"tiskarne a Edinosti". — Teicfon uredništva in uprave Štev. rta "znaSa: Za celo leto K 10-—, pol leta K 20*—, tri ^a nedeljsko izdajo za celo leto K S-—vpol leta K 4—. -zs c,?zna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. = ttnlk Xtll» rOsamezne Številke zastarele 50 vfn. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 30 vin; osmrtnice/ zahvale, poslanice, vabila, ogfesi denarnih zavodov mm po 50 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 30.—; v«aka nadati na vrsta K 3 — iMali oglasi po 3 vin. beseda, najmanj pa &) viri. Oglasa sprejemi fnseratql oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacij« se pogiljajo upravi lista. — Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti'. — UpraVa in Inseratril oddelek M nahajata v ulic! sv. Frančiška As. št. 20. PoŠtnohranifnični račun Št. 841.652. Po sam zna številka izven Trsta in okolice t 12 vinatjev. Enienfni posoli zd 30dR€vno premirje z flemčijo Sffln pogoji. — Blvll nemški prestslcjnnsleđiillf ustreflcn. — HuhIIm Avstrija rspufellKtf, poseljnllfoo pride na HeRo, — JPieiiosansKe sfoarl. — BEROUN, 11. (Izv.) Pogoji za pre-ti»iiie, kl so jfc zavezniki naložili Nemčiji se glass: 1. Preg$6rfe se prične šest ur po pou-pisa. 2. Takotf&ju izpraznitev Belgija in Francoske ter Alzacije in Lore?ie tekom dveh tednov. Nemške ćete, kl bi v tem času ne zaijtrsć^e rečeaega ozemlja, se interniralo Id «m?:rai6 vcine iiletnlke. 3. Izročitev vojnega materiala in sicer 5000 predvsem težkih, 3000 stroj- 3008 ttfeiovk in 2000 letal. 4. Izpraznitev Sevega brega reke Rena ,i>d Moguncije preko Kobienea ilo Kolonije ter aasetfciiie 30 km Rlcboicija pasu. 5. Ustvaritev 30 do 40 km širokega nevtralnega pasu na desnem bresti Rena In izpraznitev tega pasu tekom 10 ch?!. 6. Nikakršne odprave vojnega materijala z levega hrega Rena. Tovaiiie in oruge naprave morajo ostali nedotaknjene. 7. Izročitev 5000 lokomotiv, 15.000 že-leztHŠklb voz in 10.000 avtomobilov. 8. Pl«fli3rW jame okupacijskih čet v Neiii^flt 9. Umeknltev v seli nemških čet z v zhodoft boji?T: na ono erio, kjer so stale 3. avguste leta 1914. Za izvedbo te iio4oči>e oft odrejen rok. 10. Odstop od brest-litcvske in btika-reške mirovna pogodbe. 11. Brogflpcgoliia waia v Vzhodai Afriki. 12. Vrnitev belgijskih, ruskih in romunskih baoMh vredno^tnic. 13. Vrrftev vseli vojnih ujetnikov brez naoovratHDBti (recipi oeitete). 14. OtfatopSi^v i 00 po d vodnikov, 8 lahkih križsA ki 6 dreadiiGugbtov. Ostale neuiške vo§ric iaeie se razoiože f.ou nad* zorstvom aaveznikov in odpravijo v nevtralna afl zavezniška pristanišča. 15. Poroštvo svobodnega prehoda zi Kategatski preliv, odprava mimšč it: zasedba vseli rrrdib ki baterij, i i bi nio-gle brasKi svoJsodeii prehod. 15. V«fcžav~nje bkkade. Nemške Sadje. k! bi preći ?e blokado, se zssežtjo. _ 17. Oflpravs vseh ps Ikrajšanj, Ul jih je n^ožSa Nemčija nsviralcem. iS. Premine traja 30 dni. , N^mSko časopisje, pišoč o teh po^ojm, je -siino potrto. Nekateri iis±i so objavili pogofie pod oasi-o voin črni petek«:- N£MCliA PROSI ZA SKORAJŠNJI MIR. BEROUN, i?. (Izv.) Nemška vlada ie Presko Svtoe Ec^laJa: predsednika t W Iso-nu nato, v taster) ga prosi jw>sretf<*vattja. da bi se čfeoft preje pričela mkmnrj i>oga-sanjat BiVSL NEMŠKI PRESTOLONASLEO-NIK USTRELJEN. AMSTERDAM, 12. (Izv.) Nizozemsko časoplsle cSriavija vest, da *e bil bivši nemški prestolonaslednik Friderik Viljem ustreljea. ____ NEMŠKA! AVSTRIJA — REPUBLIKA. DUNAJ, 12. (Izv.) Nemška narodna »kupačica »a Duitahi Je proglasila Nemško Avstrijo za republiko hi se izrekla za pri-MMieoI© k Nemčiji. CESAR KARtI ODSTOPIL. DUNAJ, 12. (Izv.) Cesar Karel se je od-povedal presiohi. Sporočilo dr. Korošca. REKA, 12. (Izv.) Iz Zagreba se javlja: Piec&edrtk Narodnega Sveta SHS, dr. Korošec^ fiporoia iz Švice, da stoje nase stvari isžco dobro, ker so Amerika, Angleška m Frae?ct>ska na naši strani. Vrhovna poveljnBtvo balkanskih enteiitrtih c«ts REKA, 12. (Izv.) »Primorske Novine« '' vznavaja Iz zafiesijfvega vira, da pride vrhovno poveli niš t vo srbske in ententne vojska, id se je nahajalo v Solunn. na Heko. FRANCOSKI VOJN! LADJI ODPLULI Z REKE. REKA« 12. (Izv.) Francoska rušilca, ki «ta včeraj prispela iz Splita semkaj, sta danes zopet odphda. Kant ni znano. IZ PULE. PULiAi 12. (1-z.v.) Včeraj Je prispel sem-•kai fraooaaki r-nšUec, ki pa je ^iKt? že včeraj odf&uL — Danes sta diospela semkaj dva aHJeff^-a^rsKa j>onvorL<&a častnika, ;a-Jrrnral ta tenijski kapitan. V i«>govoru sta se izrazila, da Jiaj se aiadan>a za nas dobrega iztitei sedanjih dogodkov. Spomenica predsedniku Wsisonu. SPLIT. 12. (Izv.) Narodna vlada v Splitu je prejela od poveljništva en ten t-nega brodovia. ki se nahaja v Boki Kotorski, sporočilo, da nai po želji predsednika WHsooa sestavi spomenico o italijanski okupaciji, o dogodkih tekom okupacije in o naših žeiiah. Narodna vlada je nemudoma sesUv iia spomenico in jo ta-odgađala v Boko Kotr>rsko. NARODNI SVET SHS. ZAGREB, 12. (Izv.) Seia osrednjega odbora Narodnega Sveta SHS se bo vršila v četrtek, 14. t. m., popoldne. NADALJNO ZASEDANJE NO- ^ tranjske. r POSTOJNA, 1 a (Izv.) Tukajšnji krajni Narodni Svet ie razšel. Danes ]e pri- ! spela semka) ^elti divizija »talilanskega ; voisštva, katera Ima n->?brž !i>!inen, d« za- : sede še nadaline kraje ob demarkacijski J jen, aii se obLast tržaškega g.u- OBLASTVENO PODROČJE TRŽAŠKE-GA GUBERNATORJA. VčeraišnfD !tradm» iisJt ie objavil ddlok načelnika geitaratoiega štaba italijamske a-rtuade, geneTMa Diaza, s -kateriim je bil imenovan g-cSOTal Petifctf d-L Roreto za tržaškega ©uajjbes^atona. Odlok izroča i-inv-no vancii iiovrševaTije p elit ič-ne cm u-Pravne v vsem zasedenem ozem- Jjn Julijske Benečije. Pojem »julijske Benečije« je e^oer Zf.