DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo vsalt četrt«!; : ako ; : je ta dan praznik, »Un poprej. : ;
Cena jim jc za celo leto 10 K, za poi leta 5 K. Naroeutna za NemCyo, Bosiio in druge evropske države znaSa	K, za Ameriko 14*— It.
ill ogliiHÍ Ne plačujejo iihprej.
V»e (InpÍNe, iiatoi^ttino in oziiunilii sprejema tiskartia J, Knyee nas).
Protestni shod ' v Novem mestu.
.(Govor lil'. Ivami Vasiia ita binkoSlni potiJeJjek, dne !), jiiiiijii na novoiuiiSkum Olaviium U-ru.)
Narod Jugoslovanski! Ni Še minilo pol leta od onega dne, ko sino zborovali na ravno tem mestu v pi'azničneni pi'i-Tíakovaiiju, ob preklpevajofiein navdušenjn zbranega naroda. Mogočna radost je pre-iitijala naša srca, eno samo veliko veselje je trepetalo v našiii dušah. Naravnost In napi'ej je bil namerjen naš korak, v jasne daljine uprte naše oči. Sanjali smo o lepši in srečtiejši bodočnosti do tedaj razdi aženih bratov, praznovali svoj naiodni praznik, proslavljali svoje osvobojenje iz tisočletnega robstva. Pred našimi očmi je vstajala v jasnih obrisih podoba nove di'žave, mlade Jugoslavije, ki naj bi njeditiila vse do tedaj razkrop^ene in razcep\jenë brate in sesti'e v državno celoto in spojila pod svojim okriljem vse ozemlje, koder prebiva naš troimeni narod. Za tem jasnim, več kot jednega življenja vrednitii ciljem smo stremeli brez oklevanja in omahovanja, nič malodušnosti ni bilo v nas, slavnostnega našega razpoloženja nam ni skalila nobena zla slutnja, bilo nas je samo rožnato upanje.
Stali smo pod neodoljivim vtisom velikih idej, ki so pretresale vesoljni svet in obetale postaviti celokupno človeštvo na povsem nove temelje. Bilo je videti, da bo brezprimerna ta evolucija z lahkoto in l'iea. odpora, takorekoč igraje, zlomila tisočletno okostenelo tradicijo du tedaj veljavnega, sa k rosan k tn ega naziranja in pojmovanja o mednarodnih otinošajili, po-metla z vso navlako, ki je ovirala skozi tisočletja svobodni razvoj narodov, njih socijalni, gospodarski in intelektualni napredek, uhila in onemogočila namah pogubni imperializem ter samogoltnost vladajočih manjširij in izbrisala zadnje sledove in izrastke brezvesttie diplomacije, ki je igrala z usodo narodov igro, kakor jo igra nitiiiiraii igralec s šaiiovimi figurami na šahovi (leski.
V znamenja demokracije, bratstva, svobodnega državnega razvoja in saiiio-odločbc narodov je začenjala nova svetovna doba. Samoodločba narodov! S platutečimi či'kami je napisa! republikanski preziilent
Zedinjenih ameriških držav, v tistih časih še najpopularnejši in najveyavnejši mož sveta, to načelo na naslov vladajočih mogotcev, ki so gii v svojih izjavah neštetokrat povdarjali, a ga v dejanjih tolikokrat in še večkrat slovesno in brez sramu zatajili.
Verjeli smo temu lažigeshi i mi in prisegali nanj brez pridržka, zakaj naivnost in nai'avnost otroška zaupljivost sta bili Že od nekdaj odlični čednosti našega naroda. Kako kruto smo se varali mi' slepci in sinovi slepcev, je pokazala bodočnost.
Zazibani v prelepe sanje popolnega njedinenja troimcnega naroda od Soče do Vardarjrf, slepo veiujoč, da bo izšlo to jiaše ozemlje neprikrajšano in neokrnjeno v Primorski in Dalmaciji, slovenskem Šta-jerju in' Korotanu, iledjîmurju in Prek-Miurju, smo živeli in sanjali Jugoslovansko idilo, iz katere nas je neblago predramila iti vzbudila konl'ercnca vsemogočnih državnikov, ki se je sestala v niodei'nem Babilonu, v Parizu, da bo odločevala o bodoči usodi sveta.
In diplomacija je začela vršiti svoje delo. Slavila je in slavi orgije, ki ne za-' ostajajo, kar se tiče zahrbtnih spletk, zakulisnih intrig, velikih sredstev in maiih sredstvecev, prav niČ za oniitii izza dunajskega, ljubljanskega in sHČnih kongresov. l<'îno ji moramo priznati: delovala je neumorno v našo pogibelj! Vse lepozveneče besede, velike ideje, ki naj bi prerodile svet, so postale čez noČ ničvredna krpa papiija ter se i'azblinile in pretvorile v cenene fraze in brezpomembne „šlagerje".
Mi vsi, ki smo bili uverjeni, da smo za vedno pokopali mračne spotnine svoje še temnejše preteklosti in otvoriii v knjigi zgodovine tcptanega nai'oda nov lepozelen list, smo se motili. Kakor vsa znainenja kažejo, hudo' motili ! Podobni smo svetopisemskemu Jobu, ki je siU'ejemal v topi resignaciji pregrozne vesti o razpadu svoje imovine. Slepci, ki smo mislili, da je našega trpljenja, onemoglosti in ponižanja ura odbila, smo izpregledali. Vse prehiteva vest, jedna gťoznejša od druge. Rožnato upanje se je umaknilo črnogledenni pesitiiizmu. Vse kaže, da nismo še na koncu zadnje svoje postaje in da narod kelíha bridkosti in razočaranja še ni tzpil do dna.
Ura dolitiitivne odločitve sicer še ni odbila, dejansko nas še niso laztelesili in razčetverili, pripi'avlieui pa tuoianio biti, da bodo končno veljavni ukrepi sveta Četvorice izpadli za nas naravnost katastrofalno. Ti ukrepi se bodo pa v bistvu glasili; „Tako hočemo, tako ukazujemo!"
Bati se je, da bo glas velikega pro-jiovednika nove dobe ostal glas vpijočega v puščavi. Njegova zvezda tone, zaija novega dne, ki ga je oznanjal izmučcnenui narodu, ugaša.
In kotim tia ljubo nas hočejo žrtvovati, komu ua ljubo izi'ezati iz živega telesa naroda bistvene, predragocene dele, da bo nai'od kakor nebogljen, onemogel bolnik po težki operaciji? Najbolj zagrizenim in stiupenim sovražnikom slovanskega naroda nameravajo izročiti stotisoče vernih sinov in hčera, med njimi najbolj zavedne. Rodno grudo naših slovenskih očetov, hisere slovenske zemlje, hočejo prepustiti v plen zemljelaťnim tujcem.
Vas, lepe solnČne pokrajine, zelena hrda, ponosne gore, polnoi'odeča žitna polja prostranih i'avnin in Tebe, morje adi'ijaiisko, jc zagrnir črn oblak!
Če bi se nakane naših nasprotnikov — pribiti moi'am, da prijateljev nimamo, — uiesničile, naj bi pi'i))a(Ílo Italiji naše Primorje, siolnčna Goriška, zapadna Istra, Trst in velik del Notranjske, Gorenjske, Koroške, dalmatinski otoki. Antanta, takozvana zaŠČitnica malih narodov, ki na mii'ovni konfei'enci nimajo besede, pa ne namerava ustreči samo pohlepu Italije; kakoi' se Čuje, je odločena ugoditi ceio zaiitevam NetiiŠke Avstrije in Madjarske. ©zemlje na ňtajersketn, KoioŠkem in Prek-murju, ki jo po božjetii in človeškem pravu naše, hoče oilstopiti oni Nemški in oni Madžarski, ki nista oholo in brutalno zatirali skozi stoletja samo slovenskega življa, tiiarveč bili neizprosni sovi'ažnici nje satiie.
To naj bi bila nagrada za naše simpatije, ki smo jih izkazovali antanti tudi dejanjsko, to v smislu laškega imperializma, nemške ekspanzivnosti in madžarske pohlepnosti jnikrojena samoodločba našega naroda !
Zadnja beseda sicer ni še izgovorjena, danes ne stojimo še pred suhimi dejstvi, ura pa bije že dvanajsta, Mogoče i'ačuni
v tem tieiuitku še niso sklenjeni in usoda še ni zapečatena, Če bodo pa obveljali sklepi, ki nam jih dan na dan javkajo vesti iz Pariza, bo ndado Jugoslavijo udarilo veliko zlo. Naši bratje, naše sestre bodo zapadli robstvn tujca, naše pokrajine postale njegova last in nosile tuje ime.
