripravlja, da jugoslovanski kraljevski par sprejme čim svečaneje in prisrčneje.
Bolgarska vlada je že izdelala program za sprejem. Na postaji bo našega kralja in kraljico pričakoval bolgarski kraljevski par s celokupno
vlado Ln generaliteto, diplomatski zbor in drugi predstavniki bolgarske javnosti. Mesto Sofija se je že okrasilo z, zastavami in zelenjem. Povsod Se vidita jugoslovanski in bolgarski grb ter sta postavljena tudi dva slavoloka.
Župan mesta Sofije je izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo, da se v cim večjem številu udeleži sprejema jugoslovanskega kralja in kraljice. Pred starimi vrati Sofije bo kralja Aleksandra in kraljico Marijo sprejel in pozdravil župan Ivan Ivanov, kateri bo kraljevski dvojici na umetno izdelanem krožniku po starem slovanskem običaju ponudil kruha in soli. Nato se odpeljeta kralj Aleksander in kraljica Marija z bolgarskim kraljevskim parom v dvorec, kjer bo postavljena kraljeva garda.
26. t. m. dopoldne ob 11 odpotuje v Sofijo tudi večja skupina jugoslovanskih časnikarjev, ki se bodo udeležili slavnosti ob priliki obiska našega kraljevskega para.
Izjave vodilnih bolgarskih državnikov
Predsednik bolgarske vlade K i m o n Georgije v je z ozirom na obisk jugoslovanskega kralja in kraljice v Sofiji izjavil, da bo ta obisk zelo pripomogel k realizaciji ideje zbližanja obeh narodov, za katero sta dala pobudo obadva vladarja. Vzajemnost balkanskih Slovanov v resnici postaja dejstvo. Razume se. da se bodo ob tej priliki vršili razgovori o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, kojih rešitev bo pospešila tudi zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Bolgarski narod bo gotovo s sprejemom kralja Aleksandra in kraljice Marije vrnil bratski državi in narodu iskrena čuvstva, ki ga le-ta goji do bolgarskega ljudstva.

Bolgarski notranji minister M i d i I e v je ii-javil, da bodo »praktični rezultati obiska za idojo zbližanja brez dvoma ogromni, tako, da se bo v zelo kratkem času mogla pretvoriti v iskreno prijateljstvo in sodelovanje«.
Prometni minister Nikola Z a h a r i j c v je izjavil, da so se »črni oblaki, ki so se leta in leta kopičili nad obema bratskima narodoma, po zaslugi bratskih čuvstov razbežali in se nikdar več no bodo pojavili nad njima. Mi sumi bratje po krvi, naša pota so ista. Roko v roki in no drug proti drugemu! V slogi bomo mogli poslati vojaki miru ter nosilci kulture in napredka na Balkanu«.
Francija se mora odločiti aSi na desno ali na levo
Doumergue postavil na dnevni red korenito relormo ustave Avtoritaren
Pariz, 25. sept.
24. t. m. zvečer je imel ministrski predsednik Doumergue v radiu govor, ki bo imel velike no-tranje-politične posledice. Predsednik vlade se je namreč jasno izjavil za korenito reformo drž. ustave v smislu avtoritarnega režima. Predsednik se je tudi obrnil proti socialistom, ker so se zvezali s komunisti, ter se v tem oziru sme njegov govor smatrati kot nekaka bojna napoved vsem ekstremnim, pa tudi levičarskim elementom iz meščanstva. Zlasti ta del Doumergueovega govora ki je znan kot zmeren človek, je napravil globok vtis po vsej Franciji. S tem je predsednik otvoril politično sezono, ki bo jako burna in ki bo gnala Francijo do končne odločitve, ali podje na levo ali na desno.
Doumergue je najprej poudaril potrebo korenite reforme ustave, ker je dosedanja ustava pomanjkljiva in ni več kos nalogam in potrebam sedanjega časa. Vlada mora vladati — je dejal Doumergue — in zato naj ministrski predsednik ima možnost, da v slučaju sjiora z večino, razpusti parlament in neposredno apelira na ljudstvo potom novih volitev, ne da bi vprašal senat ali pa celo predsednika republike. Torej bi avtoritarni režim ne slonel na predsedniku republike, ki je bolj rejirezentativna oseba, in naj to tudi ostane, ampak na predsedniku vlade. Nadalje je poudarjal Doumergue, da mora država imeti zanesljive drž. uradnike, predvsem pa učitelje (ki so v Franciji po veliki večini socialisti ali komunisti), ki ne smejo bodisi v službi, bodisi izven nje, agitirati proti državi in se proti njenim temeljem boriti. Treba se je izogniti neprestanim vladnim krizam, ki smo jih imeli v Franciji nič manj kot šest od zadnjih volitev.
Doumergue je ojx>zoril na zavezništvo, ki so ga sklenili v zadnjem času socialisti in komunisti, in dejal, da stoji država pred marksistično nevarnostjo, ki bo najprej uničila francosko valuto, da na ruševinah franka proglasi komunistično diktaturo. Zato socialisti dosledno delajo na devalvaciji valute, ki naj prinese popoln gospodarski jx>-lom in revolucijo. Ves smisel Doumergueovega govora je bil, da sovražnik stoji na levici.
reztm l
Globok odmev Doumergue-ovega govora v časopisju
Levičarsko časopisje je zaradi govora ministrskega predsednika močno razburjeno. Herritova »Ere Nouvelle« pravi, da narod ne zahteva ne spremembe ustave ne spremembe režima, kakor to želi Doumergue. Najbolj vehementno napada ministrskega predsednika socialistično glasilo »Popu-laire«, ki skuša javnost razburiti s trditvijo, da bi z Doumergueovim načrtom ne padel samo parlamentarni režim, ampak republika sama.
Nasprotno pa konservativni listi govor Dou-merguea odobravajo in mu čestitajo. »Figaro« pravi, da je Doumergue p>okazal pogum, ki ga doslej ni imel še noben francoski ministrski predsednik. — »Jour« je posebno zadovoljen s tein, da se poveča oblast predsednika vlade. — »Petit Journal« piše, da bodo posledice Doumergueovega govora naravnost ogromne. Seveda si ne smemo prikrivati, da bo ta načrt zadel na velike težave in da bo za njegovo uresničenje potrebno veliko energije. — Samo »Quotidien« je rezerviran in pravi, da je treba počakati, dokler ne bo predsed-
nik vlade svojega načrta čisto konkretno formuliral — do tedaj pa, da je najboljše vzdržati sc vsake prenagljene sodbe.
Doumergue bo imel za seboj večino
Pariz, 25. sept. AA. Z današnjim sestankom finančnega odbora poslanske zbornice je spet oživelo parlamentarno življenje [>o poletnih [Hičiitni-cah. Danes so poslanci največ komentirali Dou-mergov govor v radiju in ustavno reformo, ki jo je predsednik vlade napovedal.
Več desničarskih poslancev je kazalo živalino zadoščenje nad načrtom ustavne revizije. Tudi Chaippedelaine, član centroma radikalne levice, je izjavil, da ima Doumergue vso potrebno avtoriteto, da uspe pri neobhodno potrebnem delu, kakršno se mu zdi ta reforma. Poslanec Zay, član skrajne levice v radikalni slranki, je pa izjavil, da ni proti razširjenju prerogativ državne eksekutive, vendar pa misli, da je to bolj vprašanje ljudi, kakor pa izpreinembe obstoječih ustanov.
Socialistični poslanec Grazianj jc edini, ki se je doslej formalno izrekel zoper idoje, ki jih je izrazil Doumergue v svojem govoru v radiu. V splošnem se zdi, da bo Doumcrgovo iniciativo toplo pozdravil velik del sedanje vladne večine, manj navdušeno pa večina radikalnih socialistov dočim bodo okstreinisti seveda ml ločno nastopili proti njej.
Kaj snujeta Nemčija in Poljska?
Protilrancoski blok?
2eneva, 25. sept. b. Petnajsto zasedanje Sveta ZN se bliža koncu. Rešiti je treba le avstrijski problem in pa razčistiti položaj glede vzhodnega pakta.
Vse kaže, da je avstrijski problem v glavnih črtah rešen pri pogajanjih med Barthoujem, Ede-nom, Aloisijem in dr. Benešem. Sedaj je vse odvisno od sestanka, ki bo prihodnji mesec med francoskim zunanjim ministrom Barthoujem in šefom italijanske vlade Mussolinijem, do tedaj pa se lahko smatra, da je avstrijski problem odgoden. Istočasno je treba razčistiti tudi problem Madjar-skre in še nekaterih drugih držav v srednji Evropi. Čeprav že obstoja sporazum med zapadnimi vele-
šala od 58.3% na 62.5%, čeprav se je istočasno delovni čas skrčil na šesturnik. Bol jši doliodki delavstva kapitalu lic le da niso škodili, ampak so mu celo zelo koristili, ker je znatno narastel konzum. Indeks dohodkov, ki ga izkazujejo delniške družbe, je znatno poraste). Kosmnti dohodki 506 družb i/, različnih gospodarskih panog so od 157.000.000 dolarjev v letu 1933 poskočili na 40S milijonov v prvem polletju 1934. Dohodki 400 drugih družb |>a so v istem času od 47 milijonov porasli na 335 milijonov. Seveda so tudi stroški industrije radi večje zaposlenosti in večjih plač narasli, toda gospodarskega uspeha nikakor ni mogoče tajiti. Število bankrotov od februarja do maja 1934 je za 40% nižje kot leta 1929. Ako se indeks splošne proizvodnje v začetku leta 1933 vzame s 47, se je v letu 1934 dvignil na 72 in jc pričakovati še večjega izboljšanja, ker je od 3.9 milijarde, ki jc namenjena za iavua dela. bilo dosedai uorublieuega šele 30%.
Poročilo je v nekaterih točkah morda preveč optimistično, ker ne omenja, da so številke računane v novem dolarju, ki je po vrednosti nižji od starega. Tudi stoji zimu pred vrati in treba bo misliti ua preskrbo še vodno več milijonov brezposelnih. Radi strašne poletne suše bo morala država pomagati tudi furmerjem, raz-ven tega pa bo izpadlo še veliko davščin. Težave se kopičijo in to, kar ljudje imenujejo »usoda«, Rooseveltu gotovo ni naklonjeno. Zato pa je njegov nezlomljiv optimizem tem več vreden. Volja in smotreno delo, to je edino, kur rešuje narode. Toda brez voditeljstvu ne gre. Ob pravem času mora dobiti narod tudi pravega voditelja. Ameriški nurod instinktivno zaupa svojemu predsedniku, <la ga Ik> s svojo energijo in razumnim delom izpeljal iz velikih stisk si-dn-njegn časa. Dosedanje Rooscveltovo delo dokazuje, da jc narodnega zaupanja vredon voditelj.
Drin.
silami in Češkoslovaško, so zapreke še vedno \ samem Podonavju, ker so razmere bolj zamotane, kakor kdajkoli poprej. Tu prihaja predvsem do izraza močan vpliv Nemčije in vsi znaki kažejo, da se ustvarja blok, ki zna iznenaditi svet. Zapadne sile, v prvi vrsti Francija, ne morejo razumeti, da bi se Poljska odločila za tako stališče, če ne bo poleg Nemčije računala šc na druge države. Jasno je, da Nemčiji in Poljski ni dovolj le Budimpešta ter razpenjata svoji niti mnogo dalje. Zato bo francoska diplomacija prisiljena, da izvrši na Poljsko tak pritisk, da bo položila svoje karte na mize in javno zavzela svoje stališče. Enak pritisk bo Francija storila tudi v Budimpešti in še v neka, terih drugih prestolnicah vse do Bosporja.
Mesec oktober bo eden najbolj usodnih me secev, kajti v njem se bo izvršil največji preokret. Radi tega se ne morejo v Ženevi pričakovati nobeni novi sklepi v tem oziru, ker obstoja soglasje med predstavniki velesil in Češkoslovaško. Do novembra bo ob strani ludi saarski problem ter bodo predvsem razčistila vsa vprašanja med vzhodom m zapadom.
Poljska trdovratno odklanja vzhodni pakt
Pariz, 25. sept. AA. O odgovoru Poljske na predlog o vzliodenm paktu piše »Petit Parisien«, da ga txi poljski zunanji minister Bcck izročil Franciji nekaj ur pred svojim odhodom v Varšavo Poljski odgovor sicer ne bo tako gladko odklonilen, kakor je bil odgovor nemške vlade, v bistvu pa bodo poljski pridržki enaki negativnemu odgovoru.
Verski razkol v Nemčiji
Pravoverni protestanti proglašajo državnega škofa za krivoverca
Avstrijsko vprašanje se plete napreg
Monakovo, 25. septembra.
Medtem ko je bil v nedeljo v berlinski protestantski stolnici, na kateri je vibrala zastava s kljukastim križem, instaliran državni škof Miillcr, ki je imel pomirljiv govor, je škof protestantovske cerkve na Bavarskem d r. M e i s e r , ki je obenem s škofi vviirtemburške i hannoverske cerkve osten-tativno izostal od t« slavnosti, imel govor v mestu Annsbachu, v katerem je dejal, da je nauk nemških kristjanov, katerim pripada državni škof Miiller, herezija in da bo bavarska protestantovska cerkev vstopila samo v tako vsedržavno cerkev, ki se bo držala luteranske veroizpovedi. Vsi verniki so mu viharno ploskali in pastor je v njihovem imenu obljubil škofu neomajno zvestobo.
Istočasno so pastorji berlinskih protestantov-sk'h občin prebrali s prižnic izjavo, v kateri pravijo, da zametajo zmoto, ki jo uči tako zvana nacionalna cerkev pod vod<stvom državnega škofa Miillerja. Miiller in njegova cerkev nc pripadajo Peč krščanski občini, od katere so se ločili po ovojem nauku. Državni škof je s silo odstranil vse
protestantovske škofe, izvzetnši škofa na Bavarskem in Hannoveranskem, ki junaško vztrajata na svojih mestih, in je vsem občinam vzel njihove pravice ter ustanovil diktaturo nad protestantov-sko cerkvijo. Pastorji pozivajo vernike, naj neustrašno vztrajajo pri evangeliju v pravi cerkvi, dočim je državni škof Miiller škof narodnosocialistične stranke in njenih napadalnih oddelkov, ne pa škol luteranske cerkve.
Vse radovedno pričakuje, kaj bo na to storila vlada, ker je nastop protestantov očiten upor in bo nujno ve>del do razkola v protestantov^! cerkvi.
Proti katolikom in Judom
Notranji minister je razpustil katoliško ligo na Badenskem na podlagi zakona o zaplembi imovine organizacij, ki so sovražne državi.
Berlinski policijski predsednik je prepovedal židovski mladini nositi znamenja aH uniforme ter skupne nastope, telovadbo in nošenje zastav na prostem.
Sporazum držav zlatega standarda
Ženeva, 25. sept. p. Belgijski zunanji minister Jaspar je kot predsednik komisije delegacij šestih držav, ki so ostale zveste zlatemu standardu, izdal uradni komunike, iz katerega je posneti, da so zastopniki imeli seje dne 24. in 25. t. m. ter so sklenili ožje sodelovanje na gospodarskem in finančnem polju. Na vsak način bodo te države obdržale zlati standard. Glavni cilj konference je povečanje medsebojnega blagovnega prometa. Inicijativa pa ni naperjena proti nikomur in le želeti je, da se
sodelovanje postavi na čim širšo podlago. Države bodo imenovale posebno komisijo, ki bo imela dve nalogi: prva naloga bo povečanje blagovnega prometa, druga naloga pa bo povečanje turizma in prometa sploh. Države zlatega bloka so Francija, Belgija, Holandija, Švica, Italija in Luksemburg. S tem komunikejem je potrjeno poročilo, ki je bilo izdano svoječasno v mesecu juliju 1033, ko se je londonska konferenca razbila baš na valutnih vprašanjih.
f>r. Beneš pojde v Rtm
Rim, 25. septeiroiH-u.
»Lavoro fascista« je dobil poročilo svojega dopisnika iz Prage, <lu bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš obiskal Rim potem, ko sc bo vrnil iz Rimu Barthou. Dr. Beneš ne bo obiskal Mussolinija kot predstavnik Male nntante, ampak samo kot zunanji minister republike. Ako bo kdo v imenu Male nntante sploh prišel v Rim, bo to T i t u lese n.
Beneš — tako pravi »Lavoro fasciete« — bo razpravljal v Rimu o gospodarskih vprašunjih, dočim bodo razgovori o političnih vprašanjih prepuščeni romunskemu zunanjemu ministru.
Zdravje predsednika Masaryka se je zelo izboljšalo
Praga, 35. sept, A A. CTK poroča: Po najnovejšem zdravniškem poročilu se je zdravstveno stanje predsednika C'SR dr. Maearyka zadnjih 14 dni ponovno popravHo. Predsedniku se je znatno rabojj-5a1 vid obolelega levega očesa, prav talko se mu je pa wrniia tudi gibljivost pivlov na desni rak«. Ker zadnje Miri tedne ni bilo nitka!« h komplika-sij. so zdravniki zelo optimistični, posebno spričo velike odpornosti predsednikovega organizma.
Ognjenik se dvignil iz morja
London, 25. sept.
Po strašnem tajfunu, ki je opravil .<rvoje iničevalno delo na Japonskem, se je blizu Ka-gošime dvignil iz morja ognjenik, iz katerega bruha ogromen ogenj in se vali gost dim. Prebivalci otoka Joto. ki je tudi vulkanskega izvora, so zbežali na čolnih z otoka, ki se je takisto začel tresti. To je bilo neposredno pred tem, ko se je iz morja dvignil nov otok. Iz novega ognjenika s<» po pobočju valiio potoki lave, proti nebu pa ve dvigajo oblaki žveplenega plina, Prebivalci otoka Joto s<' nočejo vrniti, ker sc Ix>je, dn se ne bi otok pogrezJiil v morje. Sicer pfl to na Ja|K>nskem ni prvi slučaj Ln še /.iveči ljudje pomnijo celo vrsto Inkih pojavov, ki so se /godili navadno obenem z izbruhom tajfunov.
Afganistan prosi za sprejem v ZN
Ženeva, 25. sept. A A. Danes dopokine je tajništvo Društva narodov prejelo vlogo afganske vlade, v kateri ie-ta prosi, naj bi Društvo narodov sprejelo afgansko državo v svoje članstvo.
Vprašanje Asircev
Ženeva. 25. sept. p. Z>voza narodov je prejela glede Asircev, ki so bili, kakor znano, iaportavlje-ni raznim jiogrontam iraških Arabcev, dve obvestili francoske in angleške vlade. Angleška vlada razpravlja o možnosti naselitve Asircev v bniteki Guayani, Francoska vlada pa ponuja Asireem naselitev v frojiooKki Zapadni Afrikii.
Kdo je ugrabil Lindberghovega otroka
New Vork, 25 sept. AA. Čeprav ta vest še ni potrjena, kaže, da je poiicija svojčas našla na oknu l.imiberghove hiše prstne odtise in da so ti odtisi dentični s prstnimi odtisi Hauptuianna. Policija je hranila to dejstvo dozdaj v največji tajnosti. V zvezi s tein je danes aretirala tudi H a U pt man novega prijatelja Jamesa Barrya, ki ga dolži. da je sodeloval pri ugrabitvi Lindberghovega otroka.