-m-Uep^no neoprede- i črti na Notraiijskem. Kolikor nam ie zna-• no, Idrija dcslei še ni zasedena. | ' Neprijetni dos^dkl. i * ZADER. 12. (izv.) Danes se je ui tekom sprTeje-ina vojaštva dosrc-dil neprijeten dogodek. Dva mesarja, .-aiton in Josip Fon-tc-lli, sta napadla- gimnazijca Poljaka in mat zadala 'težke rane na glavi. Ista dva napadalca sta napadla še dva druga hr-. vatfska niladenrča. Italijansko vojaštvo ne le da ni branilo naših snladeničcv. temveč je na zahtevo napadalcev prijelo Poljaka, in nekega* vojaka, ki se je potegmil zanj, "ter ga odvedlo na tarpedovko. Odbor Narodnega Sveta je pri poveiljiiiiku torpedovke protestiral proti nasilstvu in izjavil, da bo v skičaiu, a'ico bi italijansko vojaštvo ne bilo v si altu varovati našega ljudstva pred nasitim* zaprosil pomoči od entente. Na to je poveljnik obljubil, da poskrbi za to, da se ne bedo dogajali več taki slučaji. LOVRAN. 12. (Izv.) Tukajšnjr kaii'iana-ši, torej ne nravi Italijani, so na občinskem za&Lavnem drogu, na katerem ni bilo hrvatske zabave, razobesili ^ia^ii-sko za&istvo. Prišli pa so potem hrvatski mladeniči. M so snel; to zasia\'o. Nasprotniki '-o stvar naznanili vojaštvu, nakar so prišli kar;-biiV)erj:' in je njihov častnik za-iiivazai da so ravno I&ti, ki so jo sneli, tudi ii-orali zastavo i>opet razobesiti. VOLOSKO, 12. (Izv.) Nas! odpadniki se , vrnJijo na vse- moč, da bi prikazali našo j-občhio kot /raiijaiaslco. dasi ravno je pri-Istno hrvatska, in delajo z vserm mrgooi-»uri sredstvi na to, da r-rHIU <.To spora linei Hrvati in pravim; Italijan* in da bi t Izzvali kake za Hrvate neprijetne dogod- bernatorja &?e razteza 'Samo na PrinicT-^s-ko, temve&fesdiiia zasedene dele Kranjske, kar ie? razvidno iz že objavljene izjave italijaos^ega poveljnika v Postoim, ki je i-zjavtž, osebiio odlikoval znani mesar Stun, rodom Kranjec, ki je sam daJ 4000 K za italijanske zastave. Hrvatsko prebival'Sftvo pa se ni dalo zavesti do nikakršnih dejanj, ki hi se mogte zlo tolmačiti. REKA, 12. (izv.) Primorskim Novi-nam« se izroča »iz Pazina, da je poitHč-na drhal začela trgati hrvaitske zastave m I-kala župana dr. Kurelića, da bi ga dejanski napadla. FRANCOZI V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 12. (Izv.) V Budimpeštu pride 50 imucoskih častnikov s 1000 možmi, kar naj predstavlja začasno zase-denie Madžarske po cnteaiti. PADANJE VALUTE. - DUNAJ, 12. (Izv.) V si ed^ neprestanega padanja valute je odšla v Švico posebna komisija, da p-risče vso stvar. FRANCOZI V DARDANELAH. CARIGRAD. 12. (Izv.) V Dardanelab se je zasidralo francosko vojno brodovie. M&o cenzore. okoli 61-i nam je ttatiiarrska gube mi iska oblast sporočita telefon i čn o, da se z današitliin tLnent uvaja za časopisje preventivna cenzura. Ker bi nam bilo v sled odredbe, da '3?e morajo listi pošiljati v cenzuro v času od 11 do 12 ponoči, nemogoče izgotoviti današnji list. ker bi nam bile za vse ^Fsk^r^ko delo ostale samo | tri ure, smo se obrnili na p^stoino oblast, ki je, ii poste vajoč, da take preatred.be ni mogoče Izvesti hipo-ma, dO-volila, da .je današnji list Iszšel še brez cenzure. V naslednjem pa objavi varno dobesedno odredbo o uvedbi cenzuure: ; Mi generalski poročmEk Carlo Peiitti di Roreto, kr. kraljevi gubernator za J lilij sko Be»eci; v smislu poobJasrfta ekseeience načelnika generalnega štaba "kr. vojske z dne 2. novembra 1918., Urejamo:' Cl. 1. P^jodrem časopisi se morajo pred 'izdajor p-reJiežiii*^ pregled cenznr-nemu uradu kr. gubeniiiske obbjstL^') Ci 2. V slučaju prestopka te naredbe zapadeta odgovorni urednik in lastnik tiskarne vojaškemu sodišoii. Cl. 3. Ta naredba stopa v velijo z dne-\'om razglasitve. Trst, 12, nov«erilbra 191b. Kr. gubernator PetićtL *) Cenzurul urad so nahaja v giiberniisJci palači, zadnje stojmice, mednastropje. vrata št 15, ter ima in-?'Jne ure od 17 do !8f30 :n od 23 do 24.« o kateri morajo navesti zneseSc zadnjega isplajč&a. m ca s Beli 19» — maščevana! Ve&co slavje v Puli. •Pula, 9. novembra. Dan 8. isofvč&Hbffa je prežalostnega zgo-dovžn-skegiar spoenjna za narod češki. Dne 8. novembra 1620 je Ferdinaini Habsburški — proti čžganr izvoiitvi za kralja Češke sfo so Čehi uprKi — v bitki pri Beli Gori premagal Čehe. Š tem |e bila Češka popolnoma po^anuljena in začelo se je u-sužnjevanše češkega narodna. Narodna zavest je upeacSata vedno bolj in češki jezik se je ohtsmiai le Še v čeških, kočah. Izgnali so ga Sole in iirada. Izvajaia se je neizprosna ^eraiasitooi^a. Ali češka narodna zarvte&t) ^^eeidar ni ipopolnoma zamrla; iiikra fe ^l^ai diaJje v srcih preprostega namoda, dočaim; se je meščanstvo ponciučevaio. Iskra je vzpiamtela zopet za časa J\)feia IL m je v r evolucijskem letu 1S48. vzpfcapioiala v mogočen plamen. Kar se je potem, je stvar najno-veje zgacfovia& m je znano. Čehi tso MM v nepresteaieoii; srdlte»m boju proti ceratra-iističnemM in g^maiHzaSiijskemu z istemu, ki se je s sv^-Žtm poizfcuisž za i>od$arrrrije-inie neneoa§:33i SBarodOV Avsurije ravno v tej vojni — Sfturgkh, Glaan-iMartnnilc-Seldier, ffes^rek — povzpel na višek brutabiosfcž in — slepote, 3 katero je potegnili u*& dšTŽttvo samo v pogubo! Avstrijske ger mo# iz uioče države ni več, pač pa češki narod še živi: močan, na višini skukiusiega razvoja in gospodarske potence-, poiStično mogočegi — uvaže van in sroštcvafn od vsega sveta. Bela Gora ie i&adčevaaa! Ta zgfOKŽovliisfci dan so v Puli dne 8. novemba J^asiovani proslavi r skupno s C eh?. To siavfe je za nas velike i5lrmemb-nosfci, ker jn-03ra ie še bolj utrdili vezi, ki že spajajo 313Š jzsgoslcivansjci narod s češkim. Bit Je to od Boga blagoslovljen dan. Nikdar tb Paia doživela takega slavja. Bila ie veličastna manifestacija bratske VZase&nOsti Jugoslovanov in Če-iiov. Ves vefifcž prostor pred stroiciško šolo, prosutima ĆLvše vežbališče rekru-tov, je bčo