Ob dvanajsti uri izjavljamo, da se to ne stue zgoditi tiikdar! Pi'otestiiamo proti nečuvenim nakanam pariške konfe-1'ence, odklanjamo za sedaj in za vso pri-hodujost nje sklepe, ki ne bodo postali za na.s, v kolikor z njimi ne soglašamo, nikdar obvezni. Zavi'ačamo nasilno razkosavanje našega ozemlja in povdarjamo, da se z ono rešitvijo našega vprašanja, kakor jo namerava Pariz, ne bomo nikdar sprijaznili,
Ùe pa padejo v svetovni igri kocke za nas neugodno, bomo smati'alî krivično tako rešitev vsekdar le za prehodno stanje. Nikdar in nikoli ne pozabitiio svojih, neprijatelju na milost in nemilost izročenih biatov in sester, nikdar se ne odrečemo svojim zemljam in svojemu morju, nikdar odpovemo upravičenitn nacionalnim aspi-1'acijam. Zgodovina, ki je tekom stoletij popravila in maščevala dokaj krivic, prizadetih narodom, bo izkazala pravico tudi narodu mučeniku, narodu jugoslovanskenni, če bo neotnajno in vsti'ajno zasledoval visoki cilj, ki mu ga stavlja bodočnost. PreŠinjeni a to živo vero kličemo onim v Parizu, ki kujejo usodo sveta, ob zadtrji uri svoj glasen memento!
Kaj je s carino?
(l'o iSlraži»,)
Pred kratkim je stojiil za vse naše ozetiilje i veljavo srbski carinski tarif iz 1. 1909 oziroma 1910. Ta tarif je nastal v gospodarskem boju Avstro • Ogrske s Srbijo, ki je bil v svojih posledicah poleg noti'anjih razmer glavni vzrok za izbruh svetovne vojske, Avstro-Ograka je tiščala Srbijo k tlotu. Ni ji dovolila izhoda do mo]'ja, zapirala je ^ na ljubo ogrskim magnatom — svoje tiieje pred uvozom si'bskega žila in srbske živine tn dajala ju'ednost Bulgariji in Hutnuniji. Zato je pa Srbija nastavila silno visoko carino zlasti za izdelke avstro-ogrske industrije. I*03ledice tega gospodarskega boja so z
(25)
Zgodovina fpančišhanshega samostana in cerkve v Novem mestu.
Sestavil P. Alfonz Furlan.
4. razred sv. Bonaventuro, 5, razred sv. Antona Padovanskega, 6. razred pa svetega Frančiíka Serafinskega, Pri sv, maši so bili vsak dan ob 10, uri, ko so končali šolo.
Vpeljali so za dijake tudi Mar, družbo ali kongregacijo iz 4 višjih razredov; drugo-šolce 80 sprejemali po veliki noči kot novincc. Prvo šolsko leto so pričeli s slovesno sv. mašo 3. iiovetnbra 1746,; vseh dijakov je bilo 66 v šestih razredih, 16 Novomeščunov, 14 Beloltranjcev, 17 drugih Dolenjcev, 6 Ljubljančanov, 3 Gorenjci, 3 Notratijci, 4 Štajarci in 3 Tirotci. V prvem (parva) in drugem (principia) razredu je poučeval p. Roniuald [,avrin, v 3, (gramatica) in četrtem (syntaxis) razredu p. lldefons Kamer, v 5, (poesis) in 6. (retliorica) razredu pa p, Krizolog Raichel, ravnatelj gimnazije in prej ko ne tudi veroučitelj p, Godirid Pfeifer, gvardijan in pisatelj kronike. Tako so takrat imenovali posamezne razrede do leta 1776,
Od 1. 1777, do 1811. je imela gimiîazija po pet razredov;
5. razred (prima humanioruin cl.), četrti razred (secunda humanior. cl.), tretji razred (suprema), 2. razred (media), 1, razred (infinia gram, cl.). Leta 1787, so imeli razredi ta-le imena: 5. razred poesis, 4. razred rethorica, 3, razred syntaxis, 2, razred grammat, in prvi razred principia. Leta 1811, in 1812, pod Francozi je imela ginniazija po dva razreda, leta 1813, tri razrede; po odhodu Francozov 1814, iji 1815. po 4 razrede {1. human, c!., syntaxis, 2. gramat, cl., 1. gram. cl.) Od leta 1816. do 1820, po pet razredov (2. human,," 1. human, cl,, tťrtia, secutida, prima gram. ci,). Od letaJ8^do danes po osem razredov, kakor jih še danes imenujejo brez imen. Do leta 1807 jc učil profesor vse predmete v šoli razun veronaiika, od 1. 1807 pa samo nekatere predmete, katere si jc izbral in naznanil kresiji.
Učni red za iiovome.iko gimnazijo je bil ta:
Število ur na
Prťdiiipft-	111 íir.(iiilil)li)ili	íiliiiíníil.
K r ť a ni e U.
i.	II.	Hi.	t.	in.
ťoíotki lîi ti lísková jtíKikíi	',)	9	—	—
Ijalinakii slovnica	— -	!'	—	—
SloR, poolika, ťoloi"ik;i	-	—	--	ií	!1
(trSíina	—	—	2	2	i
Zgodovina iti :í«iiiljopis	S	.4	H	;í
Matematika	"2	2	a	'i
Nttiavoslovjd	2	á	2	2	2
Vi^rotiyult	2	2	2	2	í
Novomeška gimnazija pod francosko vlado (1809,-1813.).
.Šolsko leto 1811. so začeli z dvema razredoma. V prvem razredu z dvema oddelkoma so poučevali vcronauk, francoščino, italijanščino (namesto latinščine), aritmetiko, „mero in vago". V drugem razredu so se učili vcronauk, latinščino, francoščino in zgodovino z zemljepisjem, V obeii razredih jc bilo 45 dijakov. Prefekt je postal direktor. Premije je francoska vlada Se dalje delila pridnim dijakom, Leta 1811. so izdali nteslnt-očetje za premije 35 frankov, leta 1812. pa celo 60 frankov. Leta 1811. je bila natisnjena prva slovenslia slovnica, slovensko-francoska se je pa tiskala. Obe je sestavil Valentin Vodnik,
Od leta 1814. do 1849. je zopet učii vsak profesor vse predmete v svojem razredu razuti veronauka in je učence spremljal od prvega do petega razreda.
■ Leta 1849. so se izrazili vsi profesorji razun p, kateheta Erenfrida Pipana (Korošca) za slovenski učni jezik. S tem letom se je pričela sedanja doba avstrijskih gimnazij z osem razredi.
Prefekti in ravnatelji od 1746—1870.
1.P.Bogomir	Pfeifer 1746—1748,
2.	Angelin Kobal 1748 -1752.
3.	Adolf Bobnar 1752—1754.
4.	Maksim Selder 1754—1755,
j. Adoli Bobnar 1755 1758.
6.
7.
8. 9, 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18, 19, '20. 21, 22,
23.
24.
25,
26, '27. 28, 29.
Jakob Vokalič 1758—1760. Florijan Čoki 1760—1761. Bertiardin Šnrk 1761 — 1764. Bonavila Dietrich 1764-j-. Ivan Tropper 1764 -1765. Florentin André 1765—1766. Marcel Vodnik (stric Valentina
Vodnika 1766—1768. Ludovik Buset 1768—1769, Kaslul Wcibl 1769 - 1775. Jordan Zierer 1775—1776, Krizolog Marchiselti 1776—1779. Bernard GarzarolH 1779—1782. Narcis Grilec 1782—1784. Mavricij Pohm (Ceh) 1784 —1785. Alan Markovič 1785-1791. Kastul Wdlil 1791 — 1793. Josip Strbenec 1793 - 1794. Mihael Hoffman 1794—1808. Oratus Maiiermayr (Bavarec) 1808-1826, Angel) Oorenc 1826—185a Engelbert Knific 1,850—1857. Bernard Vovk 1857—1867. Ignacij Staudacher 1867—1868. Ladislav Hrovat 1868—1870.
Profesorji na novomeški gimnaziji, l.P. Romuald Lavrin 1746—1751. % lldeionz Kamer 1746-1750.
3,	Krizolog Reichel 174G—1749.
4,	Alaiiazij Kavčič 1750.
5,	Simeon Purger 1751 — 1753,
uvedbo srbskega caiinskega tarifa zadele Tso Jugoslavijo, ki ]e navezana v iiidu-slrijskili iztlelkil) na tuji uvoz, dokler si ne ustvari lastne industrije. Stvai' je obtežena §e s tem, da je tarif (Močen v zlatili dinaijili in velja za plačila v kroni zaiadi tega pribitek 320"V Posledica tega je, kakor bom podprl to trditev v naslednjetii s Številkami, da ta uvozni tarif povečuje draginjo, ki bo šla se dalje, ako se ne izvrši v najkrajšetn iasu izpj'eniemba v tarifnih poslavkab. Če znaša ii. pr. za pivo carina s potrošnino vi'ed za 1 liter piva skoraj 3 krone, bo posledica, da ne bo drago sanic od zunaj uvoženo pivo, oziroma da bo uvoz izostal, ampak da bo tudi domača pivovarska industrija, ker jo ščiti pretirani uvozni tarif, šla s ceno navzgor!