Požar v kinu
Berlin, 25. septembra. AA. DNB poroča: V rlilversumu (Severna Holandska) je nastal ogenj, ko so predvajali neki katoliški misijonarski film. Predstavi je prisostvovalo 180 otrok od 7 do 14 let. Nastala je strašna panika. 40 otrok je ranjenih, med njimi 13 zelo nevarno. Tudi duhovnik, ki je vodil predvajanje filma, je nevarno opečen. Poslopje, kjer se je vršila predstava, je pogorelo do tal.
Strog režim v Avstriji
Dunaj, 25. septembra, b. -Karntncr Tagblatt« poroča, da je bilo doslej na Koroškem odpuščenih 109 učiteljev zaradi političnih prestopkov.
Švica strogo varuje svojo nevtralnost
Ženeva. 25. sept. ip. Švicarski politični depur-tenuMil je danes obvestil Zvezo narodov, da je *vi-caivka vlada sklenila, da ne bo dovolila rekruti-ranja med svojimi državljani za mednarodno pomožno policijo v Posaarju za rasa plebiscita. Švica odklanja In radi svojo nevlralilete. kamero hoče obvarovati v vsakeai oairu.
Mehika proti katoliškemu duhovni šivu
Berlin, 25. septembra. AA. DNB poroča: V mehiški zvezni državi Caropechi je stopil t valja v o nov zakon, ki hoče omejiti vpliv ksti&ike duhovščine. Število duhovnikov se po novem zakonu zniža za 3 za vsakih 80.000 prebivalcev!
Krvav boj med pMmtorfi
Pariš, 25. septembra. AA. h MarjeUU poro-čajo, d« so se snoči v nekem predmestju začeli obstreljevati plakaterji raznih kandidatov za samoupravne volitve. Eno osebo so smrtno ranili. Med prevozom v bolnišnico je podlegla svojim ranam. Štiri osebe so hudo ranjene.
Stroge kazni zaradi napfoee-vonja računskih taks
Belgrad, 25. septembra. AA. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo vsem davčnim oblastvom o najstrožjih kazenskih sankcijah in objavi imen kaznovanih oseb zaradi neplačan ja taks na računih.
Ministrstvo pravi:
čeprav je bilo razglašeno, da je rad»}anje čimov, not, obvestil itd. obvezno in so o tem izšla podrobna navodila, se vendarle opaža, da ronegi taksni obvezanei in prebivalstvo niso dovolj poučeni o strogem izvajanju teh določb in njihovih kazenskih sankcij. Največ gre neplačanje te takse na radun neznanca in nemarnosti. Toda kršenje pomeni oškodovanje države za velik znesek. Da se zagotovi pravilno izvajanje te določbe brez izjem » da se zaščitijo državni intesresi, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal davčnim oblastvom najstrožji nalog, da glede tega izvajajo najpodrobnejše nadzorstvo m da sc vsi prestopki kar najnujneje rešujejo. Izterjanje glob zaradi prestopkov se bo izvršilo takoj in brez odlašanja. Ker predstavlja neplačanje te takse zločin, saj v teh primerih ne gre za davčne dolgove, temveč za mfca-jenje takse, ki je postala last države v trenutku, ko se kupoprodaja izvrši, bodo imena vseh kaznovanih oseb objavljena kot dokaz njihove moral« » davčne poštenosti. Rasen tega bodo »dani okrepi, da državni nameščenci ne bodo kupovali pri takšnih nekorektnih obvez ancih.
Magisiratno uradništvo, indeks in Delavska zbornha
V »Slovencu« ste bili priobčili daljšo izjavo, v kateri predsednik ljubljanske Delavske zbornice, gosp. Alojzij Sedej zavrača govorice, da bi bila i zbornica izdala indeks, po katerem da je razvidno, | da so se življenjske potrebščine znižale od 48 do I 50%, kar naj bi brlo v škodo mestnemu uradni-| štvu, katerim hočejo znižati prejemke. Meni je znano sledeče:
Govorice se ne nanašajo na ljubljansko Delavsko zbornico, marveč na zagrebško. Ta pa predmetni indeks zares izdaja. Nisem sicer čatal zadnje številke, je pa precej verjetno, da izkazuje znatno znižanje življenjskih potrebščin v zadnjih treh letih, ker je na eni strani urejevan samo statistično, na drugi strani pa se oztra samo na materialno plat življenja. Prav gotovo pa je, da se bodo tega indeksa poslužili v svojo korist tisti či-nitelii, ki hočejo plače magistratnih uslužbencev znižati.
Kritika tega indeksa je izšla iz socialno-demo-kratskih vrst, ki so s politiko »Strokovne komisije za Slovenijo« nezadovoljni in ki se zlasti ne strinjajo s »plavo-rdečo« koalicijo v »Delavski zbornici«, naperjeno proti »Jugosloviinski strokovni zvezi«. — Predsednik Delavske zbornice, gosp. Sedej bo že vedel, kako bo na eni strani kot ma-gistratni uradnik zagovarjal interese svojih tovarišev ter kako bo na drugi strani branil zagrebško Delavsko zbornico, osobito njenega tajnika, ki ima izdatno večje prejemke, kot so po indeksu potrebni in kot jih ima ljubljansko magistratno uradništvo. Gosp. Sedej in ta tajnik sta si sodruga v socialni demokraciji, pa bosta stvar že kako uredila. Saj je n. pr. zasluga zagrebških socijev, da je bila ob jesenskih volitvah v Delavsko zbornico razveljavljena lista ltršč. delavcev na Hrvatskem v korist pla-vih in rdečih; ti dve barvi pa se prav lepo prenašati tudi v ljubljanski Delavski zbornici in na — občini.
Morebiti bom o drugih vprašanjih, ki so s tem v zvezi in ki mečejo luč na sedanjo koalicijo plavili ia rdečih, prihodnjič kaj več spregovoril.
Krščanski nameščenec.
Ban ne bo sprejemal
Ljubljana, 25. septembra. AA. Ban drav.sk
banovine dr. Marušič je uradno odpoloviti v i' grad in v četrtek, 27. t. m. nc bo sprejemal strank.
Rim, 25. sept. b Pogajanja o avstrijskem vprašanju se nadaljujejo v Ženevi, toda temelj, na katerem bi se moralo rešiti to delikatno vprašanje, še ni postavljen. Ohranitev avstrijske neodvisnosti pa je izhodišče za vsako rešitev. Akcija, ki jo je v zvezi s tem pokrenila italijanska diplomacija, ima namen, da se predlogi avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga v celoti sprejmejo. V teh predlogih dr. Schuschnigg želi moralnih in materialnih jamstev. Obračajoč se na velesile, prosi avstrijska vlada, da se pritegnejo k sodelovanju tudi sosedne države in naj bi jamstva ne ostala omejena samo na velesile, temveč naj bi zavzela splošen mednarodni značaj. V nekem italijanskem poročilu se trdi, da je avstrijska prošnja logična posledica sestanka med dr. Schuschniggom in šefom italijanske vlade Mussolinijem v Firenzi. Od velesil in sosednih avstrijskih držav se zahtevajo kolektivna moralna jamstva, kif naj preprečijo, da bi se kdorkoli mešal v notranje avstrijske zadeve.
Se vedno mc
London, 25. sept. AA. Vsi dosedanji predlogi, kako zajainčiti neodvisnost Avstrije, so se samo še proučavali. Angleška vlada je opetovano izjavila, da ne more prevzeti nobenih novih obvez, ki bi zahtevale vojaško posredovanje na evropski ceiini.
Ženevski poročevalec »Timesa« javlja, da se bodo pogajanja o avstrijskem vprašanju nadaljevala in da ni izključeno, da bodo našli formulo, ki bo zadovoljila vse prizadete države. Na vsak način pa imajo sedanja pogajanja v Ženevi to prednost, da bodo olajšala razgovore, ki jih bo imel Barthou v kratkem v Rimu.
Države Male antante slejkoprej vztrajajo na stališču, da jamstvo za neodvisnost Avstrije ne sme vsebovati ničesar, kar bi komu dajalo kakšno prednost v tem oziru.
Izplačevanje draginjskih doklad državnim upokojencem
Dravska finančna direkcija v Ljubimi je poslala Društvu drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani z razpisom z dne 13. septembra <Mev. 32.846-H 1934 naslednji dopis:
»Da bodo drž. upokojenci v letošnjem okto-berskem terminu vložili pravilne prijave za prejem draginjskih doklad, izvolite objaviti v vseh dnevnikih in v »Malem Glasu« ta-le opozorila:
V prvi polovici meseca oktobra vsakega leta mora vložiti vsak upokojenec in upokojenka, ki prejema pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, prijavo za prejem osebne »n rodbinske draginjske doklade. (V aprilu se prijave odslej ne bodo vlagale več). Prijave, la jih upokojenci vlože pred oktoberskim rokom ali pa po tem rokti, se obravnavajo, kakor da niso bile predložene v predpisanem roJm.
Radi pravilne sestave svojih prijav naj se upokojenci ravnajo po teh-le navodilih:
V. Vsak upokojenec m upokojenka naj zapiše t»a »roji prijavi:
a)	Številko svojega likvidacijskega lista, ki je zapisana na kuponu vsake čekovne nakaznice, po kateri dobi svojo pokojnino, ali pa naj prijavi priloži kupon. (Čekovna štev. MMMl je na vsakem kuponu ista in je za evidenco upokojencev brez pomena).
b)	Točno zvanje, kakor je navedeno v odločbi o odmeri pokojnine, ne pa, kakor zapišejo nekateri, le »upokojenec« ali »zasebnik-;
c)	Pristojno občino svojega bivališča. Tadi vsa-kikrat, kadar se upokojenec preseli z ene občine v drugo, mora k svoji vlogi, ki jo pošlje dravski finančni direkciji, priložiti tudi potrdilo občine oziroma policijske uprave, katerega dne se je preselil.
2. Na vsa vprašanja v posameznih razpredelkih prijave je treba odgovoriti z besedami v obliki Kratkih stavkov, kakor n. pr.: »Ne izvršujem nobene obrti«, »Nimam nobenih dohodkov« i. t. d., če se odgovarja na vprašanje samo z »da« in »ne«, če se prostor v razpredelku prečrta ali pa pusti celo prazen, prijava ni veljavna.
i Prijave morajo biti izpolnjene in podpisane lastnoročno in sicer s črnilom. S strojem ali pa s svinčnikom pisane prijave se bodo upokojencem vračale, ker take listine niso veljavne.
4.	Navedbe o višini zasebnih dohodkov, ki jih imajo upokojenci ali upokojenke in njih rodbinski člani, potrdijo na prijavi izključno davčne uprave, ne pa občine, ki pri nas ne pobirajo davkov.
5.	Za vsakega otroka, starega nad 16 let, za katerega se zahteva izplačevanje rodbinske doklade, se mora priložiti potrdilo o rednem šolanju. Na teh potrdilih mora biti navedeno poleg učenčevega imena tudi ime, zvanje in bivališče upokojenca, očeta ali matere, dalje, če uživa od domačih ali tujih naprav šolsko ali znanstveno štipendijo, pod-
poro ali ustanovo, ki znaša več kakor 200 Din na
mesec.
6. Za dokaz, da neomožena hčerka še vodi go-spodinjstvo očetu, ki je vdovec, potrdita na prijavi dva aktivna ali upokojena državna uradnika.
Ob tej priliki se državni upokojenci in upokojenke opozarjajo, da morajo javiti dravski finančni direkciji v Ljubljani vsako izpremembo v družinskem in imovinskem stanju, ki ima za posledico, da jim osebna ali rodbinska draginjska doklada ne pripada več. Zlasti so dolžni takoj javiti, če se otroci nehajo šolati med šolskim letom, če dosežejo dohodke nad 200 Din mesečno bodisi v denarju ali naravi, če hčerka neha voditi očetu, ki je vdovec, gospodinjstvo in če otrok umrje.
Neglede na oktoberski rok za vložitev prijav mora vložiti vsak državni upokojenec, preden se mu začne izplačevati pokojnina, prijavo za prejem draginjskih doklad, sestavljeno po gornjih navodilih, kateri priloži tale dokazila:
a) Za uživanje rodbinske draginjske doklade za zeno poročni list: b) za izplačevanje rodbinskih draginjskih doklad za otroke njih rojstne liste; c) če se zahteva rodbinska draginjska doklada za otroka, starega nad 16 let, ker je trajno nesposoben za delo in pridobivanje, potrdilo 2 (dveh) državnih ali samoupravnih zdravnikov, da je nesposobnost za pridobivanje nastopila pred 16., oziroma, če se je otrok redno šolal, pred njegovim 23. letom starosti.
Listine ad a) in b) morajo biti v originalu ali l>a v prepisu, overjenem pri pristojnem sodišču. Vse te listine so proste takse, če je na njih označeno, da so izdane zaradi prejemanja draginjskih do-
khtu«
Poročni in rojstni listi otrok se prilože samo k prvi prijavi cA upokojitvi, pozneje pa samo, če nastanejo izpremembe v rodbini, ob rojstvu otrok aH ob ponovni poroki.
Tiskovine za prijave je založilo Društvo državnih upokojencev m upokojenk v Ljubljani.
Za finančnega direktorja šef odseka za računovodstvo.
O tem obveščamo svoje člane in tudi vse neorganizirane drž. upokojence naše banovine s pripombo, da si morajo drž. upokojenci predpisane tiskovine (prijave) sami preskrbeti. Naročijo se pri podpisanem društvu. Izvod stane 1 Din. Dobe se pa tudi v trafikah v večjih krajih. Kjer jih ni, je stvar upokojencev, da zainteresirajo v vsakem kraju enega trafikanta, ki bo imel te tiskovine na zalogi. Pri posameznih naročbah se naj priloži v pismu znamka 1 Din 50 par za tiskovino, poštnino in ovitek.
Društveni člani dobijo pravočasno po en izvod brezplačno.
Društvo drž. upokojencev ia upokojenk v Ljubljani.
Novorojena savojsha princesa
Rim, 25. septembra, b. Dne 24. t. m. ponoči ob 23.15 }e porodila princezinja Marija Jose hčerko, kj so ji nadeli fme Marija Pla. Mati in otrok sta zdrava.
Predsednik vlade Mussolini je takoj, ko je zvedel za novico, čestital prestolonasledniku. Še zjutraj je bila Marta Jose prisostvovala v palači sveti maši, ob porodu pa sta bili navzoči obe kra-Ijici-materi Jelena savojska in Elizabeta belgijska.
Ljudstvo, ki je pred palačo dolge ure čakalo veselega dogodka, je ob vesti o srečnem porodu navdušeno vzklikalo materi, ki uživa v Italiji največje simpatije, in otroku pa savojskemu domu. Mati bo dete sama dojila.
Ritn, 25. sept. p. Ob rojstvu princese Marije Pije je italijanski kralj izdal danes amnestijo, ki je že objavljena v >Gazzetta Uffiiclailec. Amnestija odpušča vse kazni do dvoli let, ostale pa skrajšuje ®a dve loti. Izivzete so kazini radi vohunstva, odprave plodu, umora aH ropa.
Belgrajske vesti
Napredoval je iz 7. v 6. jMuložajno skupino Milan Skrbinšek, član in režiser ljubi lanske drame. V ljubljanska operi pa je napredoval iz 6. v 5, položajno skupino ravnatelj opere Mirko
Prometni minister je sprejfil ostavko, ki jo je podal na državno službo Vladimir Stepišnik, računovodja Poštne hranilnice v Ljubljani, (in)
Po statisti kii odseka javne higiene belgrajske občine boleha danes na trebušnem tifusu v Belgradu 87 ljudi, (m)
Osrednja uprava za posredovanje dela pri mi-
nislretvu za socialno politiko in narodno zdravje je razpisala natečaj za izdelavo idejnega osnutka za domove javnih borz dela v manjših krajih. Tekmovati »mojo samo državljani kralje vime Jugoslavije.
Madrid, 25. septembra, b. Agencija Havas poroča, da se Troeki že nekaj dni mudi v Madridu.
Madrid, 25. sept. AA. Delavci v A*h>rijri nameravajo proglasiti generalno stavko. Sindikalisti v Rivreefani no uoiioilii t bombami žično železnico. Štiri osebe eo ranjene.
Dunajska vremenska napoved: Milo vreme. Zjutraj močno oblačno, v gorah megla, čez dan pri-".'•iio jasno.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno,
M.iHKj lu Ripiu.
Češke vojaške vaje kažejo veliko izvežbanost vojske
Praga, 25. sept. AA. CTK poroča: Vsi listi zelo pohvalno pišejo o velikih jesenskih manevrih češkoslovaške vojske na jugozapadnem Češkem. Manevrov se udeležuje okoli 60.000 mož, prisostvujejo jim pa tudi člani vlade, načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin in tuji vojaški odposlanci. Listi naglašajo, da kažejo ti manevri lepe uspehe izvežbanosti češkoslovaške vojske in odlično moralo čet. Vsi častniki in vojaki opravljajo pri teh manevrih, ki se vrše na izredno težavnem terenu, z veliko požrtvovalnostjo svojo dolžnost. Listi naglašajo, da je na tuje goste napravilo jx>sebrto globok vtis zanimanje prebivalstva za manevre in njegove simpatije do vojske.
Nemčija ne izpusti Torglerja in tovarišev
Berlin, 25. sept. AA. DNB poroča: Posaarska »Deutsche Fretheii« je včeraj poročala, da je tiskov, šef nacionalno socialistične stranke Hanfstaengel v Berlinu izjavil ameriškemu odvetniku Thomsoiiu, da bo nemška vlada izpustila Torglerja, Thaelmana in Ossiefzkega, če pa njihovo vedenje ne bo v skladu s sedanjim stanjem v Nemčiji, jih izroče krvniku. Hanfstaengel je danes izjavil, da je ta vest brez podlage. V svoji izjavi pravi, da takih obljub nikoli ni dal in da se ni nikoli mešal v tekoče procese.
Velepodmornica
Pariz, 25. septembra, b. V Nantesu jc epuSčena v morje podmornica »Iris« z 825 tonami, ki plove pod vodo lahko z brzino 14 vozlov na uro. Podmornica je oborožena z enim topom 85 mm premera, s strojno puško proti letalom in 9 torpednirai cevmi. — V Porte Debttc je spuščena v morje top-ničarka z 2200 tonami, ki je namenjena *a kolonialno slurho.
★
Friedrichshafen, 25. sept. b. Nemški rrakoplov ,ral /epelin« se je davi vrnil s svojega osmega poteta v Južno Ameriko. 20. t. m. poleti že devetič v letošnjem letu v Ameriko.
Ugodnost na brzovlakih
B.dgrad, 25. sept. AA. Da se potujočemu občinstvu omogoči lažje potovanje na brzih vlakih, je generalno ravnateljstvo drž. železnic ukinilo od 1. novembra t. I. dalje določbo, po kateri je bib treba doslej pri potovanju na brzih vlakih plačali voznino za najmanj 50km. Od I. novembra dalje bodo potniki lahko tudi na progah izpod 50 km l*)tovah po tisti ceni, ki predsrfavlja dejansko ore-potovano rdacup
f Lojze Vrtove c
Ljubljana, 25. sept.
S Pokojninskega zavoda in Zadružne gospodarske banke vihrata črni zastavi in potrjujeta žalostno vest, ki se je danes v poznih dopoldanskih urah razširila po Ljubljani: ob tričetrt na 11 je v Slajmarjevem sanatoriju na Zaloški cesti zatisnil oči gospod Lojze Vrtovec, bivši predsednik Pokojninskega zavoda in višji uradnik Zadružne gospodarske banke. Zavratna bolezen, ki ga je glodala že delj časa in ki je tudi njegov zavidljivi življenjski optimizem ni mogel zavreti poti, ga je iztrgala danes družini in slovenski katoliški javnosti; družini dragega in nadvse skrbnega očeta, slovenski katoliški javnosti pa nenadomestljivega socialnega in gospodarskega delavca in borca.