z^eSdKBo. Stilsnjesi je bil človek k čSovežOi. Prvi so prišli italijanski vojaki, ki £e postavili pred govorniško tribmo. Pokg n^h se ie razvrstil romunski oddelek, ctočSm so imeli priti Čehi in Jugoslovan ?Ja!pno. Ti so se raiZivrstili pred Narodfriim domom. Sprevod je priredil ob sodelovanju Čehov člain pj^ostavanskega odbora Jo-i-ip BaseHL -Prva Je sokoiska konjenica v voM&tJia kroju. Za njo pod sokolsko zastavo v, sivojeim "kiroju jugoslovanski SokoK is Sokoifce pulske. Potem krajni odbor Jisoffiaraškega svreta in drugi naši Pod .srbsko m hrvatsko — Karel Ha&sDurfKl odstopil. -Uuedba cenzure v Trstu. zastavo je sledila stotnija bosauskega polka v fesih, vsi okUičeni z narodnimi trakovi. Potem je -sltopala godba jugoslovanske vojne mornarice m za njo poljska legija. Njej je sledil romunski oddelek mornarjev pod romunsko zastavo. Za njim so stopali oddelki z Iadaj jugoslovanske vojne mornarice pod orožjem. Tem sta se priključevale pomorska in kopnena legija ped češkimi zastavami. Na to množica mornarjev z raznih ladij, vs^ odi če ni s trodojmm'3 jugos 1 cvaniskimi trakovi. Nad njimi se je vilo več jugoslovanskih tro'boj-nic, a pred njrmi so nosili lepo sliko svetovnega sodnika VVMsona s tehtnico nad njim, ki je predstavljala enakopravnost. Za mornarji? so se vrstile naše gospe m gospice, odičene s tro-bojnžmi znaki, a za njimi ogromna množica jugoslovan-sikega •tartda vseh slojev pod iuugoslovanski^ri zastavami: srbskims, hrvatskimi1 in venskhni. Posebno se je izticalo jugoslovansko delavstvo, došlo, da z iskrenim srcem manifestira svojo solidarnost s češkimi brati Sprevod se je pomikal ob sviranju mornariške godbe, ki je igrala same narodne koračnice. Prve vrste so bilk že pr? mornariškem kazinu, dočim so se zadnje vrste nahajale še pred Narodnim domom. Na govorniški trlbM so vihrale jugo-slov^arrslca, češka, ameriška iu italijanska za'stava. Na tribini so bt?LI odposlanci ju-2 osi ov imske ga in rjtaH&aaiskega krajnega odljora, častniki jugoslovanske mornarice z vrhovnim zapovedntkom Slovencem Kochom, -ki ga je množica bu-r-no pozdrav-Ijala. Na tribino je 'došlo tudi zastopstvo častnikov italijanske mornarice in vojake. Naroda je bilo nad 20.000 glav. Govornici- so govoriti vsak v svojem jeziku, vsi v veličastni slogi, manafestujoč svoje osVobojenje On vstajenje k novemu življenju. Glasba je svirala češko, jugoslovan-Ico, italijansko in angleško himno. Ob vsaki so glave odkrile in itaiijansski častmi® Ln vojaštvo isto izkazali našim himnam počaščenje.___ Položaj o Pszfno. (Izvirno poročalo.) - Dne 5. no\remb:ra je izbrala velika (narodna skupščina odbor, !lcl je prevzel in organiziral vse narodne posle. Glavna naloga je bila: ureditev narodne straže, ker so prihajale vesti o tatvinah in plenjenju po deželi. Dne 8 . novembra je prišla ena kom-panBa italijanskih berisiaijerjev. Sprejela jih je riarOdha straža z oddelkom Bosarb-cev pep hrvatsko zastvo m z vojaškimi časitm-:£ Korakali so v mrestov izprevodu. Na trgu ie zahteval italijanski kapetan Nino Cueco, naj se naša vojska razoroži. Odbor je protestiral!, alt se je moral pokoriti sadi. Dogovorjeno ie biilo, da odidejo Bosanci pod orožjem v Pulo, a narodna straža d!a oJdia orožje šele v kasarna. V prostorKFc^bona Narodnega Sveta je pričakoval dir. Kuurelič s profesorjem Zgrab-ličemi italijanskega kapitana in ga pozdravi. Ta je izjavil, da prlhala v Imenu entente in na podlagi dogovora o premirju, ter da» prevzemi je vse državne u-rade, lokalni m civilni uradi pa naj delujejo kot dosJej. Dr. Kurelić je uloži! utok proti okupaciji, ker je tu vlada države Hrvatov, Srbov in Slovencev zasedla že vse urade. Me} tem je rmtožaca na nhcl pevala, vzklikata ltal#i, italijanski vojski, -italijanski Istri in Pazinu, nas. pa nazivala barbare zahtevajoč, naj se sname hrvatska trobojnfca ter izvesi italijanska, kar se je tudi zgodilo. Vsled protesta je obljubil ka-patan, da vzpostavi hrvatsko zastavo, ali da namera je namestiti v tem poslopju svoj urad, radi česar da zopet sname hT-vatsko zastavo, ker nad njegovim uradom more viseti edino talijanska triko-lora. Med' tem je množica snela našo trobojnioo s cerkvenega stolpa. Pa tudi od privatnikov so zahtevali, naj siiamejo narodne zastave. Pri tem so jim pomagali talijanski vojaki. Nekdo je pred stanovanjem profesorja Frankole govoril: »Abbasso auesto straccio!« Celo v Lm-daru so s silo sneli hrvatsko zastavo z zvonika ter razobesili italijansko. Jtali-jenski Vojaka so celo v siužbi hod$li z italijansko mladino in (delovali pod nji enim vplivom. Nekr civilist je v spremstvu Mp^saljerje v o poi eni uri popolnoči grozil neki naši ženski z vojaškim revolverjem. Naš narod je bil izzivan ne samo od fa-ških meščanov in svojaiti, ampak tudi od vojakov. Kapitan je Izjavil, da odbora Narodnega Sveta ne priznava. Pa da more o-stati le kot društvo, ki goji idejo Jugoslavije, ne more pa vršfti nikakih političnih poslov. More biti tudi njemu svetovalec. Pozneje 3e je ugotovilo, da more kapitan s svojo kompa?iw) poslovati le v Pazinu in okolici do tri kilometre. Kar se dogaja izven tega okrožja, ne tiče nJega. Mi snro ga opozarjali, da pride zunaj do velike anarhije, ako ne bomo mi vse organiziralI, ker zunaj ni mteljgence. Pozneje je' Ententno MtensKo umouno pri vol H, da se kapitan Cvalite, poveljnik naše narodne straže^ br!ga za vnanje narodne straže, ako ga zaprosijo za to. Zlikovce morejo dovesti. do Pazina pod orožjem, a tu izjročiti njegovim stražam, in se potem vrniti po^S o:'ožje:it. V Pazn. da ne sme priti nakdo ofeorožen. Zastave "ie dal vnse vzpostaviti-, ker vsakdo da ima pravico, dai razobeša zastavo kakršno hoče. Razpravljali smo žnj m glede prelirana in podpore. Bil je pripravljen, J a poskrbi za mesto Pa zrn m druge kraje m da sporoči guvernerju v Trstu. Za hrano je velika potreba, ker Pzzjzi ima za en teden hrane, Boljun pa prav nšic, ker so boljševik i vso a provi z ac lio oplerili. Zato je aiajvečja potreba, da se IjufdisJtvu preskrbi^ hrane. Ljudstvo je silno ogorčeno radi "izzivanja, kajti, dokler ni pržšla italijanska vojska, je bšlo vse sporasiuiino, da vsakdo razobeša zastavo, kakršno hoče, in z naše tsitraul se nt storilo nič žaleg;i za Italijane. V velikem sprevod-u po mestu Pazami dne 5. novembra ie b!