Najniatij se primeroma čoti uvozni tarif yri žitu in uioki, dasi bi bilo začastio morda umestno, da se žito in moka, kolikor ga zmanjka neobhodno za ljudsko prehrano, za sedaj oprosti uvozne carine. Seveda bi bilo ti'eba boy sniotrene razdelitve tuje (amei'iške) moke. Danes se dogaja, da posamezne aprovizacije, županstva ne vedo kam z žitom (zlasti koruzo) in moko, ker se je poslalo preko potrebe. S tem je bila tudi brez potrebe oškodovana naša valuta. Na pšenico znaša uvozna carina 20 kron od 100 kg, na koruzo lO'o K, na moko maksimalni tarif 84 K od 100 kg, minimalni 27 30 K, za gres in ječmenček pa celo miniiiialnih 84 K od lUO kg. To je naravnost premija za našo velemlinarsko zadi ugo. Za kavo znaša tarifa s potrošnino 4-20 K za kilogram, za praženo in mleto pa 12'60K. Za mlado živino (ki jo je dobivala Spod. Štajerska za pleme iz Gor. Štajerske) znaša tarifa 21 K od kosa. Za milo znaša minimalni tarif l'6y K od 100 kg, za toaletni francoski isto, za drugi 6 30 K, ,za industrijska o^a ima Fi'ancoska najugodnejši tarif 63 kron za 100 kg. Za prečiščen sladkor je minimalni tarif 12ti K za 100 kg, trošarina bi pa znesla še po vibu 126 K, tako da bi se sladkor podražil za 2 52 K kilogram, To postavko so zadnje dni znižali na 80 v, vendar je to še pretirana preuiija za domaČo sladkorno industrijo. Glede piva sem že omenil, kako je podi'ažcno. Pekovski kvas je obtežen z najuianj 210 K carine za 100 kg. Silno se podraže zdravila, za izgotovljena in za dezirana znaša carina lUOO dinarjev, tako da je 1 kg zdravil obtežen z 42 K. Izmed drugih industrijskih izdelkov naj bo omenjeno, da stane tarif 30 volneno pleteno (virkovano in štrikano) robo skoraj 19 K za 1 kg. Moška obleka iz Nemške Avstrije je obremenjena s približno 250 K carine, iz antantnih držav pa približno s polovico te avote. Na podplate znaša carina krog 5 K za 1 kg, za vrhnje usnje pa krog 6—10 K za 1 kg, za izgotovljene čev^e pa po teži približno 20—30 K za par.
ZoiJuet izredna premija za našo industrijo in vzi'ok za splošno dviganje cen. Delavec, kmet in trgovec, producent in konsunient — vsi so interesirani na tem, da se ta naš carinski tarif napram inozemstvu čim prej izpremeni in prilagodi sedanjim razmeram.	E. J.
Ustanovni občni zbor
Gremija trgovcev za navomeshi
po
iticni ohroj
se je vršil v nedeljo 15. junija ob 7-i 14. uri v Mestni dvorani ob prav zadovoljivi udeležbi trgovcev in trgovk iz Novega mesta in novomeškega oki'aja. Načelnik pripravljalnega odbora g, U. Horvat otvori shod tei' pozdi'avi zborovalce, jim predstavi zastopnika obrtne oblasti g. dr. Gregorina, katerega navzočnost je posebno ugodno vplivala na zborovalce kot prijeten dokaz, da naša okrajna oblast zna ceniti trgovski stan^ Na to s ponosom predstavi načelnik došle goste in trgovce iz Ljubljane, ki so s svojimi temeljitimi govori navduševali zborovalce za veliko idejo trgovsko - stanovske organizacije. (Nekaj govorov pri-občiDio V drugih številkah.) Pi'išli so; G. Ivan Kostevc, podnačelnik ljubljanskega trgovskega gremija; g. Fran Zehali, načelnik gremija ti'govcev Ljubljana-okolica; g, Ivan Volk, podpi'edsednik trgovskega društva „Merkur"; g. Fran Golob, tajnik trgovske in obrtne zbornice in g. Šelovin, trgovec.
Načelnik se doštim gostom kot funk-cijonai'jem trgovskih oi'ganizacij prisrčno zahvali, osobito še g. Kostevcu in g. Zeballu, ki so stali ves čas pripravljalnemu odboru nesebično in vsesti'ansko požrtvovalno na strani z modrimi nasveti in vsemi potrebnimi infoi'macijami z vztrajnim pismenim sodelovanjem, na kar poda zborovalcem kratko poročilo o delovanju pripravljalnega odboi'a ter nadaljnje približno naslednje:
Velečislani zborovalci! Na inicijativo g. 1'icka in drugih tukajšnjih tigovcev se je ustanovil dne 8, aprila t. 1. pripravljalni odbor za ustanovitev Gremija trgovcev za novomeški politični okraj . . . Povod k temu je dala nujna potreba organizacije tudi trgovcev in to prav v sedanjem času, ko se združujejo vši stanovi v skupno delovanje . . . Organizirajo se obrtniki in industrijalci, posestniki in kmetovalci, sluge in služkinje, samo trgovski stan tava brez zavednosti sem in tja. In ravno trgovec, kot pripadnik enemu najvažnejšemu stanu, od katerega so odvisne vlade in države, nikakor ne sme zaostati za drugimi . .. Organizacija vseh trgovcev, tedaj tudi vseh trgovcev iz Novega mesta in novomeškega okraja, se mora izvršiti, ker le z zdravo organizacijo je mogoče odpraviti
škodljivce in zakotne trgovce, ki se niso nikdar učili trgovstva. Le v dobri organizaciji postavimo ti'govstvo pred občijistvo in pied oblast na ono stopinjo ugleda, kakršnega zares zasluži trgovski stan ... Naš pripravljalni odbor je začel tedaj pripravljati pot k uresničeign ustanovitve Gremija trgovcev za novomeški politični okraj. Naloga ni bila lahka Íji veliko dela je bilo treba, da smo končiio dosegli prvi cilj; današnji ustanovni občni zbor . . . Pi'il)ravljalnt odbor je imel devet sej, pri katerih se je veliko posvetovalo in skle-jialo v občo korist trgovskega stanu in v dosego naše stanovske oi'ganizacije. Tozadevni sejni zapisniki Vam zamoi'ejo pokazati, koliko truda, dobre volje in vztrajnega dela zahteva predpriprava za ustanovitev društev in oiganizacij sploh... Čas ne dopušča zaradi obilnega dnevnega sporeda, da bi Vam prečital vse te zapisnike s svojo zanimivo vsebino... Želim v zadoščenje prtpi'avljalnega odbora od veleč, zborovalcev le priznanje njegovemu trudu, da bi njegovo delovanje ne bilo zaman, da bi njegovo stremljenje našlo vreden in Časten odmev pri vseh trgovcih in trgovkah celega novomeškega okraja... Želim, da bi seme, ki ga je položil pripravljalni odbor, kakor smemo upati, v dobro zemljo, rodilo tisočeri sad v povzdtgo in -V proč vi t našega lepega ti'govskega stanu . ., Želim, da bi nov odbor, ki ga bomo danes izvolili, započeto delo pripravljalnega odbora blagodejno nadaljeval v splošni blagor naše trgovske organizacije ter v vsestransko zadovoljnost iqenih članov ... Izvanredno slovesen je za nas trgovce današnji dan! Velevažno in vele-pomembno današnjo zborovanje za razvoj trgovstva v našem političnem okraju! Zavedajmo se tega zgodovinskega dneva!... Delajmo vsi skupno za svoje stanovske koi'isti in sicer brez razlike političnega in stiankinega mišljenja in prepričanja posameznika!... Bodiuio,eden z drugim v prijateljstvu in pozabimo morebitne med-, sebojne sovražnosti!... V slogi in edinosti nam je blagoslov^'en uspeh zagotovljeni...
G. Fran Zeball prečita obširna pravila Gremija trgovcev, katera so bila od navzočih bi'ez ugovora odobrena. Pravila se odpošljejo vladi v potrdilo. — V pojasnilo omenimo !e točko- 14. teh piavib glede sprejemnine, ki se glasi: „Vsak član, ki na novo pristopi Gremiju, mora plač-ati TiO kron sprejemnine (inkoi'poracijske pristojbine), imetniki protokoliranib tvrdk pa idO kron." — T(i točko je še zadovoljivo pojasnil g. Volk.
Pred volitvijo prečita načelnik imenik ti'govcev novomeškega okraja.
Y odbor so bili izvoljeni trgovci: za načelnika: g. Karol Barborič, Novomesto; za podnačelnik^; gg. JulijlCobé, Novomesto in Alojzij Hotko, Žužemberk; za odbornike: gg. Jos. Ogoreutz, Jurij Picek, Alf. Oblak,
Urban Horvat, Novomesto, Edm. Kastelic, Kandijsi, Vilko Toiiiic, Ti'ebnje, J. Šerak, Trebnje. Ignacij Sitar, Toplice, Jakob De-leani, Žnžembeik in Franc Može, Dvoj ; za namesttiike; gg. Josip Kobé, -ložefTurk, gdč. Karolina Baiboi'iČ, Novomesto, Alojzij Hude, MirnapeČ in Franc Šurla, Straža; za pregledovalca lačunov: gg. Edmunil Kastelic in Urban Horvat.