Globoka vrzel ostaja za pokojnikom, saj je z ž, ki mu v	'
lajlepši m«
dobi, zapušča za seboj bogato življenjsko delo, sad
njim zapustil naše vrste mož, primerni agilnostj in tvornosti težko, težko iščemo
moški
njegovi brez ii agilnostj in tvornosti težko, teži« vrstnika. Kljub temu, da je umrl v naj
njegovega nikdar mirnega duha, neupogljive volje in neskaljene življenjske vedrosti. Globo užaloščeni stojimo ob njegovem mrtvaškem odru, kjer leži ves nebogljen, skoraj breztelesen, in se tolažimo z mislijo, da že uživa zasluženo plačilo pri Vsemogočnem, ki mu je bil vodilo vsega njegovega dela.
Pokojni Lojze Vrtovec je goriški rojak. Rodil se je 20. novembra 1889 v Velikih Žabljah pri Ajdovščini, na meji med goriško in kranjsko Vipavo. V domači vasi je dovršil ljudsko šolo in vstopil nato v gimnazijo malega semenišča v Gorici. V goriški gimnaziji je bil odličen dijak, ki se je odlikoval po svojem veselem in živahnem tempera-
mentu, energiji in organizatorični sili. Že v tistih dobah je bil blesteč govorniški talent, kateremu ie dal podlago s svojo brezprimerno natančnostjo. V skrbni šoli globokega prof. Ivana Rejca, poznejšega župnika v Sv. Križu na Vipavskem, svojega očetovskega prijatelja, je skupaj s tedanjo mlado generacijo goriških katoliških slovenskih dijakov dozorel v katoliškega javnega delavca. Z brezprimerno lahkoto se je učil jezikov, ki jih je dovršeno obvladal v besedi in pismu. Poleg slovenščine, srbohrvaščine in nemščine je znal italijansko, rusko in poljsko ter poznal tudi vso literaturo teh narodov. Iz tiste dobe so izšli z goriške gimnazije Narte Ve-likonja, Joža Lovrenčič, pok. Jože Koruza, Engel-bert Besednjak, Virgilij Sček, Lipe Orel in nešteta i drugih, ki imajo danes v Slovencih svc
vrsta
svoje ime.
. ugi	.
Najbolj blesteč in gibčen med sovrstniki pa je bil pokojni Lojze. To je bila mlada doba katoliškega slovenskega gibanja na Goriškem, katero je zatrla ivetovna vojna.
Po končani gimnaziji je odšel pokojni Lojze na Dunaj študirat pravo. Kot povsem dozorel in prekaljen katoliški delavec ie stopil v »Danioo« in postal njen predsednik. Arhivi »Danice« bi vedeli povedati mnogo svetlega o njem, saj je bil za časa svojega študija na Dunaju spričo svojih sposobnosti naravnost poklican, da usmerja in vodi slovenske katoliške visokošolce na Dunaju. Kako je pokojnik to svoje poslanstvo opravil, vemo vsi. V zgodovini »Danice« je njegovo ime zapisano z žlahtni črkami.
Ko je dovršil leta 1918 pravne študije, se je začela zanj doba resnega dela. Kot velikega strokovnjaka v socialnem vprašanju in zlasti zavarovanju, ga je minister Jože Gostinčar poklical za tajnika v socialno ministrstvo, kjer je imel priložnost, da je razvil vse svoje talente. Bili so to v socialnem ministrstvu časi, ko je bilo treba orati ledino in postavljat: prve temelje socialnih uredb in ustanov v novo nastali državi. Pokojnik je bil desna roka Gostinčar jeva pri tem težavnem delu.
Ko se je snovala Zadružna gospodarska banka, je prišel pokojnik v Ljubljano in vstopil vanjo kot višji uradnik. Služboval je v njej vseskozi in njegove zmožnosti so našle tudi tu torišče neutrudnega izživljanja. Toda človeku tako velikega formata, kakor je bil pokojnik, je bilo premalo vse to. Z veliko vnemo je sodeloval pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani, čigar član uprave je bil. Za časa njegovega predsedmštva pri Pokojninskem zavodu se je razvilo živahno sodelovanje med to institucijo in Pokojninskim zavodom. Tedaj je Pokojninski zavod podprl z velikimi vsotami gradbo sanatorija, čigar gradbo je sploh omogočil s svojim posojilom. Zelja pokojnega je bila, da bi Pokojninski zavod postal središče vsega zavarovanja nameščencev, katerega zamisel se žal do danes ni uresničila. Dokaz, kako so mu bile stanovske zadeve vedno pri srcu, je bila ustanovitev zadruge »Gospodarska zadruga zasebnih nameščencev«, katere najbolj agilni odbornik je bil in je delal še v času, ko ga je težka bolezen že priklenila na posteljo. Namen zadruge je bil organizirati kredit zasebnim nameščencem, ker posojil ni bilo mogoče več dobiti. Sodeloval je tudi do nedavnega pri Rdečem križu, že poprej pri Slovenski straži itd., glavno torišče njegove iniciativnosti pa je bilo socialno in pokojninsko zavarovanje. V tej panogi izgubljamo Slovenci s pokojnikom nenadkriljivega strokovnjaka in delavca.
Pokojni Lojze Vrtovec se je zelo udejstvoval tudi na časnikarskem polju. Bil je velik prijatelj in marljiv sotrudnik »Slovenca«. Med svetovno voino
je bil delj časa tudi član uredništva, dokler ga ni vpoklicala vojaška oblast. V uredništvu je zelo pridno sodeloval in veliko prav dobrih člankov je prišlo izpod njegovega peresa. Posebno zanimiva so bila njegova poročila s soške fronte, seveda jih je močno črtala takratna stroga vojaška cenzura. Rajni Lojze je bil ljubezniv in požrtvovalen uredniški tovariš. Zahrbtnosti ni poznal, bil je odkrit značaj v vsakem oziru, zato smo ga vsi takoj vzljubili in ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Svojo ljubezen do »Slovenca« in zvesto prijateljstvo do svojih tovarišev, s katerimi je sodeloval v uredništvu, je ohranil do zadnjega diha. Po prevratu je bil pokojni Lojze tudi član Jugoslovanskega dopisnega urada v Belgradu in je odtam pridno dopisoval in telefoniral »Slovencu«, še s svojega zadnjega |x>tovanja po Adriji, kamor je šel iskat lajšanja za svojo bolezen, je tako rekoč na smrt utrujen pošiljal »Slovencu« svoje »Utrinke«, ki so tako rekoč njegov labudji spev.
Kot človek je bil pokojni Lojze eden tistih redkih ljudi, ki ni poznal sovražnika in ga tudi ni imel. Topla goriška duša, ki je tudi v najtežjih časih izžarevala pogum in vedro voljo, vselej pa veselo prijaznost, si je namah osvojila vsakogar, ki je prišel z njim v dotiko. Zato zapušča Lojze nepregledno množico zvestih prijateljev ne samo v svojih vrstah, ampak povsod
Leta 1921 se je pokojnik poročil z Maruško roj. Strelovo, s katero je imel v nadvse srečnem zakonu troje otrok. Najstarejši, Bogdan, gre v 2. razred gimnazije, Marjan v prvi, Dušan pa je še v ljudski šoli. Kljub neprestani zaposlenosti je vendar tudi za svojo družinico našel trenutkov, v katerih se je posvetil samo njej.
Vrste slovenskih katoliških javnih delavcev se redčijo. V najtežjih časih odhajajo in nam zapuščajo za seboj blesteče zglede in vzore — svoje oporoke. V njih moramo citati mi, ki še ostajamo, svoje poslanstvo.
Lojzeta Vrtovca bo ohranila vsa slovenska katoliška javnost v trajnem spominu. Plačilo za vse svoje delo bo dobil pri Bogu, saj je vse življenje in delo usmerjal po Njegovih večnih zapovedih. Hudo prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje.
f Lojze Vrtovec in Pokojninski zavod
Agilnih mo, ki so s čustvom, razumom in voljo pri svojem delu, zmeraj bolj primanjkuje. Vsak dan nam jih jemlje. Kar čez noč nestajajo in izgube, ki jih na prvi migljaj skoraj ne opaziš, ki te pa počasi od dneva do dneva bolj bole.
Pokojni prijatelj V. Vrtovec je med njimi. Nemiren je bil njegov duh, gibčna in urna njegova narava. Nikjer ga ni manjkalo, vedno je bil na svojem mestu, še prav posebno pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Tam je razvil vse svoje zmožnosti, tam je žrtvoval vse svoje sile, temu zavodu je posvetil vse svoje življenje. Še takrat, ko je težka bolezen spodjedala njegove življenjske sile, se je še vedno brigal zanj. Ta zavod ne bo kmalu imel človeka, ki bi se tako z vso dušo zavzemal, živel in delal zanj kakor dragi pokojnik.
Na srečo mu je bilo usojeno, da je deloma tudi že videl uspehe svojega dela. Ponosne stavbe PZ, ki se dvigajo v Ljubljani, po Sloveniji in Dalmaciji, pričajo, koliko dela je PZ pod njegovim vodstvom preskrbel domačim obrtnikom in
podjetnikom, pričajo pa tudi, koliko in kaj je ta zavod znal ustvarjati pod njegovim vodstvom v korist zavarovancem in v čast domovini. 50 do 60 milijonov denarja je šlo v te stavbe.
Lep pa bo tudi njegov spomin med zavarovanci PZ in podjetij, ki so imela kreditne posle z zavodom. Lepo je število zavarovancev, ki jim je PZ pod vodstvom pokojnega prijatelja pripomogel s cenenimi stavbnimi posojili do lastnih domov.
Morda se akcija pok. Vrtovca za zgradbo lastnih domov zasebnih nameščencev v primeri z blokom okrog nebotičnika zdi komu manj po-memba. Vendar se po naših mislih ravno v tem delu najbolj izpričava njegova socialna skrb in miselnost v prid zasebnih nameščencev. Petinili-jonski fond za zgradbo hišic zasebnih nameščencev je glasna priča, kako pravilno je pokojnik utneval naloge naših socialnih ustanov in kako prav je presojal dolžnosti socialnih delavcev, postavljenih na odgovorna mesta. To njegovo delo ne bo ostalo pozabljeno!
Lepo je tudi število podjetij, ki jim je PZ pod njegovo veščo roko v zadregi priskočil na pomoč z ugodnimi posojili.
Pozabili pa ga ne bodo tudi rentniki. Njim, ki so med nameščenci gotovo na najslabšem, je šel pokojni predsednik PZ še prav posebno na roko. Ravnal se je po pravilu, da je dovoljeno, kar zakon izrecno ne prepoveduje. Samo to načelo je marsikateremu rentniku Dripomoglo do take po-
------jtki.
ecer
Prijeten vonj po zelenežih smrekah
Perilo, ki tako prijetno po svežem diši, nam prija in ga radi nosimo. Tako lepo čisto bo perilo vselej, če ga boste prali po Schicht-ovi metodi: zvečer ga namočite z Žensko hvalo — zjutraj ga operite s Schicht-ovim terpentinovim milom!
V
To je vse delo, ce perete po
SCHICHT™
METODI
DOMAČA IZDELKA
ST. 3. 1-34
aVO/
Stavka v Novem mestu
Tovavnar Povh sprejel vse točke kolektivne pogodbe
Novo mesto, 24. sept.
Vsa novomeška javnost, ki je z velikim zanimanjem sledila stavki strojnih šivilj in odobravala ta njihov korak, je danes š z večjo napetostjo pričakovala končnega izida. — Ves dan so se vršila v tovarni pogajanja, zvečer pa je zbranim delavkam razglasil g. odposlanec Delavske zbornice, kakšne uspehe so dosegle. Doseženo je vse, kar so zahtevale in tovarnar g. Joško Povh je vpričo g. odposlanca in treh delavskih zastopnic pristal v celoti na vse zahteve kolektivne pogodbe in jo podpisal.
Delavke so v prvi vrsti dosegle zvišanje plač, katere se jim morajo neokrnjene izplačevati izključno le v denarju, Vsiljevati jim mesto denarja blago, ni dopustno. Dalje mora tovarnar delavkam v teku 6 mesecev izplačati ves 60% zaostanek za nadure, v nadalje pa nadure plačati 50%. V delo se sprejmejo vse dosedanje delavke, tudi one, ki so bile reducirane. Vsa popravila na strojih, gonilno jermenje in drugo, mora z malenkostnimi izjemami preskrbeti delodajalec sam. Izvoljene so
tri delavske zastopnice, ki bodo med tovarnarjem in delavkami tvorile nekako vez in s pomočjo katerih se bodo tudi reševali event. manjši spori. Delavke bodo govorile s svojim delodajalcem le potom teh zastopnic in obratno. Tudi redukcije se ne smejo vršiti po mili volji delodajalca, marveč po dogovoru z delavkami in stopnjema. Delavkam je priznan tudi vsakoletni plačan dopust, ki ga bodo dekleta uživala po časovni meri zaposlitve od 3 do 10 dni letno.
Delavkam je bila prečitana kolektivna pogodba in cenik, kateri predpisuje višino mezde za vsako delo, katerega je kakor tudi pogodbo podpisal tovarnar. Delavke so bile z obojim zadovoljne ter so soglasno sprejele in podpisale.
Stavka je bila s tem končana in delavke so se zavezale, da prično v torek ob 2 popoldne zopet z rednim delom v tovarni.
Vsa novomeška javnost toplo pozdravlja te uspehe ubogih delavk in le želi, da bi bili vsi delavci v novomeških podjetjih tako srečni.
Lep tabor katoliške akcije
Podčetrtek. 24. sept.
Pri Devici Mariji na Pesku pri Podčetrtku se je vršil dne 23. t. m. veličasten tabor Katoliške akcije za može in fante iz župnij Pod-1 četrtek, Buče in Olimje.
Dopoldne ob 10 je bila slovesna sv. maša : s cerkvenim govorom, ki gu je imel župnik iz Podčetrtka g. Andrej Pire. Cerkev Je bila nabito polna, mnogo jih je moralo ostati zunaj. Razveseljivo je, da so napolnili cerkev v veliki večini možje in fantje. V pridigi je poudarjal g. župnik, da moramo vedno in povsod priznavati vero, pa če je včasili to združeno tudi ž materi jalnimi izgubami. Povsod moramo kazati odločnost katoliške zavesti, biti moramo pripravljeni na žrtve.
Po sv. maši je bilo zborovanje pred cerkvijo, kjer se je zbralo okrog 2000 mož in fantov. Govoril je predsednik škofijskega odbora Katoliške akcije Fran Jerebic. V svojem izklesanem govoru je pokazal na potrebo katoliške zavesti v javnem in privatnem življenju. Nadalje je poudarjal veliko važnost katoliškega življenja in o pomenu katoliške vzgoje otrok.
Ginljiv je bil nato prizor, ko so se navzoči zaobljubili, da bodo vedno ostali zvesti katoliški cerkvi in papežu, da bodo povsod zastopali načela katoliške vere. predvsem pa pri vzgoji mladine. Obenem s slovesno zaoidjubo so izrekli prepričanje, da bo naša domovina močna saino tedaj, ako bo vse javno delo slonelo na verskih načelih.
Zaigrala je godba, pevci pa so' zapeli Pov-
sod Boga in Doberdob, v spomin bratom, padlim za slovensko domovino.
Uspeh tabora je bil izredno lep, ljudstvo je ponovno pokazalo veliko navdušenje za katoliška načela. Razšlo se je na svoje domove s trdno zavestjo, da ta katoliška načela zmagujejo in dn končno morajo zmagati tuko v
privatnem kakor tudi v javnem življenju. *
Društvom in iavnosti
Podpisana osrednja društva in organizacije, zbrane na meddrušitveneni sestanku dne 21. septembra, eo soglasno sklenile, naj bosta letošnji 10. in 11. november posvečena narodno-obrambnemu delu. Zaradi tega pozivajo vsa društva v dravski banovini, naj opuete v teh dneh vse druge morebitne prireditve in naj se že sedaj primerno pripravljajo za to vsenarodino manifestacijo. V kratkem prejmejo natančnejša navodila in nasvete glede skupnega nastopa in programa.
Društvo »Bramibor«, Gasilska zajednica dravske banovine, Jadranska straža, Jugoslovanska ženska zveza, Jugoslovansko profesorsko društvo, Klub koroških Slovencev, Narodna odbrana, Pevska zveza, Društvo sSofa«, Sokol kraljevine Jugoslavije, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, Sia-reSimsika organizacija »Jadrana«, Društvo »Tabore, Jugoslovansko učiteljsko združenje, Združenje borcev Boj«, Zveza kulturnih društev, Propagandni odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih združenj — viei v Ljubljani. — Ostala društva in organizacije se bpdo pridružile naknadno.
kojnine, da mu ni treba beraško živeti. Če ne nikjer drugje, tu bo živel njegov spomin še dolga leta, kajti hvaležnost še ni izumrla med ljudmi.
Končno pa ne smemo pozabiti omeniti brez-primerne dobrote, ki jo je pokojnik kot predsednik PZ skazoval nameščencem PZ, vsem brez razlike.
Pri vsem svojem , delu za PZ pa je dragi pokojnik vedno ostal samo človek — skromen, iskren, dostopen, pripravljen, da vsakemu pomaga po svojih močeh. Niso ga zmešale ne časti, ne delo, ne razočaranja. Vedno mu je bil pred očmi samo en cilj, ki ga je poznal —: kako bi se zboljšal socialni položaj privatnih nameščencev. Samo zanj je delal, dokler ga ni božja Previdnost vzela od nas in mu plačala njegovo delo, ki ga za njegovega življenja včasih nismo ne prav razumeli, ne prav cenili.
Bog mu daj večni mir in pokoj!
Pokojni Vekoslav Vrtovec je prišel v Pok. zavod leta 1923, ko je bil tedaj (25. febr.) izvoljen za delegata v skupini nameščencev denarnih zavodov. Dne
8. aprila 1923 je bil izvoljen v načelstvo in 20. aprila v upravni odbor P. Z. V personalnem odseku je uspešno sodeloval pri izdelovanju službene pragma-tike. Leta 1924 je postal tudi član rentne komisije, v kateri si je pridobil posebnih zaslug za rentnike.
Dne 20. septembra 1928 ga je minister za so-cialno politiko imenoval za predsednika P. Z. S tem dnem se je pokojnik ves [»svetil P. Z. ler v njem pustil svoje najboljše moči. Z vsem njemu lastnim elanom je deloval in veliko ustvaril, dokler 21. januarja 1933 ni bil razrešen.
Vest o smrti bivšega predsednika je prišla v P. Z. ravno, ko je upravni odbor bil zbran pri seji. Sedanji predsednik g. dr. Baltič je takoj v znAb žalovanja odredil enominutni odmor. Ko se je seja nadaljevala, je g. dr. Baltič spregovoril tople besede v spomin bivšemu predsedniku, svojemu predniku, poudaril njegove velike zasluge za P. Z. tei izrazil žalost zavoda in zavarovancev za takim predsednikom. Povabil je vse člane upravnega odbora in vse deegate k mgrebu. Upravni odbor ji sklenil, da položi na krsto pok. predsednika lep venec. Obenem pa je bilo sklenjeno, da bo P. Z. v počastitev spomina pokojnega predsednika daroval ' večji znesek v dobrodelne namene.