-k>, med drugimi, celo tudi klicev: Žvve^a Italija! a vsi govorniki so izjavljali, da želijo živeti z I-talijani v miru ter *cža hočemo zajamčiti v, Jugo slavci svobodo m vse, kar je potrebno za nji'hov n'aroidaua razvoj. Oni pa so nam dne 8. t. m. vračali z demonstracijo:: Snemanjem z-a'sltav, ž-aljenjcan -in izzivanjem. Člani OKŠbora Scnn •orali u po trebiti ves svoj vr^v, da nared v PazTatu in v okoMc? pomiri dia ne pride do prelivanja krvi. Uprav« o Jusssi^ilL (Konec) Glede okrožij ostane SukJje s svojun lircdJosom pac precei osajnljen. Okrožja, kakor si jili ie on zamislil, so odločno nevelika,. Primerna bi bila okrožja s povprečno H milijona prebivalci. Saj tudi švicarski kantoni Jiiso večji. Pri manjših okrožjih bo ljudstvu l'^fe omesočeno sodelovanje pri upravi nego pri večjih. Okroln.1 zastopi naj bt se — kakor okrajni in občinski — voliti na podlagi splosne in enak« vofcL&a pravice. Oicde upravo okrožij pa že imamo zgled v hrvatskih' Ži.par.L-jah kakor v italijanskih provincijalnih in francoskih generalitrh svetih. Treba ie samo, da povza>-memo povsod, Irar le najboljšega in našim razmeram najprikladnejšega. V vpra5anio, cli naj okrožne načelnike imenuje vlada ali naj jih voli ljudstvo, se ne bom spuščaf, mislim pa, dA bi mogli brez skrbJ za enotnost uprave prepustiti okrož-. nim zastopom, da volijo okrožne načelnike. Glede okrajnih zastopov ne bi imel šukljevemu mnenju kolškcr se tiče vetflcosti ojcrajev, kaj prlgovatjatl. Nikakor pa ne bi kaaalo, da bi del agend. ki jih imajo sedanje obCiit?, feročiH okrajen t. Ljudstvo ima vedno poste; pri občin*, in zato le treba gledati, da cbčfnsJd nrad ni predaleč, da so l^idstvu tako prihranijo nepotrebna pota in čas. Vsekakor pa bi moTale biti občino tako velike, da bi lahko plačevale sposofcne uradnike. Občine s povprečno 5000 prebivalci bt b$e v ta namen dosti velike.' Posamezne davčne občine naj bi imele svoje gospodarske svete, in uačehiiki teh gospodarskih svetov naj bi bili obenem načelniki podobčin, ki naj bi se jim Izročili gotovi posli, da se razbreme-. ne glavne občine. - • Od avstrijske uprave bomo pač mogli prevzeti: brez skrbi sodstvo, kakor je danes, ker se je v 20! letih obsto}a novega civilnopravnega reda brez-j dvomno dobro obneslo, dočlm bomo morali glede politične in finančne uprave pač Iskati vzorov; drugje in to potem urediti po naših posćbnin po-t trebah. Vsekakor smo imeli v Avstriji priliko op a-; zova ti, da so avtonomire uprave delovale nmngo' tvolje, nego državne. ; V Jugosla%'iji pač ne bomo smeli delati razllkej med avtonojrmo fn državno upravo. In tega tudi ne bo treba. Glavno načelo uprave pa bo moralo' biti, da bo ljudstvo v največji meri sodelovalo pri' vseh vpra5anjih javne upravo in se je v najširši' meri udeleževalo, začenši pri občinskem zastopu, pa vse gori do osrednje vlade. Bojazni, da bi v teh; zastopih odločevalo strankarstvo in strankarski! interesi, nimam, ker r?zn*er, ki bodo v svobodni Jugoslaviji, pač ne smemo presojati po razmerah, ki so vladale v Avstriji. Tu smo bili kakor otroci; ki morajo prositi za vsak košček kruha zlohotno mačeho. Postopalo se je z nami kakor z nedoraslimi* otreki, in ves ambijent, v katerem "smo Živeli, je bil tak, da so se morale v nan razviti vsa najslabše lastnosti. Vkovanfm v verige suženjstva, nam niso bile ovirane le telesne kretnje, temveč se tudi duh nI mogel povzpeli do višjega poleta vsečloveskih idealov. Vse drugače bo to v Jugoslaviji. bomo sinovi svobodnega naroda in svo-bodui možje. Kot taki si bomo tudi svesti odgo--vernosti, ki jo imamo napram sebi in narodu, odgovornosti, ki se sedaj v nas ni mosla razviti, kakor se ne more razviti v sužnju rnoiki pones* nečloveško dostojanstvo. Mi pa smo bili dosedaf sužnji. Ako se bodo torej v bodoče borile stranke za zmago pri volitvah, potem se te stranke ne bodo več borile zato* da bi druga urujro uničile, ampak bo vsaka stranka stremela za zmago 1® zato, da bi z izvrševanjem svojih načel mogla! več koristiti narodu kot nasprotna stranka s svojimi načeli Od onega trenutka torej, ko izvoljeni možje dobe v roke moč ln oblast, ne bodo veff strankarji, ampak le zastopniki ljudstva, za čigai blagor bodo delali brez ozira na strankarsko mišljenje in pripadništvo. Tako vsaj si predstavljam jaz razmere v r.ašl Jugosii.viji. PrF tem mi prihair. v spomin, kako jo prvi predsetlgik amerikanske Unije," Ocorge Wa- * * Sfirstn II. ° , Kitf&J ---r ti -i ri rrmftrli ' " 1 14 - vi,- v I v «tro?o raaimevaf svojo naloaa ®o |p, snobto^mstegi odbor* »I« *oke Tvro. cia se |>oikJt» v »žna drža-vna *tu2t>'4. j Amerike dobivajo Jogoalmnr to »wAodt Potegovala -e za to meslo dva prosilca: J Star* zeradtm. tnntra^oča država, )e oevarboSt W*vshmsi*rvimr osebni ori.MteH m sorote^ntk ter [ svobodo vsake Razvitje sastave nem: «1- r.ck ilesoK 4točcn političen irnsprotnik. Službo i gostovanske države je brp^tva Na4 narod.. P^ iS jddaji Washurgtor»; iu raz.rm*. se. '^jima eno edinstveno dnSo. isto skopoo bodočrrost le b ' < i>i eprlc&uo, da se VVasbingkm odloči zaTpo enoduSni želji vse^a jjašega naroda je cilj svc'oc-j oriiatelia 'a somivlieirfka. Zgodilo pa se ( — ujedinjenje. Tone. ha krvi in *n€či. je r ;robe. VVnshirvgton ie uretKfval oa važno dr* j Itmpak oa vodji nareda..... Na grobu VVashmgtona in kapitalu vzhaia novo solace. Solnce uovega žavno mesto političnega nas-proenika. Vse se je čudilo. A ko so Washlngtona vpraSaH, kako da je imenoval svojega -x»Ht:ćnega nasprotnika, a prtzrl svojega prijatelja, je odgovor?!: Ta je moj dt-ber prijatelj in drag mojemu srcu. Toda n' dela ec: eni dnigi pod- ISu^orstvu gnbernijstoe oblasti, ki bo izvrševala nadzorstvo po svoiem zastopniku usmcA ubednistva. Vprašani« it pošlarsklh krofov %tno Izročiti krafnemo Narodrartht Sveto, •Ml* moral imenovat- onega, k? bo bolie slu:V! držav- niie roke v prisego, kdor ni ču! svetega »pristnim interesom. 