Po izvolitvi odbora prevzame novoizvoljeni načelnik g. K. Barboiič tiadaljtio vodstvo zboi'ovanja tei' se zahvaljuje za izvolitev z zagotovilom, da so hoče tega zaupanja in poverjeništva častnega mesta izkazati povsem vrednega, da bo za.'ïtavil vse svoje moči v korist in blagor nase trgovske organizacije. Še enkrat hvaležno omenja Irud, ljubeznjivost in naklonjenost došlih gostov iz Ljubljane tei' z jedrnato besedo nujno povabi vse tovariše in to-varšiee k vstrajnemu in marljivemu sodelovanju, k prav živahni agitaciji za našo sveto stanovsko stvar. Poživlja, naj bi se vsi v vseh trgovskih zadevah pridno obračali na gremijalno pisarno v Novo mesto, ki bode vse vloge in vprašanja reševala kolikor mogoče točno.
Na to prečita g. Horvat različne resolucije na vlado, ki so bile enoglasno sprejete in bodo objavljene v prihodnji številki.
Zborovalci se ob 16. uri s popolnim zadovoljstvom razidejo z geslom: „V združenju in prijateljstvu je moč!"
Novi odbor je po končanem zborovanju takoj vplačal sprejemnino v skupnem znesku 950 kron. Drugi Člani bodo vplačali sprejemnino, kakor hitro dobijo pravila.
Dopisi.
Iz Novega mesta. Občni zbor novomeške kmetijske podružnice dne 10. junija t. 1. se je vršil sicer ob majhni udeležbi članov, ki so bili zaradi nójnih gospodarskih del zadržani, zato je pa bil vendar zelo zanimiv in podučen. Navzočih je bilo nad 40 gospodarjev, večinoma vinogiad-iiikov iz Novega mesta in okolice. Zborovanje je otvoril nje načelnik, mil, g. prošt dr. Elbert, ki je pozdravil udeležence ter podal besedo g. vinarskemu nadzorniku B. Skalickyju, kateri je predaval o peronospori in nje uspešnem zatiranju, ki je bilo združeno s piaktičnim razkazovanjem. Vsak vinogradnik mu je bil hvaležen za temeljit poduk. O podružničnem delovanju je poročal g. načelnik, da je naštela v letu 1918 64-3 članov, ki so kljub neugodnim razmeram prejeli od nje precejšnje koristi. Oddalo se je nad 6 vagonov umetnih gnôjil in semen, 19 vagonov apna za škropljenje trt, 3 vagone galice, galuna, žvepla in sa-lojidina. Iz podružničnih nasadov so dobili ])0 znižani ceni 650 jablan, 40 hrušk in 1385 cepljenk. Navzlic najneugodnejšim delavskim razmeram so se družbena dre vesnica, matičnjak in trtnica pi'avočasno
6.
7.
8.
9.
10, 11. 12.
13.
14.
15. ,16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
Maksimilijan Udč 1751 — 1754. Lambert Fabian 1753 1755. Magnus Niederkorn 1754—1756. Damijan Maček 1755—1758, Florentin Jczeršek 1756—1758, Erenírid Quad 1757—1700. Jordan Zierer 1759—1762, Koloman Mulej 1759—1763. Marcel Vodnik 1761 — 1765, Abund Pilpacb 1763—1766, Kastul Weibl (profesor bogoslovja)
1764—1768 in Í796—1806. Benedikt Mulej 1766—1770. Kapistran Gesund 1767—1769, Krizolog Marcbisetti 1769—1773. Fakutid Lipič 1770—1780. Bernard Garzarolli 1771 —Í774. Mavricij PĎbm 1774—1786, Alfonz Gaber 1775. Narcis Gril 1776—178!, lideionz Hafner (781 — 1783. Regalat Maěič 1782—1793 in
1799 1802. Kalikst Weibl 1784—1800, Bernard Terlep 1787—1794 in 1796—1804.
Burbard Kramer 1794-1795. Ecebiei Sulak 1795--1799. Fr. Paškal Skrbitjc, klerik 1801 -1803, P. Teofil Zinsmeistcr 1803—1816. ^ Norbert Daudi 1803 -1816. Avrcij Mocrmann 1803—1808.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61, 62.
63.
64.
Karol Železnik 1813—1838. Hugoliu Leiler (Goričan) 1804
do 1807.. Matiiiin Greil 1804—1807. Ivan Košiček 1804-1813. Oratu5 Mauermayer (Bavarec)
1804—1826. Alanazij Sails: 1814—1819. Hijeronim Šinig 1814—1817, Klemen Velikonja 1815 — 1819, Vcrekund Porenta 1817. Bonavcntura Sajovic 1817—1839. Ksaver Hudovernik 1819—1835, Emanuel Podwinsky 1820—1826. Angelj Gorenc 1820—1850, Vincencii Pressl 1821, Albert Šubic 1823. Rudolf Ovsenek 1827—1838, Filip Marovt 1829, Benvenut Krobat 1832. Bernardin Osredkar 1835—1857. Gabriel Resnig 1835. Fulgencij Arko 1838, Hilarij Wmti 1838, Krizolog Greznik 1838—1859. Burbard Sciiwinger 1838—1872. Ebreníried Pipan 1841—1-1857. Nikolaj Jenko 1841 — 1851. Fratern Terlep 1841 -1854 +1855. Alfonz Smolič 1842. Engelbert Knific 1844 — 1«,%. Pij "Osredkar 1854 185G.
65.	Akvin Raniuta 18,50.
66.	Krizostoni Pcčar 1850—1853.
67.	Gracijan Ziegler 1853—1868,
68.	Teodor Zajc 1853—1860.
69.	Vinccncij Praznik 1853.
70.	Jauez Žibrat 1853—1860,
71.	Bernard Vovk 1856.
72.-	Ladislav Mrovat 1856,
73.	Kajetan Picigaz 1856—1866,
74.	Bogomir Hlebec 1857,
75.	Inocencij Gnidovec 1862 — 1868,
76.	Ignacij Staudacber 1857—1870.
77.	Rafael Klemenčič 1859—1875+
1886.
78.	Franč. Samotorčan 1860—1862.
79.	Regalat Stamcer 1860—1871.
80.	ètefan (Maks) Senica 1862—1865,
81.	Adolf Kokalj 1863—1869.
82.	Gregor Liišina 1867—1868,
83.	Engelbert Vovk 1867—1868.
84.	Konstantin Popovic 1867—1868,
85.	Fortunat Vidic 1868,
86.	Teodor Pristav 1868.
87.	Pij Kopitar 1868—1870.
88.	Erenírid Zupet 1868-1871.
89.	• Evgen Heglar 1868—1871.
90.	Stanislav Škrabec 1868—1871.
91.	Kalist Media 1869.
92.	Klemen Jelene 1870.
Število dijakov se je vrstilo odi 1746. do vštetega leta 1870, prav različno. Največ je obiskovalo šolo leta 1864,, namreč 240
dijakov in najmanj pa leta 1812,, samo 36 dijakov.
Vsled cesarskega ukaza dne 20. sept. 1870. je prenehala „c, kr, frančiškanska gimnazija" v Novem mestu. Vlada je ustanovila novo, državno gimnaziifi v starem poslopju. Namesto, da bi vsi patn frančiškani odstopili in s tremi novimi patri, lii so izvršili graško vseučilišče-, s p. Evgenom, p, Vilibaldom in p, Stanislavom, nadaljevali s poukom v „frančiškanski giiiiiiaziji", so ostali v novi državni gimnaziji in po svojem odhçdu so pustili gimnazijsko kroniko, protokole, „zlato knjigo", „črno knjigo" in druge reči, katere je poskrbel samostan, frančiškanska provincija in drugi naprošeni dobrotniki frančiškanske gimnazije.
Kakšno plačo so pa imeli učitelji na c. kr, frančiškanski gimnaziji?
Rajni profesor 1. Vrliovec pravi v „zgodovini Novega mesta": „Za svoj obilni trud so bili frančiškani kaj slabo plačani. S 300 gld., ki so bili prav za prav le njih plača, so morali plačevati vse stroške, katere je napravljala gimnazija: tiskovine, papir, črnilo, kredo, učne priprave, knjige za revne dijake in sto in sto drugib malih in večjih reči. Ti stroški so pa rastli seveda tem bolj, čim bolj se jc šolstvo razvijalo, Napo.sled ni preostajalo profesorjem že skoraj nič." (Stran 283.)
obdelali in pravilno oskrbovali, V najem se je vzela klet za aklatlišÉe, v poduk se je sprejel sadjarski nfienee. — Iz blagaj-nikovega in tajnikovcga poiočila zvemo, da je iniehi podciižnica v t,em lehi prejemkov 190.745 kron 90 h. izdatkov pa 179.534 K 31 h. Podružnično itreiiioŽeiije se je K obilo oddajo poljedelskih in vinogradniških potrebščin tudi gmotno opomoglo tako, da bo zamoglo v bodoče z veÊjo delavnostjo podpirati koristi svojih članov.