Ljubljanske vesli:
Koliko je Ljubljana izdata za
hfprnACAlflA lz brezposelnega fonda 371.077, Urcif/Udciliv iz bednoslnega pa do 628.000
Mariborske vesti:
Din
Ljubljana, 25. sept.
Socijalnopolitični odsek mestnega sveta je snoči imel daljšo sojo, na kateri je razmotrival vsa za mestno občino važna socijalna vprašanja, osobito pa ukrepe, kako priskočiti na zimo bednim in brezposelnim na pomoč in v kakšnem obsegu organizirati pomožno akcijo. Socijalnopolitični urad prevzema tudi za prihodnjo zimo težka bremena in ga čakajo velike naloge, kako obvarovati socijalno šibkejše sloje pred pomanjkanjem in mrazom. Socijalnopolitični odsek ja vzel na znanje v prvi vrsti obširno in skrbno sestavljeno poročilo referenta g-Juvana o poslovanju dveh važnih fondov in sicer; a) fonda za brezposelne, ki je stalna ustanova urada in b) bednostnega fonda, ki črpu svoje dohodke iz nakazil banske uprave kot glavne upraviteljice bednostnega (onda za banovino in glavne prejemnice vseh dajatev, ki jih plačujejo davčni obvezanci in delavstvo v ta fond.
Statistični podatki o poslovanju brezposelnega fonda že na prvi pogled pokažejo poučno sliko o valovanju brezposelnosti v našem mestu. Podatki se nanašajo za čas od 1. septembra lani do 31. avgusta letos. V tem času je bilo brezposelnih, ki so prejemali podpore iz tega fonda in sicer: septembra lani 69, oktobra 84, novembra 96, decembra 815, januarja letos 1095. Tu je brezposelnost dosegla vrhunec. Februarja je bilo nato 913 brezposelnih, prejemačih podpore, marca 592, aprila 170, maja 119, junija 57, julija 89 in avgusta 86. Vsega skupaj je bilo v tem času 4149 brezposelnih, podpirancev socijalnopolitičnega urada. Od teh je bilo 2122 pristojnih v Ljubljano, 2027 pristojnih v druge občine, a že dalj časa bivajočih v Ljubljani. Med podpiranci
Ponosna stavba na Bleiweisovi cesti
Med najlepše ceste v Ljubljani bodo prištevali čez čas gotovo lileiwci«ov<> cesto. Ob tej cesti so sezidali že pred leti celo vrsto ponosnih stavb, kur je pa še praznega prostora, ga bodu zazidali brez dvoma tako, da bo cesta še lepša, kako je že. Tlakovana je tudi žc, na obeh straneh so široki, gladki hodniki, ob hod-
nikih pa je nasajen že drevored akacij, tako da ima esietsko-rnzvujeno ljubljansko oko pred seboj, kar si želi.
vse
Poleg mirno-ponosne banovinske palače in palač trgovske akademije, policijske uprave, muzeja itd., pa jc Bleiweisovi cesti v največji kras stara jahalnica. Zaradi svoje imenitnosti ima to poslopje poseben privileg, da moli daleč ven preko črte, določene za hodnike, in stavbe, menda zato, da najdejo konji lažje domov, ee jezdecev no nosijo več na svojih hrbtih, kar se tudi //godi. Koliko konj je v tem prekrasnem poslopju na stanovanju, tega ne vemo — bo bržkone odvisno od mode in od konjunk-'ii" ture; vemo pa, da so okna že kar »inkrustira-1 1 na« od kristaliziranih blagodišečih živalskih iz-parin, ker za konje Se nimajo nikjer angleških stranišč.
Po velikih mestih, ki uživajo sloves lepote, imajo navado, da grade športne prostore, telo-vadišča in tudi jaualnice daleč zunaj mestnih središč. Športniki, telovadci in tudi jezdeci so navadno zdravi ljudje, ki morajo biti trdni v nogah, in zato mislimo, da se tudi lastniki sedanje jahalnice nn Bleivveisovi cesti ne bi preveč upirali, če bi jim občina ali pa kdo drugi ponudil primeren znesek za odkup te častitljive zgradbe, ki spada vsepovsod kam, samo na najlepšo ljubljansko cesto ne!
\frik modroci......Din 220*-
žimnati modroci .... „ 4GO--otomane od ....... „ 500--
in vsa tapetniška dela najceneje
EGON ZAKRAJŠEK
Ljubljana Šelcnhtirgova ul. 4 (Rio).
V petih dneh ukradenih 10 koles
Ljubljana, 25. sept.
Policijska kronika zaznamuje zadnje dni kar 10 tatvin koles. Kolesarski tatovi so torej postali prav agilni. O nekaterih tatvinah smo že poročali. Navajamo še 5 tatvin, ki so bile izvršene od 22. t. in. naprej. Izpred znane gostilne pri »Martinu« na Viču ob glavni cesti je bito odpeljano nekemu tapetniku 900 Din vredno, črnopleskano kolo »Waf[enrad«. Evidenčna tablica nosi štev. 43.322. Izpred Marin-škove gostilne v Prečni ulici je bilo ukradeno Matevžu Dermeljii 1500 Din vredno moško kolo znamke »Tribuna« s tov. številko 105.229. — Jakobu Zakotniku je bilo izpred »Slona« odpeljano »Waf-fenrad«-kolo s tov. štev. 3,142.681. Koto je bito skoraj novo, vredno 1200 Din. — Iz veže trgovine v Kresiji pa je bilo ukradeno Ivanu Trpinu 1300 Din vredno kolo zn. »Opel« s tov. št. 1,896.807. Kolo je bilo dirkalno. Kolesarski tatovi so kolesarjem v 5 dneh napravili že do 8000 Din škode.
O Krščanskim zasebnim nameščencem! Društvo združenih zasebnih nameščencev vabi svoje člane ted vse katoliške zasebne nameščence in na-meščenke, da se korporativno udeleže pogreba bivšega predsednika in ustanovitelja ter vnetega zaščitnika pravic zasebnih nameščencev gosp. Lojzeta Vrtovca. Pogreb bo v četrtek ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
© Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani si ogleda v sredo 26. t. m. ob treh popoldne sale-zijansko cerkev na Rakovniku in potem s tistimi, ki bi bili pripravljeni za to, še župno cerkev v Rudniku. Zbirališče pred cerkvijo na Rakovniku. Vsi prijatelji umetnosti povabljeni. Vodil bo msgr. Viktor Steska.
© Rezervni častniki, ki iz kakršnegakoli razloga letos še niso predložili v pregled uniforme, ki so jo prejeli od države, ee pozivajo, da to naknadno store v času od 1. do 5. oktobra t 1. pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja (oficirju za rekrutovanje), sicer bodo pozvani na odgovor.
0 Preskrba z najboljšim zimskim sadjem. Na itevilna vprašanja lanskih cenj. odjemalcev sadja, ki so si oskrbeli sadje pri Kmetijski družbi v Ljubljani, sporočamo, da je družba tudi letos podvzela vse korake pri svojih podružnicah in članih — producentih — sadjarjih za nakup zadostne množine naiboljšega sadja za zimo. Kmetijska družba
je bilo 1924 delavcev, 1733 kvalificiranih delavcev, 420 privatnih nameščencev in 72 obrtnikov.
Vsega skupaj je bilo iz tega fonda izplačanih 371.077 Din. Prav dobro se je tudi letos obnesel sistem nakazovanja živil. Za nakazana živila je urad izplačal 264.520 Din, za hrano je plačal 26.421 dinarjev. V skrajno nujnih slučajih in zanesljivim osebam pa je nakazal v denarju 58.731 Din. Za obleko je bilo izplačanih 13.636, a za obutev 7.770 Din.
Težave so z bednostnim fondom, ki prejema sredstva od banske uprave na podlagi vplačanih davkov in dajatev. Tudi mesto se lahko pritožuje, da je na račun bednostnega fonda prejelo veliko premalo v razmerju plačil za bednostni fond. Iz tega fonda so bili od februarja letos do septembra stalno zaposleni: februarja 171, marca 180, aprila 242, maja 231, junija 214. Tu je nastopila katastrofa, kajti izčrpana so bila vsa fondova denarna sredstva, na-daljnih nakazil pa še ni bilo. Zato je bilo julija zaposlenih le 79, avgusta pa 99. Na račun tega bednostnega fonda je bilo za zaposlene delavce izdanih 627.988 Din, dočim ima občina prejeti do 2 milijona dinarjev.
Socijalno politični urad je že sestavil nekak proračun za bodočo zimo in splošen osnutek proračuna. Proračun fonda za brezposelne se bo pač moral zvišati od 200.000 na 300.000 Din. Povišati se bodo morale za 50 in in še več odstotkov postavke za mladinsko in ubožno skrbstvo. Socijalnopolitični odsek razmotriva tudi vprašanje uvedbe posebnega socijalnega davka, ker drugače ne bo mogoče izvesti začrtane pomožne akcije.
Tak je v splošnem socijalnopolitični položaj Ljubljane, ki jo čakajo še važne teritorijalne in druge sipremembe.
Cenjeno občinstvo!
Najvljudneje vabim na brezplačno poskušnjo
NA-NA chsprcs kave
I	katero prirejam danes v
svojem lokalu na Tyrševi cesti 12
M. VrtatlC
NA-NA BuHct
NA-NA kavo dobavlja tvrdka ČERNE OSKAR Sv. Petra cesta 35
bo imela letos prvovrstno sadje od naših štajerskih kmetijskih podružnic lz konjiškega, mariborskega, slovenjgraškega, celjskega in šmarskega okraja, po primerni ceni. Sorte: belller, ananas reneta, boskopski kosmač, kanadka, mošanegar, bobovec, boikovo jabolko, voščenka, baumanova reneta, krivopecelj, šampanjska reneta, zlata par-mena, londonski peping itd. Torej, izbire dovolj za vsakogar brez izjeme. Naročila se sprejemajo že sedaj med poslovnimi urami pri Kmetijski družbi, Novi trg 3, odnosno v družbeni prodajalni Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 21-05 ali 37-55.
Tel 31-62 KINO KODELJEVO Tel 31.62
Danes in jutri ob 20:
C S I B I
Frančiška Gaal.
Cene znižane.
© Za hospitantke na ženski obrtni šoli se bo
pričel pouk meseca oktobra. Prijave se sprejemajo od danes naiprej na Ženski obrtni šoli, pritličje, soba 20, vsak dan ob 10.20 in 16.10.
0 Javne kuhinje v Ljubljani. V Ljubljani imamo že lepo število javnih kuhinj, tako Ljudsko kuhinjo v Streliški ulici, kuhinjo v abstinenčni gostilni v Frančiškanski ulici, kuhinjo v Delavski zbornici, Uradniško menzo itd. Sedaj je pa otvorje-na nova javna kuhinja na Aleksandrovi cesti 5. Ogledali smo si to kuhinjo in videli, da je opremljena z vsemi modernimi pripomočki kulinarične umetnosti, z modernimi električnimi stroji za lupljenje, rezanje, sekljanje itd. Jedilni prostori so naj-okusneje in higijenično opremljeni, tako, da človeka kar vleče noter. Ta nova moderna javna kuhinja je za Ljubljano gotovo lepa pridobitev.
Dr. Robert Hlavaty
zobozdravnik-specijalist v pasaži »Viktorije« II. nad. zopet redno ordinira
O Neznanec g a je napadel. 21 letni brivski po-pomočnik Joško Bricelj, ki stanuje na Grajski planoti, je postal ponoči od torka na sredo žrtev neznanega napadalca, ki se je na grajski poti brez povoda zagnal vanj in ga poškodoval po glavi. Bricelj je moral na zdravljenje v splošno bolnišnico,
© Beg v jesensko naravo. Janček V. je 13-leten dijaček, za svoja leta šibak in telesno slabo razvit. Že od 20. t. m. ga pogrešajo. Ker je deček nekoliko zaostal, se rad skriva pred ljudmi. Gnalo ga je baje na Gorenjsko, kamor je že enkrat pobegnil, ter se tam okrog potika. Janček je oblečen v sivo obleko, nosi dolge hlače, je razoglav in obut v gumijaste črne, nizke čevlje. — V Mrzli vasi pri Krškem že od 1. septembra pogrešajo
5. maja 1899 rojenega brezposelnega delavca Franca Jalovca. Odšel je neznano kam. Jalovec je srednje močne postave, visok 170 cm, govori tudi nekoliko srbohrvatsko, nekoliko nemško in francosko. Pred meseci se je povrnil iz Francije, kjer je bil dalj časa zaposlen.
© Razne tatvine. Pri Foltynu zaposlenemu šoferju Mirku Hrastu je bilo ukradeno z avtomobila rezervno, 600 Din vredno kolo. Kolo je bilo znamke Engelbert. — V Pražakovi ulici je bil iz kabineta v II. nadstropju ukraden usnjat kovčeg, v katerem je bila spravljena boljša pernica, vredna 500 Din. — Z dvorišča hiše št. 85 v Kosezah je bil Emilu Cotiču ukraden črn, 100 Din vreden suknjič. — V soboto ponoči so neznani vlomilci vdrli v Pretnarjevo slaščičarno v Gradišču ter se bogato založili z raznimi slaščicami. Odnesli so 5 kg čokolade, 80 kosov »Adrija« zrezkov in za 100 Din raznega peciva. Pobrali so tudi iz predala 300 Din gotovine. Skupna škoda znaša 540 Din.
© Halo! Najmodernejše oblike HI c, blamo, ve-lur in baržunastih klobukov najnižje cene nudi lc salon Anita. Ljubljana, Krekov trg 10.
Mariborske okoliške občine proli inkorporarfji klZ%1e?„iSS^;faU'
Uprave občiu Pobrežje, Studenci in Ko.šaki, zbrane nn skupnem posvetovanju dne 23. septembra 1934 v Pobrežju, soglasno ugotavljajo v zadevi priključitve okoliških občili mariborskemu mestnemu področju naslednje podrobnosti:
Z novim zakonom o občinah se je rešilo pereče vprašanje združitve občin in te dni poteka obletnica novih ojačenih komunalnih edi-nic, ki imajo zlasti v okolici Maribora potrebno homogenost po terenu, prebivalstvu in skupnih gospodarskih težnjah. Ko so inerodajne oblasti pred letom spajale občine v sodobne edinice, so gotovo hotele ustvariti nekaj trajnega in močnega, kar bi ob pravilni analizi vseh gospodarskih, socijalnih in kulturnih komponent povsem ustrezalo osnovnim potrebam vseh slojev ljudstva, ki jim je občina kot temeljna celica državnega organizma predvsem namenjena. Komasacija občin po tein načelu je z večjimi in manjšimi prehodnimi težavami končno uspela. Zategadelj djjnes nikakor ne kaže, da bi nove velike občine, ki so jedva pričele pozitivno delovati, ponovno razdruževali in njihove gospodarsko najmočnejše dele v nepopravljivo škodo preostalih združevali z mestom. Določila § 6 v zvezi s § 144 pravkar uveljavljenega zakona o mestih bi se torej za mariborsko okolico naj ne uporabila, zlasti, ker ne predvidevajo prenagljenih izprememb- Iz besedila teh določit nedvoumno izhaja, da je imel zakonodajalec namen omogočiti sporazumno odločitev, ki bi ustrezala stvarnim potrebam vseli prizadetih. V ta namen navajamo sledeče:
t. Ugotavljamo, da za pasivne teritorije svoje okolice mestna občina ne kaže prav nobenega zanimanja. Pač pa bi rada inkorpori-rala gospodarsko krepkejše dele okoliških občin, ki bi ostale v okrnjenem obsegu brez hrbte, niče in bi bilo obsojene v životar jenje brez možnosti za smotreno inicijativo in uspešen razvoj. Takemu vrednotenju okolice se odločno upiramo in zavračamo vse načrte, ki jih je v tem pogledu doslej publiciralo časopisje kot predloge mariborske mestne občine.
2.	Opozarjamo, da bi deli občin, ki jim grozi priključitev, za dolgo vrsto let ne imeli od tega nobenih koristi. Ž lastnimi sredstvi so izvedli elektrifikacijo, zgradili vodovode in kanalizacijo, kar koristi seveda tudi mestnim podjetjem, ki jim te naprave pripomorejo clo dobrih dohodkov. Vendar bi me.ito niti v 10 letih ne moglo nuditi priključenim občanom ugodnosti urbanizma, dočim bi bila bremena enakomerna, ker zakon o mestnih občinah predvideva samo možnost nekake upravno, ne pa tudi finančne avtonomije.
3.	Samoupravne dajatve bi nedogledno narastle v primeru inkorporacije v vseli panogah gospodarstva. Dočim so sedanje okoliške občine obremenjene največ s 60% dokladami na državne neposredne davke, bi po priključitvi morale plačevati še celo vrsto drugih davščin, ki so jim bile doslej pppolnoma neznane. Navajamo za primer le hišne posestnike, rki plačujejo v mestu okrog 30% obč. doklado in 23% gostuščino od čiste najemnine (najemninski vinar, kanalske pristojbine in vodarino). Dajatve hišnih lastnikov, izražene v odstotkih, na državno zgradarino bi narastle torej na eelih 250%. Jasno je, da bi se sorazmerno podražila tudi stanovanja ia to ob času, ko sleherni ječi pod
□	Kakšen bo naziv mariborske občine. Včeraj so šli iz občinske pisarne v svet prvi akti pod novim nazivom, ki so pa nekam s slovnico skregani: »Mestno poglavarstvo mesta Maribor« gotovo ni pravilno ter se tudi nekam čudno sliši. Če so na občini v zadregi glede novega naziva, naj povprašajo naše strokovnjake; nekaj pametnega se bo že našlo. Včeraj je akte tudi prvič podpisal podžupan kot namestnik mestnega predsednika. Magistratni ravnatelj je namreč to namestniško funkcijo izgubil.
□	Glasbena šola Glasbene Matice, Maribor. Od 24. sept. t. 1. naprej poučevanje gospe Finžgar Marije in Serajnik Elize samo na Glasbeni šoli Glasbene Matice, Maribor, Aleksandrova cesta 5 (nad Unionsko dvorano).
□	Prijavni rok za abonma zopet podaljšan. Gledališka uprava jc zopet podaljšala prijavni ruok za abonma do t. oktobra. V aboiimami D je še dokaj ugodnih mest na razpolago. Letos jo vrstni red abonmanov urejen tako, da ne bo nobeden zapostavljen. Zanimivo je letos, da se abonira po večini uradniški stan, .ki živi denarno v najbolj šibkih razmerah. Pogrešajo pa slojev, ki bi jim ne bilo treba štediti pri gledališču ter bi jim ta naša ustanova morala biti še prav posebno pri srcu.
□	Pohorski gozdni tek so bo vršil tudi letos na tradicijonalni progi Ruška Koča-Poliorski dom. Letošnji tek bo dne 7. oktobra.