1 ganio<. ta ni doživel enega najsiovescejših tre-To d; godbo, ki sem Jo čšta' nekje v an-1 notkov na-se zgodovine. Neki Amcrikanec ie deškega pisatelja Adama Smilesa. kateremr prepuščam tudi odgovornost z? njeno resničnost, bi prav posebno priporoča! v razmišljanje m ravnanje vsem on;rr. ki brdr zavzemali v Jugoslaviji k a-a o javnr/ r-.č- p.: naj bi bo potem to mesto kakega obć:'rr*kjtfa z a? topnika v pozabljeni gorski vas!. ali pa me^to nun istrskega predsednika. Ako ie bilo v Avsiriii vse slabo, potem Je bila gotovo avstrijska politična uprava na*s!abša. Na Dunaj« se ie sicer pred leti sestala neka komisija za reformo uprt ve, ki sc je tudi na dolgo in Široko posvetov.;ta. Sklicevala re razne anlcoič iti. Uspeh pa «0 bili debeli zapisniki in dolgi referati, poli učna uprav, ni- bila slaba le zato, ker je imela 7a<»tarele nredpise in uredbe. a>mpa'k v g!"vnem rc-di nesposobnosti njenih uradnrko". Sa; sc je siTi-fr.ila politična slu2ba za domeno plemrčev, in kdur ni bil plemič, se sploh v politični slitzbi ni ir.čtcl vzleti više, ako n! bi! izredno nadarjen. Pos.-ben predpogoj is napredovanje \ polih'čni službi pa ie bila mehk:; hrbtenica. Kako so Lzgle-dsli ti avstrijski p(f!;tičn: plemiški uradniki, naj dokaže naslednja dogodbica: Pred izpraša valno ho.nsijo za državne i-zpite na fiekc-m i.^-kem vseuČfl»i»6u je polagal izpit mlad jLrof. Krr ie kandidat na vsa vprašanja dosledno molč?!. ie postala vsa stvar nekemu profesorju, ki ie bii član komisije, že preneumna. pa je reke! kandidati:: »Gospod gro4, ne moreni sicer preprečiti, da b! ne postal namestnik, toda ioiiko pa storim, da postanete eno leto pozneje . Profesor ie hnei pr .1. Ta pri izpitu propadli grofič je do pred-kratklm zovzen^ii eno najodličneišiii opravnlh tnest v Avstriji! Umevno je, i; ';cr pclitična, ni bila niti finančna eprava. i • p. tadi ni čudno, saj je bila finančna uprava podrejena, politlčiii in >e torej ie utnevno, da je prešel a-ab. ki vladal pri tej. tudi na ono drugo. Seveda je bila tir.a ična uprava popolnoma p-.j nepotrebnem komplicirana vslcd vseh mogočili posr.-dnrh in neposrednih davkov. Potrebni so bili vsemogoči kontrolni organi, ker med ljudstvom ni Nio rJkake davčne marale. Ljadstvo sc ni čut:Io v aikakeni oziru solidarično z državo, v kaieri ie videlo le silo. ki je ovira v svobodnih kretnjah, tla*?; «! te-korišČa. R^vno v lčn> oziru pa bodo čakale upravitelje tu stranke v Jugoslaviji želv iežke naloge Trebu ljudstvu zbuditi m razviti čut solidarnosti z državo, kar tudi ne bo težko, ako bo uprava prav nmevala svojen i«Jo^e Istotako-bo treba v Hud-stvii Se le zbuditi davčno morajo. Poučrii bo treba Ij. dstvo, da preide v kri i« meso vsakega pc-Ka*rcz;.ika ra^est d^Mžnosrl, da mora sorazjnerno prikrivali k pokrivanju državnih stroškov In tu b! bi:: prišli no vprašanje davkov v Ja-gc^avlji. Pi s'cJni davki naj bi se kolikor mogoče odpravi+k <)dpravil naj bi se zemljiški, h?šn; in pridobninski .oziroma obrtni davek. Zato pa nuj i*i se pov^ala fn strogo izved!a osebna dohodnina. Za ta na-men bi se mogle pridržati sedanje davčne občine, a za vsako davčno občino ustanovit; davčna komisija, pri kateri b! moral vsakdo n3"ovedn+i ustmeno ali pismeno svoje dohodke. Ta komi- ri na: bi prijave pregledala. Jih eventualno popravila in predložila okrajni komisiji. V podrobnosti pos!cvanja te komi sile se *ne bom spuščal. Gotovo pa ,tc. da bi sc na ta naSn ne ntogel nihče, čigar dohodki so podvrženi davku, odtegnit1 sv dolžnosti Olavnf vir dohodkov finančne opravt v Jugiiavjji naj bi tvorila osebna tkhodnma Ta davek naj bi sc odmerjal po ar,-tlcškem vzorcu vsako leto sproti v razmerja z državnimi potrebami. Toda pripomniti moram, da bi ta davek bil gotovo popolnoma neprimeren za Bt.sne ki Hercegovino, medtem ko bi povsem odgovara* gospodarskim in kuitornlm razmeram v Sloveniji Tu pa imamo ravno nov argumen! proti centralistični oprav? Kar Je za eno deželo primerno, ni 2a drago. Ko »e bil jornii članek že gotov, sem čital članek dr. V. S., objavljen v s Slovenskem Narodu« 10. oktobra. Tudi ta čiankar se zavzema za centralizem. Vendar se razlikuje od dr. Tavčarja in dr Trrllerja v te-m. da sc nI postavil le na stališče negacije federalističnih načel kakor onadva, maT-več daje konkretne nasvete. Ravno zate se na ta članek še povrnem Andrej Munlh vzkliknil: Tak narod se ne pogubi nikdar! Za Čas slavnosti je iinel jugoslovanski odbor zastopnika pri ameriški vladi. Gospod in gospa Biankini sta bila gosta predsednika Wi!sona. Gospod Biankini je zastopal Jugoslovane tekom ceremonij tn je bH navzoč pri govoru, ki ga ie imel predsedniku Wil-son o cilju vojne Amerike. V tem g'ovorti Je naglasa* voHo Amerike, da ne podpiše miru, dokler ne bo svet urejen na podlagi svobode in pravice sasioodločbe narodov!! Bretls. Sokoli, brcfle Jnsosloumfl! Slovenski narod preživlja sedaj največje čase svojega dosedanjega življenja. Solnee svobode mu ie zasijalo, iz suženstva je stopil v neodvisnost. Tujega larma, ki ga je tlačil stoletja, se je otresel, nova drba nastaja zanj; doba novega življenja in doba novih borb. Kajti: ni življenja brez borbe, ni napredka brez boja. Zaradi tega bi bil ravno