Vsi predlogi, ki so se stavili, so merili na to, kako pomagati sedanjim težavnim gospodarskim potrebam. Stavil se je tudi predlog, naj se delajo priprave, da se slovenska kmetijska družba spremeni polagoma v kmetijsko zbornico. Ob sklepu so se vršile volitve delegatov za bodoči obííni zbor kmetijske di'užbe. Občnega zbora se je udeležil tajnik slovenske kmet. družbe g. inž. J. Lah, ki je pri raznili točkah dnevnega leda dajal pojasnila. S svojim izvajanjem si je pridobil sintpatije vseh udeležencev in le želeti je, da bi se podružničnih občnih zborov v obilni meri udeleževal ter s tem pridobival tipogled v naše pokrajinske razmere, katere bi potem zainogel podpirati.
Iz Št. Jerneja, Naše sejmišfe je dobilo novo udobnost. Tukajšnja hranilnica in posojilnica nam je napravila novo tržno tehtnico. Tehtnica je najnovejše konstrukcije, potegne UOOO kg. Postavljena je na sejmišču simetrično s' hišico za živino-zdravnika. Kako priročtio za živinske prodajalce in kupovalce! Tako uzorno vreje-nega sejmišča nima sedaj nobena občina na Dolenjskem. Tehtnico nam je napiavil g. Iv. Rebek iz ('elja. Res, lepo solidno delo. Mnogi so si želeli imeti telK.nico sredi trga. Mi tudi. A kje dohiti prostoi' 7.K toV Most sani, no — ta bi hil še dobil svoj prostorček; a hišica bi nam biîa povsod napoti. Na sejmišču pa, v simetriji s hišico za živinozdravnika — ga pa nekako paradira. — Koliko zabavljanja je bilo, ko je občina pred leti ta le|)i prostor kupila za 90U0 kron. In danes? — Štirideset tisoč ne pogleilaiiii) !
DomaČe in tuje novice.
Red službe bo^e ' na praznik in v osmini presv, R. Telesa v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Na praznik presv. R. Telesa; Ob Vl>6. uri })rva sv. maša, ob 6, liri druga sv. maša. Ob 8. uri pont, slovestia sv. tnaša, po sv. maši ob ugodnem vreitienu procesija po mestu v navadnem l'edu. Po pi'ocesiji je še ena tiha sv. maša. Oh 15. uri (3. nra pop.) slovesne litanije. —
V	osmini presv. R. Telesa je oh 6. nri sv. maša z blagoslovom in ob 20. uri (K. ura zvç(!er) so litanije presv. Srca Jezusovega. —
V	soboto, due 21. t. m., je god sv. Alojzija, zaščitnika mladitie: Ob 7. uri slovesnost prvega sv. obhajila učenk mestne dekliške šole. — V nedeljo v osmini presv. R. Telesa, dne 22. t. m. odpade zjutraj in dopoldne pridiga zaiadi procesije v Štuihelu. Svet^ maše bodo oh Vs6.. oh 9. in ob 10. uri. Popoldne odpade kj'ščanski nauk zaradi izrednega shoda III. 1'eda oh isti ni'i {ValS. ozijoma ura) v frančiškanski cei'kvi. Ob IG. (iri (4. ui'a popoldan) slovesen shod dekl. Mar. kongregacije in sprejem novih druŽbenic. — V petek po osmini, pi'esv. Ji, Telesa, dne 27. t. m„ je praznik pi'esv. Srca Jezusovega: Ob G. uri sv. maša z blagoslovom. Ob 20, uri (8. ura zvečer) litanije.
Pastoralna konferenca za novonteško dekanijo bo 30. t. m. v Novem mestu dopoldne ob 10. uri v pi'oštiji.
Dekliški shod na Trški gori. v drugi Jiolovici tiieseca julija bo na Trški gori romai'ski shod vseli dekliških Mar. družb iz novomeške dekanije. Po pobožnosti v cerkvi bn na prostem dekliški tabor. Vse tozadevtie prijave naj se pošiljajo na župni urail v Št. Petru.
Do 4000 romarjev je obiskalo na hinkošmi pondeljekNovi Lui'dpri Řt.Jei iieju.
Naznanilo, ženska javna holiii.šniea T Novem mestu naznanja, da znašajo
vsled razglasa deželne vlade za Slovenijo z dne 9. rožnika t. 1., štev. 3118/zdr. od 15. rožnika t. 1. dalje, oskrliovalue pi'istoj-bitie za IIL razred 7 K, IL razred IG K in I. razred 22 K na dan.
Vpisovanje v prvi razred na drž. gimnaziji v Novem mestu bo v nedeljo, 29. junija, od 10. do 12. ure; vnanji učenci se priglase lahko tudi v sohoto, dne 5. julija, od V29. do V2IO. ure dopoldne. Učenci, ki žele hiti sprejeti v prvi lazi ed, naj pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev ali njih uamestnikov ter naj prineso s seboj krstni list ter obiskovalno izpričevalo ljudske šole. Ti učenci morajo vsaj do konca leta 1919 dopolniti deseto leto svoje starosti. — Spi'ejemni izpiti za L razred za vse učence se prično v soboto, dne 5. julija, ob 10, uri dopoldne. IzpraŠevalo se bo iz verouka, slovenščine in računstva. Sprejejniiili izpitov iz nemščine ne bo. Gimn. ravnateIjstvi^,
Javno predavatye v Narodnem domu v Novem mestu je bilo přetečen petek dne 13. junija prav dobro obiskovano. Predaval je g. ravnatelj Wester o lavnokar izvi'šeni osvoboditvi Koi'oške. Občinstvo je sprejelo z iielikim navdušenjem in hvaležnifii pi'i-znanjem nad etio uio trajajoče velezani-jnivo predavanje. Zoyial símo se prepričali, kakšne neprecenljive vrednosti in obširnega narotlnega pomena so takšne poučne prireditve za kulturni napi'edek našega ljudstva. Koristne .so pa tudi v denarnem ozirn dobrodelnim namenom. Zaraditega nanovo opomnimo dotične gospode, ki so se svojČas zavezati, menjaje se vsakih 14 dni, prirediti ljudska predavanja v Narod. domu. Ííal, da so splavale obljube po vodi, kakor 14 Wilsonovih mirovnih točk na j)ariŠki konferenci. Ni jih!
Ženska Organizacija Krekove presvete iÈua v nedeljo 22. junija ob 8. uri zvečer v Uokod. domu svoj mesečni sestanek. Članice in prijateljice se vljudno vabijo.
Umrl je v Kandiji pri svoji hČeri gospej vdovi Ropasovi najstarejši tňeščan iz Novega mesta g. Milta Jazbei), po poklicu krojač. Rojen je bil 1. 1824. Zasjial za vedno brtjz vseh bolečin je v torek 17. junija zjutraj ob 3. uri, Torej se je nahajal v 95, let» častitljive starosti. Dobrega starčka, ki je bil do zadnjega popolnoma pii zavesti, je vsakdo spoštoval in čislal. Pogreb je bil v sredo ob V'i7. uri zvečer na novomeško [lokopališče. Daj Bog blagemu pokojnemu večni mir in pokoj!
Drugo porotno zasedanje. 12. jun.: Mailin Stojnič iz Lokvice pri Metliki je šel v nedeljo 22. dec. 19J8 z bratom tz gostilne domov. Blizu Trnovca je srečal nadsprevodnika Meršola in nuj iztrgal iz rok palico in kangio, v kateri je bilo pet litrov petroleja. Nato ga je še udaril s palico po roki, da mu je kar odrevenela. Obtožen je bil ropa, a porotniki so ga pripoziiali krivim samo prestopka tatvine in je bil obsojen na 3 mesece ječe, ki jo je . pa že prestal v preiskovalnem zaporu. — 13. jun.: Miha Hudoklin iz Kostanjevice je mož, ki je preživel že 26 let v ječah in prisilnih delavnicah, dasi je star šele 47 let. Lani je ušel iz prisilne delavnice v Ljubljani in se potem potikal ikj Hrvaškem, Dne 29. okt, 191S je prišel v Novo mesto in ukral v gostilni Jožefe Kalčič-eve pri Škaberiietu 56 K. Gostilničarka je tatvino takoj opazila in šla za njim in ga kmalu dohitela. On je tajil in ji je nastavil celo nabasan revolver na trebuh. Nato so ga orožniki aretirali. Obsojen je bil radi hudodelstva tatvine in groženja z revolverjem iu ker mu je prišla tatvitia v navado in radi potepuštva na G let težke jeČe s trdim ležiščem vsakega 29, oktobra, — Obravnava zoper -Taneza Soško in Anton Tom-Šeta 1'adi hudodelstva uboja in prestopka orožniškega patenta se je preložila radi zaslišanja novih prič. — Dne 14, junija stase zagovarjala radi hudodelstva fatvine 19 letni Jakob Mausai' in letni Viljem Butala, oba iz TalĆjig'a vrha pri Črnomlju. Mausar je ukral najprvo 2 transmisijska jermena dolga skupaj 21 metrov in jih piodal. Nato je začel krasti po zidatiicah in vanje vdirati. Skupaj z več tovariši, med njimi se je odlikoval Viljem Butala,
je vdrl v mnogo zidanic v Ručetin" gori, Strážném vrhu in okolici. Kradli so, kai' jim Je prišlo jtod roke; vitio, Žganje, rjuhe, obleko, čevlje, živila in najrazličnejše stvari. Mausar je ukradel v skupni vreilnosli nad ll.OOOK iu Butala nad 6000 K. Ukradene stvari so prodajali, a nekaj se je dobilo še pri njih doma ter je tako škoda iloloma povrnjena. Obsojena sta radi hudodelstva tatvine, Jakob Mausar na 2 leti težke ječe z enim trdim ležiščem vsako četrtletje in Viljem Butala na 15 mesecev težke ječe poostrene z enim trdim ležiščem vsako četrtletje. V kazen se jitna všteje [U'c-iskovalni zapor in sicei" Mausarju od dne 15. dec, 1918 in Butalu od 2. dec. 1918. iS teiii je drugo poi'otno zasedanje končano.