□	Avtobus je močnejši. Na vogalu Delavske in Koseskega ulice sta preizkusila v ponedeljek popoldne svoje moči mestni avtobus št. t in avtotaksi znamke »Tatra«. Avtobus je bil močnejši, ker je stisnil taksija k betonskemu stebru bližnjega plota, da so mu popokala rebra ter se je steber udal in prelomil. Nesreča se je končala pravzaprav z veliko srečo. V taksiju sta sc vozili botra in babica z novorojenčkom h krstu, v avtobusu pa je bilo s šoferjem vred pet oseb. Nobenemu se ni zgodila kaka nezgoda, le babica je dobila lažje vreznine na glavi. Pač pa sta obe vozili precej poškodovani. Nesreča je bila za radovedno prebivalstvo Delavske in okoliških ulic prava senzacija ter se je v nekaj trenutkih zgrnilo več sto ljudi na kraju nesreče.
□	Prispevali so za nov reševalni avtomobil: Podjetje Hutter in drug 1000 Din, Mariborska tekstilna 500. Thoma 500, Jugotekstil 300 in Ju-gosvila 250 Din.
□	Trgatev pričenja. Oni vinogradniki, ki imajo veliko muškatelca, so s trgatvijo žc končali. Pa tudi nekateri drugi «o že pričeli trgati. Na splošno se bo pričela trgatev iprihodnji teden. Količinsko bo letošnja bratev ena najslabših, kar smo jih zadnja leta imeli.
□	Telefonska govorilnica manjka na Glavnem kolodvoru. Iz vrst potnikov, ki prihajajo v Maribor, se vedno češče čujejo pritožbe proti temu nedostaku. Malokateremu tujcu je znano, da je v bližini poštna telefonska govorilnica, ki pa ima tudi omejene uradne uro. Zvečer ali zjutraj ni nn kolodvoru nobenega telefona občinstvu na razpolago in ljudje ga morajo iskati v okoliških kavarnah in hotelih. Ta nedoetatek
pezo naraščajoče gos|>odarske depresije. V naših predmestnih občinah stanujejo predvsem mali ljudje, delavci in slabo plačani nameščenci. čim bi se stanurine zaradi združitve z mestom neizogibno zvišale, bi bila eksistenca teh najbednejšin ogrožena. Z raznimi novimi mestnimi dajatvami (klavnine, takse itd.) bi bile prizadete tudi nekatere panoge industrije, ki bi morale v primeru inkorporacije obratovanje na sedanjem teritoriju opustiti. Z izpadkom' njihovih davščin pa bi neposredno in posredno trpeli občani in davkoplačevalci dotičiiega ob-mačja.
4.	Odklanjamo trditve, da bi bila inkorpo-racija potrebna zaradi gospodarske in upravne nezmožnosti sedanjih okoliških občin, ki so v o j učenem obsegu šele v razvoj u in bodo vsem potrebam in predpisom postopoma lahko ustreglo v največji meri, kar dokazuje že delovanje iz dosedanje, njihove funkcijske dobe. Razni očitki glede pomanjkljive krajevne policije iu izvajanja novega gradbenega zakona ne držijo, ker zadevne uredbe urejajo striktno tudi te probleme v zvezi s krajevnimi ipotrebamj sosednjega mesta.
5.	Želimo, da se pri diskusiji o gospodarskih momentih nameravane priključitve upošteva predvsem dejstvo, da so okoliške občine brez znatnih dolgov, dočim bi jim inkorpcvracija naprtila milijonska bremena mestne občine in s tem liajmanje štirikrat večje dajatve. Dvomimo, da bi nas ta okolnost mogla brez odgovornosti odločujočih činiteljev postaviti pred izvršeno dejstvo priključitve, ki bi bila ravno v sedanjih kritičnih razmerah docela neprimerna.
6.	Obžalujemo, da se kličejo k pogvetova-11J11 v tako važnih zadevah samo zastopniki mesta, d očim volja najbolj prizadete okolice na merodajnih mestih ne more priti do izraza. Obsojamo tudi tendencijo/.no poročanje po raznih časopisih, ki trotira to vprašanje povsem enostransko in ustvarja v javnosti nekako umetno razpoloženje za inkorporaci jo.
7.	Zahtevamo, da se pritegnejo k soodloče-vanju predvsem vse uprave prizadetih občin, Jfakor tudi ostali najvidnejši predstavniki gospodarskega in kulturnega območja teh predelov V primeru, da bi se inkorporacija izvršila proti volji večine, in nepremišljeno, odklanjamo zanjo vsako odgovornost pred svojimi volilci in ot>caill. Zategadelj svarimo pred preuranjenimi odločitvami, ki bi mogle izzvati nedogledne posledice.
Naposled je treba upoštevati sedanji enotni' značaj posameznih okoliških občin, ki jo pretežno kinečko-delav.ski in z urbanizmom zaenkrat ne more imeti ničesar skupnega. Ta čas so je diferencijacija pričela in se mora pretvarjanje sela v predmestje in predmestja v mesto šele postopoma izvesti, ne pn forsirati z enostavnimi uredbami, ki želj in potreb okoličanov v obče ne upoštevajo in liočejo te sloje nekako degradirat, na stopnjo drugovrstni!* državljanov. bele takrat, ko bodo podani vsi predpogoji, bi se dalo razmišljati o načinu priključitve, ki pa v današnjih prilikah nikakor ni nujna niti aktualna in bi v političnem ter gospodarskem pogledu vplivala /.lasti na naši severni državni meji skrajno slabo.
Za občino Košaki: Predsednik: Janžekovič, s. r., delovodja: J- Peče, s. r. - Za občino Pobrežje: predsednik: M. Volk, s. r. Za občino Studcnei: predsednik: Kaloh, s. r.
bi se dal lahko odpraviti, javna govorilnica bi sc pa tudi prav lepo rentirala. '
v □ »Turistov« kruh za trgatev! Je zelo tečen in ostane 8-—10 dni popolnoma svež in zdrav. Feiertag, Betnavska 43, Ulica X. oktobra 5 in Glavni trg trgrovina Skaza.
□ Hvala Bogu, konec je! Namreč rokoborb na Umonski verandi. Poldrugi mesec so razburjale mariborsko javnost, ki je uživala samo v krepkih prijemih in obilnih telesih. Imena rokoborcev so P°slala v Mariboru popularnejša, kakor katerakoli druga. Mariborska mladina pa sploh nič več drugega ne dela, kakor da vprizarja rokoborbo. Snoči so bila zadnja srečanja. Lahko rečemo, da so rokoborbe odnesle iz mariborskih žepov četrt milijona Din. Lep del si je sicer prisvojila davka, rija, veliko pa bo le šlo v tujino. Radovedneži se izprašujejo, le kaj bo delala sedaj mariborska »družba«, ko ne bo več rokoborb?
O Z odra v klet. Pri novogradnji se je ponesrečil 27-letni delavec Jakob Širec. Padel je /. odra naravnost v klet ter si pri padcu razbil obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Celje
& Ljudsko vseučiliče v pretekli sezoni. Ljudsko vseučilišče v Celju je imelo v ponedeljek redni letni občni zbor. V pretekli poslovni dobi je bilo 21 predavanj, od teh 15 skioptičnih. Povprečna udeležba je bila 85 oseb. Ljudsko vseučilišče je hotelo vpeljati tečaje za bolgarščino, ruščino, stenografijo, knjigovodstvo in jugoslovansko zgodovino, načrt se pa ni posrečil, ker se je prijavilo premalo interesentov. Članov ima 102. Banska upr. je darovala 2000 Din. Društvo ima gotovine 2082 Din 75 par, dohodkov je bilo 7194 Din, izdatkov pa 7220.75 Din. Društveno premoženje znaša 18.000 dinarjev. Knjižnica šteje 181 knjig. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen povečini stari odbor.
& Smrtna kosa. V celjski bolnišnici sta umrli Repič Uršula, 65 let, dninarica iz Ootovelj, iti Zagozda Veronika, 55 let, žena posestnika iz Arje vasi. Naj počivata v miru!
& Spomlad v jeseni. Letošnja lepa jesen nudi nam vse polno lepih spomladanskih prizorov. Poročali smo že, da je v vinogradu zrasel cvetoč trs. Kot znamenje prave spomladi so cvetovi na hruškah in jablanah, na vrtu Okrožnega urada je pa zrasel lep cvet dobrovite (Schneeball, liburnum).
er Nesreči kolesarja in motociklista. Žitnik Ivan, 20-letni dninar s Trnave pri Braslovčah, je 20. t. m. padel s kolesa in si zlomil desno roko. — Plavc Anton, 39-letni trgovec iz Pariželj pri Braslovčah, je v ponedeljek padel z motornega Kolesa in si pretresel možgane. Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
& Čigavo je kolo? V ponedeljek popoldne je bilo najdeno naslonjeno ob plotu hiše št. 16 na Ljubljanski cesti črno moško kolo, znamke Meteor-Torpedo, evid. št. 2-87653-5, vredno 500—600 Din.
— DoraSčajoči mladini nudimo zjutraj čašieo naravne »Franz Josafova« grenčice, ki doseza radi tega, ker ftisti kri, želodec in črava, pri dečkih in deklicah prav izdatna uapaha.
Tovarna tisočakov v Zagrebu
Trije so hoteli no lahek način priti do denarja, pa jih je policijo prehitela in vtaknila na varno
Zagreb, 25. sept.
Današnji »Jutarnji list« poroča o veliki pona-rejevalski aieri v Zagrebu, ki p je bila zaradi energične akcije policije pravočasno preprečena, krivci: krznar Matija Radočaj, lotograi in cinko-graf Stjepan Novačič ter bivši trgovec Josip Sandel, pa so že na varnem. Dogodki so ge po poročilu omenjenega lista razvijali takole:
V Preradovičevi ulici ima svojo krznarsko obrt Matija Radočaj, kateremu pa se zadnje čase ni dobro godilo in se je zaradi tega pričel baviti z mislijo, kako bi prišel do denarja. Nekega dne sta se našla s Sandclom, ki je bil istih misli, in sta tako prišla na misel, da bi pričela tiskati denar. Sandel je tudi seznanil Radočaja z brezposelnim ioto- in cinko-grafom Stjepanom Novačičem, ki se je dal takoj pregovoriti, da bo izdeloval kii seje za ponarejanje tisočakov. Financiranje podjetja je prevzel Radočaj, ki je takoj nabavil najmodernejše grafične aparate, kj se rabijo za tako stvar. Potem ]e Radočaj najel v Masarvkovi ulici v hiši dr. Brozoviča dvosobno stanovanje, v katero so prenesli ves materija!. Novačič je šel takoj na delo in izdelal 7 klišejev za ponarejanje tisočakov (toliko je namreč na novih tisočakih različnih barv).
Medtem pa 6o stanovalci v hiši postali jsozorni na čudnega najemnika, o katerem so zvedeli, da ima svoje stanovanje v Preradovičevi ulici. Vrh tega so bili se drugi sumljivi znaki. V stanovanje ni pri-
f Jakob Dereani
Žužemberk, 24. sept.
Danes je množica pogrebcev spremila na božjo njivo moža, ki ga je vse spoštovalo in ob čigar smrti je bilo vsakomur, ki ga je poznal, hudo. Pokojni g. Jakob Dereani — »Lahov gospod« so mu ljudje rekli — je vsesplošno spoštovanje tudi zaslužil. Z njim je zopet legel v grob eden tistih kreme-nitih in poštenih mož, ki jim je v lepših časih narod rad z mirnim srcem sledil.
Pokojnik je bil mož dela. Z visoko inteligenco je znal združiti ^ljubeznivost in neumorno marljivost v najidealnejši meri. Njegova velika trgovina je bila pred vojsko trgovsko središče Suhe krajine. Cela vrsta današnjih trgovcev se je vzgajala pri njem in marsikdo se ima danes ravno pokojniku zahvaliti za modra navodila., ki so ga vodila do usipehov. »Lahov gospod« pa niso bili samo trgovec, ampak tudi iskren ljudski prijatelj. Marsikdo ni prišel v trgovino zato, da bi kaj kupil, ampak da bi gospodu potožil svoje težave. In gospod je znal svetovati, tolažiti, svariti in učiti kot malokdo. In vedno je prav povedal. Dolgo časa je tudi aktivno sodeloval pri vodstvu občine. Zato eo ga ljudje spoštovali. Kaj rado se dandanes zgodi, da človek pozabi na Boga, kakor hitro se na tem svetu nekoliko višje povzpne. Pokojnik ni delal tako. Vedno je bil globoko veren in Cerkvi zvest. Svoje verske dolžnosti je vestno izpolnjeval. Ko je čutil, da mu pojemajo moči, je bila glavna skrb njegova — skrb za dušo. Dobro pripravljen je stopil pred Sodnika. Tudi delež njegovega trpljenja je bil obilen. Neprestano delo in skrb za številno družino sla že pred leti omajala njegovo zdravje. Posledice neznosnih gospodarskih prilik, vsled katerih boleha svet, tudi njemu niso prizanesle. Vendar je vse težave mirno in možato prenašal. Naj mu Vsemogočni obilo povrne vse, kar je ljudstvu dobrega storili Žalujočim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
Vsi, ki bolujete na renmatizmu
pijte redno Rogaško slatino vrelca »Donat«.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Pridite za časa jesenske sezone (september-oktober) v Rogaško Slatino! Popolna 30 dnevna oskrba 1200 odn. 1000 Din.
Nov vodovod
pri Sv. Trojici
Dol pri Ljubljani, 25. sept. 1934.
Priljubljena izletna točka Sv. Trojica nad Moravčami je v nedeljo vsa oživela. Tretja kvaterna nedelja, ko imajo Trojičam žegnanje, in pa blagoslovitev in otvoritev vodovoda je privabila mnogo domačinov in tujcev k prijazni cerkvici, da se udeleže napovedane slovesnosti. Ves vrh je bil v slavnostnem razpoloženju, oblečen v državne troboj-nice, ki so plapolale raz drevesa. Po sv. maši je sledila slovesna blagoslovitev novega vodovoda, katerega je blagoslovil v navzočnosti predstavnikov oblasti moravlki dekan g. Janko Cegnar, ki je imel na zbrano ljudstvo krasen nagovor, v katerem ie razlagal molitev Cerkve, ki je ravno v vodo položila največje skrivnosti, iz katere naj verniki zajemajo časno in večno srečo. Za njim je govoril svetotro-jiški rojak senator g. Valentin Rožič, ki ima največje zasluge pri zgraditvi vodovoda. Dalje so še govoril kamniški poslanec g. Cerar, zastopnik bana ing. Skaberne, moravški župan g. Tome in končno upokojeni šol. upravitelj g. Kornelij Iglič iz Dolskega, ki je tudi to pot propagiral za treznost. Vso slovesnost je spremljala Domžalska godba in pokanje topičev.
Novi grobovi
J- V Ljubljani je v ponedeljek umrl g. cand. lavko Kranjc. Pokopali ga bodo v četrtek ob ob 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
V Kranju je v ponedeljek ugrabila neizprosna smrt mlado življenje, mater Kristo Hribalovo, roj. Stanič, ženo prometnega uradnika Franca Hfi-bala v Kranju. Vsa njena mladost je bila posvečena delu za druge in komaj ji je v družbi moža in dveh otrok vzcvetcla sreča, že so ugasnile njene oči in je onemel njen smeh. Vsem žalujočim naše sožalje, pokoinici pa naj bo dober plačnik Vsemogočni!
peljal Radočaj nobene oprave razen nekaj kovčgov. Ponoči ni bilo v stanovanju nikogar. Stvar je prišla na uho ludi policiji, ki ie začela skrivnostno stanovanje opazovati. Opazila je, da hodijo podnevi v stanovanje vedno isti trije ljudje, ki prinašajo in odnašajo pakete.
V soboto jjopoldne sc ie policija odločila priti do dna skrivnostni stvari. Najprej je napravila preiskavo v Radočajevi delavnici, kjer pa ni našla ničesar. Takoj nato pa je z Radocajem vred odšla v Masarykovo ulico, kjer je Radočaj najel stanovanje. Tam pa je našla bogat plen, iu sicer v obliki kompletnega inaterijala za ponarejanje bankovcev. Našla je silno lin fotografski aparat, stroj za odtiskovanje klišejev, razne barve in električne obločnice, ki so potrebne za izdelovanje klišejev, Policiji je bilo spričo tega takoj jasno, za kaj gre. Radočaj se je jx>d ploho navzkrižnih vprašanj takoj vdal in priznal ter vse izdal, tudi oba svoja sodelavca, katera je policija takoj zaprla. Policija je nato odšla še na Radočajevo pravo stanovanje v Preradovičevi ulici, kjer je v kleti pod nekim zabojem našla 7 klišejev, popolnoma pripravljenih za tiskanje. Klišeji so zelo natančno izdelani in je verjetno, da bi bili bankovci ponarejeni zelo spretno. Vloge so si ponarejevalci razdelili takole: Radočaj je vse skupaj financiral, Novačič bi tiskal bankovce. Sandel pa bi jih razf>e£ayal.
Ponarejevalska zadeva je seveda povzročila v Zagrebu veliko senzacijo.

Ako Vam seč (voda) ni v redu, ako ste kdaj občutili ledvice.
cenca.
morate piti
Radensko!
Poskusite samo nekoliko dni redno piti Radensko ki Vam bo ojačila izločanje seči, temeljito očistila kri in ledvice ter preprečila postanek kamenčkov in skleroze.
Koledar
Sreda, 26. septembra: Ciprijan in Justina, mu->a,
Osebne vesti
= Izpit so napravili za rez. san. podporočnika kaplarja dijaka dr. Metod Špindlcr in dr. Oskar Sajdl; za rez. lekarniškega podporočnika kaplarja dijaka Otmar Ludvik in Jurij Vrgoš; za rez. sodnega podporočnika kaplarji dijaki Peter Šurlan, Ivan Tešič in Konstantin Pahani in za rez. san. pomočnika IV. razr. kaplar dijak Štefan Mandl.
Ostale vesti
—	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v oktobrskem roku začeli v petek, 19. oktobra 1934 ob 8 dopoldne, Kandi-datje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 13. oktobra 1934 v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu leta 1935. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. — Izpitni odbor.
—	Popravek. V članku g. dr. Mat. Pretnerja »O resoluciji pravniškega kongresa za uvedenje civilne poroke« v nedeljski številki se je vrinila neljuba tiskarska pomota. V stavku: »Pod turško državo, kateri je pripadal prej večji del sedanjega jugoslovanskega ozemlja, se je priznavala tudi nemohamedanskim državljanom cerkvena poroka«, je bilo tiskano namesto nemohamedanskim državljanom »mehamedanskim«.
—	Kongres vojnih dobrovoljcev v Novem Sadu. Dne 14. oktobra bo v No vam Sadu kongres. Kongresa sc lahko udeleže dobrovoljci in njihovi sorodniki ter prijatelji. Četrtinska vožnja zaprošena. Ker mora društvo vojnih dobrovoljcev v Ljubljani do 27. septembra vedeti za število udeležencev, prosimo vse one, ki se mislijo udeležiti kongresa, da se javijo do 27. t. m. odboru Okrajne organizacije vojnih dobrovljcev v Ljubljani. — Odbor.
—	Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef«-voda urejuje delovanje črev. krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo.
—	Povišanje veteranskih pokojnin v Združenih državah. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu sporoča: »Pred kratkim je kongres Združ. držav Severne Amerike v Washingtonu izglasoval zakon pod imenom Public act 141, ki se nanaša na povišanje mesečnih podpor (pokojnin), katere uživajo sedaj nasledniki umrlih veteranov, ki so služili med svetovno vojno v vojski ali mornarici Združenih držav Severne Amerike in kot taki padli ali pa umrli za posledicami vojne. Vsi prizadeti naj v lastnem intvesu čimprej javijo Izse-ljeniškemu komisarijatu v Zagrebu: 1. ime pokojnika, za katerim prejemajo pokojnino; 2. od kdaj prejemajo pokojnino; 3. koliko; 4. po kom.