v teh časih naš največji greh. če bi se vdajal? pijanosti veselja ter pozablja!!, da nas čakajo ogromne naloge, katere moramo izvršit!, da dokažemo zmožnost za svo-io samostojnost in vrednost svoio. da stormo v isti vrsti z drugimi narodi. Kakor junak \ največji sib ne vrže puške vd sebe tako junak ostane trezen in preudaren tudi v trenutka največjega ve^eija. Veliki dogodki so mu vzpodbuda za veliko delo. Predvsem Je poklicano SokoUstvo. da ostane Junak na svojem mestu. Poklic Sokolov je: vzgajati močne ljudi m krepke značaje, organizirati disc;plinirano članstvo, ki je predpogoj za enoten nastop narodov; Sokol naj vrhntega združuje v svojih vrstah ves narod brez razlike stanu in svetovnega naziranjn. Kakor Še nikoH. je potrebna v današnjih časih taka organizacija, v teh dneh, ko se zavedamo, da stopamo iz suženstva v svobodo, v teh dneh, ko se odločuje usoda našega naroda za stoletja. Odgovornost, ki Jo nosimo danes vsi člani jugoslovanskega naroda, »e tako velika, da ne smemo zamuditi niti najmanjše svoje dolžnosti. Bratje Sokoli, ki so stal! pred vojno aktivni v naših vrstah, se vračajo domov. Več let so morali neprostovoljno vršiti posel, ld ni odgovarjal njihovim težnjam in njihovi vesti. Zlorabljeni so bili po nasllstvu države, v kateri smo bili zasužnjeni. Naj jim bo torej v zadoščenje izvrševanje narodne dolžnosti v sedanjih Čavh — Sokolstvo Hh če pod svoj prapor! Jugoslovani, ki spoznavajo resnost današnjih dni in važnost enotnega discipliniranega nastopa vseh — tudi vas kliče Sokolstvo pod svoj prapori Posvetimo se vsi brez razlike podrobnemu or-ganizatoričnemu hi vzgojnemu defu! Sokolska društva, ki so morala v Jed prepovedi al: vslcd odhoda članov prenehati 1 svojim delovanjem. naj prično iznova — inteHtivnost dela naj sc podvoji in pode s .tori, karti težke naloge !n izkušnje na? še čakuin Bodimo pripravljeni v zmisln našega gesla: Kdor Slovan, te Sokol! Za predsedništvo Tržaške sokolske župe: Miroslav AmbrožlČ Dr. Josip WHfan načelnik. starosta. Priseg ameriških Jngoslooanov. Uprave /.».din.ienih držav ameriških je bila izrasla žcUo. da bi proslava neodvisnosti Amerike Jetos zeuobila splošneje obeležje. Tako se je vr-š-i+a v navzočnosti zastopnikov vseh zaveznikov In tlačenih narodov, ki naj jih ta vojna osvobodi. Tako st3 tudi srbsko poslaništvo in jugoslovanski odbor razvila "v. \Vasliington.i ?kirpnc* jugoslovansko zastavo. Raz vrt? zastave se je vrši4o na Agrkultural Oroundu. Naši odposlanci in tuji gostje so Šli tjakaj v sprevodi v katerem sta stopali giasba rn oddelek Sokola ter nosili zastavo Jugoslovansko.. Zastavo so nosile Štiri asneriške deklice, med temi Melle Bakar, hčerka vojnega ministra. Poob'.sšče-ni minister Srbije MMiaJtevi* je »me! jpovor. v katerem je rekel med dragim: »N: čudo, da smo našJi brarriteliev v tem reprezentanca svobode. Naši sovražniki so predrti srb?ko fronto, a^i zedinili so naš narod Srbov Jlrvatov in Slovencev v borbi s sovražniki svobode. Ta zastava je dokaz za to Našemu sovražnik:.' se ne posreči več, da fci nas -azdelil. ker v iei borbi hoč-Jino ali umrcf!, ali biti osvobojeni.« — Slovenec Bojnoiil Vošnhk jc rekel v imen-; RAZDLLJEVANJE PETROLEJA. Poslovalnica za kurivo bo daia v prihodnjih dneh zopet v razdelitev petrolej in sicer za vsa domača gospodarstva, tudi za ona, ki Imajo plinsko ab električno razsvetljavo. Lastniki petrolejskih izkaznic z rdečo črto dobe en liter petroleja na odmerek, stranke z modro in zeleno prečrtano izkaznico pa po po! litra na odmerek. DornM© vesti« Na naslov aprovizacijske komisije. Prišlo sc je k nam prhoževat že več strank, da ne dobe pri prodajalcih svinjine one masti, ki je bila določena za prejšnji tedeu in bi se morala dobivati po objavi aprovizaciiske komisije do sobote, 16. t. m. Zlasti velja K) za stranke, ki imajo izkamice z rdečo črto Prodajalci oddajajo mast samo ooim strankam, ki »majo izkaznice brez Tdeče črte. — Mislimo, da jc aprovizr cijska komisija pa€ dolina, da poskrbi tu za red, k 2 it i bila bi največja krivica, da bi se ravno ubožnc.ši sloji oškodovali na tak način še za ono malo masti, kar jim je gre. Ne trdimo, toda lahko je mogoče, da liočejo prodajatei na tak način nekako Izkoristki položaj na škodo ubožnejšega prebivalstva, kar bi bilo na vsak način treba nemudoma preprečiti. Finančno ravnateljstvo v Trstu nas je naprosilo, da razglasimo: Ker se radi pomankanja časa niso megle dosedaj opremiti državne in občinske blagajne s potrebnim denarjem za izplačila službenih prejemkov javnih uradnikov, 2e zapadPh vojnih podpor kakor tudi različnih drugih pJačH^e poživljajo vsi meščani, da vplačajo v gotovini pri davčnem uradu oziroma ostalih državnih In mestnih blagajnah davke z dokladami kakor tudi pristojbine in druga javna plačila, In sicer brez ozira jeli se vplačilo nanaša na zastanke ali na tekoči predpis. Dolžnost vsakega davkoplačevalca je, da se takoj odzove termi pozivu, ki mu Je namen le dobrobit našega mesta. Za denarne zavode. Uradni list od 11. t. m. razglaša naslednji, 9. t. m. izdani razglas Italijanskega gubernator ja: 1. Kreditni zavodi v Trstu ter njibove podružnicc ali agencije morajo zaključiti svoje '-iige 12. t. m. zvečer in predložiti zaključek k /.rnijski oblasii tekom dveh naslednjih dni. Kred:/.; zavodi ter njihove podružnice ali agencije v drugih občinah Julijske Benečije morajo zaključiti svoje knjige 17# t m. zvečer ter zaključek Češko Butfjevlčba ^©stav^cija »osa-kova uzorna češka & -stilna v Trs'.