Društveni vestnik.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov za sodni okraj Novo mesto je
sklenila pri odborovi seji, katera se je vršila line 14. junija 1919 ol) 20. uri, sledeče: 1'radne ui'e zadi'uge so ob nedeljah od 9, do 11. ure v lastnem lokalu Narodni dom, pritličje, levo. Ker je veliko mojstrov brez obrtnih listov iu izvršujejo obrt, se jih poživlja, da se takoj pri zgoraj omenjeni zadiugi prijavijo. Ravno tako naj prijavijo mojirtri dotiČnike, kateri izvršujejo kjerkoli in kakšno obrt brez usposobljenosti in učnega spričevala, da se napravi enkrat red pi i obrtih. Posebno se opozarja na šivilje, v vednost naj bode tudi mojstrom, kateri še niso vplačali pristopnine, vpisnine in- osvobodnine zase ali za učence, da v teku 14 dnij dolg poravnajo, sicer se jih bo v vseh teh gori navedenih stvareh potom oblasti zasledovalo. PomoČnjške preizkušnje se vršijo v mesecn juliju; naj se vsi, kateri itnajo preizkušnjo vsposoblje-nosti dokazati, prijavijo ob uradnih urah v zadrugi. Ravno tako se morajo odslej zanaprej vsi pomočniki z delavskitni knjižicami pri omenjeni zadiugi prijaviti in odjaviti. — Novo mesto, 17. junija 1919, Načelnik: Franc Blažon.
Vabilo k izletu Obrtnega društva s pomočniškim odsekom za Novo tiiesto in okolico 22. junija v Št. Peter (gostilna Morjančič), kjer se vrši veselica po sledečem sporedu: Začetek veselice ob 3. uri popoldan, Pri-četek predstave se prične ob pol 4, mi popoldan. I, Komični nastop „Beraček".
2.	Bin ka v enem dejanju „Kno uro doktor".
3,	Nastop Čarovnika, Nato prosta zabava, Šaljiva posta, petje, godba in ples. Vstopnina k veselici se pobii'a v prostovoljnih doneskih na korist onemoglih obrtnikov. Sedež k predstavi 2 kroni, stojišče 1 K. Odhod prvih vozov iz Novega mesta za priglašene udeležnike (s predplačanim voznim listkom 3 K za tje in nazaj) bode ob
1.	uri popoldne. Zadnji voz pa odhaja ob
2.	uri jiopoldue. Zbirališče pri gostilni Ko-šakovi. Tozadevna vozna naročila (lestve-nih vozov) se sprejemajo najkasneje do sobote zvečer v tigovini g. Košir, Glavni trg, Novo mesto, Udeležnikoiti izleta bode na lazpolago na ražnju i>ečen janc in dobi'a pijača. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Gospodarstvo.
živinorejski in mlekarski tečaj priredi ktnetijska sola na Grirtu dne 27, junija in v soboto dne 28, junija t, I. s sledečim sporedom: Heja molznih ksav. iírudjenje. Molža, Mlekarstvo. Predavanje se prične v petek dne 27. junija t. 1. ob 2. popoiudiie. Kdor se želi uleležiti tega tečaja, naj se ))rtglasi po dopisnici [»ri lavnateljstvu kmetijske šole na Grmn, pošta Novo mesto, do 2S, t. m. Revnejšim dá ravnateljstvo prenočišče brezplačno na razpolago.
Živinski semnji bodo: dne 23. t. m. v Bučki, 24, t. m. v Oermošnjicah in na Mirni, dne 30. i. tii. x Mirnipeči,
Tečaj za železnobetonske traverze, ki je bil preložen na poznejši čas, se Ikj vršil 5., G. in 7. julija v prostorih Urada za pospeševanje ohrti, Dunajska cesta št. 22. Začetek tečaja bo v sohoto dne 5. julija ob 3. uri popoldne. Kdor se misli priglasiti, naj neuunloma pošlje tozadevno
obvestilo na naslov Urada za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil gosp, inž. 1. Novak. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača S K.
Cene za meso v Novem mestu. Mestno županstvo je določilo najvišje cene za meso, katerih mesarji od 15. t. m. dalje ne smejo prekoi'ačiii in sicer: govedina za sprednje dele po 10 K za 1 kg, za zadnje dele po 12 K za 1 kg; teletina po lOK za 1 kg in svinjina po ] 2 K za 1 kg. Vsak {»restopek teh določil bo ostro kaznovan.
Zveplanje trt. Vinogradniki se s tem opozarjajo, da naj si po možnosti kmalu preskrbijo žveplo za Žveplanje trt, ki ga ima kmetijska podi'užnica v Novem tnestu v zalogi. Žveplo je ventilirano in po.sebno lino. Rabi se ga z najl)dljšim usptihom tudi za zažve})!anje sodov. Cena za ] kg je G K .'iO v. — Novomeška kmet. podiužnica.
Gornja Straža.
I.
Svetovno je znano, da je železniška postaja Straža-Toplice tam, kjer je železnice konec. Ne misli pa, dragi potnik, da je ta lepi kraj tudi konec sveta, ampak vedi, da se takoj začenjajo najlepši, naj-rodovitnejši in za kmetijski napredek najugodnejši kraji na Dolenjskem. Le poglej krasne vinograde, bujno rasteče domaČe in Auerspergove gozde, lepa obrežna žito-nosna polja, bujne travnike itd., pa se ]>repričaš, da je okolica Straža in Valtavas jeden izmed najlepših krajev na Dolenjskem; samo — samo — Bogu bodi položeno ob jednbm tudi kraj, kjer so najho^ zanemarjena, opustošena gospodarska pota; pota pa taka, da se razbije voz, ako so skalovita, pogrezne in utopi pa nasprotno, ako so T ravnem.
Zato ti priporočam, ako si hočeš, poslužujoč se potov, ogledati vso naravno krasoto in lego tukajšnih lepih krajev, da si v prvi vrsti zavarovan za Življenje, da si krepkih, zdravih nog, hribolazee in dober plavač, da imaš zbok luž in potnega blata v nahrbtniku za vse shičaje potrebni čolnič ali letalo, da si zbok grmovja oh potu v (čvrstih iihastih hlačah in kratkih las, da ne obvisiš na kaki veji za lase, kakor svetopisemski Davidov siti Absolom itd.
Z vsem tem skibno jneviden smeš Šele stopiti v sitno globoko strugo gospodarskega pota, ki jo zagledaš îz malega zidanega mustiČa dovozne ceste tik postaje Straža, odlA)der se vidi, v kolikoi- obsežno gi'inovje dopušča, prav v srce solnČne vasi Gornja Straža. Tu je tudi glavni in naj-bližnji uhod v sredisČe vasi iz postaje in nekdanja nad 2000 let stara pot, začrtana še od slavnih Rimljanov, ki jih je vodila preko reke Krke čez Valtovas v zavzeto mesto Noviodunuiii. Zgodovinsko stara je, in da se je ohranila sedanjosti nepřeložena ill le po vodi popravljena, je pač zasluga za zgodovino vnetih, vsako stoletje živečih vaščanov. Pot zasluži zbok starosti, da si jo slehej'iii potnik železnice „Straža-Toplice" vsaj mimogrede natančno ogleda.
Vedi pa, da je 80 metrov iste poti za tabo od leta 1894 sedaj skrite kot predor pod Železniškim tirom, koder gonijo nekateri vaŠČajii svojo živino k napaja-lišču v Krko.