—	Avtomobil ga je povozil. 2 in polletni delavčev sinček Mužič Blažek, doma iz Trzina pri Kamniku, je v ponedeljek med igranjem zašel na glavno cesto. Nenadoma je pridrvel za njim avto in ga podrl na tla. Nesrečni fantek je dobil hude poškodbe po glavi, avto pa mu je zmečkal tudi eno nogo. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico, kjer zdravniki upajo, da bo fantek okreval, čeprav je njegovo stanje precej resno.
—	Pretep med ličkanjem koruze. Ličkanje koruze je za kmetsko hišo že kar majhen praznik. Od vseh strani se zbero povabljeni fantje in možje, dekleta in žene in marljivo ličkajo koruzo. Med delom pa veselo prepevajo in si pripovedujejo šaljive storije. Le škoda, da ta lepi kmetski običaj izkoristijo nekateri vročekrvni vaški junaki za medsebojna obračunavanja. Iz pikrih besed in zbadljivk se razvije prepir med dvema skupinama, prepiru pa sledi pretep, ki se večkrat tragično konča. Žrtev takšnega pretepa je postal v ponedeljek zvečer 31 letni posestnikov sin Franc Potokar v Dednem
Gospodarstvo
Kakšno bo letošnje vino
Prejeli smo:
Pod temi naslovi smo čitali v Slovencu z dne 21. t. m. 214 na tretji strani poročilo iz Sve-čme, ki pravi, kako zbog deževja močno gnije grozdje, da s trgatvijo ni mogoče več čakati, da ljudje že podbirajo in berejo, da vinski mošt vaga le 14 do 15°, da bo kakovost letošnjega vinskega pridelka slaba itd. Poročilo nadalje navaja, da lii skoro nobenega upanja več, da bi se to stanje moglo zboljšati, ker se bodo skoro gotovo nalivi proti koncu septembra ponovili. V tem primeru, prostega sladkorja na razpolago za slajenje vin-skega mošta, kakor je to bilo lani.
Na seji glavnega odbora Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, dne 22. t. m. smo o stanju vinogradov v Dravski banovini temeljito razpravljali in ugotovili, da je zbog deževnega vremena v drugi polovici avgusta in začetkom septembra gniloba na grozdju v krajih s težko zemljo in z boljše obdelanimi vinogradi res močno nastopila, toda jiorazna sodba, kakor jo izreka poročevalec iz Svečine v Slovencu glede kakovosti letošnjega vina v splošnem ne odgovarja dejstvom. 14—15% sladkorja so imeli mošti morda, le v posameznih slučajih v res prerano trganih vinogradih, dočim bodo mošti poznejših trgatev ob koncu septembra in začetkom oktobra če ne odlične pa vsaj prav dobre kakovosti. Na vsak način bo letošnje vino mnogo boljše od lanskega. Predvsem se bodo letošnja vina odlikovala in v ugodnem smislu razlikovala od lanskih po tem, da bodo imela mnogo nianj kisline nego tanska. Letošnja vina bodo radi tega bolj harmonična in pitna nego lanska.
V dokaz, da je temu tako, navajamo v naslednjem sporočilo gospoda Ivana Breganta, strokovnega učitelja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki jiravi:
^Kakor vsako leto, tako se tudi letos vrši na tukajšnjem zavodu določevanje sladkorja in kisline v moštu vsak peti dan. Običajno se to določevanje začne 20. septembra, letos pa smo zaradi zgodnjega zorenja grozdja začeli že 15. septembra.
Jubilej
srbskega zadružništva
Pred 40 leti je bila dne 29. marca 1894 ustanovljena v vasi Vranovo, okraj podonavski v bližini Smedereva prva zadruga v Srbiji. Imenovala se je »Prva srbska kmetijska kreditna zadruga«. S tem se je začel veliki zadružni pokret v Srbiji, za katerega so bile dane podlage v pionirski propagandi cele vrste odličnih preporoditeljev srbskega naroda, med katerimi živi še danes Mihailo Avramovič, nadalje še Dragiša Lapčevič itd. Ti so že leta 1892 ustanovili v Smederevu list »Zadruga«, ki je delal propagando za zadružništvo. Po letu 1894 se je začelo razvijati živahno zadružno delovanje in že naslednje leto se je ustanovila v Smederevu (20. julija) zveza kmetijskih zadrug, to je sedanja Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug, ki praznuje v prihodnjih dneh slovesno jubilej srbskega zadružništva.
Razumljivo je, da je bila prva srbska zadruga kreditna. Kot našega kmeta so tedaj izkoriščali vaški oderuhi. V Srbiji je bil položaj kmeta tem slabši, ker se je njegovo gospodarstvo baš tedaj preusmerjalo iz nekdanjega nabiralnega v denarno gospodarstvo. Žal se srbsko kmetijsko kreditno zadružništvo ni moglo tako razviti kot pri nas, da bi rešilo kmeta popolnoma. Kajti še danes prevladujejo kot posojilodajalci na kmetih mali denarni zavodi, ki hočejo velike dobičke, in zasebniki. Posebno se občuti pomanjkanje organiziranega kmetijskega kredita sedaj, ko je tudi zadružništvo zapadlo pod uredbo o zaščiti kmeta in nima novih sredstev, da bi kreditiralo knietsko gospodarstvo. Druge institucije pa kmetu nikdar ne morejo dati tistega, kar ima v svojih zadrugah, ki zbirajo predvsem »kmečki denar za k ni e f a !« Zato bi morala biti prva naloga gospodarske politike, da podpre zadružništvo v resnici, ne pa samo s frazami, kakšen pomen ima zadružništvo, dočim se niu na drugi
strani mečejo polena pred noge.
★
Slovenski zadružniki pri proslavi 40 letnice srbskega zadružništva. Tudi slovenski zadružniki se udeleže slovesnosti srbskega zadružništva v Belgradu ob proslavi 40 letnice od ustanovitve prve srbske kmetijske zadruge. Zadružno zvezo bodo zastopali na slavnostih podpredsednik ravnatelj g. B. Remec, nač. ravnatelj g. Franc Gabrovšek in ravn. dr. Jože Basaj. ki se udeleže tudi seje Glavne zadružne zveze, Jci bo v sredo.
Naše žito v ČSR. Kot znano, je pret. mesec kupila ČSR od Prizada 6000 vagonov pšenice. Od te pšenice je doslej dobavljenih v Bratislavo 1800 vagoonv.
Potrjena poaavnava. Okrožno sodišče v Ljubljani je p»trdilo poravnavo, sklenjeno v zadevi Fr. Žmitka, trgovca v Bohinjski Bistrici pri okrajnem sodišču v Radovljici.
V informacijo In primerjavo je tudi razve« letošnjih jjodatkov uvaževana tabela o zadevnih rezultatih lanskega leta. Sladkor je naveden v procentih,, kislina pa v proinilah.
Sorta	Leto	15. IX.		90. IX.		Opomba
		sladkor	kislina	sladkor	kislina	
Beli burguDiler.	1933		_	13	19.7	
<	1934	15.2	11.4	18	11	
Zeleni silvanec,	1933	—	—	12.6	19.6	
c	1934	13.2	12.6	16.2	U	
Rdeči trnminec	1933	—	—	13	19.9	
<	1934	16.2	9.9	16.8	9	
Šipon	1933	—	—	10.1	21.5	Srednja lega
<	1934	11.9	14.5	16	13	<
<	1933	—	—	12.3	20.8	Višja lega
c	1934	12.2	12.3	16.2	12.3	«
Laski rizling	1933	_	-	12.4	16.2	
<	1934	14	10.8	15	9.4	
Krnski rizling	1933	_	—	12.5	19.5	Nižja lega
<	1934	14.5	12	15	11.5	. «
<	1933	—	—	12.6	20.4	Višja lega
<	1934	14.2	12.7	16.6	11.5	<
Ob lepem vremenu, ki smo ga imeli v drugi dekadi septembra je grozdje pridobilo v teku petih dni 3 do 4% na sladkorju. Istočasno je nazadovala kislina. Če s trgatvijo ob lepem vremenu počakamo, kjer je to Ie mogoče, do konca septembra iu prve dni oktobra, bomo na sladkorju pridobili najnianje še 3% in kislina se bo zmanjšala, s čimer bo zadovoljen vinogradnik, vinski kupec in naš potrošač, kajti vinske letine, ki nam dajo mošte z 18 do 20 in še več % sladkorja so bolj redke in jih štejemo med kakovostno prav dobre. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru.
Borza
Dne 25. septembra.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha, New Yorka in Pariza, [»pustili so Berlin, Bruselj in London, dočim sta narasla Amsterdam in Praga. — V zasebnem kliringu je avstrijski šiling popustil: na ljubljanski borzi je bil zaključen jx> 8.45—8.55, na zagrebški po 8.41—8.51, na belgrajski pa po 8.40—8.50. Grški boni v Zagrebu 29.15-29.85, v Belgradu 29.15—29.85. Angleški funt je nadalje popustil v Zagrebu na 225.05—226.65, v Belgradu pa na 225.85—227.45. Španska pezeta v Zagrebu 5.95 bi., v Belgradu 6.— bi. - Madjarski f>enge v Belgradu 9.95 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2302.90—2314.26, Berlin 1351.80—1362.60, Bruselj 797.18-801.12, London 166.86—168.44, Curih 1108.35—1113.85, New Vork 3327.72—3356.98, Pariz 223.95-225.07, Praga 141.45 do 142.31, Trst 290.85-293.25.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.2075, London 15.105, Nevv York 303, Bruselj 71.925, Milan 26.28, Madrid 41.875, Amsterdam 207.80, Berlin 122.10, Dunaj 72.73 (priv. 57.10), Stockholm 77.75, Oslo 75.75, Kopcnhagen 67.30, Praga 12.77, Varšava 57.925, Atene 292, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.805
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. f»s. 71—72, agrarji 40 do 41, vojna škoda 350—353, begi. obv. 59- 60, 8% Bler. pos. 67—68, 7% Bler. pos. 57.50-58.50, 7% i>os. Drž. hip. banke 67—69.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |x>s. 71.50 den., agrarji 40.50 den., vojna škoda 350—352.50 (352.50), 12. 353—355 (353, 354), 6% begi. obv. 59.50-60, 8% Bler. pos. 66—68.50, 7% Bler. pos. 56.75—57 (57), 7% pos. Drž. hip. banke 66-67 (66). — Delnice: Narodna banka 4100—4200, Priv. agr. banka 212—214, Osj. sladk. tov. 130—135 (130), Bečkerek sladk. tov. 750 bl„ Osj. livarna 135 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 86—90.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50—72 (71.50, 71), vojna škoda 349—351 (351.25, 350), II. 352—353 (353, 352.50), 12. 354.50-355 (356.50), 6% begi. obv. 59—60.50 (60.25), 7% Bler. pos. 56.25—56.75 (56.50). — Delnice: Narodna banka 4120 den. (4120), Privileg. agrarna banka 214—218 (220, 216).
Dunaj. Donav. sav. jadran. 62.65, Landerbanka 15, Na rodna banka 119, oteg 14, Stevveag 11, Alpi-ne 10.25, Rima 21.25, Trboveljska 12.20.
Presenelliivo lepo in neprimerno hiirele
nego na roko obnavljaš perilo s PST Patent
Siopf Twist pripravo na šivalnem stroju.
dolu pri Litiji. Nekaj časa so fantje složno in marljivo ličkali koruzo, nenadoma pa je med njimi nastal razdor in skočili so si v lase. Pretep bi gotovo ne imel hudih posledic, če se ne bi enemu izmed fantov zdelo potrebno poslužiti se noža. Zakadil se je v omenjenega Potokarja in ga tako oklal po glavi in rokah, da se je moral Potokar zateči v ljubljansko bolnišnico.
—	S kuhinjskim nožem. V vasi Jarnina pri Vinkovcih je te dni 30 letni Josip Mentzinger _pre-rezal s kuhinjskim nožem vrat svoji priležnici 31-letni Milici Smoljanič, ki je ostala na mestu mrtva. Morilec se je sam prijavil policiji.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebno pa istočasno i zborna pijača.
—	Dve važni knjižici za občinske uslužbence sta ravnokar izšli. Prva bo zanimala uslužbence avtonomnih mest Ljubljane, Celia, Maribora in Ptuja. To je Zakon o mestnih občinah — razglašen v »Službenih novinah« 25. julija 1934. Knjižica obravnava na 63 straneh I. občna določila, II. člani in prcbivalci občin, III. organizacija, IV. mestno področje, V. pristojnost mestnih organov, VI. mestni uslužbenci, VII. mestne finance, VIII, nadzor mestne uprave, IX. pravna sredstva, X. predhodne in zaključne določbe — stvarno kazalo. Cena 8 Din. — Druga; Uredba o občinskih uslužbencih pa bo zanimala uslužbence podeželskih občin ter obravnava dolžnosti in pravice občine kot uslužbencev. Navedemo kratko vsebino: 1. splošne določbe, 2. splošni pogoji za sprejem v službo, 3. minimalna kvalifikacija za glavna službena mesta, 4. pripravljalna služba, 5. stalnost, 6. Dopotnieva-
nje glavnih službenih mest, 7. izvrševanje službenih dolžnosti, 8. prestanek službe, 9. službeni prejemki, 10. pokojnine, 11. banovinski pokojninski sklad, 12. disciplinsko odgovornost. Cena 10 Din. Obe knjižici se naročita v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Kako važno vlogo igrajo razkrajajoča sredstva pri pranju, so dognala šele najnovejša raziskovanja v laboratorijih. Dognano je, da uporaba sredstva za belenje nc odgovarja stvarnemu cilju, ker ne razkroji prahu, ampak mu odvzame samo barvo. Nasprotno pa razkrajajoča sredstva — naravno dobro izbrana — povečajo moč za čiščenje. Terpentin je zelo dobro in neškodljivo sredstvo za razkrajanje in na ta način izdelano Albus ter-pentinovo milo je idealno sredstvo za pranje.
—	Dopisna trgovska šola otvori z 12. oktobrom nove dopisne tečaje. Za to tečaje se lahko vpiie do navedenega dneva vsakdo. Šola jc osnovana na najmodernejših dopisnih metodah. Pri njej sodelujejo najboljši strokovnjaki, ki poučujejo vse trgovske, predmete, ki se učijo na državni trgovski šoli, kakor knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo, stenografi.ja itd. Poleg tepra pa tudi šc vse moderne jezike. Na zahtevo pošlje vodstvo šole brezplačna pojasnila in prospekte. Šolnina je v tekočem šolskem letu globoko znižana, zato sc študij pri njej vsakomur najtopljeje priporoča,
—	Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se Izkaže že v malih količinah koristno.
Največji japonski oiok tlonšu je zadela strašna katastrofa. Nepopisen orkan in potop morskih voda je opustošil deželo. Posebno hudo sla prizadeti mesti Ozaka in Kijoto ler podeželje okrog obeh mest.
Ne glede na silno gmotno škodo ie katastrofa uničila na tisoče človeških življenj. Strašni tajfun, ki je pretekli petek tako grozotno razdejal srednjo Japonsko, je po meteoroloških poročilih nastal že 14. septembra v južnem delu Tihega oeeana. Odtod se je gnala vihra proti severovzhodu, se sprevrgla proti severu, zadela južni del otoka Kiušu ter nato v petek zjutraj zgrmela z vso silo na nesrečno Ozako, odtod pa na Kijoto. Poleg Ozake in Kijote je hudo prizadeto tudi mesto Kobe. — Na naši podobi vidimo prizor iz trgovsko živahne Kijote, ki jo je taifun tako
strahotno razdejal
Z mednarodne ga kongresa kriminalist ov
Zlata knjiga
n
M
3333 zločincev
Pretekli teden so se na Dunaju zbrali kriminalisti z vsega sveta. Posvetovali so se o ukrepih, kako zatirati zločinstvo. Pri tej priliki so bile svetu sporočene razne zanimivosti.
3333 največjih zločincev.
Na Dunaju je sedež mednarodne komisije kriminalistov, ki je izdelala kartoteko najslovitejših in največjih zločincev vsega sveta. To kartoteko hudomušno imenujejo »zlato knjigo zločincev«. Prav te dni so v njej izpolnili zaporedno številko 3333. Večino v tej zlati knjigi imajo žeparji svetovnega slovesa. Teh je 1300, ki so dosegli »svetovno slavo«. Ti gospodje so bili vajeni lova na najbolj debele listnice. Sedaj so se morali sprijazniti z drugimi strokami, ker je baje debelih listnic po vsem svetu manj. Tudi ponarejevalci čekov in pa sleparski kvartopirci so v precejšnjem številu zastopani. Teh je več sto.
Tudi cigani delajo preglavice.
Velik del posvetovanj kriminalistov se je sukal okrog vprašanja, kako zajeziti cigansko nadlego.
za cigane poseben potni list, ki naj bo za vse države enoten. Poleg tega naj se izdela velika kartoteka vseh evropskih ciganov. V tej kartoteki naj bo zaznamovan vsak cigan z imenom, s fotografijo in tudi odtisek njegovega palca naj bo zraven. Cigani se, kakor znano, najbolj branijo, kadar jim hoče policija vzeti prstne odtise.
Na kongresu kriminalistov je bilo poročano tudi o policijskem brezžičnem brzojavu, ki igra že veliko vlogo.
PKroti tihotapstvu z mamili.
Zadnje dni so bila na vrsli poročila, kako zatirati mednarodno tihotapstvo z mamili. Čeprav so zadnja leta izdelovanje mamečih strupov zelo omejili, vendarle niso mogli zatreti skrite družbe, ki je na Balkanu tihotapila mamila. Turške in bolgarske oblasti so sicer zaprle več skrivnih tovarn za strupena mamila ter zaplenile ogromne količine tega
strupenega blaga. Vendar v Bolgariji še vedno izdelujejo mamila na veliko. Lansko leto se je nekemu madjarskemu kemiku posrečilo, da je začel izdelovati morfij iz suhih odpadkov že izrabljenega maka. Ker je ta način izdelovanja morfija seveda mnogo cenejši, se je kmalu razvilo veliko tihotapstvo »mor-phina«, ki je šel predvsem v Južno Ameriko. Ker pa so države promet s tem blagom ostro nadzorovale, so začeli tihotapci ta strup tihotapiti v silno majhnih količinah na ta način, da so ga skrivaj vtikali v tapecirane sedeže in postelje mednarodnih spalnih voz. Njihovi zaupniki so potem na določenem kraju blago zopet pobrali in dali v promet. Tudi v Avstriji so že našli to blago v spalnih vozovih. Sedaj so začeli strup prevažati celo v najetih zasebnih letalih. Na ta način ga prevažajo sedaj v Kanado, katera je morala proti njim poslati v boj posebne zračne patrulje
Mož, ki je ugrabil Lindberghovega
otroka Preiskava v Ameriki in v Evropi
Lep policijski inšpektor. V Lille-ju na Francoskem so aretirali policijskega inšpektorja Mar ioni ja. Mož je imel nalogo nadzorovati tiliotapce s strupenimi mamili. Bil pa je sam vodja teh tihotapcev, ki so kupčevala s kokainom in bogato služili. Sedaj je seveda konec obeh karijer
Vkljub vsem policijskim določilom in ukrepom živi v vsej Evropi še več tisoč teh večnih nomadov, ki jih ni mogoče nadzorovati in ki stoje tako rekoč izven vsakega prava in vsakega zakona. Kongres je ugotovil, da slabi sloves, ki se širi o njih, ni neopravičen. Skoraj vsi se preživljajo na temne načine, in tatvine so njihov vsakdanji opravek; kjerkoli se prikažejo s svojimi vozovi, postanejo velika nadlega za okolico daleč naokrog. Ciganom zelo koristi — policiji pa škoduje — okolnost, da so ti rjavi možje tako zelo podobni drug drugemu, da jih je le redkokdaj mogoče spoznati in ločiti drugega od drugega. Zato morejo, kakor hitro je Kdo izmed njih zasledovan, naglo izmenjati svoje listine, izpremeniti svoje ime, ki je zopet v rodo-vinah 20—30 ljudi podobno in enako drugim, vsled česar se lahko skrivajo. Pod pretvezo, da prerokujejo prihodnjost in da kupčujejo s konji, kradejo in goljufajo. Kongres je sklenil priporočati odločne ukrepe proti njim tudi iz zdravstvenih ozirov.