«!) se Pogreb pok. ge. Biček-Razbornikove se bo rr- nahaja v ul. O. Galatti (zraven • ravne šil dane* popoldne ob 3 iz > Narodnega doma«. Zrelost našega naroda. »Hrvatska Riječi nagla-ša. da mora naš narod ravno v teh najtežjih dneh pokazati svojo zrelost. Najaflctuaine^a oaša naloga je danes, da ohranimo v deželi popoln mir in red, da zagotovimo promet in aprovizacijo. Tu nam stoji pred vsem Italija kot grozeča nevarnost. Z nje se spravijo stvari na čisto na mirovnem kongresu. Uotlej pa je dolžnost naših iju d; v krajih, ki so jih zasedli Italijani, da se vedejo dostojno in da skušajo dokazati Italijanom ob vsaki prilik?, da so to kraji našega naroda po pravici in naravi. Končna rešitev pa pride na mirovni konferenci, kjer bodo imeli besedo tudi odposlanci našega naroda. WHson m cr.tenta. Dotlej ohranjajmo povsod hladno kri. naglašuimo svoje prarvicc m zaupajmo popolnoma v akcijo Narodnega Sveta, ki je glede vprašanja Italije v zvezi v. entento. Le z odločidm mirom, mirom moči, uverjetijem o upravičenosti naših narodnih asprracij se pokažemo zrel narod. Četudi so italijanska rekrcavanja. do katerih jim daje pravico premirje, sklenjeno z bivšo Avstro-Ogrsko, hi ki sicer ne ponienjafo nič defi-nitfvucga, oblak na solncu naše radosti na tem, da so se srbske čete bratski in pripravno odzvale in došle v hrvatske kraje, povsod prisrčno In navdušeno pozdravljane kot osvoboditeljice izpod stoletnega jarma. Tudi to dokazuje našo zrelost. Za vedno so minuti Časi, ko so se od zunaj metala v narod gesla »Velika Hrvatska«, aK »Velika Srbija« s tendenco, da se na teh gesBh naš narod pobila med seboj ter da se tretji, faktorji Izven našega naroda, smeje bi se raduje na naši nezrelosti. Danes hočemo mi vsi te jugoslovansko državo. v kater? bo vsak Hrvat, Srb hi Slovenec popolnoma enakopraven, z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Naš narod Je danes zrel. da more sam vzeti v svojo roko svojo usodo! Nadovezujoč na Izjave v pntskem »Oazzettlnu«, s katerim! je naglašal, da ie vse to. kar se dogaja sedaj le provizorično In trenutno, piše pulski »Hrvatski List« med drugim: Italijanska vojska ie prišla v bivša področja pokojne Avstro-Ogrsk e v mnenju, da ta monarhija še vedno obstoii.---- Sedaj pa stoje Italija m njeni zavezniki pred povsem novim dejstvom. Namesto sovražne Avstrije imajo tu pred seboj osvobojene narode, ki so to Avstro-Ogrsko zrušili, vidijo mlade države, ki hočejo živeti v miru. skladu in prijateljstvu i. državami čet v ornega sporazuma. Pa naj se odigravajo sedaj v teh naših krajih kakršnekoli stvari, moremo biti mi mirni ki sigurni, da o pripadnosti teh spornih področij ne bodo odločeval? admirali in generali ki so v volni samo izvršujoče sredstvo hi orodje, ampak ljudje, ki Hm bo na srcu, da s svojimi sklepi ne prirede svojim potomcem pekla vojne, kakršnega smo preživeli!.... Kajti, dokler se bo hotelo otimati tuja ozemlja, dokler se bo ustrezalo imperialističnim težnjam drŽave n Ji !;-kf -:a razreda, ostane vedno okradeni. ali prevarjeni in izigran! tiržavi dovoli tesa. da »osvoboja^. da maščuje sraonoto, ali kaznuje zlobo, ki je kaj zakrivtto. Saaio sirovi nemški militarizem Je postavljal silo nad pravico! Wii>on }e s svojo filozofijo zrušil ta mžHtarizem, in n' dvoma, da Wijson ne bo hotel uklonili svojega tilnika pred katerim drugim rm-perijatSz.rtK>m. Italijanski list pravi, da se bodo sklenjeni dogovori še pretresali. To ie razumljivo: v času vse svetovne revolucije ne bodo veKatf dogovori, ki jfti je vladarska hiša sklenila z drugo vladarsko hišo. pa tudi ne tisti, ki jih je kaka Imperijalistična država sklenila z drugo. Wtison, ki je pripo-znal Jugosk>vanom pravico, da sami odločalo o svoji usodi, ne dovoli nikoli, da bi se mlada Ju-gslavi-ia udu.sil a v svoji kal! ali. da K H odsekal: ude, zaprši jej r^l na njeno morje in otevši tel njeno obal »L Osservatore Trlestino«, uradni list, je zopet začel Izhajati. Prva številka pod novo vtedo Je izšla v ponedeljek. Macnesto prejšnjega dvoglavega orla, ima sedaj v glavi itabjarski državni grb. Podružnica Z. J. 2. Trst I ima danes ob 7.30 zvečer odborovo sejo v svojih prostorih, ulica Franca 5. Prosimo oolnoštevilne udeležbe. Za posestnike državnih zadolžnk. Italijanski gubernator razglaša v uradnem listu: Posestniki vrednostnic državnega dolga, izdane in zajamčene po Avstriji ali Ogrski, bivajoči v Julijski Benečiji. morajo te vrcdnostnice naznaniti do 25. t. m. občinskemu uradu svoioga blvabšča, z izjavo, v kateri morajo napovedati vrsto dolga, številko, serijo in nominalno glavnico vsake vrednostnicc ter priimek, ime. pristojnost in bivališče posestnika Občinski uradi morajo vsak dan odposlatf gu-berailski oblasti prelete izjave. Moški zbor Glasbene Matice v Trst«. Vse pevce vljudno vabim, da se zbero danes ob 2H v društvenih prostorih. Imamo kratko vajo za pogreb gospe Biček-Razbornikove. — Pevovcdia. Brzojavne pozdrave ic poslal tržaški župan ob priliki zavzetja Trsta po Italijanih Wilsonu, Lloyd Georgeu, Clemenceauju. BaMourju, belgijskemu kralju, Plchonu, maršalu Fochu, vojaškemu gubernatoru; v Alzaciji in Loren«\ pariškemu županu Chassaigneu, in londonskemu iordinajorju Policijska ara se je podaljšala do 11. Odredba, da »ora biti prebivalstva ob 11H doma, je razveljavljena. Sokolskim društvom! Zastopnike vseh v tržaški sokolski župi vžupljenih društev vabim na važao sejo. ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob desetih dopoldne v društvenih prostorih, ul. Ces. Battisti gt. 21. AmbrožIČ, načelnik. Rojanski Sokol. Vsi oni dečki in deklice naraščaja, ki sodelujejo pri otroški veselici, na? pridejo danes, v sredo, ob pop. v telovadnic Igralci r Županove Micike« pa 7 »večer. V»jakl RoiaačanL bivši Sokoli in aesokoU. 50 na-prošeni. da prideio v četrtek, 14. t. m. ob 7 - ?-čer v Sokolovo telovadnico v Rojanu. C? - - ! g članice naj pridejo tudi potnoštevalno. pošte.) Slovenska postrežba -n s' iedilni listi. ' :nski se računalo po 8 vin. beseda, — Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Najmanjša prtsto|bl«2 5—: znaša 80 vinarjev. :—: DR. MRA< r • zobozdravnik Trst - Corso gtev. 24, I Od 9-12 Hod. in od , « Brezbolestno Izdiranje zob, plombiranje In urnetnl zob'e. M aaebllrana soba b hrsno, blizu lužnega kolodvora. Ponudbe na inH oad. pod , Sniuoft-alea". 