Le nekoliko koiakov jio strugi pota navzgor, pa sva v prvem opustošenem enakost]"aniČnem ti ikotu vaške poti, čegar stranice merijo 80 metrov v dolgosti in osem metrov v globokosti. Račun ti pove, da je najlepšega prostora v Straži tik postaje, opustošenega po vodi in nebrižnosti, okroglo 3000 m' in v Krko odplavljene rodne zemlje 24.000 iii",
Pi'ekoraČiva okrajno cesto! Kam sedaj V Pregovor pravi: Po vaSki cerkvici lahko sodiš vso vas, zato le č^ez cesto po obširni strugi k cerkvici sv. Tomaža.
Odpre se ti drugi, za tem tretji nekoliko manjši z gostim grmovjem in smrekami zaraščeni trikot., kakor v gozdu. — Cerkvica z vaškim jiokopališčem, zraven pa 8 m globoka struga pota, z grmovjem poraščenim obrežjem in odprtino 25 m; ni li to nemarnost vseh nemarnosti'? Kako
lepo bi bilo, ako bi kak strog zakon pod visoko denarno kaznijo zahteval odstranitev takib grdih meja, vsaj v lepili solnčnih 1'odovitnih krajih in vaškili cei'kvic. Kako lepo bi izgledale naše lepe slovenske vasi ! Toda (laleC, daleč je še do tistih zlatih ňasov in zakonov.
Pot se vzdigiije vedno višje, in višje v goro s strmino 2o do 35 cm iia jeden meter dolgosti; tedaj, kakor po strehi, Umevno je, da ni mogoče voziti po takeiti potu z vozom štirih koles, zato vzamejo previdni vašćani le spi'ccinje dve kolesi voza v goro, a zadiiji konec voza pa le drsa po poti navzdol, obložen z gozdnimi zakladi.
Vsa pot od ceste do vrba meri približno 2000 metrov s povprečno globino 3 metre in širokostjo 6 metrov.
Videti je, da pot popravljajo večkrat, a kaj pomaga, ker je prestrma in za dobro popravo nesposobna. Odplavljene zenilje raz pot je okroglo 60.000 lu^
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. J. gaielj.
VI. Kakšno vreme smo imeti v Beli Krajini, zlasti v adleški župnyl, v zadrtih 10 letih v posameznih mesecih.
Meseca septembi'a smo imeli prvili (i in zadnjih 5 dni grdo in mokro.- vieme, druge dni pa večinotna prav lepe in solnčne dni, le burja je držala več dni. 23. in 24. pa smo imeli poteui, ko je vlekla več dni burja, zjutraj samo po 3 in 4C topline, da je posmotlil mraz buče po njivah.
Oktober je bil silno grd in izredno moker. Lepe in solnčne dni smo imeli v vsem meseca samo kake 3 do 4, drugaČi pa je bilo ves mesec prav grdo in neugodno vreme. Skoraj vse dni je bilo ali megleno ali oblaino, ali pa je deževalo. Večkrat je kar lilo noč iii dan in tudi po več dni skopaj, 29. po noči pa je tudi snežilo. Delati ni bito mogoče zunaj skoraj nië ves meaec- Več jili je bilo, ki v tem meseca še niso bili izkopali krompirja, še več, ki niso bili pospravili korenja, koleiabe, pese, nekateri ne ze^a in repe. Marsikateri tudi ni bil še oral in strni sejal, ker ni bilo dalo vreme. Malokdo je bil tudi pospj'avil ste\io ali iiastil, za katero je bilo posebno hudo v vednem deževju in mokroti.
Tudi november je bil izredno moker in neugoden. Holnca skoraj nismo videli. Navadno je bilo le oblačno ali megleno. 3. po noči je hudo gnňelo, se bliskalo in treskalo, kakor po letu, deževalo, ali bolje lilo, pa je vso noč. 14. je zopet celi dan lilo, ravno tako tudi po noČi, ko je držal jug. Ko je pa burja zavrnila jug, začelo je snežiti in je zapal sneg. Snežilo je tudi še 15., kakor v zimi, in IG. in 20. Zadnji teden pa je bil prav mrzel. 29. smo imeli zjutraj celo 10 C zime. Tudi v tem mesecu ni bilp mogoče skoraj nič delati zunaj in pospravljati zaradi vednega dežja, oziroma snega in blata. Ljudje so bili kar obupani, vsaj nekateri tudi še v prvi polovici novembra niso bili izkopali krompirja, ne korenja, ne orali in sejali in si ne pi'i-pravili nastila. Najhujši je bilo ljudem za viastil, katere ni bilo mogoče pripraviti, a živina je bila vedno v vodi in blatu. Zato so morali nastiljati nekateri s škop-niki, strniščem ali krmo.
Nasprotno pa smo imeli decembra večinoma prav ugodno vreme in tudi topleje, kakor novembra. Tako ugodnega vremena nismo bili imeli pi'eje vso jesen. Prvih 12 dni pa je bilo tudi prav sniio, ker je le 2. nekaj deževalo, in nenavadno toplo, kei' je držal zmii'oni jug, ki je včasih hudo vlekel, četudi je bilo večinoma oblačno. Topline smo imeli od 3. do 13., zjutraj od 9. do 14 C, popoldne pa od 12 lio 15. 13. pa je držal zjutraj še jug in ob 7. smo imeli še 14 (J topline. Potem pa je začelo deževati, in ko je buija zavrnila jug, pa je začelo popoldne hudo snežiti in je snežilo vse poiwldne in po noči in zapal je sneg. Toplina pa je bila padla 13. popoldne na 4 0. Jjjudje so storili v teh 12 dneh več, kakor preje ves oktober
in november, ko ni bilo iiiogoiie nič delati. Kopali so nekateri še krompir in korenje, orali in sejali strni, spravljali steljo, sekali kolje in drva. Otroci pa so hodili bosi. Pripovedovali so, da je bil Itidi leta 1873. ves advent lei> in suh in i)rah po cestah.
L. 19H), Januarje bil večinoma pi-av lep in ugoden in nenavadno gorak in suh. Snežilo ni ves mesec prav nič, samo 31. po noči je nekoliko sneg pobelil, pa prav malo. Trikrat pa je nekoliko deževalo. Ljudje so ves mesec delali jio poljn, orali, nekateri Že za krompir in turšico. Po vinogradih so g[iojili in nekateri celo že rezali. Barometer je stal skoj'aj ves mesec iirav visoko. Ker je bila taka goi'kota, so hodili otroci bosi, 4, popoldne so prišli nekateri šolarji bosi v šolo. Že v prvi tretjini meseca so cvetele marjetice, troberitice, teloh, jetrnik, dren (cornus uiascula). 17. je videl pisec tega sestavka, kako so nanašali vrabci kokošje perje za gnezdo.
Mesec februar pa je bil grji in dosti manj ugoden, kakor januar. Bil je tudi precej mrzleji in bolj mokei'. Oba meseca je bil sicer toplomer zjutraj po II dni pod ničlo. Toda med tem, ko je bilo januarja največ samo po 3 C zime in to le 2 dni, di'UgaČi pa po 1 do 2, smo imeli februarja celo po 5 do 7 C zime, V prvi tretjini smo imeli po večini megleno vreme, v drugi bolj soinčno, v zadnji pa bolj mokro. Kake 4 dni v mesecu je snežilo, iiekaterikrat pa deževalo. V noči od 8. do 9. je zapal nekoliko sneg. 9. pa je ves dan hudo snežilo in je zapal sneg skoi'aj 1 Čevelj na debelo. Tudi 23. je snežilo skoraj ves dan, vendar pa je sneg pred koncem meseca popolnoma izginil.
Tudi prva polovica marca je bila prav neugodna in mokra, ker je deževalo skoraj vsaki dan, več ali manje, da niso mogli ljudje delati. Druga polovica pa je bila prav lepa, gorka- in suha. 18. smo imeli opoldne v senci že 16 C topline, na solncti pa celo 32 0. Vsled nenavadne gor-kote je ozelenelo že nekatero drevje, drugo pa začelo že cveteti. 19. so cvetele Že breskve, 20. belice (slive), cibore in Črešnje. 22. so bile zelene že breze in tudi nekatere bukve, cvetele so tudi Že rane hruške. — 26. so cvetele po vrtih narcize, 31, pa tudi že nekatere . slive. Zadnji teden v mesecu posadili so nekateri že krompir. Po vinogradih pa so bili opravili že skoraj vse delo, ker so bili skoraj vsi tudi že skopali. Rane vrste trt so imele že napeto popje, nekatere celo že nekoliko razvito, kjer so bili rezali že januarja ali februarja. 31. so bile močno zelene že hoste, celo hrasti. Vsaj smo imeli pa tudi zlasti v drugi polovici meseca nenavadno toplino za ta čas, zjutraj ob 7. po 5 do 13 0, popoldne pa od 11 do 18 0. Tudi nekatere tice-selilke so se bile koncetii meseca že vrnile k imm. 30. so slišali nekateri že slavca in kukovico in videli prve lastavice.
Raznotero.