Cigani namreč živijo skupaj s svojimi konji ter nalezejo marsikako živalsko bolezen, katero potem širijo med druge ljudi. Kongres kriminalistov je sklenil priporočati, naj se po vsej Evropi uvede
Nemec Hauptmann, ki so ga prijele ameriške oblasti, ker je osumljen, da je on ugrabil Lindberghovega otroka, seveda taji. Sedaj so njegovo pisavo dali primerjati s pisavo v pismih, ki jih je Lindbergh od roparja dobival zaradi odkupnine. Strokovnjaki so ugotovili, da je izsiljevalna pisma zaradi odkupnine pisaril Haupmann.
Med Lindberghom in roparji je posredoval dr. Condan, katerega je Lindbergh naprosil za to uslugo. Dr. Condan je izjavil, da so otroka ugrabili vsaj trije ljudje. Hauptmann trdi, da mu je denar, ki so ga našli pri njem, zaupal neki Izidor Fisch, ki je pa odpotoval v Nemčijo ter denar njemu pustil. Condon pa pravi, da je dognal, da se je s Fische-m izselil iz Amerike v Nemčijo poleg neke neznane ženske še neki neznan moški. Pozneje sla se vrnila v Ameriko le neznana ženska in neznani moški, medtem ko je Fisch ostal v Nem-
čiji. Izvedelo pa se je, da je Fisch v Nemčiji umrl in da je pokopan na lipskem pokopališču. Zato Condon 6vetuje, naj se Fischeivo truplo izkoplje ter dožene, kake smrti je Fisch umrl.
Ker 6e prav zdaj na Dunaju mudi newyorški detektiv Artur Johnson, so mu iz Newyorka poslali brzojavno naročilo, naj takoj odpotuje v Lip-sko, kjer naj dožene ali je res, kar trdi Hauptmann, da mu je neki Izidor Fisch dal spraviti 13.750 dolarjev, katere so našli v garaži. Johnson bo v Hauptmannovean rojstnem kraju Kaimencu v sporazumu z nemško policijo tudi skušal dognati, ali Hauptmann ni dela Lindberghovuh dolarjev poslal svojcem.
Ameriške oblasti eo prepričane, da imajo pravega moža v rokah in da je zaprti Rihard Hauptmann glavni krivec.
I Največje cerkve v Evropi
Sedaj grade v Liverpoolu novo katedralo, ki bo ena izmed največjih cerkva v Evropi. Po velikosti jo bo prekašala edino le cerkev Sv. Petra v Rimu, v katero gre 54.000 ljudi. Francoski list »La Croix« priobčuje statistiko o velikosti cerkva. Li-verpoolski novi katedrali sledi milanska stolnica, ki gre vanjo 37.000 ljudi, v pariško cerkev Notre dame jih gre 21.000, v stolnico v Pizi 13.000 in v cerkev sv. Marka v Benetkah 7000.
Stenograiirana oporoka veljavna
Najvišje sodišče na Dunaju je pred kratkim v neki pravdi zaradi dediščine izdalo zanimivo sodbo. Neki zapustnik je zapustil slenografirano oporoko. Dediči, ki z oporoko niso bili zadovoljni, so vložili tožbo, češ da stenografirana oporoka ni veljavna. Najvišje sodišče pa je razsodio, da je oporoka veljavna, ker je oporoka čitljiva in razločno razodeva zadnjo voljo umrlega.
Kavka rešila turistko
V vasico Saint-Fiinmin v južnovzhodmem francoskem departementu Isere na vznožju 3600 m visoke gore Pic d'01an je pred 4 tedni prišel na oddih Anglež John Woolverton iz Birminghama e svojo hčerko. Oba sta strastna planinska hribo-lazca. Pod vodstvom zanesljivih vodnikov eta delala najtežje ture v nevarne hribe.
Preteklo soboto pa je gospodična Woolverton sama napravila izlet po zahodni strani Pic d'01ana. Svarili so jo, naj ne hodi sama, a gospodična je odklanjala vodnika Ln odšla brez spremstvu.
Ker 6e do večera ni vrnila, se je oče upravičeno bal, da se je ponesrečila. Obupani oče je takoj odposlal za njo pet reševalnih skupin. Iskali so jo vso noč na nedeljo do nedeljo popoldne. Vse zaman. Na zahodnih obronkih gore eo pač na dveh krajih našli njene sledove, toda nje ne. Ko eo 6e vračali, je gorski vodnik Michel ie Corpsa opazil kavko, ki je neprenehoma obletavala neko navpično steno in glasno vreščala. To se je iskalcem zdelo tako sumljivo, da so šli za kavko gledat, nad čim se ptič tako razburja. Taim eo na ozki polici našli vso izčrpano plaminko, ki je tja zašla, pa ni mogla več ne naprej ne nazaj. Dobro je videla ljudi, ki eo jo iskala, ni pa imela več moči, da bi glasno zaklicala na pomoč. Tako jo je res rešila kavka.
Kari Baedecker
Vzgoja med dobrimi Grenlandci
Šole v ledeni samoti ?r,:oa„hc?,cd taiimf
Dne 4. oktobra bo 75 let, odkar je umrl Kari Baedecker, kateri si je pridobil svetovni sloves z izdajanjem svojih slovečih knjižic za popotnike.
Strahovit orkan na Japonskem
Lani je obiskala Grenlandijo nizozemska ekspedicija. Nizozemci so pohvalili vse, kar so Danci storili za domačine, ki stanujejo ob obrežju v zelo majhnih kolonijah. Mogoče si bo marsikateri či-tatelj mislil, da so Grenlandci še na zelo nizki stopnji kulture, pa se zelo moti.
Grenlandci so navajeni samotne, obsežne ledene dežele. Zalto spretno izdelujejo čolne, eo izvrstni lovci in ribiči. Poleg tega eo zelo prijazni in ustrežljivi. Ker eo vasi zelo majhne (nekatere imajo samo po nekaj koč) in radi velike razdalje, je vsaka družina primorana si eama izdelovati vse potrebno za lov (čolne, mreže itd.).
Pred nekaj desetletji niso znali prebivalci obširne Grenlandije ne čitati ne pisati. Tega dandanes več ni. Naj navedem tu poročilo Novega Rot-terdamskega dnevnika (Nieuwe Rotterdamer Cou-rant):
»Radi raiztresemosti 16.000 prebivalcev je zelo težko organizirati šolstvo. Okrog 180 učiteljev je v Grenlandiji, a to število ne zadostuje. Delokrog teh učiteljev je tudii zelo različen. V nekaterih višjih šolah, kjer ee poučuje poleg drugih predmetov še danščina, je navzoč tudi pridigar. Cerkev in šola 6e dopolnjujeta.
Najboljši del učiteljstva so katehisti, rojeni v Grenlandiji. Oni so tudi obenem pomožni pridigarji. Take učitelje pa imajo seveda le v večjih krajih. Drugi del »učiteljstva« sestoji iz nepoklicnih, za to neusposobljenih ljudi. Kjer stanuje le malo družin, tam poučuje kak moški, ki zna čitati in pisati. Za svoje delo dobiva skromno nagrado, ki jo smatra za nekak priboljšek. Denar ima v Grenladiji veliko vrednost, zato dandanes ti »učitelji« višje cenijo svojo službo kakor nekdaj, ko so dobivali za svoj trud nekoliko tobaka. Da pouk v tistih časih nj bil vzoren, je razumljivo. Podnevi je učitelj« hodil na lov, zvečer je prihajal utrujen domov. Za poučevanje torej ne?po-
trgi
soben. Samo zgodaj zjuitraj — pred lovom — je še nekako šlo. Njegova žena ga je večkrat morala zbuditi ler mu naznatiti prihod ukaželjnih otrok. Otrokom je ukazal ponoviti učno snov, eaim pa je zopet zasmrčal.
Tudi sedaj ee bavi tak »učitelj« z lovom, ker drugače ne bi mogel preživljati svoje družine. Toda od njega se danes več zahteva. Staršem, Ui hočejo pošiljati svoje otroke v šole, kjer delujejo poklicni učitelja, gre oblast zelo na roko. Za 10 danskih kron mesečno je vsaka družina pripravljena dati otroku vso oskrbo.
Tudi sedemletna šolska obveznost ne predru-gači Grenlandcev, ker ee ne marajo odreči svojim dosedanjimi življenjskim navadam. To je za njih »sreča.
Podlaga vsemu pouku je osnovna šola. Na za-padni obali so štiri šole, kjer učenci lahko nadaljujejo svoje študije. Ena izmed teh je določena za mlade gospodične. Vsako leto sprejemajo učence, najnadarjenejše iz cele Grenlandije. Po dokončanem dveletnem tečaju lahko postanejo dijaki katehisti v manjših krajih. Po dveletnem tečaju pride takozvana »Hijjskole« (vi60ika šola). Tudi v to šolo sprejemajo dijake vsako drugo leto. Pouk traja dve leti. Število dijakov ne presega 25. Iz teh 25 jih izberejo 15 za seminar, kjer se vzgajajo dobri katehisti in učitelji. Najimenitnejši postanejo pridigarji.
Učenci te šole so pokrietjanili Angmagssalik in Thule. Seminar ima samo danske profesorje.
Iz vsake skupime pošljejo po dva dijaka na Dansko, kjer obiskujejo poseben dveletni tečaj za pridigarje.
Zanimivo je, da danska vlada ne pripušča na Grenlandijo privatnih trgovcev, ker se boji, da ne bi ti ljudstva goljufali in mu ne prodajali žganja. Zelo hvalevredno.«
Iz »Intennacia Pedagogja Revue« prev. G. P
Robot na sprehodu. Neki londonski konstruktor je koliko človeško obliko. Ta stroj naj bi bil nekak na sprehod po londonskih ulicah. Kakor se vidi, ee mimo londonskega policista
izdelal premikajoč ee stroj, kateremu je dal ne->robok — slroj-človek. Ta stroj je »šel« te dni je zanj najbrž zanimal konstruktor sam, ki hiti in opazuje svojega »robota«
slini:
Primorje-IUrija
Višek nogometne sezone bo doseženi prihodnjo nedeljo, ko se pomerita v kvalifikacijski tekmi za državno prvenstvo stara in ljubljanskim športnim krogom dovolj znana r.ivala ASK Primorje in SK Ilirija. Tekma bo ena najzanimivejših, kar smo jih imeli priliko videti v zadnjem času v Ljubljani, kajti oba kluba bosta že iz prestižnega stališča napela vse sile, da odideta častno l zelenega bojišča. Ker je Ilirija sedaj močno ojačena z igralci, ki so še pred dobrimi letom igrali v Primorju, bo to izenačena im do skrajnosti napela borba, katere izid je zelo negotov.
Tekma bo v nedeljo ob 16 na igrišču ASK Primorja.
Kaj bo v nedeljo na nogometnem polju v Mariboru.' Dopoldne ob io bo mladinska tekma med mla-dlnama Maribor« in Rapid-a. Ob 14 prvenstvo rozerv Želerzničarja in liapkla. Ob 16 prvenstvena tekma SK Železničar—SK It up ki. — Svoboda igra prvenstveno lekmo proti Cakovečkemu SK v čakovcu. SSK Maribor je prost, ker še ui rešeno vprašanje udeležbe Ilirije v podzvezi.
Dvomatch Maribor—Celje se bo vršil v nedeljo, 30. septembra ob 9 na Glav.iji. Kolikor poznamo kvaliteto mariborskih atletov, bo to višek l.ahkoatleUke sc-zije v Celju.
Službeno iz G. Z. S. P. na Jesenicah.
Gorenjska zimsko športna podzveza jc pričela r svojim rednim dolom, vsled česar poziva vee včlanjene klube in društva, da tudi oiia prično z intenzivnim delovanjem zn povadigo zimskega športa. Vsi klubi in društva naj sporočijo podzvezi vse njihove želje in ležkoče v zimskem športu, da jim bo mogla nuditi podzveza svojo |H>moč. Klubi in društva naj sestavijo svoje zimsko-sporluc programe ter jih dostavijo podzvezi najkasneje do 18. oktobra t. 1. v svrlio sestave športnega koledarja zn sezono 1934-35. V svrlio propagande za zimski spori naj javijo takoj v kakšnem stanju so njihove smnške koče in zavetišča ter s kolikimi ležišči razpolagajo; oskrba! Obenem naj pošljejo tudi natančne podatke o stanju skakalnic. Vsled pomanjkanja dobrih sodnikov naj izbero in predlagajo klubi podzvezi posamezne kandidate za polaganje sodniškega izpita. Pravočnsno naj stavijo predloge glede trenerjev in zimsko-sportnili tečajev, da zamore podzveza stopiti tozadevno v stike z JZSZ. Še pred začetkom sezone naj si nabavijo vsi včlanjeni klubi im društva potrebne tiskovnie in pravilnike; uredijo na.i verifikacijo članov, preskrbijo naj si verifikacijske legitimacije ter stavijo predloge glede zdravniškega pregleda članov. Sporočijo naj koliko in v kakšnem ohsegu so iv. vaj ali naše nasvete glede mladinskih odsekov; glede ev. reorganizacije mladinskih odsekov naj »poročijo svoje predloge predsodnikn odseka tov. Jožet.u Olnkovicu. Ker misli podzveza urediti stalno vremensko poročanje, prosimo, da nam klubi in društva sporočijo. kako nam bodo dostavljali vremenska poročila ln kakšen način bi bil za posamezne kraje najbolj praktičen. Ker se je med našim ženettvom vnelo veliko veselje do zimskega športa, svetujemo vsem klubom, da ustanove povsod tudi damske odseke. V krajih, kjer še ni smušklh klubov, a je zadosti za spori vnetih mladenlčev, naj bi se ustanovili novi klubi; vsled tega naprošamo sosedne klube, da nam »poroče Imena tistih, ki bi bili pripravljeni pomagati pod z vez i z organizacijo novih klubov. Klubi naj javijo podzvezi njihove nove odbore tor njih točen naslov. Glavna skupščina se bo vršila predvidoma 21. oktobra t. 1„ vsled tega naj vsi člani pošljejo točne podatke o svojem delovanju v sezoni 1933-34 do 8. oktobra t. 1. Vsi klubi, društva kakor tndi funkcionarji se porivalo, da takoj urede svoje finančne obveznosti do porlzvezc, predvsem se opozarja športni klub Triglav« na Hlodu, da uredi svoje pogodbene obveznosti napram pod'/,v07,1 iz podzveznega prvenstva. Ker jc skrajni čas. d« se likvidira zadeva elede blokov za podporni sklad fl/SP prosimo klube, da nam dostavijo izkupiček za isle ali ako niso prodali blokov, nad iste vrnejo in tn najkasneje do 28. t. m. Seja upravnega odbora se vrSi dne 29. t. m. ob 16 v restavraciji g. Legala (Kazina) na .Temenicah, Ker je dnevni red izredno vaiim in se ho razpravljalo o vseh tekočih zadevah v podzvezl ter n nj«*« bodočnosti, nai' se seje sigurno udeleže v*i odborniki upravnega odbora. Tajnik I.: .Tože fiinkovlo.
Jugoslovanska boksarska svata priredi v dnuh *. in 7. oktobra prvenstvo savske banovine v boksu za leto 1934. Propozicije: 1. Tekmuje se po pravilih FIBA v vseh kategorijah, to je muftna teža do kg ,10.802, han-
t»m do Itn 53.523, peresna do kg 57.152, lahka do kg «1.237, pol.srednja do kg 66.678, srednja do kg 72.574, pol t elit a do kg 79.378 ter težka nad 79.378 kg. 2. Pravico do tekmovanja imajo vsi zvezni klubi z verificiranimi boksarji, ki so že javno nastopili in dosegli sn« ianied prvih treh uiost. 3, Prijave se sprejemajo do vključno J. oktobra. 4. Nastopa se v predpisanem dre-»n ter v boksarskih čevljih. 5. Start,nina za boksarje znaša Din 10, ki se plača pri tehtanju. 6. Merjenje jc tri nre pred začetkom tekmovanja. 7. Nagrade: T., TI. In III. plasirani prejmejo okusne kolajne. 8. Stroške ca bivanje kakor tudi za vožnjo nosijo boksarji sumi. J. Kraj tekmovanja kakor ludi merjenja sc objavi potom Hlužhenih glasil 7,veze (»Slovenec«, LJubljana; »Tu-tarnji li»t< in »Novosti«. Zagreb; «Politika«, Belgrad; «.Tugoslavensika Pošta«, Sarajevo). — V Zagrebu, dne 10. septembra 1934. — Predsednik: Dr. Lnjo Th.aller, s. r. Tajnik: Vilko Bichter, s. r.
Hasznanila
, LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
j Sobota, 29. septembra: Orlii, Premiera. Izven. 1 Nedelja, 30. septembra: Gugalnica. Premiera. Izvon.
OPERA (Začetek ob 20)
Četrtek, 27. soptembra: Hovaničina. Premiera. Otvoritev sezono. Izven. Potok, 28. septembra; Zaprto.
Sobota, 29. septembra ob 15: Manon. Dijaška predstava po globoko znižanih oenah od 5 do 15 Din. Irven. Izven.
Nodelja, 30 .septembra; Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. lzveu.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Letoinja otvoritvena predstava bo v torek, 2. oktobra. Ta predstava bo dobila svečano obiležje, ker uprizoi-e eao najmočnejših del svetovne literature, Sha-kespearjevega «Hamleta«, ki pomeni njeirova upri-zoritov za vsak oder vselej dogodek. Razen tega pa bo »Hamlet« nekaka interna proslava 10 letnico umetniškega delovanja našega prvaka, priljubljenega igralca iu režiserja VI. Skrbinška. Režijo vodi gledališki režiser J. Kovič, ki je delo okusno insceniral.
Zahvala
Vsem, bi so sočustvovali s tolažilnimi besedami v najtežjih trenotkih in počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našo nepozabno mater
MARIJO ERJAl EL
naša najis krenejša zahvala.
Ljubljana, 26. septembra 1934.
Žuiujoča hčerka Minka Erjavec in ostalo sorodstvo.
TJttbljana
1 Nočno službo imata lekarni: Dr. Piecoli, Tyr-levit cesta 6; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Drugi kraii
Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva,« otvori v nedeljo, 29. t, m. evojo sezono v Pevskem domu z žaloigro »Prababica-. Začetek ob 4 pop.