3o93 Prodam enovprežni voz in 4 molzne koze. — Rojan, Molini 731. Hvala. 3024 Koncertni Klavir iz prvovrstne dunajske tovarne, še nov. se proda 7a 1250 K. Barriera 27, I. n. Polettmi. \brfllnlkD nove. velike in majhne, železne »i&llllllIKtirff predmete in razno pobštvo se dobi po nizkih cenah ul Caruucci št. -43, Visno-▼itz. SO 15 DmKnm kompletno odravo spalnic«, posetnice, rrUUIIIII hodnika in ev. tudi kuhinj«. Na željo prepuščam v najem tudi stanovanje st električno razsvetljavo. Vzrok : odpotujem Klavora. ul. Tor S. Piero 12, UL 3021 Kuninjsko pohištvo in opravo če proda. Ul. LJiovanni Bocaecio 18, i pre v v. 3020 flflH?01 Dlirff M Trat' ^ Medla, proda HIUIlCJ rili H več vsakovrstnih Štedilnikov in dragih potrebščin, ter izvršuje vsako popravljan je na svoje stroške. 2724 FflffidWl5 Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju n#lU2lUl t Trstu, Via deJle Poste it. 10. ' 40 MM najfinejši v steklenicah po Via in °/35 se prodaja na drobno in debelo po nizki ceni v skladišču ul. Donizettl I. p 38 I*3^|MMflfi dezertnl refošk v stekle-Mluiiaril ni ca h In moškat. sladki „prosečan* v steklenicah se prodaja v \saki množini po nizki ceni v skladišču ul. Donizzetti 1. P 35 Pelinhoucti posebne vrste se proda nekaj hI po nizki ceni. Skladišče ul. Donlzetli 1. P 36 I ilf OVlI najfinejši in vsakovrstni po LinSijl nizki ceni in v vsaki množini se dobe v skladišču ul. Donizettl 1. P 37 fftriflro bele P° K j q in rdeče po K 3 q ter ttUUilVlS artičoko v imam na prodaj v veliki množini po zmernih cenah. — Ante A\jinovi6, Tret, Brandežija (Sv. Ivan) St. 942. 278q / kraste, lišaj, gaije in slične kotne bole hitro in sigurno domu S« mazilo RffTI umale, nima duha, se more t o rej/tuđ] biti- Velika posoda K &.—. roubiix»ki »lonček £ 9. Nadalje prašek Paralel za vfi^t^b občutljive kože. ena škatlja K 3.—. Dobi £boje po povzetju ali ako so pošlje denar oaprt^ —-Kasiov: Paratoi-VVerke, lekarnar Ulmcr Budimpešta Vil/51 Rdzaa ntca 2|. kraste, srbe/, garie in kožne Ko'o^ni odpravi in sigurao doriač; mazilo PrfaJ-ali Ne u j nima duha; se more torej tu da.n rabiti. Velika posoda K 5.- , rodbla-ki iouuek K" 11 Kadalje prašek PARATOL za vnT.stvo otčit.-, kože. ena đkatlja K 3.—. Dobi se oboje. a„ pošlje naprej denar ali po povzetju. Našle Paratoi-VVerke, lekarnar Ulmer — Budim Vil, 51 Rdzsa utea 21. Zobozdravnik J. ČERfiH v Ifa Bi. deile Poste 1? m\ bi. fleile izdiranje zobov brez boletitr. Pioint-Umetni zobje. 'Wnetn" Novo sklacftice. I Veliko skladišče klobukov , in pisauib srajc, platna, žd^Tiili ro : : moških nogavic it^Utd. R. KEMEL, Trst, COTSff Šleif. : Cene zmerne. Postroiba Narodna trgovina. — Narodna trgu Dobroznana urarna In* zlatari L PGVH v Trstu, Trte irlTnlce Basala zaloga vsaKovrstnlfi u. ter raznih zlatenln. z in bi'er čeljusti. . — krolP? In obroLr Umetni zobje VILJEM TUSCHER, kon&nboteh- Trst, ullda Caserma *tev« 13, II. — Ordinira od 9 piedpoidne clo 0 zveče* Stroj ! vezanje/prcu! ne.i šHl -Kore!. S2ii!el£l!B0i!i3Oiiis j!ir:Sas!«ki Bogata zaloga vseh potrebi?: . Mehanična delavnica zaroako t. < pravljanje. — IVrdka ui«»nevl|ci« 1St£. i nuiNCEsco B&miu\ Trst. ulic« CamraiMl* Si ms. • t srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem bi znancem pretužno vest, da je sedaj neusmiljeno moreča bolezen ugrabila dtpcs; 12. t. m.9 našega preljubega očetar soproga oz. brata in svaka, gospoda Antona Gomiii-a. Pokojnik Je bil previden z zadnjimi tolažili. Pogreb se objavi pravočasno. OPČINE, 12. novembra 1918. AntOftl]a9 soproga. Iroia, JuBlft Karel, otroci. Alojzija, Marija, * Družini Pregelj in Vremec. 8 potrtim srcem aas&aajamo vsem sorodnikom, prijateijem In zcsrcom preia-lostno ve*t. da je »aJ ljubljeni sin, brat 02. zaročeoec, gospod Karel BuHnar po bolezni, U si jo je nalezei pri vojakih. d\nos, 12. t. m., t narofju t.yc>jafdsagih mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb preblagoga pokojnika se bo vrftil v Četrt i 14. m. ob 10 predp. Iz hiše žalosti Caru po 9. Giacomo tt, 6 naravnost na pokopaltate TRST, 12. novembra 1919. Josip« Rozina« starš:. — Rosln« VaKoa, Aaroćeufa. — J#Sipt Af%j«c*%«*tj0 Franinka, Marij«. Roiina, sestre, Itorvatln, Goiina, sraka. Ivaa« Karal, »trica. i st DAROVI. — V poćtrščenje spomina potroinega r .Vv«usia Waschteta darujete fospice MiJeog Mariiaj Perhavc vsaka po 10 K aa SeoTvadsto fc4o — Po končanem računu daroval t- Fran. vocsflc 10 K za novo šolo. Denar hzm* MacilnHr, — V počastitev spomena ro. BKdc-Ranborniko-ve daruie družina £«rfc K 20 ca Narodni Svet. Denar hrani uprava. JADRANSKA BANICA Trst Via Cassa dl Rlsparma štev. 5 (Lastno postM83) Delniška glavnica K 3?f0000.—. Rtieri/« K 8,03*0000.— Fllijaike: Dunaj Te«ttio[strasse 7—9 Dubrovnik, Kotor Ljubljana** Mrtković * Opatija. Split, Šibenik, Zadar. Ekspositura v Kranju Vloge na knjižice 3 1js °jo Vloge na kajillce od daeva. vloge do dneva vzdiga. Reatni davek plačije banka od svojega. Obrestovanje vloc na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n t vsa turtai inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obii-eaciie zastavna pisma, piijoritete, delnice, srećke, valute, devize, piomeseitd. Daje oreduime na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščih. — Safe h^nnsits — Prooaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev nroti kurzni izgubi, revizija žttbanja srečk itd. brezplačno Stavbni kreJjVfemho-. krediti -— BoiSna naročita. - - Inkaso. « - Menjalnica - ~ Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA — Uradne ure: od 9 do 1 popoldne ^__