Mačka je bila starim Egipčatmm sveta in nedotakljiva Žival. Bogiiija Isis se je baje nekoč izpremenila v mačko — a potem je bilo v Egiptu mnogo miši in samo mačke, ki so jih imeli nenavadno dosti, so zabranile, da se niso miši preveč ponniožile. Če je pri kakšni hiši mačka poginila, so si dali vsi domači v znak največje žalosti ostřiči lase in obrvi. Bal-zamirano mačko so hranili v posebnem svetišču. Kdor je mačka ubil, — četudi morda nehote — je bil obsojen na smrt. Nekoč je plunil visok Hunljan na cesti na mačko in razkačeno ljudstvo ga je na mestu razsekalo. Perzijski kralj Kambises jer dolgo oblegal mesto Pelusiuui. Ko je zvedel, v kaki časti je yiačka pri Egipčanih, je prišel na posebno misel. Odredil je svojim vojakom, naj si vsak priveže na roko živo mačko namesto ščita, in potem je mesto napadel. In res, ko so egiptovski vojakt zagledali mačke, se niso U|)ali na sovi'^^ntka niti s puščicami, niti s sulicami, ker so se bali raniti mačke. Mesto se je vdalo, na kar je Kambises
posadko pomoril, mačke, svojo pomočnice pa potopil.
Kitajske navade. Ko je obiskala neka potujoča Angležinja v okolici Kantona, neko kitajsko pokopališče, je zapazila Kitajca, ki je po predpisih njih vei'e z vso natatičnostjo in veinostjo stiesal po giobu jedila. Dama je opazovala nekaj trenutkov radovedno to Čudno navado, nato pa se je obrnila do kitajskega dečka, ki jo je spremljal na vseh potovanjih, in )nu dejala z ironičnim nasmehom : „Ti moraš pač priznati, Lt, da je ta navada smešna. Ali res mislite, da bodo nutvi vstali in jedli od tega, kar jim poiuidite? ' — Obi'az dečka je bil popolnoma miren, ko je odgovoril počasi in tehtno: „Kaj, ali mislite, da bodo Vaši mrtveci vstali iz groba in vonjali cvetje, ki jim ga položite na grob."
Nenavaden samoumor. Neki grobar je hotel prostovoljno zapustiti dolino solz in se podati na oni svet potem, ko je tolikim pripravil mesto za večni počitek. Napravil pa je to na poseben grobaiski način. Oblekel se je nanu'eČ svečano in se odpravil v mrtvašnico. Tam je napravil oder, postavil krsto natij, legel vanjo in si přestřelil a kroglo glavo. Nesreča je hotela, da se ni dobro zadel ter je zopet prišel k zavesti. V svoji odločnosti je hnel toliko poguma, da se je pritipal do kosti, ki so bile v mrtvašnici, vzel močno lopatico in se udaril po glavi s tako močjo, da je potem vsled te rane umil
Žena kriva smrti. V Griinlandiji dolžijo ženo, da je kriva smrti. Prvi Človek je bil Kaliak, ki je živel dolgo sam in v sreči na zemlji. Rib je imel za hrano dovolj. Ker traja v Gitinlandiji zimska noč štii'i mesece, se je tudi njemu prigodila tako zelo dolga noč. Ko se je dolgočasil v zimi, je ogledoval svoj palec in vzdihoval: „Tebe bi dal, da bi mi ne bilo treba tako samotno živeti!" Ko je to izustil, mu je začel prst rasti. Naenkrat se je prikazala dražestna glavica, dvoje oči, ramena, roke, noge in kmalu je stala lepa ženska pred njim. Od tedaj ima palec za en členek krajši. Kmalu je dobit otioke, za katere je bilo treba skrbeti zaradi lirane. To mu je delalo veliko skrbi; dejaia pa je žena: „Vidiš, naši otroci bodo imeli tudi oti'oke, treba bo narediti mesta zanje na ta način, da umremo." Mož ni imel nič proti temu. Legla sta in umrla. Od tedaj umirajo ljudje.
Î — A.... Ii... Hvala iiajlepSa nu l'a^glcd-iiico. Aii Vas nmcin poKiiati? — ?
Moško kolo
/oli kupiti flira Wagner, Novo mesto št. 147.
Učenca za hovašho obrt
takoj sprejme Leopold BAVDEK, kovač v Podhosti, pošta Toplice.
Lovski pes (brake)
lemnorujavc barve, trdodlakast, se je Izgubil na bInkoStni ponedeljek; kdor kaj ve o njem, naj prijavi proti nagradi na naslov;
L. Ahačić, okr. gozdar, Kandija št. 38.
______________í:_
Dva učenca v strolarijo
sprejme takoj Karol Planitišek na Mirni (Dolenjsko).
I. in največja jugoslouanstia touarna za barvanje, kemično pranje in SBBtlo-iilianje perila.
D^mu^ v^dtio vauko-** '	vratiio blago,
čisti obleke,
W svetlo lika
ovratnike, ziipcstnicc, ^srajce. Ililra in točna iuvršitev, — Nabiralnica :
Novo mesto, Glavni trg št. 73
Iiími Kino Ju|!^0!slarija.

Tvrdka E, GUŠTIN v Metliki • dobavlja
poljedelske stroje
vseh vrst. — /iilitťViijtr cenik!
Razglas.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo je v nafelstveni seji dne 16. junija t. 1. sklenila zvijati obrestno mero hranilnih vlog na 2'/^"/,, in obrestno mero za posojila na 4".„ do prcklica.
Preklic.
Jaz podpisana Fanl Brejc, poStiiega uradnika soproga v Kandijl, prekliiem vse, kar setn govorila o gospe Mariji Lesjak, sodarjevl soprogi v Kandiji žaljivega, kot neresniino in se jI zahvalim, daje od nadaljnc toibcprnti meni odstopila.
Kandija, dne junija i;jji).	Urejt;.
Podpisana protestira proti zgornji izjavi, izdani od strani Marije Lesjak. Zadeva naj se sodnijsko nadaljuje.	^^^^^
Zdravnik ^
D^ losip Cholewo
ne ordinira; ker je poklican k vojakom. ■ Ko se vrne^ objavi v časopisih.
Hazvednilo.
Razloček. Nekdo, ki se je peljal s poštnini oinnilmsom, vpraša voznika, ienin so trije plaiilni i'azredi, ko se vendar vsi potniki vozijo v istem vozn. — Hlapec: „Razloček je v tem, da v klancu ostanejo potniki prvega razreda na vozn, driigo-razredniki morajo doli in oni tretjega razreda morajo riniti."
Posebna sreča. Hribolazec pride v malo krčmo in naroči vrček piva. Krčmar ga čez dolgo Časa prinese in pravi: „Posebno srečo imate gospod, ravno cn vrček ga je 3e bilo."
Nehvaležnež, Advokat zatrženou ; „Ali ste z mojim zagovorom zadovoljni? Kaj tacega menda niste pričakovali?" — ^atoiSenec; „Imate prav, gospod doktor! Ko bi bil pred obravnavo vedel, da sem tak poštenjak in' tako nedolžen, bi sploh zagovornika ne bi bil zahteval!"
Izpred sodišča. Sodnik: Torej, Andrejon, povejte po pravici, ali ste nkradli purana ali ne?" — Andrejon: „Mene in vas naj vrag vzame, če sem Že kdaj kakega purana nkral!"
Kaj je hudo in kaj ne. Hudo je mi-lijonarjn dati „uboŽuo izpričevalo", hudo je, iie noče bogat stric umreti. — Ni pa luido, če kdo pelia ob kiuli pripravi.
Pri vojakih. Korporal: „Muška, zakaj ae niste umili?" — Muška; „Saj sem se, gospod korporal!" — Korporai: „Ja, na kvišku pljuniti pa skozi pljunek skočiti — to se še ne pravi umiti se!"
Je res. A: „Pravite, da imata vaša brata enak opravek; kaj pasta?" — 1Î : „Eden je siikai', drugi vinski trgovec; oba „farbata"!"
V	gostilni. Oost: „Postrv ima črne pike mesto rdečih!" — Gostilničar: „To kaže, da je udova!"
Nevaren kraj. A: „Povej po pravici, kako si prišel do svoje žene?" — li: „V Smoleni vasi se me je prijela!"
Nezadovoljen. Potepuh: „Slabi časi
so_ _ le tri mesece sem dobil in sedaj
sem pa še pomilošČenI"
Kakor se vzame. Kupec: „Vaša hiša jiii je všeč, toda eno napako iiua — zelo vlažna je!'' — Hišar; „'J'o je še dobro; kajti Če nastane ogenj, ne bo tako lahko zgorela!"
Med sosedi. A; „Včeraj je moja sivka imela tele, ki ima dve glavi." — B: „Meni bi bila ljubša dva telesa z eno glavo,"
V	gostilni. Tujec: „To je gotovo, da človek neumen postane, če le preveč piva pije." — Pivec: „Nič ne dé, saj so smodnik že znašli.