Celie
« JpologetiSni odsek D M K ima drevi sestanek. Na sporedu je predavanje: Viharji v nas.
e Druilvo jugoslovanskih akademikov. Danes ob M bo odborovna seja. V petek pa bo važen članski se-»tajiek, ki se ga morajo udeležiti vsi člani. Sestanek ko ob 20.30 v Celjskem domu.
Radio
Nacionalna ura
36. septembra bo v nacionalni uri predaval* ga. Olga Millčevič o delu jugoslovanskih ženskih društev. Delovanje naših ženskih društev jc bilo že pred vojno živahno v vseh krajih naše. države, toda naloge »o bile nekoliko različne. Odlično so sc izkazale naše žene med vojno, spomnimo se samo boja za majsko deklaracijo. Po vojni so naša ženska društva plodo-nosno nadaljevala svoje predvojno delo.
Programi Radio Liubliana i
Sreda, 2/1. septembra: 12,ir> Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, plošče 18,00 Same vesele (Val" Bral.ina) 18.211 Ploščo Ifi.lll C:o7, Kamniške planine (.Tanežič Borut) 19.011 Plošče 19.30 Jugoslovanska ženska združenja 19.50 Cas, jedilni list 20.00 Dalmacija v pesmi: 1. Radijski orkester, 2. Hatzejeve pesmi i>o.ic Jože Gost.ič, 3. Dnbrov-nlške narodne, poje ga Hajhenič-Raka. V odmoru: Cas in poročil«.
Drugi programi t
SRBDA, 26, septembra: Belgrad: 19.20 Nar. pesmi na ploščah 30.00 Ljubljana — Zagreb: ao.no Ljubljana — rtunai: 17,30 Mod. avutr. gl. 19.20 .liuti 20.05 Sinil', koue. 22.00 Ork. konc, 24.00 Plošče — Budimpešta: 19.25 Zbor poin 20.50 Vok. lil ork. konc. 22.35 f ig. in plesna gl. — Milan-Trst! 20.45 Plošče 21.00 Simf. konc. — Rim-Bari: 20.45 Ork. in viol. konc., zbor — Praga: 19.10 Sramel 19.50 Vok. konc. 20.15 Iz deželo kraljico Dagmar (k danskemu narodnemu prazniku) — Brno: 19.50 Klav. sonata v h-niolu, Chopin — Bratislava: 19.10 Klav. 19.50 Viol. gl. - Variavai 19.30 Lahka gl., plošče, plesna glasba 21.00 Chopiova klav. gl. 21.40 Danska gl. 22.no Zab. in plesna gl, — Berlin: 20.10 Mozartov konc. 11.00 V spomin pesnika Hermanu« Lfinsa — Vratlslavai l».«l Igra « narodnimi pesmimi lz lfi. stol. 21.00 Ekspe-dicila v Tibet — Liptko: 19.011 Igra 21.00 Večer na starem Dunaju — frankfnrt: 18.50 Zab. gl. 21.00 Plesna «1.
Monakovo: 21.00 Glasba iz tujih dcž6l.
ZEPHIR - PEČI
so neobhodno potrebne povsod, kjer se želi kuriti z tlrvnii
poceni
hisiiensko
in udobno
PROIZVOD
tovarne peči, štedilnikov in emajla
ZEPHIR d. d., SUBOTICA
Zahtevajte brezplačne prospekte Samoprodaja: Za Ljubljano: J os. Zalta & O«. Dunajska cestii' za Celje:
D. Rakusch za Maribor:
Železnina Lotz za Ptuj: Anton Brenčič
Istotaiu iaiord vzorcev prvovrstnih »ELITK« in »EVA« štedilnikov iz iste tovarne.
Zahvala
Ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega soproja, očeti, star«j* očeti,
strica, svaka, tasta in zeta, gospoda
Jurija Verovška
trgovca
smo prejeli toliko izraeov toplega sočutja in soialj«, pokojniku j« bilo poklonjeno toliko vencev in cvetja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posobej, zato ce tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebej ie naia dolžnost zahvaliti se prečastiti duhovifiini, gosp. dr. Pavlu Krajcu za požrtvovalno lajšanje trpljenja, zastopstvu raznih oblasti, korporacij in uradov, darovalcem vencev ln cvetja, predstavnikom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predstavnikom Zveze trgovskih združenj, Združenja trgovcev in trgovskega društva »Merkur«, zastopnikom industrijskih podjetij v Ljubljani in izven Ljubljane ter raznih denarnih zavodov, dalje Slovenskemu lovskemu društvu, Društvu Ostrostrelcev, Sokolu Ljubljana Matica, Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani, nameščencem domače tvrdke ter končno vsem prijateljem, trgovskim tovarišem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako mnogobrojnem številu počastili na njegovi zadnji poti.
Osobita zahvala tudi govorniku, ki se je poslovil v imenu lovskih tovarišev ob odprtem grobu od svojega zvestega lovjkega druga.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1934.
Žalujoče rodbine
Verovškova, dr. Koroščeva in Zupanova.
Tudi Vi lahko imate polt M je lepa
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ea »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba*, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 nu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne-Telefonska Številka 3030.
Nova skrivnost paOfa moderen „ma! odraz"
V«e elegantne Francozinj« imajo danes polt s tako zvanim »mat odrazom«. To pomeni, da so iznašle, kako ie doseže popolna »mat« koža, ki ostane ve« dan brez bleska.
Bistvo te skrivnosti je v novem načinu proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem ie smttanova pena zmetana z najfinejšim pudrom in trikrat preiejsna •kozi svilsno sito. Zaradi tega se puder Tokalon drii petkrat dalje nego navadni pudri. Na nosu ali na licu ni niti sledn bleska in to cslo po večernem plesanju v razgretih prostorih m po isprthodih v vetru in dežju.
Smetanova pena prepreti, da bi puder Tokalon suSil naravno mast kože, kakoi napravijo to navadni pudri, zaradi česar postane potem koža raskava Is suha.
Če želite imeti čudovito čarobno polt, potem si nabavite še danes škatlico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako teme-ljito se on razlikuje od navadnih pudrov ker je smetanova peoa izključno skrivnost Tokalona.
KUBANY-JEV MATE ČAJ
Hrani ter KrcpCa Živce In mišice. šu|e prebavo, dala apctlt, regulira delo. vanje src« in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta nc revme. Dobi se v tith lekarnah v originalnih zavojih po Din 15 sli pri zastopstvu: Lekarna Mr. MllivoJ Leuslek, LJubljana, Reslleva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15-. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pi|t« ga redno I
PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutrai, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaii lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« ie dobi povsod. Steklenica 14.— Din.
(Reg. S. B. 18117-32
UPRAVNI SVET, RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE s: V LJUBLJANI
javlja žalostno vest, da je umrl pooblaščenec zavoda in tovariš, gospod
VEKOSLAV VRTOVEC
zvestemu in izvrstnemu sodelavcu
bomo ohranili Časten spomin
t
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vseka beseda Din 1'—. zenltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaje se računa enokolonska S mm visoka pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prllo2itl znamko.
ilužbodobe
Kuharico
samostojno, zdravo, pošteno, priprosto in snažno, ki dobro kuha, staro do 30 let, za boljšo hišo, z dobrimi spričevali — sprejmemo za Celje. Ponudbe pod »Trajna služba« št. 10945 podružnici »Slovenca« v Celju. (b)
Čevljar, pomočnika
za fina ženska dela takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št 11112. (b)
Oskrbnik
planinskega doma — se išče takoj. Garancija 3000 Din. Prednost drž. upokojenci. Ponudbe na po-druž. SPD v Črnomlju, b
Dve mlajši šivilji
se sprejmeta. Vrtačnik, krojaštvo, Tyrševa 47. (b)
Pekovski pomočnik
tudi za raznašanje kruha s svojim kolesom, se takoj sprejme. - Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11141.	(b)
Kdo te najbolje pripravi za pisarniško delo?
Tečaj za stenotipistke
Pouk v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, trgovskem računstvu, reklami itd., se otvori dne 2. oktobra. Šolnine mesečno 120 Din. Revni popust. Dnevni in večerni tečaji. — Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2-II.	(u)
Christofov trg. tečaj
Ljubljana, Domobranska št. ,15, vpisuje le še do L. oktobra. — Znano najboljša in najcenejša izobrazba v perfektne ste-nografe in pisarniške uradnike.	(u)

Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
plačam za vloge Ljudske posojilnice v Ljubljani — proti ugodnemu mesečnemu odplačilu. Cenj. ponudbe pod »Ugodna prilika« št. 11082 upravi »SI.«
Ako želite posojilo
pišite upravi »Slovenca« pod »Denar«. Sprejema-« mo tudi zastopnike. (d)J
Bančne vloge, akcije'
kupuje, prodaja, lombar-J dira najsolidneje: St. Pra-j mik, Zagreb, Varšavska) ulica 6, telefon 28-33.
Širite »Slovenca«!
Hranilne knjižice
Ljudske ter Kmetske posojilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani kupim proti zelo ugodnemu mesečnemu odplačilu. Cenj. ponudbe pod »Prilika« št. 11083 upravi »Slov.«.
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino ie: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka uli-
Stanovanja
IŠČEJOs Stanovanje
eno- ali dvosobno - išče mirna stranka treh oseb zfL takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik«, (c)
ODDAJO: Soba in kuhinja
se odda s 1. oktobrom. -Mala čolnarska 4. (č)
Posestva
Lepo posestvo
manjše, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 944.	(p)
RMHP*fjimi^J^ ... 'sp*nBnBSK
IŠČEJO: Kmetski mlin
vzamem v najem ali za polovično mero. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11110.	(m)
Več abonentov
sprejmem na dobro domačo hrano po 8.— Din dnevno pri operi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11098.	(r)
i!
Kupimo
Bukova drva
v polenih, 1 meter dolga, suha in zdrava, kupujemo. Ponudbe na poštni tpredal št. 21, Ljubljana I.
Srebrne krone
[staro rlato in srebro kopu,e RAFINERIJA DRA IGIH KOVIN - Ljubljana, I Ilirska ulica 36, vbod t jVidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Umivalnike
[vodovodne - kupim. Navesti je velikost in ceno. 'Jug, Tržič.	(k)
II
Pohištvo
i
VINA
Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže
Centralna vinarna v Ljubljani.
Žago
polnojarmenico, krožno, in stroj za rezanje remel-nov, v dobrem stanju — proda vsled opustitve: Franc Majdič, mlin, Vir p. Dob pri Domžalah. (1)
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan • se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Kislo zelje, repo,
sarmo. prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 83, telefon 27-66.
Glinast štedilnik
in zidake prodam. — Fiignerjeva št. 8 (levo). (1)
Dva slavčka
prodam ali zamenjam Rolar kanarčka. Gasilska št. 8. (1)
Ia suhe češplje
bosanske, zaboj 10 kg 74 Din, vreča 50 kg 270 Din; suhe hruške 10 kg 60 Din, Ia orehova jedrca 5 kg 82 Din - franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Čebulo
po 29 Din za 100 kg naročite na naslov »Čebula 1903«, poštno ležeče Mo-škanjci.	(1)
Posteljne mreže
izdeluje na lesenih in železnih okvirjih in jih sprejema v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Komenskega 34.	(t)
NAJBOLlSl ŠIVALNI STIIOJI
ADLER .N Gmi/MR
Spalnice
moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenskega ulica 34.	(š)
■ s/rm fTMTIII
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Kislo zelje, repa
novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brezkonkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-ljevo 10. telefon 25-91, 1
Večletna garancija!
Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
pokromana kolesa
..GRITZNER"
pletilni stroji
..DIAMANT"
po izredno nizkih cenah
w"°kipr' JOSIP
PETELINC
IJMtLJANA
blizu Prešernovega spomenika, za vodo
Telefon št. 2913.
9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov itd.
$$uriranje - potiskanje.
Velenje monogramov, zaves, perila. Navaden fin entel vložkov in čipk. — Hitro, fino in pocenil
Matek <$ Mikeš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj)
ODBOR SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA SPOROČA SVOJIM ČLANOM TUŽNO VEST, DA JE DANES UMRL NAŠ ČLAN
VEKOSLAV VRTOVEC
POOBLAŠČENEC ZADRUŽNE GOSP. BANKE IN BIVŠI PREDSEDNIK POKOJNINSKEGA ZAVODA
DRAGEGA TOVARIŠA BOMO SPREMILI NA ZADNJI POTI V ČETETEK, DNE 27. SEPTEMBRA OB POL 5 POPOLDNE OHRANIMO GA V TRAJNEM SPOMINU I
LJUBLJANA, DNE 25. SEPTEMBRA 1934 ODBOR SKAS
Danes ob desetih dopoldne je umrl v Šlajmarjevem domu naš najdražji soprog, očka in brat, gospod
Veho slav Vriovec
pooblaščenec Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, bivši predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in odbornik raznih nameščenskih združenj
Pokopali ga bomo v četrtek, dne 27. septembra ob pol petih popoldne. Pogreb se vrši izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani.
Vse, ki so ga poznali in radi imeli, prosimo, da se ga spomnijo in molijo zanj. Maša zadušnica bo v petek ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 25. septembra 1934.
Maruška, soproga; Bogdan, Marijan in Dušan, sinovi; Albin, Leopold, Anton, bratje; Marička in Zorka, sestri in vsi ostali sorodniki.
ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTIL V NAJLEPŠI MLADENIŠKI DOBI NAŠ SRČNO LJUBLJENI, PREBLAGI SIN, STRIC IN BRATRANEC, GOSPOD
SLAVKO KRANJ C
CAND. IUR.
VČERAJ DNE 24. SEPTEMBRA OB 3/43 ZJUTRAJ PREVIDEN S SVETIMI ZAKRAMENTI ZA UMIRAJOČE.
K ZADNJEMU POČITKU SPREMIMO TRUPLO PREDRAGEGA POKOJNIKA
V	ČETRTEK 27. T. M. OB 15. URI IZPRED ŽALNEGA DOMA GOSPOSVETSKA CESTA 10 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
PROSIMO TIHEGA SOŽALJA IN MOLITVE ZA POKOJ NJEGOVE DUŠE
V	LJUBLJANI. 25. SEPT. 1934.
GLOBOKO ŽALUJOČA MATI MIMI CESAR VDOVA KRANJC IN OČIM JULIJ CESAR, MAJOR V POKOJU, TER VSE OSTALO SORODSTVO.
Alja Rahmanova:	37
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
»Hotela je poslati po Vas!« eem ugovarjala.
»Hotela! Nikogar ni bilo pri meni, najbrž je pozabila. Gotovo je zopet brala roman!«
Zdravnica je odšla in ostala eem zopet sama, brez pomoči.
Zaspala eem ln kakor v sanjah eem slišala, ko je sestra rekla nekomu v prednji sobi:
»Danes še ne smete notri, šele jutri. Deček J« Ic
»Deček?« je odgovoril glas... bil je Otmar-Jevl Z blaženim občutkom 6reče sem končno za-epala.
Se istega dne sein nekajkrat zaželela otroka, loda prinesli so mi ga šele naslednji dan, prav tgodaj zjutraj.
Prinesli so ga zavitega v rjavo odejo. Prvič «em videla svojega otroka!
Pred vsem sem skušala razbrati, kaj je bilo napisano na listku, ki je bil z varnostno igro pritrjen na odeji. »Deček Wagner« sem brala, »rojen ob en;i in petinštirideset minut, zgoraj.« Še nekaj je stalo na listku, česar pa nisem mogla
uganiti. In sedaj eem začela ogledovati rdeči obrazek svojega deteta. Takšen si?! seni si mislila in občutek, ki se nas poloti, kadar zagledamo čisto tujo stvar, je začel prevladovati veselje, ki me je doslej navdajalo. Ree čudno, v prvih trenutkih mi je bil otrok tuj, čisto tuj; v tem trenutku n,i bilo iskrice ljubezni v mojem srcu; kar nisem mogla pojmiti, da je to moj otrok.
Sestra ga je položila na mojo stran in rekla: »Velik, lep otrok!«
Deček je začel vekati. Stisnil je usteca, ko da hoče sesati; vek je bil vedno hujši, šele zdaj sem začutila ljubezen do malega bitja in sočutje se me je polastilo do te uboge lačne stvarce. Želja utešifci otroku glad me je sedaj popolnoma prevzela; toda jedva sem se mogla premakniti in dolgo je trajalo, preden sem ga mogla podojiti. Tedaj je pa že prišla sestra v sobo 7. velikim jerbasom in je vanj pobrala otroke. Ko mi je jemala otroka, 6em jokala :
»Za Božjo voljo, saj ni še nič jedel!« »Čas krmljenja je potekel!« je rekla, mi vzela otroka in odšla.
Še vedno sem jokala, ko mi je prinesla sestra pismo od Otmarja in zavoj z dvema koteletoma in nekaj koščkov sladkorja. Kako me je to pismo dvignilo, kaka ljubezen in kaka skrb je govorila iz njega! Posebno ponosen je bil Otmar na to,
da mi je mogel poslati eladkorja v kockah, zakaj sladkor je 6edaj tako redek, da bi ga skoraj z zlatom odtehtal. Kje ga je neki dobil?
Kako bom mogla čakati do jutri? Do jutri, ko bom zopet imela svojega Otmarja I
11. januarja 1922.
Danes ob dveh pride moje sonce, moj Otmar! Bilo je prvič v najinem zakonu, da sem 6e morala za tako dolgo ločiti od njega — vsaka minuta brez njega se mi zdi neznosna. Kdo se bo brigal zanj, dokler me ne bo domov? Mati je bolna in sestre imajo mnogo preveč opraviti same s seboj ,da bi prevzele še skrb zanj tako, kakor je navajen od mene.
In kaj poreče o najinem otroku? O, da bi bil že tu!
Otmar in Irina 6ta bila pri meni. Pravkar sta odšla. Nataša je morala ostati pri materi.
Otmar je planil k meni in tne prijel za roko. Čutila sem, kako je trepetal.
»Kako Ti je, dragica?« so bile prve besede. Usedel se je poleg mene na rob postelje in me gledal solznih oči. Irina je začela jokati in od razburjenja ni mogla sploh nobene beeede spra-I viti iz sebe.
»Počakaj malo, precej prine60 otroka!« sem rekla po tihem.
Dojnica je prišla in položila otroka k meni. Spal je
»Kako velik je in lep!« sem rekla ponosno. »In nohte tudi že ima! »Kaj ne, čelo in nos ima čisto po Tebi!«
Toda namesto da bi ogledoval otroka, je gledal Otmar ves čas samo mene in hotel, da mu vse povem, kako se mi je godalo. Bil je ves rdeč od razburjenja in neprestano so ga oblivale 6olze.
»O, prav dobro se je vse izteklo,« sem lagala, »in tudi s postrežibo sem zadovoljna. Samo da bi mogel Ti vedno ostati pri meni!«
»Zal, to ni mogoče; samo vsak drugi dan Te smem videti. Toda poslal Ti bom večkrat na dan pisemce. Tudi Ti mi piši, dragica!«
»Da, gotovo, papirja sem mnogo vzela s seboj, saj veš, da ne morem živeti, če ne zapišem vedno vsega!... Ampak, zakaj pa ne pogledaš otroka?<
»Oh, Alja,« je rekla Irina, ki je doslej jokala, »Tj imaš danes tako čudovit izraz obličja; da sem umetnica, bi Te morala naslikati!« Komaj pa je to izrekla, je že zopet jokala.
Sedaj je prišla sestra v sobo, plosknila z rokami in rekla:
»Čas za obiske je končani«